YU ISSN 0040-1978
IZ MSEBINE.
Program zelenih Ptuja (stran 2)
Provinca so ljudje (stran 3)
Kaj so kuhale naše babice (stran 4)
Ptujski zamaški (stran 5)
Pogovor z Brankom Hofmanom (stran 7)
leto xlii, št. 48 Ptuj, 14. decembra 1989 cena 28.000 dinarjev
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
Prihaja
dedek
Mraz...
... in kot je povedal na občin-
ski Zvezi prijateljev mladine v
Ptuju, ga lahko pričakujemo že
od 20. decembra naprej na Trgu
mladinskih delovnih brigad, ki
bo v ta namen prijetno okrašen.
Okrašena bo tudi ulica proti ži-
vilskemu trgu, kjer bodo poleg
tega še stojnice z najrazličnejšimi
igračkami in drugimi za naše
najmlajše prikupnimi predmeti.
Sekretar občinske zveze DPM
Gabrijel Berlič je povedal, da so
se na sprejem dedka Mraza do-
bro pripravili. Tako bo na Trgu
MDB od 20. decembra naprej
vsak dan po 15. uri glasba za
najmlajše in tiste nekoliko starej-
še. Vsak dan bo malčke obiskal
tudi sam dedek Mraz in ob vsaki
priložnosti razdelil tudi nekaj
bonbonov in čokoladic, pa še
kakšne dobrote bo imel s sabo.
Poseben program obiskov
dedka Mraza so pripravili za vse
zunajmestne krajevne skupnosti,
kjer bodo pripravili sprejeme
zadnji letošnji teden. O tem bo-
mo sproti poročali pto radiu Ptuj.
Sicer pa naj povemo, da bodo v
spremstvu dedka Mraza tokrat
pevka Neca Falk s svojo Mačjo
godbo, igralka Zvezdana Mla-
kar, pevec Zlatko Dobrič, iluzio-
nist Roman Frelih, igralska sku-
pinica iz Vzgojnovarstvenega za-
voda v Ptuju pa morda še kdo —
za presenečenje.
Za otroke iz mestnih krajevnih
skupnosti bo organiziran skupni
obisk dedka Mraza, in sicer v
sredo, 27. decembra, v športni
dvorani Mladika. Tudi tam bo
nastopila Neca Falk z Mačjo
godbo in še nekateri drugi zani-
mivi gostje. Skratka dedek Mraz
bo zagotovo tudi letos naredil
veselje našim najmlajšim — sicer
v okviru možnosti, pa vendar bo-
mo prednovoletno vzdušje čutili
tako mladi kot stari. —OM
Odprta radijska vrata
Radio Ptuj vedno tesneje sodeluje s svojimi poslušalci, knjiga za stik s poslušalci je vedno polna glasbenih in
drugih predlogov, pripomb, vprašanj. Z veseljem smo odprli vrata tudi učencem osnovne šole Cirkulane, ki so
prišli pogledat, od kod prihaja tisto, kar prinašajo radijski valovi. Med njimi si nadejamo poslušalcev in sode-
lavcev.
JB
UVODMK
Tudi delo na trg
Prehod v tržno gospodarstvo zahteva poleg trga blaga in kapi-
tala tudi trg delovne sile. Sestavni del trga delovne sile pa je kole-
ktivna pogodba. Znano je, da v svetu s kolektivnimi pogodbami ob-
vladujejo skopuštvo delodajalcev. Do prvega aprila prihodnjega le-
ta morajo biti kolektivne pogodbe sprejete in podpisane, če ne, grozi
Zvezni izvršni svet z zamrznitvijo plač. Spomini na podobne prime-
re iz preteklosti niso nič lepi. Tudi časi, ki prihajajo, ne bodo nič
lepši, zato si bo sindikat še kako moral prizadevati za kar se da
spodobno ceno dela. V boju zanjo pa se bo tudi pokazala njegova
politična in strokovna usposobljenost.
Sindikat je sedaj samostojen in neodvisen (obdobje njegove
zlepljenosti z različnimi strukturami — političnimi in poslovodnimi
— je za njim), kako pa bo učinkovit, se bo pokazalo že pri oblikova-
nju kolektivnih pogodb.
Kolektivne pogodbe so zelo pomemben dosežek delavskega
razreda in sredstvo njegovega boja za izboljšanje delovnih razmer
in ekonomskega položaja. V tujini so to zelo enostavne listine.
Oblikovanje kolektivnih pogodb prinaša veliko pasti. Nič ne bo
pomagalo, če bomo hiteli in se prehiteli, saj manjka še veliko za-
konskih osnov. Delali naj bi z roko v roki s pripravljalci zakonov in
drugih predpisov. Naglica ni bila nikoli prida, saj bi lahko pristali
na rešitve, kijih tržno gospodarstvo ne prenese. V tem je potrebno
podpreti sindikalni »ne« iz Slovenije za kolektivno pogodbo na ra-
vni federacije, ki bi prav gotovo želela poenotenje osebnih dohod-
kov ne glede na pogoje in rezultate dela, saj precej diši po dogovor-
jeni ekonomijji iz »zlatih starih časov«.
Skupne osnove za oblikovanje kolektivne pogodbe morajo biti
sprejete do konca leta. Z njimi bodo določili temeljne pravice, ob-
veznosti in odgovornosti delavcev, sistem in politiko delitve osebnih
dohodkov, ceno delovne sile in drugo. S pomočjo skupnih osnov bo-
do kolektivne pogodbe dopolnili v republikah in pokrajinah ter v pa-
nogah.
Ne nazadnje velja opozoriti tudi na to, da napovedane skupne
oziroma enotne osnove za kolektivno pogodbo predvidevajo načine
za zaščito akumulacije v družbenih in mešr- h podjetjih. Če se bo
to v resnici zgodilo, bo zelo malo tudi trga . Unikov, sicer pa tudi
pravega trga delovne sile ne bo, če ne bo na u ugi strani deloval trg
lastnikov. Vse kaže, da bo prehod »iz samoupravljanja v tržnost«
pri plačah težak. Trenutno je tako, da bi radi imeli hkrati samou-
pravljanje in kolektivne pogodbe.	Majda Goznik
Danes temeljni kamen zs perodnišnico
8. decembra so v prostorih skupnih služb ptujskega komunalnega
podjetja podpisali pogodbo o gradnji porodnišnice. S strani KGP sta jo
podpisala direktor Drago Krepfl in Drago Vobner, vodja tozd Projekta
inženiring, ki je pripravila ves inženiring do ključa, v imenu Zdravstve-
nega centra dr. Jožeta Potrča Ormož — Ptuj pa vodja temeljne organi-
zacije bolnišnica dr. Lojze Arko, Glavni izvajalec del bo tozd Drava, za
strojne instalacije IMP Montaža Maribor in za montažo ptujski Elek-
trokovinar. Ob sprejemu investicijskega programa so bila investicijska
dela ocenjena na 93 milijard 500 milijonov dinarjev.
Drago Krepfl je ob podpisu
pogodbe zagotovil, da bodo po-
rodnišnico zgradili v desetih me-
secih. Delo bodo kakovostno
opravili, zamud pa si zaradi in-
flacije tako in tako več ne mora-
jo privoščiti. Poleg tega so za
gradnjo prispevali znatna kredit-
Med prvimi sta za gradnjo
ptujske porodnišnice prispevali
sedanji pacientki ginekološko-
porodnega oddelka Elizabeta
Plohi iz Juršinec in Marija
Mere iz Ptuja. Iz svojih skrom-
nih prejemkov sta vsaka daro-
vali dva milijona dinarjev. Za
njun prispevekl so se jima
zdravstveni delavci toplo za-
hvalili.
na sredstva. Njihov delež je
38-odstoten.
Dr. Lojze Arko je poudaril, da
je 8. december pomemben oziro-
ma odločilen dan za ptujsko bol-
nišnico, predvsem zaradi njene-
ga nadaljnjega razvoja. Prizidek
h ginekološko-porodnemu od-
delku ni modna muha, temveč
potreba. Ob tem se je zahvalil
vsem, ki so na kakršen koli način
pomagali, da je prišlo do podpi-
sa pogodbe. Posebej je omenil
predsednika izvršnega sveta To-
neta Čeha, predsednico komiteja
za družbene dejavnosti Silvo
Gorjup, predsednika odbora za
nadzor nad zbranimi sredstvi sa-
moprispevka Martina Berdena
in predsednika gradbenega od-
bora Jožeta Botolina.
Branko Cepič, vodja inženirin-
ga v Projekti, je na kratko pred-
stavil novo porodnišnico: imela
bo dve etaži, skupaj pa 2288 m^
površine, v njej bo 34 postelj.
Dr. Franc Strojnik, predstojnik
ginekološko-porodnega oddelka
ptujske bolnišnice, se je zahvalil
v imenu 40.000 rojenih otrok in
njihovih mamic ter v imenu
zdravstvenih delavcev. Povedal
je, da je ponosen, da smo Ptujča-
ni pričeli delati prej kot v Mari-
boru.
Temeljni kamen za novo ptuj-
sko porodnišnico bodo položile
trojčice Kelc iz Bukovec. Rodi-
le so se na silvestrovo leta
1972 — na poročni dan star-
šev.
Danes ob 13. uri pa bodo tudi
simbolično pričeli graditi novo po-
rodnišnico — položili bodo te-
meljni kamen.
93 milijard in 500 milijonov
dinarjev ne bo zadostovalo za
dokončanje del. Tudi med grad-
njo bo potrebno zbirati denar za
opremo in druga dela. Zato so
odprli račun pri službi družbene-
ga knjigovodstva — podružnici
Ptuj, na katerega bodo delovne
organizacije in posamezniki lah-
ko nakazali svoje prispevke. Nje-
gova številka je 52400-763-52625,
•s pripisom »za gradnjo porodniš-
nice«.
Na podpis pogodbe smo dolgo čakali... (Posnetek: M. Ozmec)
Povezovanje za boljše
življenje
Na programski seji občinske konference SZDL Ptuj, bila je minuli četrtek,
so delo v minulem obdobju ocenili kot uspešno s poudarkom, da je potekalo v
neugodnih gospodarskih in družbenih razmerah. Podobno pričakujejo tudi v
prihodnjem obdobju, ko želi zveza združevati vse, ki se strinjajo z njenimi po-
gledi in kasneje programom za boljše življenje. Torej bo zveza pozornost posve-
čala vsem področjem življenja in dela. Zato smo na popoldanski programski se-
ji slišali razprave in mnenja z zelo različnih področij, od dela društev do kmetij-
stva in manj razvitih območij. Podprli so predlog, da sredstva, ki jih naša repu-
blika združuje oziroma namenja manj razvitim v Jugoslaviji, preusmerimo za
odpravo nerazvitosti oziroma slabše razvitosti v Sloveniji. Tega pa je še precej
tudi na širšem ptujskem območju, kar je še zlasti razgalila naravna katastrofa v
Halozah. Socialistična zveza delovnih ljudi tako želi še naprej ostati organizaci-
ja, ki bo blizu večini ljudi, še zlasti v krajevnih skupnostih, kjer je po navedbah
razpravljalcev postala resničen povezovalni člen življenja in dela, usmeritve
predhodnice — osvobodilne fronte — pa naj bi obdržala tudi v prihodnje.
Seveda niso mogli in smeli mimo sedanjih zaostrenih razmer v Jugoslaviji.
Po navedbah predsednika občinske konference Janeza Belšaka pravzaprav ni
bilo programske seje v krajevnih konferencah, kjer ne bi podprti slovenskih sta-
lišč do takšnih zborovanj, kot je bil napovedan miting v Ljubljani, in kjer ne bi
odločno zavračali obtožb iz Socialistične republike Srbije. Verjetno so se zato
na seji bolj posvečali drugim področjem življenja in dela. Tako je tudi prav, saj
si bomo razmere pri sebi urejali sami, od naših rezultatov je in bo odvisna kako-
vost življenja v našem kraju in okolju.
1. k.
V nedeljo glasovanje o četrtem samoprispevky v Ormožu in Podgorcih
v teh dneh tečejo še zadnje priprave na re-
ferendum o nadaljevanju samoprispevkov v
dveh krajevnih skupnostih občine Obmož —
v Podgorcih in Ormožu. Krajanom so že raz-
delili potrebni material, izšli sta obe krajevni
glasili — v Ormožu Glasnik in v Podgorcih
Novice, kjer sta predstavljena oba referen-
dumska programa in tudi obremenitev kraja-
nov.
Z zbranim denarjem bodo v krajevni skup-
nosti Ormož med drugim soflnansirali grad-
njo telovadnice pri osnovni šoli Ormož, ure-
dili zunanjost farne cerkve svetega Jakoba,
urejali razne komunalne dejavnosti in vzdr-
ževali že zgrajene objekte.
V Podgorcih bodo velik del zbranega de-
narja namenili za modernizacijo in vzdrževa-
nje krajevnih in lokalnih cest, za vzdrževanje
kulturnozgodovinskih spomenikov, nekaj de-
narja bodo namenili tudi za soflnansiranje
večnamenske dvorane.
Samoprispevek, ki se v obeh krajevnih
skupnostih uvaja za dobo petih let, bodo pla-
čevali krajani, ki imajo stalno bivališče na
območju obeh krajevnih skupnosti.
Glasovalna mesta bodo v ormoški krajevni
skupnosti v nedeljo, 17. decembra, odprta od
7. do 19., v p>odgorski pa od 7. do 17. ure.
Vida Topolovec
2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
14. december 1989 — TEDNIK
Program Zelenih Ptuja
Iniciativni odbor Zelenih F^uja je pripravil vse potrebno za usta-
novitev ptujske}>a odbora Zelenih Slovenije, ki Jih, kot je znano, vodi
dr. Dušan Plut. Predvsem pa je oblikoval predlog programa, ki ga bo-
do dokončno oblikovali na ustanonem zboru, ki bo danes, > četrtek,
14. decembra, v mali dvorani ptujskega Srednješolskega centra. Pričeli
ga bodo ob 17.30 uri.
PKKDi ()(; PRO(;RAMA
Poleg programa Zelenih Slovenije imajo Zeleni Ptuja še svoj lo-
kalni program. Ta temelji na treh osnovnih konceptih: na konceptu
razvoja ptujske občine, konceptu političnega delovanja in na lokalnih
ekoloških zahtevah in pobudah.
KONCKPT RAZVOJA PI L.ISKK OBCINK:
Osnova razvoja naj bodo kmetijstvo, turizem in storitvene de-
javnosti ter ekološko disciplinirana predelovalna industrija, pred-
vsem visoke faze živilske industrije.
V kmetijstvu je osnova razvoja družinska kmetija, ki ne sme
biti omejena z agrarnim maksimumom in obstoječimi monopoli nad
vinsko kletjo, mlekarno in najkvalitetnejšimi zemljišči.
Smo za razvoj družinskih kmetij na nerazvitih območjih, v ka-
tere naj se vlagajo nacionalna sredstva, in proti temu, da bi se laka
sredstva vlagala v gradnjo novih velikih farmskih objektov.
- Smo za natančno preverbo učinkovitosti in cene melioracij.
Razvoj turizma podpiramo, saj ohranja naravno in kulturno
dediščino, hkrati pa smo za agresivnejši marketinški nastop in gradi-
tev nujno potrebnih objektov, predvsem pa za več profesionalnosti.
—	Zahtevamo ohranitev in ureditev starega mestnega jedra, gra-
dov in krajinskih parkov ter naravnih rezervaiov.
Podpiramo privatno iniciativo povsod, posebej pa še tam, kjer
se družbena podjetja niso izkazala v odnosu do potrošnika.
Pri obstoječi industriji zahtevamo natančne podatke o njihovi
ekonomski in ekološki upravičenosti, sodobne tehnološke prijeme za
zmanjšanje vseh emisij v okolje in ostrejšo zakonodajo o tem.
—	Urbanistične službe naj zahtevajo več discipline pri ohranja-
nju tradicionalne arhitekture.
POLITIČNI KONCEPT temelji na človekovih pravicah, pravni
državi, neodtujljivi pravici do samoodločbe, referendumskem odloča-
nju o vseh razvojnih odločitvah in prostorskih posegih v ptujski obči-
ni. Predlagamo »županove ure«, na katerih se lahko občani pritožijo
in predlagajo in več kontrole nad ptujskimi delegati v republiški
skupščini. Nastopili bomo na občinskih volitvah leta 1990 s svojimi
kandidati in programom. Smo za proporcionalni sistem volitev.
LOKALNE POBUDE IN ZAHTEVE:
^ razčiščevanje poletne zastrupitve podtalnice in sprožitev tožb
proti onesnaževalcem
—	ekološka preverba učinkov posodobitve TGA in analiza
zdravstvenega stanja prebivalcev okolice tovarne in delavcev v njej
—	ekološka sanacija vseh večjih farmskih objektov (Draženci)
—	ureditev deponije komunalnih odpadkov po sodobnih meto-
dah in ločeno zbiranje posameznih vrst odpadkov
^ kataster onesnaževalcev ter javnost in dostopnost podatkov za
zrak, podtalnico in vodotoke
—	ekološka sanacija Drave
—	sprememba trase avtoceste Šentilj—Zagreb zaradi zavarova-
nja podtalnice v Skorbi
—	prenos financiranja inšpekcijskih služb na republiško raven
—	preverba kurjenja posebnih odpadkov ptujske bolnišnice . . .
Iniciativni odbor
HOTEL ZLATI NOJ KMALU S STREHO
Tujci prisluhnejo tam,
kjer imajo posluh za turizem
Mercator Investa inženiring je investitor gradnje hotela in eno od podjetij v
Mercatorjevem holdingu. Celotni Mercator zaposluje 20 tisoč delavcev in prav to-
liko kooperantov — petina vseh Slovencev dela za tu organizacijo, v Mercator In-
vestu inženiringu je zaposlenih 120 ljudi, v glavnem inženirjev, arhitektov, ekono-
mistov, strojnikov in podobnih strokovnjakov.
Jože Vidmar, direktor Mercator Inve-
sta Inženiringa, je bil v prejšnjem ted-
nu v Ptuju in si ogledal gradnjo hote-
la. Poleg tega se je s predstavniki ob-
činskega izvršnega sveta in nekaterih
organov pogovarjal o bodočem sode-
lovanju.
Dela pri Zlatem noju potekajo po
načrtih. Glede na to da so bili na
gradbišču tudi arheologi, ho prišlo do
zamude pri gradnji. Prvotni rok za
dokončanje del - 15. marec 1990 —
bo po vsej verjetnosti prekoračen.
Predstavniki Investe se že dogovar-
jajo o prvih prihodih turistov v Ptuj
oziroma Zlati noj. Ptuj je za Zahodno
Evropo turistično zanimiv, problem
pa je naše stanje. Vsak tujec se boji
vlagati svoj denar v Jugoslaviji, razen
če nima garancije katere od naših or-
ganizacij v tujini.
Kot je povedal Jože Vidmar, ima
Mercator svoje predstavništvo v
Munchnu in je lahko garant za tuja
vlaganja v Jugoslaviji. Zlati noj ni
edini turistični objekt, pri katerem je
Investa vključena. Njeni arhitekti
končujejo projekt razširitve Ptujskih
toplic in po Vidmarjevih ocenah bo
to zelo dober projekt.
Mercatorjevo zanimanje »presega«
Zlati noj in Ptujske toplice, saj želi bi-
ti soudeležen pri dolgoročnem turisti-
xnem razvoju v ptujski občini. Gre za
vlaganja v celovite ureditve nekaterih
turističnih območij.
MERCATOR l.\ OBNOVA MESTA
PIL J A
»To je odvisno od »posluha« Ptuj-
čanov in kako nam bodo pomagali
pri tem. Mercator želi pritegniti po-
slovneže od drugod v F^uj in druga
slovenska mesta. Pogovarjamo se tudi
s tujci, da pridejo v Ptuj. Zanimajo se,
oblikovali so poseben vprašalnik in
ga bo potrebno izpolniti, preden bo-
do prišli. Posebej jih zanima, kako v
tem projektu sodelujejo domačini —
Ptujčani. Tujci ne želijo priti, če ni
»posluha« pri domačih,« je povedal
Jože Vidmar.
Vprašalnik Projekt Ptuja ima šest
strani — več etap in zahteva resen pri-
stop. sicer si ne moremo od tujcev obe-
tati nič dobrega. Tujca ne bomo mogli
peljati žejnega čez vodo; prišel je čas,
ko bodo tudi domači turistični delavci
morali reči bobu bob in odpraviti spre-
nevadanje.
MG
Pri Zlatem noju Je že nekaj videti, objekt je v tretji etapi gradnje. (Posnetek: M.
Ozmec.)
Ugodni devetmesečni gospodarski rezultati
v prejšnjem tednu je občinski izvršni svet razpra-
vljal o vrsti vprašanj, o katerih bodo na decembr-
skih sejah razpravljali tudi skupščinski zbori. Precej
pozornosti je namenil obravnavi gospodarskih re-
zultatov v devetih mesecih letos. Industrijska proiz-
vodnja je v tem obdobju v primerjavi z enakim ob-
dobjem v prejšnjem letu porasla za 7,6 odstotka, v
letošnjem septembru pa v primerjavi z avgustom za
2,8. Skoraj polovico dviga industrijske proizvodnje
so dosegli v Tovarni glinicein aluminija. Ta tovar-
na je v devetih mesecih tudi največ izvozila, in to 82
odstotkov občinskega izvoza, ki je bil v tem obdob-
ju vreden 83.702.000 dolarjev.
Z izgubo je v devetih mesecih poslovalo devet or-
ganizacij. Njena skupna vrednost je 115 milijard
516 milijonov dinarjev. V bistvu pa je še višja, če
prištejemo izgube obratov družbene prehrane, kjer
so je pridelali za 2.287.000 dinarjev, od tega skoraj
tri četrtine v DO Olga Meglič. 44 odstotkov celotne
občinske izgube sta imela sistemska izgubarja Elek-
tro in Formin.
V	obravnavanem obdobju so imele izgubo tudi
družbene dejavnosti in znaša skupno 28 milijard
682 milijonov dinarjev. Največ — 22 milijard — je
je imelo zdravstvo, skupnost otroškega varstva
3,254 milijarde in izobraževanje 3,625 milijarde,
skupnost socialnega skrbstva pa 534 milijonov.
V	drobnem gospodarstvu je doseženih nekaj
spodbudnih rezultatov. V devetih mesecih se je za
obrt odločilo 100 občanov, 57 pa jih je obrt odjavi-
lo. V tej dejavnosti seje število zaposlenih povečalo
za en odstotek. Gospodarstvo je v devetih mesecih
zaposlilo 0,4 odstotka več, negospodarstvo pa 0,5
odstotka manj delavcev. Skupaj je bilo v devetih
mesecih v ptujski občini zaposlenih 20.370 obča-
nov, nezaposlenih pa 1674 ali za 159 več kot v ena-
kem obdobju prejšnjega leta.
Tudi turistični promet je v obdobju januar —
september dosegel nekaj spodbudnih rezultatov.
Število nočitev se je v tem obdobju povečalo za 16,3
odstotka, število gostov pa za 5,4 odstotka. Vseh no-
čitev je bilo v devetih mesecih 81.779.
Izvršni svet je ocenil da so bila gospodarska giba-
nja v letošnjem letu kljub izgubam ugodna. Ob tem pa
je opozoril na težave v IMP-ju in Iskri-Delt i. Za reše-
vanje težav v Iskri je izvršni svet imenoval podobno
delovno skupino kot za Elektrokovinar. V njej so Boris
Horvat. Martin Berden in Brane Kožuh.
Zbori občinske skupščine bodo o gospodarjenju
razpravljali še ta mesec. V izvršnem svetu se bodo
potrudili in delegatom posredovali tudi nekatere
dosežke desetega oziroma enajstega meseca.
Za decembrsko zasedanje je pripravljen tudi
odlok o formiranju javnega podjetja Komunale,
gradbeništva in prometa. Takšno organizacijo ko-
munalnega podjetja zahtevata zakon o podjetjih in
ustavni zakon.
Izvršni svet se je v prejšnjem tednu tudi odločil,
da se bodo njegovi predstavniki v kratkem sestali s
predstavniki obrtništva glede na vedno hujše težave
v tej dejavnosti. Pričakujejo pa tudi, da bodo sode-
lovali še predstavniki uprave za družbene prihodke
ter nekaterih služb.	MG
V Kungoti odprli vodovod
Nelagoden predpraznični
utrip smo v ptujski občini ople-
menitili s slovesnostjo v Kungoti
pri Kidričevem, kjer so v torek,
28. novembra, odprli regionalni
vodovod v dolžini 4,7 km, ki po-
vezuje ptujski vodovodni sistem
z mariborskim, ter povezovalni
vodovod v dolžini 4,5 km, ki po-
vezuje Kungoto, Kidričevo in
Apače. Vrvico je simbolično pre-
rezal najstarejši krajan Kungote
Maks Metličar, slavnostni govor
pa je imel Tone Ceh, predsednik
izvršnega sveta SO F^uj. Posebej
se je zahvalil vsem, ki so sodelo-
vali pri gradnji regionalnega,
krajevnega in sekundarnega vo-
dovoda, obenem pa je spomnil
na druge pomembne naloge, ki
čakajo ptujsko občino v okviru
zaščite vodnih virov in narave
nasploh. V občini imamo sicer že
več kot 500 km vodovoda, ven-
dar to še ne pomeni, da bi imeli
vodovod v vsaki vasi. Največ na-
log pa bomo morali nameniti
predvsem ekologiji svojega oko-
Ija.
V imenu KS Kidričevo je o do-
sedanjem razvoju govoril tudi
predsednik sveta Vlado PremzI,
ki je poudaril predvsem velik
prispevek posameznih krajanov
in gradbenega odbora v Kungoti,
saj so po njihovi zaslugi končno
napeljali zdravo pitno vodo tudi
po Kungoti. Najzaslužnejšim
krajanom in predstavnikom izva-
jalcev so ob koncu izročili pisna
priznanja, slovesnost pa so s pri-
srčnim kulturnim rirogramom
popestrili učenci OS Kidričevo
ter člani komornega moškega
pevskega zbora Ptuj.
-OM
Vrvico je simbolično prerezal najstarejši krajan — 87^letni Maks Met-
ličar iz Kungote. (Foto: M. Ozmec.)
V Stojncih
samopostrežnica Srček
Srečko Zemljarič je iz Mercatorja odšel med zasebnike. V prizid-
ku stanovanjske hiše v Stojncih 150 si je uredil sodobno samopostre-
žno trgovino, prvo te vrste v tem naselju. V Stojncih uspešno dela že
več zasebnikov.	^
Pri Zemljaričevih so vse naredili s svojim denarjem ob pomoči
staršev. Tudi ideje za ureditev trgovine so domače. Srečko je o svoji
odločitvi povedal: »Mladi smo in moramo še nekaj narediti.« Od ide-
je do realizacije je preteklo več kot pol leta.
V Srčku imajo na zalogi različna živila, tudi kruh. Če bodo kupci
želeli, bodo ponudbo obogatili s tehničnim blagom. Trgovina je regi-
strirana tudi za tovrstno prodajo.
Samopostrežnica bo imela deljen delovni čas: zjutraj od 8. do 12.
in popoldne od 14. do 18. ure. V soboto bodo delali od 8. do 13. ure,
ob nedeljah pa od 9. do 11. ure. V Srčku bodo zaposleni družinski čla-
ni, in kot pravi Srečko, vsaj v začetku drugih ne bodo zaposlovali.
Ob vprašanju, kaj si želi, se je novi zasebnik nasmehnil in dejal,
da si najbolj želi, da delo normalno steče. Vsak začetek je težak.
MG
Ob samopostrežnici Srček je tudi lep parkirni prostor. (Posnetek: M.
Ozmec.)
TEDNIK - december 1989
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
Podpiramo slovensko
vodstvo
Predsedstvo občinskega sveta ZSS Ptuj je razpravljalo o gospodarski in po-
litični situaciji v SFRJ po napovedi in prepovedi »mitinga resnice« v SR Slove-
niji in soglasno sprejelo naslednje sklepe:
1.	V imenu delavcev — članov sindikata občine Ptuj izražamo najglobljo
zaskrbljenost ob nerazumljivih in neustavnih zaostritvah v političnih in gospo-
darskih odnosih med narodi in narodnostmi, s tem pa med delavskim razredom
v SFRJ.
2.	Zahtevamo od odgovornih delavcev na vseh področjih — v politiki in
gospodarstvu — da zastavijo svoje delo tako, da v duhu dobrega sodelovanja in
krepitve demokratičnega razvoja, pravne države, predvsem pa z upoštevanjem
različnosti in osebnih svoboščin uredijo razmere tako, da bodo upoštevani
skupni interesi in interesi posameznika.
3.	Izrecno podpiramo sprejete ustavne spremembe SR Slovenije in ne do-
volimo odstopanj.
4.	Podpiramo sprejete politične odločitve v SR Sloveniji, ki temeljijo na
ustavi SR Slovenije in SFRJ, in predstavnike slovenskega naroda v legitimno iz-
voljenih organih. Ce pa ti predstavniki ne bodo imeli več pod|:wre pri svojem
delu, jih bomo na demokratsko izvedenih volitvah menjali sami.
' 5. V svojem delu bomo še naprej odprti — to dokazujemo v vsakodnevni
praksi — do vseh in vsakršnih pobud in delali pri taki politiki kot smo doslej —
politiki poštenega, enakopravnega sodelovanja in dialoga med delavskim razre-
dom, narodi in narodnostmi SFRJ. Tako zastavljena metoda dela daje torej
možnost vsakemu izraziti mnenje v organih sistema, zato ne podpiramo mitin-
gaštva in izsiljevanja ulice.
Predsedstvo
občinskega sveta ZSS Ptuj
Provinca so ljudje
Pravi oni dan eden od direktor-
jev: Zdaj, ko smo na pragu tržne-
ga gospodarstva (smo res že ?).
boste tudi vi morali lepo pisali o
nas, zakaj v nasprotnem primeru
se boste morali odpovedati našim
reklamam. Drugi odkloni sodelo-
vanja v naši radijski oddaji, češ da
bo trpel njegov ugled zaradi sode-
lovanja v (kmečkem) lokalnem
mediju. Če pridemo na štrajk, nas
imajo za krokarje, če obelodanimo
kakšno resnico, pravijo, da laže-
mo, in javno povedo, da so vrata
novinarjem zaprta. Narobe je, če
pridemo, pa tudi če nas ni, je na-
robe. Čeprav je treba priznati, da
so (kdo. se ve) najbolj zadovoljni,
če nas ni.
Samo mimogrede o stari resni-
ci, da če novinar ne zabeleži do-
godka, dogodka ni. Sploh ne mi-
mogrede pa o zakonu o javnem
obveščanju, ki zavezuje predvsem
in najprej direktorje, da o svojem
delu in delu firme obveščajo jav-
nost. Tudi lokalne medije. V ptuj-
ski občini je mnogim to kaj malo
mar. So pa trenutki (redki), ko si
zaželijo našo prisotnost in takrat
zvonijo telefoni (zadnji trenutek,
se razume): Bo kdo prišel?
Ne gre za nikakršen manjvred-
nostni kompleks. Še posebej zara-
di časa, ki prihaja, ne. Zakaj v bo-
doče bo informacija še kako po-
trebna — v boju za oblast in v bo-
ju na trgu. Takrat bo »provinca«
enako zanimiva kot centri. Jugo-
slovanski turizem na primer si je
vsako leto največ obetal od deviz-
nih gostov in največkrat si je po-
tem koval dobiček na ramenih di-
narskih gostov. Nauk je menda ja-
sen? Pa še to: province v nol^ni
od človekovih dejavnosti ni, pro-
vinca smo, žal, le ljudje.
Koprivica
pisrrio
Nedeljsko popoldne na drugem programu beo-
grajskega radia. Toliko cenenih in predvsem per-
verznih političnih »štosov« na račun Slovenije in
njenega političnega vodstva nisem slišal v več kot
polletnem bivanju v Beogradu. To kvari sicer profe-
sionalno odlično kontaktno oddajo. Največ primi-
tivnih žalitev sta deležna Milan Kučan in Jože
Smole, ki bi se. kot je dejal voditelj oddaje, če bi
bilo potrebno dali kri za Jugoslavijo, proglasila za
slabokrvna. Še vedno ne morejo pozabiti prepovedi
mitinga v Ljubljani, kjer je — zopet parafraziram
voditelja — »zmagala carica Milica s svojimi pri-
jateljicami UsicamiK. Sicer pa je največ tragikomi-
čnosti v šali. kjer nastopajo partijska Uderja Slove-
nije in Hrvaške ter seveda Slobodan Miloševič v
pogovoru o imenu tretje Jugoslavije. Medtem ko se
prvi zavzema, da bi bila predvsem pravna, drugi
zahteva, naj bi imela v imenu nekaj slavnega, zgo-
dovinskega. Slobodan Miloševič najde salomonsko
rešitev: naj bo pravoslavna Jugoslavija.
Zanimivo je, da si srbski mediji dovolijo izredno
»svobodo« pri pljuvanju po drugih politikih, med-
tem ko se kakršnakoli kritika domačih konča z
ukinitvijo medija ali pa z malo blažjim ukrepom.
Sicer pa — čudna so pota politike, kjer nikoli ne
zmaga najboljše, temveč srednje aH pa tisto naj-
slabše.
V prestolnici so ta teden za nova štiri leta ustoli-
čili Slobodana Miloševiča kot predsednika pred-
sedstva Srbije. V svojem ustoličevalskem govoru je
napovedal »sveto vojno« sedanji politični strukturi
v Sloveniji oziroma »silam konservativizma. agre-
sije in nasilništva, dokler ne odstopijo mesta miro-
ljubnemu, demokratičnemu in bratskemu v sloven-
ski politiki«. Odstranjevanje političnih nasprotni-
kov je verjetno staro prav toliko, kolikor je star člo-
veški rod, in ni čudno, če se je v tisočletni zgodovini
razvilo veliko blagih in manj blagih metod, ki pa se
navadno vse končajo z nasilno likvidacijo. Mitingi
resnice so torej še dokaj blago sredstvo za takšne
operacije, in ker do česa takega v Ljubljani ni pri-
šlo, naj bi svoje naredila ekonomska in vsakršna
druga blokada Slovenije, saj je. kot pravijo v Srbi-
ji, »boljši Balkan v roki kot pa Evropa na meji«.
Politika, ki izgublja, najpogosteje ravna kot podiv-
jana zver, ki je smrtno ranjena in je njen zadnji
ugriz lahko še kako nevaren. Težko je namreč ra-
zumeti, da je nekdo pripravljen samo zato. da bi
dokazal svojo moč, žrtvovati najprej blagostanje
svojega, nato pa še vseh drugih narodov in narod-
nosti po Jugoslaviji in na koncu še skupno državo.
Nemogoče je našteti vse politične grožnje s pre-
kinitvijo ekonomskih odnosov s Slovenijo, nato pa
še napovedi direktorjev raznih organizacij, ki jih
vsak dan bruhajo iz Politikine in še drugih medij-
.skih hiš. Vse skupaj je videti približno tako kot pri
akciji vpisa posojila, ko si si kot navaden .smrtnik z
vpisom posojila nekaj sto mark priboril stolpec v
časopisu Politika, za več kot tisoč mark pa si postal
za vedno ovekovečen na posebni strani omenjene-
ga časopisa. Glede na to da je devizni del posojila
»podbacio«, lahko pričakujemo, da se tudi juha
ekonomske blokade, ki so jo skuhali v Miloševiče-
vem taboru, ne bo jedla preveč vroča, temveč kar
ohlajena. Kako daleč lahko gresta fanatizem in
populizem, okrancljana z domoljubnimi čustvi, ka-
že tudi »podvig« poštarjev v Nišu. ki so menda s
pomočjo Elektronske industrije Niš — mimogrede:
v tej organizaciji so odločno odpovedali .sodelova-
nje — u.speli »zdresirati« telefonsko centralo, da ti
pri številkah 061 ali 062 in podobnih avtomatično
prekine telefonsko Unijo. Za takšne ni mogoče reči
drugega kot: »Oče, odpusti jim — saj ne vedo. kaj
delajo.«
Težko je tudi z normalno kmečko logiko razu-
meti vsakdanja podtikanja o izkoriščanju »juga« s
strani razvitega ».severa«, medtem ko Beograd
predvsem po zaslugi denarja, ki se je stekal deset-
letja v prestolnico, postaja supermoderno dvomili-
jonsko kongresno, hotelsko in še kakšno drugo me-
sto. Zgodbo o pritoku akumulacije iz celotne Srbi-
je, ki se že nekaj kilometrov vstran težko primerja z
glavnim mestom, pustimo seveda ob strani. Po sko-
raj petdesetih letih dela in vlaganja pa naj si samo
zato, ker so v Srbiji dobili pač novega »gospodar-
ja«, po hlapčevsko ali če hočete jemejevsko poišče-
mo pravico in mesto pod soncem drugje (tudi v Phi-
ladelphiji) in zapustimo rodno grudo. Tu si pa, dra-
gi srbski junak, zašel v skrajnost.
Sicer pa me ob nemoči in medlih reakcijah zvez-
nih organov ne bi niti čudilo, če bo za to, da bi na-
šli pravico, potrebno oditi tudi do Haaga ali pa do
Združenih narodov, saj jo bo Slovenija vsaj za ne-
kaj časa v Beogradu težko našla. An te Markovič,
ki bi moral zaradi prekinitve ekonofnskih odnosov
zastaviti vse svoje ime in pa celo odstop za rešitev
spora, molči, saj je že tako ogrožen brez omenjene
ceremonije. Partijsko vodstvo se sploh boji sklicati
sejo, ker bi se najbrž končala z zadnjo večerjo. Po-
sredovanje zveznega Predsedstva pa zahtevajo ta-
ko eni kot drugi in prav tako ugotavljajo, da je
vodstvo nemočno ter bi ga bilo potrebno odpokli-
cati.
Še najbolje bi stanje v zveznih organih poimeno-
vali blokada, saj je razmerje sil oziroma republik
štiri proti štiri. Slovenija, Hrvaška, Makedonija,
Bosna in Hercegovina na eni ter Srbija. Črna Go-
ra, Kosovo in Vojvodina na drugi strani. Mislim,
da takšno razmerje in blokada, kot jo imenujejo
nekateri v Sloveniji, v tem trenutku še vedno ustre-
za. češ da je bolje, če se cesar sploh ne oglasi, saj
njegovi ukrepi ne morejo prinesti nič kaj dobrega,
lahko tudi vojake. Razmerje v predsedstvu, kije bi-
stveno poru.šeno z aktom združevanja srbske drža-
ve na celotnem ozemlju in raznimi antibirokratski-
mi revolucijami, je pravzaprav porušeno, toda še
vedno omogoča funkcioniranje tako imenovane av-
nojske Jugoslavije, kot ji radi pravimo. Tudi v
skupščini Jugoslavije ni čisto nič drugače. Omenje-
ni organ, na katerega tako ena kot druga sprta
stran veliko dasta, se bo sestal najverjetneje na-
slednji teden, toda glede na vse dosedanje razpra-
ve v zveznem parlamentu nisem preveč prepričan,
da bi lahko ponudil kakšno pametno rešitev. Še
največ, kar se lahko zgodi, je zahteva, da odstopita
tako Markovičega vlada kot tudi zvezno Predsed-
stvo, kar je seveda najslabša rešitev, saj bi to pov-
zročilo vladno krizo, izredne razmere... Vseeno
sem zato pristaš tega. da se oblast, kije vedno sa-
mo oblast, čimmanj sestaja, saj za rajo tako ali ta-
ko ne more prinesti kaj dobrega. V Poljski, kjer je
menda partijsko oblast zamenjala opozicija, ni na-
mreč nič boljše, samo da sedaj ljudje pač preklinja-
jo opozicijo, prej pa so partijo.
To tako imenovano psihološko izredno stanje so
prejšnji teden poskušali presekati na izredni seji
zveznega predsedstva Socialistične zveze. To je bil
vsekakor letošnji poslednji tango med Jožetom
Smoletom in predsednico srbske Socialistične zve-
ze Radmilo Andelkovič, v katerem je Andelkoviče-
va od Smoleta in drugih slovenskih liderjev zahte-
vala, naj se najprej opravičijo srbskemu narodu za-
radi domnevne kršitve človekovih pravic, potem
morajo prenehati podpirati albanske separatiste in
spoštovati jugoslovansko-»srbsko« politiko na Ko-
sovu ter da v praksi uresničijo stališča ustavnega
sodišča Jugoslavije. Veliko poskusov je bilo, da bi
našli nekakšno srednjo resnico; ta bi bila pravza-
prav največja laž, saj bi okrivili tako ene kot druge,
čeprav pomeni prekinitev ekonomskih odnosov s
strani Srbije pravzaprav že napoved državljanske
vojne. Takšne vojne pa nikoli ne dajo zmagovalca,
temveč pustijo za sabo samo ruševine in obuboža-
no ljudstvo. Toda kaj, ko je oblast tako sladka, da
se je nekateri tudi po pol stoletja niso naveličali.
Vladimir Vodušek
Govori se...
... da telefaksom »prisluškuje-
jo«. In tako ni nič čudnega, da
naš posebni dopisnik iz Beograda
svojih prispevkov ne more več poši-
ljati prek telefaksa Jugobanke.
Politika je... in previdnost (neo-
predeljenost) je mati modrorti...
... govori se, da se razvoj Olge
Meglič spet seli (po treh mesecih)
nazaj v Dolane. Delavci razvoja že
vedo zakaj, čeprav se govori, da je
to posledica nove vloge direktor-
ja ...
... da je ptujska stanovanjska
zadruga slab plačnik računov. Ne-
razumljivo, saj morajo njeni člani,
preden dobijo naročilnico, vložiti
denar. Ali so preobremenjeni ali
pa so znali inflacijo obrniti sebi v
prid. kot se govori...
... da so se v Tednikovi redak-
ciji ustrašili posledic pisanja v GO-
VORI SE, pa so kar v nekaj števil-
kah rubriko izpustili. Govorice ni-
so resnične, dokaz pa pravkar pre-
birate (tisti zob pa si je naš novi-
nar tako ali tako mislil dati izpuli-
ti).
... da je bila letošnja sladkorna
pesa neverjetno peščena. Strokov-
njaki si sedaj belijo glavo, s kakš-
nim dogajanjem v zemlji je pove-
zano prijemanje peska na pesne
korene, ko pa je bila jesen suha in
se zemlja na peso sploh ni prije-
mala. Kmetje seveda nimajo pro-
blemov s fizikalnimi posebnostmi,
pač pa s finančnimi posledicami
le-teh. Le komu koristijo primesi v
pesi? Kmetom in zadrugi gotovo
ne!
Kmetje,
zadružništvo
in volitve
o usodi kmetov in kmetijstva nasploh so vsa povojna leta odlo-
čali drugi, tako so bili kmetje prevečkrat prevarani, izkoriščani, skrat-
ka odrinjeni na rob družbenega dogajanja. Sedaj je temu konec, kme-
tje so vzeli vajeti v svoje roke in odnosi bodo v prihodnje povsem dru-
gačni. Tako je mogoče strniti bistvo vseh razprav na ponedeljski seji
upravnega odbora ptujske podružnice Slovenske kmečke zveze.
Kmečka zveza podpira razvoj zadružništva in ga želi postaviti na
nove temelje, ob teh trditvah pa mnogi kmetje trdijo, da jih je zadruga
doslej izkoriščala in da bodo, vsaj tisti večji kmetovalci, v prihodnje
poslovali mimo svoje zadružne organizacije. Ob teh zahtevah, ki jim
oporekajo drugi, manj zagreti za spremembe prek noči, seveda razdi-
rajo dosedanje pogodbeno sodelovanje z zadrugo in tako je na preiz-
kušnji zadružna organizacija in kmetijstvo samo. Pregovor o juhi, ki
se ne poje tako vroča, kot se skuha, bo gotovo veljal tudi tokrat. Spre-
membe zadružništva bodo seveda potrebne, o tem govori tudi pripra-
vljeni osnutek zakona, pred tem pa se bo potrebno pogovoriti še o
marsičem. Povsem na mestu pa so konkretne zahteve vodstvu zadru-
ge, da uredi nekatere zelo moteče razmere znotraj organizacije ...
Kmečka zveza pa posega še na druga področja. Kako so Obdrav-
skemu zavodu za veterinarstvo in živinorejo predlagali prevzem ptuj-
skega živinskega sejmišča, ki je sedaj pod oskrbo komunale slabo ali
nič vzdrževano kljub odločbi inšpekcijskih služb izpred štirih let. Po-
govore med komunalo in zavodom bo zastavil občinski komite za
kmetijstvo.
Znova je prišla v razpravo, tokrat drugič, pobuda za ustanovitev
rejskih skupnosti. Gre za organizacije, po katerih bi kmetje našli tes-
nejši stik z znanostjo, na drugi strani pa bi sodelovali v vseh pomemb-
nih odločitvah za slovensko živinorejo. Imenovali so iniciativni od-
bor, ta pa bo skupaj z Obdravskim zavodom pripravil vse potrebno za
ustanovitev rejskih skupnosti.
Pa še to: ko bo sprejet volilni zakon, se bo tudi kmečka zveza sku-
paj z drugimi (idejno podobnimi) strankami vključila v predvolilni
boj. Za uspešen nastop na volitvah potrebujejo ugledne in s prete-
klostjo neobremenjene ljudi in že je čas, tako so se dogovorili, da jih
poiščejo. Sicer pa bodo kmetje na volitvah podprli tiste, ki bodo pred-
stavili najboljše programe za razvoj kmetijstva.
J. Bračič
|>7VIIVI aV isti i i Potrčeva cesta 10, 622S0Ptui. postni predal 66.
lltUllNllN/\ I I	telefcm (062) 772-5t1.1elex 33128 yu perut, telefa« (062) 776-501
DRŽBENO PODJETJE PERUTNINA PTUJ, Potrče-
va cesta 10,
vabi k sodelovanju
strokovne delavce:
1.	diplomiranega ekonomista finančne smeri
2.	diplomiranega ekonomista komercialne smeri
3.	diplomiranega ing. živinoreje
4.	ekonomista finančne smeri
5.	ing. živilske tehnologije
Kandidati morajo imeti najmanj 3 leta delovnih iz-
kušenj.
Vloge pošljite v osmih dneh po objavi na naslov:
Perutnina Ptuj, Potrčeva 10, Splošno-kadrovski
sektor.
Tečaj dinarja za obračunski dolar znaša 97.814.
Tečaji za grško drahmo in irski funt veljajo samo za efekttvo in čeke.
Tečaji za angleški funt veljajo tudi za šKotski funt, in to samo za efektivo in čeke.
Nakupni in prodajni tečaji za devize veljajo od 14. ure 12. decembra dalje, srednji tečaji za devize ter nakupni, srednji in
prodajni tečaji za efektivo, čeke. kreditna pisma in poštne nakaznice pa veljajo od 9. decembra.
Tečaj dinarja za obračunski do»ar velja od 13. decembra 1989.
Opozorilo: maksinralni zajamčeni znesek za en evroček znaša 13,500.000 din, velja pa od 1. decembra 1989.
4 - NAŠI KRAJI IN UUDJE
14. december 1989 - TEDNIK
V vrtu
Za uspešno vrtnarjenje mora
biti rastlinam na voljo plodno
zemljišče. Pod pojmom plodnost
zemljišča razumemo njegovo
sposobnost, da rastlinam nudi
vodo in hranljive snovi, s čimer
jim bo omogočena pretežna izra-
ba sončne energije za usvajanje
organskih snovi iz rudninskih
snovi, vode in ogljikovega diok-
sida. Proizvodnost vsakega zem-
ljišča se izraža torej v njegovi
sposobnosti, da rastlinam v ob-
dobju rasti in razvoja nudi po-
trebne količine hranljivih prvin.
Znano nam je, da zemljišče, se-
stavljeno iz čistega prodca, peska
ali mivke, težka, zbita glinasta,
ilovnata, močvirna ali skalnata
zemljišča niso plodna.
V naravi so po svoji sestavi ne-
plodna in plodna zemljišča.
Plodna so zelo različnih kakovo-
sti, njihovo siromašnost in izčr-
panost pa je mogoče z agrotehni-
čnimi ukrepi, obdelavo in oskr-
bovanjem s hrano nenehno
usposabljati za večjo plodnost in
proizvodno sposobnost.
Kako in s čim oskrbovati tla?
Pred tem moramo poznati, kako
in s čim se hrani rastlina. Rastli-
na se hrani izključno z rudninsko
hrano, torej neorganskimi rud-
ninskimi solmi, ki jih, v vodi raz-
topljene, korenine črpajo iz tal in
skozi steblo prevajajo v list. V li-
stu se s pomočjo sončne energije
iz vode in zraka ustvarja sladkor,
ta pa se v postopku dihanja z več
rudninskimi snovmi pretvarja v
organske snovi, čemur preprosto
pravimo rast rastline.
Rastlina je sposobna spreje-
mati iz tal v vodi raztopljene rud-
ninske snovi v primerni kemični
obliki. Te posebne kemične obli-
ke pa s presnovo lahko pripravi-
jo le mikroorganizmi, ki so v hu-
musu. Tla, ki ne vsebujejo humu-
sa, so brez mikroorganizmov, so
mrtva in torej neplodna. Če bi
takšna tla pognojili zgolj z rud-
ninskimi gnojili, kot je na primer
mešano gnojilo nitrofoskal, rast-
lina ne bi uspevala in odmre. Še-
le z dovoljšnjo oskrbljenostjo tal
s trajnim humusom usposobimo
tla za plodna.
Pod pojmom oskrbovanja tal s
hrano in vzdrževanja stanja
plodnosti tal razumemo gnoje-
nje. Za gnojenje pa uporabljamo
organska in rudninska gnojila.
Z organskimi gnojili, med ka-
tera prištevamo hlevski gnoj,
gnojnico, kompost, šoto, zeleni
podor in zastirko, popravljamo v
tleh, poleg dodajanja rudninskih
snovi, ki jih organska gnojila
vsebujejo, predvsem fizikalne,
kemične in biološke lastnosti tal.
Bežno preglejmo posamezne po-
goje.
Fizikalne lastnosti tal so njiho-
va struktura, grudičavost, spo-
sobnost sprejemanja in zadrževa-
nja talne vlage-vode in njihova
zračnost.
Kemične lastnosti tal se z zalo-
ženostjo z organskimi snovmi
odražajo v prisotnosti ogljika, ki-
sika, vodika in dušika, medtem
ko je drugih rudninskih snovi v
njih manj in jih dodajamo v obli-
ki mineralnih gnojil. Najpo-
membnejša vloga organskih gno-
jil pa je, kot že rečeno, da so no-
silec mikroorganizmov, ki v tleh
pripravljajo hrano v rastlini do-
stopno obliko, zato takim tlem
pravimo, da so živa, humozna ali
plodna tla.
Na osnovi dobrega poznava-
nja plodnosti tal v svojem vrtu in
ob upoštevanju naravnih ži-
vljenjskih procesov pri rastlinju,
ki ga v vrtu gojimo, lahko skle-
pamo, da moramo tla najprej
oskrbeti z organskimi gnojili. Or-
ganska gnojila sočasno z globo-
ko obdelavo tal zakopljemo, da
se bodo v tleh razgrajevala v traj-
ni humus. Odmerke rudninskih
gnojil — fosforja, kalija in kalci-
ja — ki se počasi topijo in mo-
čno vežejo za delce, prav tako
potrosimo ob globoki zimski ob-
delavi tal, s tem da jih ne meša-
mo z organskimi gnojili, temveč
potrosimo površinsko, da se tako
počasi izpirajo v globino do ko-
renin.
Miran Glušič, ing. agr.
Kaj so kuhale naše babice
Smo v času težkih preizkušenj
na vseh področjih življenja. Živi-
mo v pričakovanju boljšega jutri.
Želimo v pričakovanju bližajočih
se praznikov. Adventni tedni od-
števajo dneve do božiča in nove-
ga leta.
Doma že razmišljamo o izbiri
skromnih daril. Predpraznična
nestrpnost raste. V domačem
krogu, kakor tudi v gostinskih lo-
kalih se že odločamo o jedeh, ki
jih bomo pripravljali pred praz-
ničnimi dnevi in ob njih. Zato
sem iz bogate kulinarične za-
kladnice naših babic izbral:
MREŽNO PEČENKO
Svinjski hrbet (ledvični del-
šnito) solimo in natremo s čes-
nom, obložimo z rezinami limo-
ne, vanje zataknemo klinčke, po-
tresemo s kumino, poprom in
dodamo cimetovo skorjo. Na
vsako limono damo vejico peter-
šilja in četrtino lovorjevega lista.
Vse skupaj zavijemo v svinjsko
mrežico in pečemo kot pečenko
pri 200 do 220° dobro uro, da
dobi lepo rjavo barvo. Med peče-
njem jo polivamo s sokom, ki na-
staja pri pečenju, da ostane so-
čna.
Mrečno pečenko lahko tudi
nadevamo s klobasnim nadevom
(na kolinah). Doma pripravimo
nadev iz 40 dag svinjskega mesa,
ki ga začinimo s soljo, poprom in
nasekljanim česnom, dobro pre-
mešamo in zgnetemo. Snito s
tankim, dolgim nožem prebode-
mo in nadevamo. Naprej pa jo
pripravljamo enako kot mrežno
pečenko. Paziti moramo, da je
preveč ne solimo, ker je nadev že
slan. Pečemo jo enako kot pečen-
ko.
Za pripravo smo potrebovali (za 5
oseb):
1,20 kg svinjskega hrbta (ledvi-
čni del-šnita) brez kosti,
sol, poper
pol limone
vejice zelenega peteršilja
2 glavici česna
4 nageljnove žbice (klinčke)
lovorjev list, cimetovo skorjo,
kumino
mrežico po potrebi
Za prilogo bi vam priporočil,
da pripravite trgance (naredimo
jih podobno kot mlince, le da jih
ne popekamo oziroma sušimo na
plošči) in pečena jabolka.
PEČENA JABOLKA
Jabolka dobro operemo, jim
odrežemo zgornji del in izdolbe-
mo koščice (spodnjega dela ne
smemo odpreti). V izdolbeni del
damo najprej malo masla, nato
žličko sladkorja in zapremo s
preostalim maslom. Pečemo jih
pri temperaturi od 200 do 220°
toliko časa, da so mehka, lepo
zapečena ter da se na njih naredi
krona (jabolka v pečici naraste-
jo).
Za pripravo jabolk potrebujemo
5 srednje velikih jabolk
5 žličk sladkorja
5 dag masla ali margarine
AJDOV PEČENJAK
Iz mleka, jajc, moke, soli, slad-
korja zmešamo testo, podobno
kot za palačinke, in ga pustimo
pol ure počivati. Testo vlijemo v
pekač na razgreto svinjsko mast
in spečemo. Pečenega lahko pre-
lijemo tudi s kislo smetano.
Naredili smo ga iz:
1 litra mleka
40 dag ajdove moke (iz domače-
ga mlina — Korošec, Zabovci)
3 jajc
soli, malo sladkorja
1 del masti (ali druge maščobe)
MEDENA POTICA
Zamešamo kvašeno testo in ga
pustimo na toplem vzhajati. Med
tem pa pripravimo nadev.
Med, sladkor in maslo počasi
kuhamo 10 do IS minut ter od-
stavimo. Primešamo mlete orehe,
rum, mleko, dišave in drobtine.
Vzhajano testo razvaljamo in
ga enakomerno namažemo z ne-
koliko ohlajenim nadevom. Po
nadevu potresemo grobo nase-
kljane orehe. Potico zvijemo in
jo položimo v dobro namazan
model. Ponovno damo na toplo
vzhajat (medena potica vzhaja
dalj časa kot druge).
Preden jo damo v pečico, jo
prepikamo in namažemo s stepe-
nim jajcem. Pečemo jo v ogreti
pečici okrog uro in 15 minut pri
temperaturi od 180° C do
200° C. Ko jo vzamemo iz peči-
ce, jo za nekaj minut pustimo v
modlu, nato jo 2:vmemo in pokri-
jemo s prtičkom. Režemo jo
ohlajeno.
Za pripravo smo potrebovali:
testo:
0,50 kg bele moke
3 dag kvasa
7 dag masla
2 del mleka
6 dag sladkoija
2 rumenjaka
2	jajci
žlica ruma, limonina lupina, sol
nadev:
60 dag medu
20 dag sladkorja
6 dag masla
40 dag zmletih orehov
3	žlice ruma
0,25 1 mleka
nastrgana limonina lupina
2 noževi konici nageljnovih žbic-
klinčkov (mletih)
pol žlice cimeta
10 dag mletih medenjakov aH
drobtin
10 dag nasekljanih orehov za po-
tresanje
Nekatere od navedenih jedi
boste lahko pokusili v gostilni
Beli križ na Ptuju v času pripra-
ve domačih kolin od 18. do 24.
decembra. Ob izbiri in pripravi
prazničnih jedi vam želim srečno
roko ter obilo zadovoljstva in
uspeha pri kuhanju.
—• -
V naslednji številki Tednika
(21. decembra) boste lahko pre-
brali o božičnem prazniku.
Vaš
Dušan Bombek,
tehnolog iz Haloškega bisera
Nekateri deli Haloz še vedno čakajo na pomoč
Velika Vamica pri Leskovcu še vedno za-
staja za drugimi predeli Haloz, medtem ko bi
za žetalsko in še druge KS lahko rekel, da so
že zaživele in se popravile od julijskega neur-
ja. Lahko se zahvalimo naravi, drugače se ne
bi bil nihče spomnil na Haloze. Mogoče bi
morali pogledati po zemljevidu, ali Haloze še
pripadajo Sloveniji. Ko prebiram Tednik,
preberem v naslovu »Tudi Leskovec so Halo-
ze« in me je nekako stisnilo pri srcu. Res je,
Leskovec so in še bodo ostale blatne Haloze.
Medtem pa ljudje, ki živijo tu, tarnajo, ali se
bo kdo tudi spomnil na njih ali pa se bodo
morali kdaj zbrati in se prebiti do haloške
prestolnice — Ptuja povedat resnico, deni-
mo, kod so hoteli priti Srbi in Črnogorci v
Ljubljano.
Julijsko neurje je prav v teh delih Leskov-
ca ljudi naredilo večje siromake, kot so bili.
A za njih se nihče ne zmeni. Res je, da je bilo
za to območje Haloz namenjeno nekaj ka-
mionov gramoza. Vozili pa so ga samo po
dolini, tam, kjer ga je bilo že preveč, tam.
kjer sem doma jaz in drugi sosedje, pa niso
pripeljali niti kilograma, zato smo še vedno
odrezani od mesta, sploh ko dežuje ali pa za-
pade sneg. Odločil sem se, da grem na KS
poizvedet, zakaj so dobili nekateri ljudje več
pomoči iz sredstev solidarnosti kot drugi. Eni
so dobili po pet starih milijard, čeprav jim ni
skoraj nič naredilo, medtem pa so drugi, ki
jim je uničilo dosti več, dobili veliko manj.
Zdaj pa so tisti, ki so dobili večjo vsoto, tiho,
oni z manjšo vsoto pa se seveda pritožujejo.
Na KS zaposlena pravi: Če bi mi stali pri
skledi, bi tudi mi dobili kakšnih par milijard.
Za ceste boljše da ne govorimo, saj smo se
neuresničljivih obljub že naveličali. Minilo je
že par let, da se je zbral denar za asfalt po
Šnarečki grabi, asfalta pa še zmeraj ne vidi-
mo. Pred nekaj tedni je kamion podrl že do-
trajani lesen most in nam še bolj zaprl vrata v
svet. O novem betonskem mostu seveda go-
vorijo, samo dolgo bo treba čakati, da bo lah-
ko čezenj peljal avto. Zato so se haloški fan-
tje odločili, da začasno popravijo lesen most,
da se prebijejo do službe.
Po bregovih pa boljše, da ne pišemo, kak-
šne so ceste: so namreč ceste iz blata. Bojimo
se dežja, saj nas po njem obkroža samo bla-
to. V službo moraš priti, zato hlače zavihaj
do kolen, čevlje v roke in po blatu do prve
gramozne ceste. Še sreča, da v dolini teče po-
tok, da se lahko umiješ.
Tudi mi bi vas radi kdaj poklicali po tele-
fonu v vaše uredništvo, da vam povemo kaj o
svojih problemih, pa kaj, ko ni telefona. Po
blokih imajo telefone sosed do seseda, lahko
rečemo, da je to že luksuz, mi pa, ki siAo ga
tako potrebni, ga nimamo. Prej bi moral člo-
vek umreti, kot pride do njega zdravnik, hiša
prej zgori, kot pridejo gasilci. Po toči je pre-
pozno zvoniti; potem pa še vpraša, ali je ce-
sta dovozna ali ne. Če ni, pač ne pride.
Kot vidite, se srečujemo z velikimi proble-
mi in se borimo, da bi Velika Vamica in bliž-
nji kraji nekega dne spet zaživeli v polnem
razcvetu.
Vaš bralec Tednika Zvonko Vidovič iz Ve-
like Varnice pri Leskovcu.
NA DELO V MARIBOR
Oblastni ljudski odbor (ObLO) mariborske oblasti je zasedel veliko
zgradbo heroja Staneta I. Četrtega julija zjutraj pred sedmo sva se dobi-
la s Tonetom pri vratarju v tej zgradbi. Z dekreti sva se najprej napotila v
personalo, kjer so naju prijazno sprejeli kot »strokovne moči« iz Ljublja-
ne in naju napotili k poverjeniku za kmetijstvo. To poverjeništvo je imelo
svoje prostore v pritličju, do poverjenika pa je bilo moč priti le skozi pisar-
no tajnice, kije takrat imela uradni naziv »sekretarka poverjeništva«.
Predstavila sva se in od sekretarke zvedela, da ji je ime Ivica in da
je obenem tudi sekretarka partijske organizacije na poverjeništvu. Pove-
dala je, da tovariša poverjenika še ni, zato nama je kar sama pokazala
delovni prostor, večjo sobo, v kateri nekaj miz še ni bilo zasedenih.
Nekaj uslužbencev je že sedelo in naju zvedavo opazovalo. S Tone-
tom sva se vedla nekoliko domišljavo, se rokovala z novimi delovnimi to-
variši in si izbrala vsak svojo mizo in stol.
Ko sem začel v predale odlagati nekaj delovnih pripomočkov, ki sem
sijih prinesel s sabo, je obstal pred mojo mizo moški in me zvedavo mol-
če gledal. Vprašal sem ga, ali sem mu morda pomotoma zasedel delovno
mesto.
»Ne,« se je zasmejal in nekoliko očitajoče dejal: »Nista prišla vidva
do mene, zato sem moral jaz do vaju.«
Postalo mi je nerodno, saj sem se šele tedaj spomnil obraza, ki sem
ga že videl na položaju organizacijskega sekretarja OK KPS Ljutomer,
pa tudi v Ptuju je enkrat že sodeloval v partijski komisiji. Bil je Tone Tru-
den, poverjenik za kmetijstvo.
Šla sva z njim, da smo se pogovorili o delu in nalogah. Povedal je,
da sem predviden za načelnika oddelka zd planiranje, ker pa je načelnik
za zadružništvo trenutno na tečaju, bom začasno vodil tudi ta oddelek.
Tone Trlep pa je postal načelnik oddelka za rastlinsko proizvodnjo.
Na kratko še o organizacijski in kadrovski sestavi ObLO:
Predsednik je bil Viktor Avbelj, podpredsednik je bil naš rojak Fran-
ček Simonič, kije bil obenem predsednik planske komisije. Ko je Simo-
nič konec leta 1949 odšel za ministra za kmetijstvo, je predsednik plan-
ske komisije postal Ptujčan Janez Petrovič. Tajnik ObLO je bil Alojz
Lakner, izvršni odbor pa so sestavljali poverjeniki, izvoljeni na skupščini.
Posebej je delovala statistična služba, ki jo je vodil Borut Carli, tudi iz
Ptuja. Namestnik predsednika planske komisije je bil Tone Purg. V apa-
ratu je delalo tudi precej uslužbencev iz ptujskega okraja. Tako je bil
ptujski okraj razmeroma dobro zastopan v mariborski oblasti. '
Vsako poverjeništvo je bilo razdeljeno na oddelke, ki so jih vodili
načelniki in povezovali delo posameznih referentov. V takratni sestavi
oblastnega upravnega aparata naziv načelnik ni pomenil vodilnega me-
sta, pomenil je nekaj podobnega kot danes vodja pisarne ali oddelka.
V nekaj dneh sem spoznal, da je oblastni aparat praktično šele na-
stajal, čeprav je minil že dober mesec od njegove ustanovitve. Okraji so
še vedno poslovali neposredno z resornimi ministrstvi in so večinoma po-
zabljali kopijo poročila poslati tudi ObLO. Bolj dosledna so bila ministr-
stva, ki so o vsem, kar so zahtevala od okrajev, seznanjala tudi oblast in
vse več podatkov zahtevala od ObLO. Vsaj za kmetijsko poverjeništvo
vem, da je bilo temu težko ugoditi, ker podatkov enostavno ni bilo, saj ni
bilo pravih stikov s poverjeništvi po okrajih.
To je bilo treba urediti takoj, zato sem imel eno prvih nalog sestaviti
navodilo poverjeništvom za kmetijstvo pri OLO. Potrebni so bili tudi
osebni stiki in dogovori. Zato smo začeli po vrsti obiskovati posamezne
okraje, predvsem poverjeništva za kmetijstvo in okrajne zveze kmetijskih
zadrug. V tistem času je izšel Temeljni zakon o kmetijskih zadrugah in s
svojimi 120 členi do podrobnosti določal, kaj, kdo in kako mora v za-
družništvu delati. Posebno pomembno je bilo kazenskopravno varstvo za-
drug.
Zanimivost je, da je ta zakon predvideval tudi ustanavljanje oblast-
nih zvez kmetijskih zadrug, ki smo jih tedaj v Sloveniji ukinili takoj že v
postopku ustanavljanja.
Obiske okrajev sem začel v Slovenj Gradcu in končal v Lendavi. Po-
vsod so bile razmere podobne. Povsod so bili visoki davki in odkupi, kar
je med ljudmi ustvarjalo sovražno razpoloženje do oblasti. Mnogih ukre-
pov niso razumeli. Težko je bilo ljudem dopovedati, da so odkupi in dav-
ki potrebni zaradi izrednih težav, kijih imamo pri zagotavljanju preskrbe
prebivalstva v mestih in industrijskih središčih, to pa je v veliki meri tudi
posledica gospodarske blokade naših dovčerajšnjih zaveznikov. Kmetje
so bili predvsem prepričani, da so davki in odkupi ukrepi prisile za vstop
v obdelovalne zadruge. Takratne lazmere nazorno kažejo tudi Titove be-
sede iz govora v Pulju:
»Razume se, da naši ljudje občutijo tudi pomanjkanje. Če ne bi bilo
pomanjkanja, potem ne bi bilo potrebno graditi tovarn. Mi vemo, da je
pomanjkanje. Stvar je v tem, da bo to, kar imamo, pravilno razdeljeno,
stvar je v tem, da dobijo tisti ljudje, ki vlagajo največje napore, to, kar
jim je potrebno za vzdrževanje njihove fizične moči. (...) Zato mora skr-
beti vsak naš funkcionar, vsi ljudski odbori, komiteji in sindikalne po-
družnice, da naši delovni ljudje dobijo vsaj tisto, kar jim je za življenje
nujno potrebno.«
To so si aktivisti tolmačili tako, da bo tisto, kar imamo, pravilno
razdeljeno, če bomo vzeli kmetu, ki ima ali bi po setvenem planu moral
imeti, in dali delavcem, ki »vlagajo svoj znoj, da bi ustvarili srečnejšo bo-
dočnost.«
Število delavcev, ki jim je bilo treba zagotavljati hrano, pa smo z
raznimi akcijami nenehno povečevali. Tako sem v ptujskem in poljčan-
skem okraju ugotovil, da je bila glavna politična aktivnost tiste tedne na-
menjena mobilizaciji delovne sile in frontnih brigad za sečnjo gozdov in
druge delovne akcije. Iz kraja v kraj, zlasti na območju Haloz in Sloven-
skih goric, so hodile skupine mladih aktivistov in pridobivale delavce za
delo v tovarnah, zlasti za Jesenice in Kranj. Pravega uspeha ni bilo. Plan
mobilizacije delovne sile je bil v ptujskem okraju dosežen 15-odstotno, v
poljčanskem pa le malenkost višje. Nekoliko boljše je bilo s frontnimi bri-
gadami, kjer so plane uresničevali vsaj do polovice.
Iz mojih prvih obiskov po okrajih mariborske oblasti še dve zanimi-
vosti:
Na poverjeništvu za kmetijstvo OLO Radgona je poleg razgledane-
ga in živahnega poverjenika Korošca izstopal še planer Rihtarič. Vse je
hotel videti, za vsako stvar je ponujal svoje rešitve in se upiral izvajanju
navodil. Mislil sem si, da bo ta ambiciozni fant kmalu »spodnesel« po-
verjenika in bo prav gotovo zlezel še visoko... Le kdo bi bil takrat lahko
pomislil na to, da bo ta stremuški kmetijski planer čez dve leti postal ne-
varen bandit, da bo več let delal preglavice našim varnostnim organom
in da bo čez devet let nad njim izvršena smrtna kazen.
V	Lendavi sem popoldne srečal Jožeta Živica, ki sem ga poznal kot
kadrovika iz Ptuja. Povedal je, da je sedaj tudi on v Mariboru, imenovan
za sekretarja oblastne ZB NOV. Predlagal je, da se do večera nekoliko
sprehodiva po lendavskih goricah, s čimer sem takoj soglašal.
Pogovarjala sva se predvsem o naši izredno gibljivi kadrovski politi-
ki, ki jo vodi sicer partija, toda ne veš, kdo v njej dejansko vleče kadrov-
ske niti in ali jih sploh vleče načrtno. Vsi smo neke vrste izvrševalci te po-
litike in tudi njene žrtve. Danes moraš sprejeti to funkcijo, jutri drugo,
premeščajo te iz kraja v kraj in za vedno te povozijo, če ne ubogaš.,
V	tem razgovoru sva prišla že precej daleč med hribčke, zasajene z
vinsko trto, ko je Jože zagledal na oddaljenem hribčku stolp. Nisva vede-
la, ali je razgledni stolp ali samo lovska opazovalnica. Jože je predlagal,
da imava še čas do sončnega zahoda priti do stolpa in si ogledati slikovi-
to okolico.
Prav tedaj je prišel mimo domačin. Vprašala sva ga o tem razgled-
nem stolpu.
Nekoliko prestrašen je povedal, da naj več ne hodiva v tisto smer,
ker sva v bližini meje; tisti stolp so pred kratkim postavili Madžari in je
na njem posadka s strojnico. Večkrat streljajo na našo stran.
Seveda sva se takoj obrnila in v razgovoru z domačinom poskušala
kar najbolj potešiti svojo radovednost o razmerah na meji.
Prihodnjič: REŠEVANJE PRHTOŽB KMETOV
f TEDNIK ~ december 1989
NAŠI KRAJI IN LJUDJE - 5
Ptujski zamaški vse tesnejši
in pogostejši
Kmalu bo naša cestna poveza-
va med desnim in levim bregom,
torej naš edini most čez Dravo
štel tri križe. Utrip čezenj je vse
večji, zlasti še, ko je tudi našim
socialističnim sosedom dovolje-
no več gibanja čez državne meje.
Tako je v kolonah opaziti vedno
več Poljakov, Madžarov, Cehov,
naslednja leta pa verjetno tudi
Rusov, ker pač skozi naš Ptuj dr-
ži vzhodna zveza že od časa Rim-
ljanov sem.
Ptujčani, joj, če nam odpove,
pa ni potrebno da je vojna!
Spomnimo se kakih deset let na-
zaj usode enega izmed mostov
na Dunaju čez Donavo. Takrat
so tudi naš ptujski »edinček« na-
tančneje pregledali in ga p)opra-
vljali! Če pa se ozremo v bodo-
čnost, vidimo, da imamo v načr-
tu še dva prehoda čez mestno lo-
čnico, in sicer »drugega« čez
ptujsko umetno jezero in tako
imenovano »ceneno« brv pri to-
plicah. O pristopu in uresničitvi
teh načrtov pa občani že dolgo
nismo kaj konkretnega slišali.
Nasprotno, v bazi oziroma pri
neposrednih udeležencih se ob
tegobah sliši, vidi in doživlja v
pravem pomenu besede vedno
več kritike na to temo.
Ob jezi in znojenju (ni nujno,
da je vroče) v pločevinastih škat-
lah, ko se nam ponavadi ravno
mudi, ko se kače osebnih, mest-
nih, tranzitnih in ne vem kakšnih
še vozil po polževo pomikajo čez
našo naravno ločnico in ko si na
stežaj odpremo okna, poženemo
ventilator... da, takrat nam
»privrejo« na površje tudi na-
slednja vprašanja:
Zakaj smo (so) se ob dogradi-
tvi betonskega mostu leta šestde-
setega tako hitro, kot da bi nas
bilo sram »starca« iz prejšnjega
stoletja, odločili za znebitev sta-
rega mostu, namesto da bi razmi-
slili o popravilu za alternativo ali
kot drugi most, vsaj za pešce in
lažja vozila. Tudi danes še mogo-
če ne bi bilo greh misliti na to;
škoda je namreč že urejenih do-
stopov in morebiti uporabnih te-
meljev, kar velja ob novi gradnji
mostu okrog polovico stroškov.
Toliko o našem mostu in pre-
hodu čezenj ob kritičnem času
danes in jutri, ko je ta še v redu.
Kaj pa, če se zgodi kaj nepredvi-
denega? Potem nam resnično
joj!
Naslednji zamašek v osrčju
Ptuja, ki enako prispeva k ugod-
ju in gospodarnosti potovanja
skozi Ptuj, so železniške zaporni-
ce — dediščina Franca Jožefa,
prava idillka za zgodovinski in
muzejski Ptuj.
O tem zamašku se sicer več go-
vori in tudi dela za njegovo od-
pravo, saj je dejansko že nekaj
storjenega. Gre za nadomestni
cestni prehod prek železnice —
nadvoz v Rogoznici, ki je zgrajen
v skladu z že omenjeno bodočo
cestno povezavo. Vendar pa se
mi zdi, da ta objekt nekako skri-
vamo (ni dovolj označen), tako
da tudi stari Ptujčani zanj ne ve-
do, kaj šele tranzitni uporabniki.
Pa verjetno ni bil zgrajen iz kakš-
nega »SlS-ovega viška«, da ga
skrivamo? Kot ponavadi so ver-
jetno za počasnost nadaljnje
gradnje te povezave krive finan-
ce, pa tudi drugače se mi zdi, da
lokacija ni najbolj primerna za
težak tranzit.
Kako daleč pa je s tehnično
možnostjo podvoza na sedanji
lokaciji železniškega prehoda?
Mislim, da bo prava rešitev za
Ptuj šele izgradnja južne obvoz-
nice z novim mostom, to pa je na
žalost verjetno daleč. Vse dotlej
pa bodo dolžine kolon oziroma
kač odvisne od frekvence zapi-
ranj podedovanih zapornic in se-
gale bodo do Hajdine, Turnišč,
Roka, Budine itd.
Torej vsi skupaj držimo »fi-
ge«, da nam ne odpove naš most
in da bi nam vsaj spet blagodej-
no pihala čista in osvežujoča sa-
pica v soparnem poletju, ko bo-
mo spet ukleščeni v kateri od na-
štetih kač.
Rajko Topolovec
Pripravljajo bilten
bratskih občin
Odbor za informiranje in do-
kumentacijo, ki dela v okviru ko-
ordinacijskega odbora za sodelo-
vanje bratskih občin, je v Tuhelj-
skih Toplicah sklical uredništvo
Biltena bratskih občin.
Bilten že dve leti ni izšel in za-
to se bo uredniški odbor potru-
dil, da bo gradivo čimprej zbral
in ga natisnil do 15. decembra le-
tos. Opozoriti velja na sestavek
Vloga sindikatov v preobrazbi
družbe, predstavitev šole ZKJ
Josip Broz-Tito v Kumrovcu in
še nekatere.
Bilten bo zanimiv, saj bo lah-
ko vsak v njem prebral marsikaj,
kar ga bo zanimalo.	pp
Čakajoč na usmiljenje ...	(Posnetek: M. Ozmec.)
Zahvala
Stara sem »samo« 77 let in čutim prijetno dolž-
nost, da se najtopleje zahvalim svetu KS Podleh-
nik, članom skupščine, predvsem pa tov. Tilčki Je-
len za vso obljubljeno pomoč pri neurju julija letos.
Obljub sem dobila kar precej — pa tudi laži ni pri-
manjkovalo. Hvala članom cenilne komisije, ki so
tako lepo ocenili škodo (nikogar ni bilo blizu, ker
se jim ni zdelo vredno), saj sem dobila za odškod-
nino, ko so cela dva meseca vozili po mojem travni-
ku z vsemi motornimi vozili in kmetijskimi stroji,
in za poplavo na okrog 50 a njive in travnikov
skupno kar celih 243.937din. To je zelo velika vso-
ta, za katero si lahko kupim 2 kolača kruha, pa še
za žemljo mi ostane — za priboljšek, seveda.
Tako velikodušno kot sem prejela ta drobiž, ga
tudi vračam KS Podlehnik z željo, da še to razdeli
med svoje »uboge« prijatelje, ki so dobili pomoč iz
širšega okoliša, za v^e tiste poplavljene vinograde,
kijih sploh nimajo, pa so dobili lepo pomoč. Sicer
pa bi se o tem, kaj vse se je dogajalo, dalo napisati
celi roman. Upam, da zahvala ne bo mogoče celo
koga prizadela, saj pišem resnico, čeprav velja pre-
govor, da kdor je pošten in ima rad pravico, vedno
potegne krajši konec. Prepričana sem, da je v naši
KS še veliko takšnih ljudi, ki so za resnično škodo
dobili le obljube ali celo prezir, tako kot sem ga do-
bila jaz.
Ne dovolim, da se KS na tak način norčuje iz
starih ljudi; v tem primeru sem to jaz, zato sem se-
veda zelo užaljena.
Čutim se dolžna, da dam zahvalo objaviti tudi v
javnost, saj si to KS Podlehnik tudi zasluži.
Ogorčena krajanka KS Podlehnik
Pojoča družina
Lani je tercet ansambla Slovenija (letošnji dobitnik Korenove
plakete, najvišjega priznanja za pevsko izvedbo na festivalu domače
zabavne glasbe v Ptuju) izdal kaseto Glej zvezdice božje, na katero je
uvrstil dvanajst slovenskih božičnih pesmi v ljudskih priredbah. Ob
spremljavi citer jih pojeta tercet in mala Katarina, zasedba pa je obo-
gatena še z orglicami in violino. V bistvu gre za družino (oče, mati,
hčerka in teta), kar je ob božiču, pravem družinskem prazniku, še po-
sebej zanimivo!
Kaseta je pri poslušalcih naletela na izjemen odziv, izredno lepo
pa je bilo obiskanih tudi dvajset promocijskih koncertov, ki jih je
omenjena zasedba izvedla po slovenskih cerkvah. Ta neposredni, do-
mači način interpretiranja božičnih pesmi so poleg poslušalcev po-
hvalili tudi glasbeni strokovnjaki, še posebej pa številni duhovniki in
slovenski škofje: g. nadškof Šuštar, g. Kramberger in g. Pirih.
Zato so se v ansamblu odločili, da tudi letos ponudijo kasete
vsem župnijskim uradom v Sloveniji. Pripravili bodo namreč spet
dvajset koncertov po slovenskih cerkvah, veroučnih učilnicah, dvora-
nah. Upajo, da bo tudi s pomočjo njihovega petja in igranja v marsi-
katerem slovenskem domu ali cerkvi letošnje praznovanje božiča še
lepše!
No, pa tudi sicer je ansambel Slovenija to jesen zelo delaven. Po
dveh nagradah na jubilejnem ptujskem festivalu (Korenova plaketa
za izjemen pevski dosežek ter še tretja nagrada občinstva) so v okolici
Borla za Videomeh ljubljanske televizije posneli spot Gosli, citre, or-
glice. Medtem ko bodo novembra pripravljali skladbo za novo kase-
to, pa jih decembra čaka cela vrsta nastopov: na Bledu bodo igrali na
mednarodni radijski oddaji Ljubljana—Miinchen, sledila bo sklepna
prireditev letošnje Lojtrce domačih, na kateri so septembra zmagali s
Slovensko polko, pa javno snemanje novoletnega Videomeha, morda
tudi posebne božične tv oddaje, na koncu pa še veselo silvestrovanje
med ljubitelji njihove glasbe v Avstriji.
J. G.
Pojoča družina ansambla Slovenija.
Kakor že vemo, so prostore
na gradu pripravili za nove je-
tnike intemiranci, zaprti v
kravjem hlevu, kar je dobro
opisal v svojih spominih zdrav-
nik dr. Franjo Brumen.
S kamioni so jetnike iz kapu-
cinskega samostana prepeljali
na Bori. Draga Klobučarja,
Ivana Ivanuša, dr. Hrovata in
Martina Skolibra so privedli na
Bori posebej in jih zaprli v vite-
ško dvorano, kjer se je v krat-
kem času nabralo kar 72 inter-
niranih. To število je ostalo v
spominu jetnika Jožeta Krajn-
ca, bivšega občinskega tajnika
v Cirkulanah, ki so ga privedli
na Bori 12. maja 1941. Aretirali
so ga kar na sedežu občine. Ta-
krat so prišli še po gostilničarja
Antona Korenjaka in trgovca
Franca Štumbergeija v Cirku-
lanah in vse tri odpeljali na
Bori. Ponje so prišli gestapovci
z mercedesom. Jože K rajne je
povedal zanimivo zgodbo o
vzroku svoje aretacije in o za-
slišanju na Borlu: »Med vsemi
zaporniki na Borlu sem bil prvi
zaslišan. Pri tem so me tako
pretepali, da sem za kratek čas
izgubil zavest. Obdolžili so me,
da sem nekoga ozmerjal, ko se
je ijeljal na kolesu in me po-
zdravil s Heil Hitler, in da sem
drugemu, ki je imel na kolesu
nemško zastavo s kljukastim
križem, dejal: >Kje si dobil to
cunjo?!< Ker sta me javila
orožnikom, je sledila moja are-
tacija in seveda surovo zasliše-
vanje. Na zasliševanju so me
dolgo mučili, da bi svojo kriv-
do priznal. Jaz pa sem jo zani-
kal, češ da sta se dečka, ki sta
me ovadila, zlagala, ker sta bila
name jezna zaradi mobilizaci-
je, to je zaradi mobilizacijskega
poziva v jugoslovansko vojsko
nekaj pred vojno. Mislila sta
pač, da je bil poziv moje maslo
in sta se sedaj nad menoj maš-
čevala z izmišljotino o meni.
Moja trdnost v odgovorih je
gestapovce zmedla, pričeli so
verjeti mojemu zagovoru, saj
so bili naslednjega dne že bolj
prijazni z menoj. Iz zapora so
me izpustili 2. julija 1942 in me
namestili za uradnika na do-
mači občini.«
Jože Krajnc je na občini zve-
del marsikaj koristnega za os-
vobodilni boj, s katerim je do-
bil stik jeseni 1943, ko sta pri-
šla v ptujski okraj organizator-
ja Osvobodilne fronte študenta
Milko Golob in Franc Belšak.
Povezan je bil z Antonom Go-
lom, Francem Belšakom-Tone-
tom in Francem Fijačkom.
Kakor sta izjavila interniran-
ca na gradu Drago Klobučar in
Jože Krajnc, so gestapovci
grad kmalu napolnili z jetniki
iz ptujskega okrožja (Kreis Pet-
tau). Največja skupina zaporni-
kov je bila skupina učiteljev, ki
so jo namestili v sobe drugega
nadstropja. Hrana je bila neza-
dostna in neokusna. Zjutraj so
dobili jetniki košček kruha in
črno kavo, ki pa po kavi ni
imela okusa. Opoldan je bila
navadno zelenjavna juha in
zvečer včasih kuhan krompir
ali kakšna omaka. Vsega je bilo
premalo in intemiranci so gla-
dovali.
Ob šesti uri zjutraj je bila
budnica za »apel«, to je zbor
jetnikov na dvorišču, nato
zajtrk in za njim razpored jetni-
kov za delo. Večina je odšla
pod stražo na grajsko posestvo,
kjer je pomagala pri poljskih
opravilih. Precej velika je bila
moška skupina, ki je v graj-
skem gozdu pripravljala drva
za potrebe taboriščne in poli-
cijske kuhinje. V policijski ku-
hinji je bil glavni kuhar nemški
policist, pomagale pa so mu
slovenske interniranke. Za in-
ternirance je bil glavni kuhar
profesor Jožko Babšek iz Ptuja.
Kuhal je v velikem kotlu na
notranjem dvorišču pod arka-
dami. Pomagale so mu jetnice.
Zbiranje hrane za boriske jetni-
ke
Kakor je povedalo več borl-
skih taboriščnikov, je bilo ži-
vljenje na Borlu hudo. Prizade-
la jih je izguba svobode, izguba
vsega, kar so morali pustiti na
svojih domovih, vsega premo-
ženja, saj so nekateri zapuščali
svoje hiše, zemljiško posest, tr-
govine, obrtne delavnice, vse,
kar jih je osrečevalo, kar jim je
prinašalo kruh, zadovoljstvo. S
seboj so smeli odnesti le naj-
nujnejše v vreči, nahrbtniku ali
kovčku in petsto dinarjev goto-
vine. Vse drugo je zaplenila
okupatorjeva organizacija za
krepitev nemštva. Oropani
brezdomci so vedeli, da jih ne
čaka nič dobrega.
Čeprav je na Borlu jetnikom
primanjkovala hrana, pa tudi
vode je bilo za higienske potre-
be premalo, so se intemiranci
zavedali, da je tu njihovo ži-
vljenje mnogo boljše kot v
nemških zbirnih taboriščih.
Tam so na jetnike prežale epi-
demije raznih bolezni, plinske
celice, krematoriji, še hujša la-
kota, zimski mraz in še marsi-
kaj hudega. Na Boriu je bilo v
tolažbo, da so jetnikom omilili
glad sorodniki in prijatelji, ki
so jim prinašali priboljške. Tu-
di prelepa okolica je nanje po-
mirjevalno vplivala zaradi svo-
je lepote in čistega zraka. Jetni-
ki v grajskih sobah so bili na
suhem, v zdravih prostorih z le-
senimi podi, na katerih so leža-
li.
Prvi internirane! pri podiranju drevja za kurjavo v grajskem gozdu na Borlu.
Jetniki pri delitvi hrane.
6 — OD TU IN TAM
14. december 1989 — TEDNIK
Zisove in druge
»čestitke« ob rojstnem
dnevu Jugoslavije
Vem, dobro se zavedam, da ne
bom zapisal nič novega o tem,
kal(o smo državljani Titove Jugo-
slavije vsa prejšnja leta veselo
praznovali rojstni dan NOVE Ju-
goslavije oziroma dan republike,
kot ta dan tudi imenujemo. Vse
je bilo praznično, veselo. Pa le-
tos? O napovedanem, prepove-
danem in odpovedanem mitingu
ne bom izgubljal besed, čeprav je
resnica, da nam je tudi ta Damo-
klov meč, prihajajoč iz Srbije,
Črne Gore, s Kosova, pognal ne-
kaj strahu v kosti...
In dočakali smo 46. rojstni
dan nove Jugoslavije. Živo mi je
v spominu, kako so nam naši
najvišji državni voditelji s Titom
na čelu vedno pred praznikom
čestitali, nam želeli srečo, blago-
stanje in ne nazadnje tudi mirno
ustvarjanje in graditev svobodne,
demokratične in samoupravne
socialistične domovine. Povsod
smo slavili delovne zmage, letos
pa smo bili kar v nekakšni bojni
pripravljenosti.
Pa poglejmo leto 1989, ko nam
je naša vlada z Antejem Marko-
vičem na čelu tik pred prazni-
kom poslal dokaj zajeten paket.
Ta ni bil povezan z jugoslovan-
sko trobojnico, v njem so bile na-
mesto prazničnih čestitk nove,
drastične podražitve. Kar groza
me obhaja, ali se ne bo za bližnje
novo leto ali nekaj dni prej vse še
enkrat ponovilo!
Naj spomnim, da je ZIS dal
svoje blagoslove temle podražit-
vam: prevozi na železnici so se
povišali kar za 90 odstotkov in
menda naši vrli železničarji tudi
sedaj vozijo z izgubami. Podraži-
la se je električna energija, in si-
cer za 78 odstotkov, zdravila za
75 odstotkov, storitve za 69 od-
stotkov, naftni derivati za 65 od-
stotkov, in plin za 62 odstotkov.
Povsem razumljivo je da je ZIS,
ker je dovolil podražitev pogon-
ske energije, s tem sprožil prave
plazove vseh drugih podražitev.
Samo spomnimo se, kako nam je
Ante Markovič ob svoji inavgura-
ciji govoril, da si bo ZIS prizade-
val za »suzbijanje inflacije«, da
bo že septembra letos postalo na-
še tržišče stabilno... Eno torej
uradno govori, nas tolaži, ukrepa
pa povsem drugače.
Tem državnim »čestitkam« —
podražitvam so se pridružile če-
stitke z vsemi drugimi podražit-
vami kar po tekočem traku. Višje
cene so napisali na stanovanj-
skih skupnostih, le da je tu dal
svoj »blagoslov« občinski izvršni
svet. Prav tako za višje cene ko-
munalnih storitev. Drastično se
je namreč podražila brezbarvna
tekočina (voda). Do plafona so
navili svoje cene tako družbeni
kot zasebni oštirji. Hvala, pač ne
bom hodil v oštarije, kar je še
najlažje, medtem ko moram vo-
do, elektriko, stanarino redno
plačevati, sicer nam lahko v ime-
nu zakona zaračunajo krepke za-
mudne obresti.
Svoje cene so navili mlekarji,
mesarji, peki pa brivci. Tudi tele-
vizija in časopisi so pridali svoje
lončke. Sicer pa zakaj bi bili ti iz-
vzeti, ko pa nas oboji obveščajo
o še zdaleč ne vseh podražitvah,
ker je njihova »pogonska sila«
bencin ali plinsko olje (lahko tu-
di tisto kurilno, ki je precej ce-
nejše, pa niso zato njihove stori-
tve nič cenejše). Na višje cene tu-
di niso pozabili proizvajalci av-
tomobilov pa čevljarji, kajti le-
tem je prišlo v meso in kri, da
morajo cene svojim proizvodom
redno podražiti kar dvakrat v
mesecu, in sicer običajno kar za
40 odstotkov. Svoj blagoslov (do-
datni) pa nam je te dni poslal tu-
di republiški izvršni svet, ko je
sprejel oziroma določil višjo
stopnjo prometnega davka na
proizvode. S tem je naše trgovce
še dodatno zaposlil s preračuna-
vanjem in zapisovanjem novih
cen. Pa kaj bi sploh še našteval.
Naj se povrnem v čase, ko
nam je vladala Milka Planine. Že
tedaj smo se jezili, negodovali
nad podražitvami. Danes pa lah-
ko mirne duše zapišem, da smo
imeli tedaj še zlate čase, saj je
letna inllacija znašala le kakšnih
30 odstotkov ali še celo nekaj
manj. Vse slabše je bilo že pod
taktirko Branka Mukuliča, v vla-
di, v kateri je sedel in soodločal
tudi Janez Zemljarič, naše gore
list. Vlada je morala pred izte-
kom svojega drugega mandata
pod pritiskom javnosti — štrajki
kolektivno odstopiti. Osebno
sem kar malce prepričan, da bi
bil Mikulič inflacijske uzde le
bolj trdno zategoval, kot pa to
počne Markovič.
Danes ni več nobena državni-
ška tajnost, da nam letos grozi že
2500-odstotna inflacija. Pri neka-
terih izdelkih je ta znesek oziro-
ma odstotek že presežen. Števil-
ke so torej grozljive. To nas spo-
minja na inflacijo v Cilu, v Južni
Ameriki in še kje. Vendar pa
takšnega razvrednotenja valute
prav gotovo ne opazimo nikjer v
Evropi. Naj spomnim le na ne-
kaj mesecev nazaj, v trenutek, ko
je Ante Markovič prevzel krmilo
ZISA: tedaj sem si lahko za po-
kojnino kupil boljše čevlje in še
obleko. Pa še mi je nekaj denarja
ostalo za druge izdatke. Sedaj si
lahko za svojo pokojnino, vštevši
s poračunom, kupim samo še
obleko. Za plačilo vseh drugih
obveznosti, zmanjka denarja. Za
december smo dobili od Stano-
vanjske skupnosti kar tri polož-
nice, kar pomeni, da so nam sta-
narino, razumljivo, da z blago-
slovom občinskega izvršnega sve-
ta, glede na oktober zvišali za nič
manj kot 130 odstotkov. Treba je
plačati elektriko, komunalne pri-
spevke. Treba pa je tudi živeti, se
hraniti. Ce lahko ZIS zvišuje ce-
ne, morajo slediti tudi občinski
izvršni sveti...
Danes je praktično stari mili-
jon dinarjev že drobiž, kajti za
kolač kruha, za liter belega olja
je treba v trgovini odšteti kar de-
set starih milijonov, da o cenah
mesa niti ne izgubljam besed.
Državljani nekoč v svetu prizna-
ne Titove Jugoslavije se lahko še
samo tolažijo, da se vsaj vdiha-
vanje "(čeprav vedno bolj zastru-
pljenega in smrdljivega) zraka ni
podražilo. Podražili se niso žabja
volna in polževa kri pa morda še
ptičje mleko.
Ni kaj: vlada Anteja Markovi-
ča nas kljub nenehnim obljubam
o pozitivnih reformskih potezah
krmari v pogubo in v brezkon-
čno inflacijo - razvrednotenje
YU DINARJA. Ce je drugače
DINAR vsak dan manj vreden,
sem ga vsaj v svojem prispevku
zapisal z velikimi črkami.
Franjo Hovnik
Anica Pevec, dobitnica letošnjega
priznanja »najljubši učitelj«
To priznanje podeljujejo Kulturno-prosvetna zveza Srbije, Kadio
Beograd in revija Praktična žena. V ožji izbor pridejo učitelji, ki ne
opravljajo samo stojega pedagoškega poslanstva, temveč so tudi gibalo
kraja, kjer žit i jo.
Anico Pevec s Koga je za to
priznanje prijavil Zavod za šol-
stvo iz Maribora. Vsi, ki jo po-
znajo, vedo, da Anica sodi med
tiste učitelje, ki se ne zadovoljijo
samo z delom v razredu, temveč
svoje izkušnje, sposobnosti in
znanje nesebično prenašajo v
kraju, kjer živijo in delajo, tudi
na druge.
Lahko bi mirno zapisali, da
njene korenine izvirajo iz Ruš
pod Pohorjem, kjer je rojena, in
s Koga, od koder je odšla v svet
njena mama.
S posebno toplino se spominja
svojega otroštva, mame in očeta,
ki je že umrl, bil pa je uspešen
igralec ruškega poletnega odra,
bratov in knjig, ki so jih doma
prebirali kar po tekočem traku.
Kot otrok je v času počitnic po-
gosto prihajala v rojstni kraj svo-
je mame. Ko je pred 23 leti v
Mariboru končala učiteljišče in
je na Kog prišla kot mlada učite-
ljica, ji kraj ni bil neznan. Prvi
dve leti, dokler si ni ustvarila
svoje družine, je celo stanovala
pri svoji babici. V začetku je si-
cer pogosto imela domotožje po
svojih domačih, pa tudi njim se
je v Rušah tožilo po njej. Kmalu
pa je sprejela Kog za tisti kraj, ki
mu pravimo: »To je moj dom,
tudi sem pa jaz doma.« Tuintam
je imela priložnost, da bi dobila
delo kje drugje, vendar se je na-
vezala na kraj in ljudi.
»Veš, če pomislim na vsa ta le-
ta in primerjam današnji Kog s
tistim pred 23 leti, je v nekaj be-
sedah težko povedati, kako je to
bilo videti. Ni bilo asfalta ne vo-
dovoda, kraj je bil resnično od-
maknjen od sveta. Ko sem prišla
na Kog, sem si morala najprej
kupiti gumijaste škornje, ker s
čevlji z visoko peto, s katerimi
sem prišla na Kog, ne bi bila dol-
go hodila naokoli.
Potem se je pričel razvoj, svoje
so naredili tudi krajevni samo-
prispevki. Danes pa sama vidiš:
to je resnično lep in urejen kraj,
poznan daleč naokoli. Sedaj bi
resnično težko živela brez tega
kraja, ljudi in te zemlje,« je s po-
nosom povedala Anica.
Nekaj od vsega je tudi njeno
delo, predvsem tisto na kultur-
. no-prosvetnem področju.
»Ker sva že ravno pri naših
družinskih koreninah,« je nada-
ljevala svojo misel o povezanosti
Koga in Ruš,« moram povedati,
da se bo v kratkem na Kog pre-
selil tudi moj brat, ki si je ženo
poiskal prav v tem kraju«.
ŠOLO IMAJO KRAJANI ZA
SVOJO
Na celodnevni osnovni šoli na
Kogu je bilo pred leti precejšnje
število otrok, danes jih je samo
53. Za tolikšno število učencev in
tudi učiteljev, teh je pet, je orga-
nizirana zelo bogata izvenšolska
dejavnost. Pohvalijo se lahko s
šolsko zadrugo, kjer premorejo
sadovnjak, vinograd in njivo. Pri
tem jim veliko pomaga dipl ing.
agronomije Stanko Zadravec. Ob
tem deluje na šoli tudi cvetličar-
ski krožek, kjer učenci vzgajajo
sadike lončnic in jih kasneje po
nizki ceni prodajajo krajankam.
Ob obeh proizvodnih krožkih
delujejo tudi lutkovni, plesni, ša-
hovski, dramski krožek, pevski
zbor, pa še kakšna druga dejav-
nost, ki sva jo v kratkem času,
kolikor ga je bilo na razpolago
za najin pogovor, s tovarišico
Anico pozabili. Kogovski šolarji
in tovarišice pripraviio vsako le-
to pester program ob 27. decem-
bru krajevnem prazniku, ki je
v spomin na pet ustreljenih tal-
cev s Koga v Mariboru, med nji-
mi je bil tudi profesor Jože Ke-
renčič, po katerem je poimeno-
vana šola.
»Šola še posebej dobro sode-
luje s člani zveze borcev, šolarji
skrbijo za spomenik kurirjem TV
- 15 S,« je med drugim poveda-
la Anica Pevec, ki je na šoli Kog
že dolga leta pedagoški vodja.
Da ni samo učiteljica, ki opravi
samo svoje najnujnejše "delo v
razredu, smo že povedali. V mi-
nulih 23 letih je opravljala vrsto
funkcij in nalog v kraju in tudi v
občini. V šali je povedala, da ni
bila samo še pri gasilcih.
KULTURNO ŽIVLJENJE NA
KOGU IMA DOLGO TRADI-
CIJO
Od prihoda na šolo seje vklju-
čila v Prosvetno društvo Jože Ke-
renčič Kog Spominja se, da je že
prvo jesen, pred 23 leti^ igrala v
ljudski igri Divji lovec. Se poseb-
no lepe spomine ima na Kastel-
ko. Rada se spominja prvih dni,
ko je bila dvorana na Kogu kar
pregovorno polna obiskovalcev,
ki so na odru želeli videti doma-
če igralce. Že po imenih na pla-
katu so vedeli, kako bo, saj so
svoje igralce dobro poznali.
V tistih časih so tuintanTkak-
šno leto pripravili tudi po dve
odrski uprizoritvi v eni sezoni.
Vsako, še tako zagnano delo,
pa če ga imaš še tako zelo rad,
ima dva konca. V mrzlih dvora-
nah, kjer so največkrat nastopali,
vadili, se je ob mrazu dvigal še
prah, igralci so bili mnogokrat
prehlajeni, za ležanje pa ni bilo
časa. Največja nagrada jim je bi-
la polna dvorana in ploskanje
publike, pa so na bolezen in pre-
hlad kmalu pozabili. Na takšen
način si je Anica prislužila težak
bronhitis in astmo.
»Veš, tudi kulturno delo neka-
ko izumira. To jesen sem opazo-
vala ljudi, kako delajo na polju,
zvečer pa naj bi potem še hodili
na vaje; saj to je nemogoče. Ob
vsem tem pa je v kraju čedalje
manj ljudi, ki bi na kulturnem
področju lahko delali. Upam, da
bo prihodnjo sezono kaj boljše.
Zaradi vse manjšega števila pev-
cev je prenehal delo tudi pevski
zbor, kljub temu da smo imeli ze-
lo dobrega pevovodjo. Predlani
smo igrali Finžgarjevo ljudsko
igro Razvalina življenja, obisk
pa je bil precej klavem. Ni več
pravega zanimanja ljudi za to,
kar se dogaja doma, kljub temu
da ima kulturno delo na Kogu
dolgo tradicijo, že izpred druge
vojne,« je sklenila svoje razmiš-
ljanje o kulturnem delu na Kogu
Anica Pevec.
Ob laskavem priznanju, po ka-
terega pa zaradi raznih okoliščin
ne bo šla, ji želimo še veliko
uspeha ne samo pri pedagoškem
delu, temveč tudi pri ljubiteljski
kulturi in veijamemo, da je to
pač trenutna kriza.
Vida Topolovec
Anica Pevec
Dopis iz Cirkulan
v dobrih starih časih je bilo v
navadi, da se je okrog novega le-
ta delal obračun dela. Prav je, da
tudi prosvetno društvo Frančka
Karela Cirkulane opravi svojo
dolžnost ter ugotovi uspehe svo-
jega dela.
Nekdo od članov upravnega
odbora se je pred tremi ali celo
štirimi leti spomnil, da se 8. sep-
tembra 1989 leta izteče 90 let, od-
kar je bilo ustanovljeno (takrat
bralno) društvo Naprej. Iz bral-
nega so se hitro razvila dramsko,
pevsko in tamburaško društvo,
tako da se je z neverjetno naglico
razvilo kulturno delo v takratni
sv. Barbari v Halozah. Kako se
je to delo razvijalo, ne bi razčle-
njeval, saj je vse lepo zapisano v
brošuri, ki je bila izdana ob 90.
obletnici društva izpod peresa
našega rojaka prof. dr. Mirka
Bračiča. Kdor brošuro želi pre-
brati, jo lahko naroči v pisarni
KS Cirkulane.
Leto 1989 je bilo leto raznih
kulturnih akcij in vse je bilo str-
njeno okrog jubileja. Najprej je
dramska sekcija uprizorila dve
predstavi v osnovni šoli Maksa
Bračiča Vrnil seje (Emil Frelih),
pevski zbor je priredil koncert v
sodelovanju z leskovškim okte-
tom. Ta koncert ni bil posvečen
samo 90. obletnici društva, tem-
več 75-letnemu jubileju univ.
prof. Jožeta Gregurca iz Ptuja ter
častnemu občanu in častnemu
članu prosvetnega društva prof.
dr. Mirko Bračiča ob 70-letnici.
Ti dve prireditvi sta bili vrhunec
kulturno-umetniške ustvarjalno-
sti našega kraja.
9. septembra pa je bila osred-
nja proslava društva. Program je
bil pestro in posrečeno sesta-
vljen, izvajalci programa so s
svojimi kulturnimi točkami dali
res vse od sebe. In končno se je
uresničilo geslo, da je prišla kul-
tura v kulturni dom, saj je grad-
beni odbor z Jožetom Petrovi-
čem na čelu uspel dvorano pri-
praviti, da je proslava potekala v
novi dvorani in na odru.
Od 3. do 9. septembra je bila v
sobi KS Cirkulane razstava slik
igralcev in odbornikov društva
(okrog 40 fotografij), nekaj nad
100 let starih knjig in instrumen-
tov prvih godbenikov iz leta
1900. Razstavo smo morali 9.
septembra, na dan proslave pre-
seliti v dvorano osn. šole Maksa
Bračiča, kjer je aktiv kmečkih
žensk pod vodstvom predsednice
Zefike Arnečič razstavil izvirne
kmečke jedi.
Na osrednji slovesnosti smo
razglasili dr. Vladimirja Bračiča
za častnega člana PD Cirkulane
in podelili priznanja in Galusove
značke.
Proslavitev 90. obletnice kul-
turno-prosvetnega društva Fran-
čka Kozela Cirkulane je bila
skrbno pripravljena in izvedena.
Zato se v imenu društva najto-
pleje zahvaljujem za sodelovanje
vsem sodelujočim: pokrovitelje-
ma proslave tovarni Olge Meglič
Dolane in Hermanu Kokolu —
krojaštvo usnjenih izdelkov Do-
lane — za izdatno gmotno po-
moč, vsem obrtnikom in gostin-
cem od Ptuja do Cirkulan, radiu
Ptuj in novinarjem Tednika, Ve-
čera, Kmečkega glasa ter Dela,
osnovni šoli Maksa Bračiča Cir-
kulane in gospodu župniku —
obema za prostora za razstavo in
koncert, aktivu kmečkih žensk,
lastnikom starih instrumentov in
knjig, ne nazadnje pa vsem na-
stopajočim članom in vabljenim
gostom.
Jože Vidovič,
tajnik PD Cirkulane
Razstava Nekoč in danes.
Kulturni križemkražem
PTUJ • V refektoriju minoritskega samostana bo
16. decembra ob 19. uri nastopil Mešani pevski zbor že-
lezničarskega kulturnoumetniškega društva Tine Rožanc
iz Ljubljane. Zbor ima že sedemdesetletno tradicijo, na-
stopil pa je uspešno že tudi na festivalu železničarskih
pevskih zborov v Bernu.
SELA • V Domu krajanov bo v nedeljo, 17. decem-
bra, ob 15. uri revija folklornih skupin in tamburaških or-
kestrov ptujske občine. Nastopile bodo tri otroške fol-
klorne skupine (Destrnik, Lancova vas, Cirkovce), trije
tamburaški orkestri (Svoboda Ptijy, Ruda Sever Gorišni-
ca, Cirkovce) in pet odraslih folklornih skupin (Stojnci,
Vinko Korže Cirkovce, Rožmarin haloških dolin Dolena,
Jože Štrafela Markovci, Folklorno društvo lancova vas).
LJUBLJANA • V Cankarjevem domu se bo v sre-
do, 20. decembra, pričela prodajna razstava likovnih del,
katere izkupiček je namenjen Halozam. Akcija, ki jo vodi
ptujski izvršni svet, je v Sloveniji naletela na izreden od-
mev, saj je svoja dela ponudilo več kot 200 slovenskih
akademskih slikarjev in kiparjev.
PTUJ • V abonmaju in izven bo v ptujskem gleda-
lišču v petek, 22. decembra, gostovalo Primorsko dram-
sko gledališče iz Nove Gorice z izredno uspelo predstavo
Daneta Zajca Voranc. Režiser je Mile Korun.
PTUJ • V ptujskem gledališču si bodo lahko mladi
26. in 27. decembra ogledali predstavo Slovenskega mla-
dinskega gledališča Ljubljana, delo Nika Grafenauerja
Skrivnosti.
PTUJ • V torek, 26. decembra, bo ob 20. uri v cer-
kvi svetega Jurija božični koncert New Swing Quarteta.
Organizator koncerta je Pokrjainski muzej Ptuj.
PTUJ • V četrtek, 28. decembra, ob 18. uri in v pe-
tek, 29. decembra, ob 11. uri gostuje v ptujskem gledališ-
ču Prosvetno društvo Lipa iz Velikovca s predstavo Mali
strah Bav-Bav. Igro je režirala Branka Bezeljak-Glazer,
gib in koreografija pa sta delo Mire Mijačevič.
PTUJ • V avli ptujske Perutnine je postavil na
ogled svoja dela ljubiteljski likovnik Branko Zupanič.
PTUJ • Nocoj ob 19.30 uri bo v cerkvi svetega Juri-
ja božični koncert mešanega pevskega zbora Pro Musica
iz Maribora. Predstavil se bo z deli Gallusa, Arcadelta,
Hasslerja, Bacha, Mozarta, Brucknerja in Liszta. Peli pa
bodo še domače in tuje božične pesmi. Igral bo organist
mag. Ivo Kopeckv.
ORMOŽ # V cerkvi svetega Jakoba v Ormožu bo
21. decembra koncert božičnih pesmi v izvedbi NEW
SWING OUARTETA.
ORMOŽ • Občinsko srečanje odraslih in mladin-
skih pevskih zborov ter vokalnih skupin bo 23. decembra
v dvorani prosvetnega društva na Kogu. Lstega dne se bo
ob 20. uri v domu kulture v Ormožu prvič predstavilo
filmsko gledališče Klub 7.
ORMOŽ • Otvoritev razstave fotografij Miroslava
Bertonclja iz Ljubljane in potopisna projekcija diapoziti-
vov Irska ho v mali dvorani doma kulture 24. decembra
ob 16. uri.
SLOVENSKA BISTRICA • V okviru Severjevih
dnevov bo v soboto, 16. dec., v Ribnici na Pohorju z mo-
nodramo Jes sn Vodovnikov Jurij nastopil Marko Cvah-
te, član DPD Svobode iz Slovenske Bistrice.
STUDENICE PRI POUCANAH • V nedeljo, 17.
decembra, se bo Marko Cvahte z monodramo Jes sn Vo-
dovnikov Juri predstavil krajanom Studenic.
TEDNIK - december 1989
OD TU IN TAM - 7
Pogovor s pisateljem »Pogovorov s pisatelji« Brankom Hofmanom
v refektoriju minuritskega samostana v Ptuju se je
minuli četrtek predstavil Branko Flofman, pesnik, pisatelj,
dramatik, prevajalec. Te dni pra/nuje Branko Hofman
šestdeset let. Ob jubileju je Ljudska in študijska knjižnica
pripravila ra/.stavo njegovih del in literarni večer, na kate-
rem sta nastopila tudi altistka Mija Žnidarič in bas kita-
rist Nino De Čleria.
Za Tednik se je z jubilantom pogovarjal Jakob Kmer-
šič.
kako naj se obračam na vas:
gospod ali tovariš? Ne gre namreč
za konvencionalno poimenovanje
ali sukanje po vetru. Sam se spo-
minjam kot otrok, da nam je na
deželi pomenil »gospod« nekaj
odtujenega, nedostopnega, nenor-
malnega; »tovariš« pa psovka,
znak za lenuhe, ki se jim ni dalo
delati in so se šli oblast...
Nekje sem zapisal, da so ču-
stva (in skušnje) ključ za seman-
tiko besed. Z vašim vprašanjem
hote ali nehote pritrjujete tej mo-
ji hipotezi, saj je formulirano ta-
ko. da se skozenj razkriva vaša
osebna skušnja, ki daje »gospo-
du« in »tovarišu« omenjene po-
menoslovne razsežnosti.
Zame je in v tem sva si ra-
zlična vsako poimenovanje ali
naslavljanje konvencionalna za-
deva. Slišim na vse: na gospoda,
tovariša, kolega, na »hej, vi«, na
»hej, ti«, pa tudi na žvižganje in
druge zvočne efekte. Skratka: iz-
bira je velika. In prepuščam jo
vam.
Poudariti pa moram, da imam
tanko uho za pristnost medčlove-
ških odnosov, za spoštovanje
vsakogar in vselej, za integriteto
osebnosti, za tisto moralno emul-
zijo. v kateri se sproščeno nasla-
vljanje ne stopi ne v precenjeva-
nje in ne v podcenjevanje sogo-
vornika.
Iz vaših biografskih podatkov
je razbrati, da ste zadnje mesece
ljudske šole, verjetno je bila še se-
demletka, hodili v Ptuj. Živeli ste
v Pleterjah pri stricu in vaša pot v
šolo je vodila iz Cirkovc, z želez-
niške postaje, do Ptuja, do seda-
nje šole Toneta Znidariča oziro-
ma takratne Mladike. Zanimajo
me vaši spomini na to šolo, jezik,
v katerem so vas učili, na profe-
sorje oziroma učitelje, na njihov
odnos do učencev, nemštva, O F, če
se je o tem sploh kaj omenjalo v
šoli, itd., itd.
Dovolite mi nekaj dopolnil in
popravkov, ki sodijo v ta moj bi-
ografski izsek. Moje šolanje v
Ptuju je vezano na čas od januar-
ja do junija leta 1944, ko so veči-
no mariborskih šol evakuirali za-
radi zavezniškega bombardiranja
v zgornještajerske podeželske
kraje. Da bi se izognil tretjeraj-
hovski prisilni izselitvi, sem se
zatekel v Pleterje k stricu Janezu
in nadaljeval obvezno šolanje v
l*tuju. V tem času sem obiskoval
meščansko šolo (Hauptschule),
ker je bila gimnazija rezervirana
predvsem za otroke nemških in
nemčurskih otrok.
Postal sem »vozač« na relacije
Pleterje l*tuj. Zaradi visokega
snega in hude zime je bil tja do
marca bolj ali manj prekinjen ali
vsaj nezanesljiv avtobusni pro-
met na progi Makole l*tuj. Va-
ške ceste in poljske poti niso bile
plužene. In tako sem vsak dan
gazil skozi celec in snežne žame-
te iz Pleterij na železniško posta-
jo v Kidričevo. Vstajal sem sredi
trde zimske teme, ob pol štirih
zjutraj, ker je vlak iz Kidričevega
odpeljal ob 5. uri in 35 minut.
Domov sem se vozil s popoldan-
skim vlakom in se zvečer vračal v
Pleterje. Učil sem se ob petrolej-
ki.
Kolikor vem, nisem nikoli izo-
stal od pouka. Ko danes razmiš-
ljam o tem. se sam sebi čudim,
kolikšen občutek odgovornosti
sem imel za dolžnosti, ki so mi
bile naložene. Zaradi vojnih raz-
mer je bila namreč na tem po-
dročju razpisana policijska ura,
ki je trajala do petih zjutraj. V
šolo sem torej odhajal v prepove-
danem času, ko je vsaka policij-
ska patrola brez opozorila stre-
ljala na vsakogar, ki se je znašel
na cesti. Čeprav sem vedel, se na
to nisem oziral. Bilo pa me je
strah, posebno ko sem se bližal
delovnemu taborišču v Kidriče-
vem, kjer so vojni ujetniki in dru-
gi deportiranci pod močno nem-
ško stražo preživljali svoj pekel.
Strah sem si preganjal tako, da
sem si pel, žvižgal, včasih pa tudi
ihtel od tesnobe in mraza, ki je
neusmiljeno grizel vame.
Ko je zima ponehala, so se
stvari spremenile: iz Pleterij sem
hodil peš do Lovrenca na Drav-
skem polju in se od tam vozil z
avtobusom na Ptuj. Med »voza-
či« je bilo nekaj fantov in deklet
iz Makol in s Ptujske Gore; nji-
hovih imen se ne spominjam,
spominjam pa se Zdolška iz Lo-
vrenca na Dravskem polju in so-
šolca Jaka (priimek sem pozabil)
iz Apač, ki je po vojni končal
gimnazijo v Ptuju, študiral tehni-
ko in postal inženir.
Po tej gostobesednosti lahko
presodite, da sem dojemljiv za
obujanje spominov. Da se najin
pogovor ne bo razvlekel v jaro
kačo, se bom skušal disciplinira-
ti. Navrgel bom samo nekaj
iskric, ki se mi takole mimogrede
utrinjajo:
Ravnatelj šole in hkrati moj
razrednik je bil star, zagrizen na-
cist s strankarsko značko NSDP
na suknjiču. Ker je bil prestar,
da bi na fronti krvavel za tretji
rajh, seje izživljal nad nami: vsa-
ko jutro je stal pri vhodnih vra-
tih, gledal na uro in delil zaušni-
ce zamudnikom, lasal in vlekel
za ušesa tiste, ki so z umazanimi
čevlji stopili v vežo, neusmiljeno
garbal kričače na hodniku in
sploh »vzorno« skrbel za red in
disciplino. Učil nas je matemati-
ko in fiziko. Reči moram: vzor-
no. Meni je oba predmeta tako
približal, da sem se ob koncu šol-
skega leta prijavil za sprejemni
izpit na srednjo tehnično šolo
smer: nizke gradnje. Vojni do-
godki so mi preprečili ta načrt.
Spominjam se tudi drugih uči-
teljev, vendar mi ne dopuščata
ne čas ne prostor, da bi govoril o
njih.
Na Dravskem polju, kot veste,
ni bilo partizanov, vsaj večjih
skupin ne. Med ljudmi so krožile
govorice o Jožetu Lacku, ki so ga
Nemci zverinsko ubili, pa o stre-
ljanju talcev in o »gošarjih«, ki
so tam nekje okrog Makol imeli
svojo postojanko in prihajali po-
noči v vas po hrano, sklicevali
sestanke s svojimi zaupniki in
nekaj organizirali. Spominjam se
neke noči: spal sem na peči, ko
je potrkalo na okno. Teta Lenka
je odprla prišlekom in jih spusti-
la v hišo. Bili so trije partizani,
prinesli so ranjenega tovariša in
ga pustili v skritem bunkerju na
seniku. Potem so se dolgo šepe-
taje pogovarjali s stricem Jane-
zom v štibelcu. Ko so odhajali,
me je eden od njih opazil na peči
in me vprašal, koliko sem star.
Ko je slišal, da sem dopolnil šti-
rinajst let, je dejal: »No, še malo,
pa boš primeren za nas.« Teta
Lenka, ki je bdela nad mano, je
rekla: »Saj je še otrok.« Mo-
žakar seje zasmejal, češ danes ga
še ne bomo vzeli s seboj, čeprav
je videti goden.
Ti in podobni spomini na čas
osvobodilnega gibanja utripajo
nekam skrivnostno v meni, ker
so odrasli prikrivali pred otroki
stike z »gošarji«, kolikor se je
dalo. Tako sem, na primer, šele
po vojni zvedel, da je bil stric Ja-
nez predsednik O F.
Tudi pozneje, ko ste hodili v
Maribor v gimnazijo, ste se verjet-
no vračali \ Pleterje. Že prej ste
se vozili skozi Kidričevo, takratno
Stmišče. Kako ste doživljali in
sprejemali razne govorice in pri-
povedovanja o povojnih lagerjih,
tudi v Stmišču. kar je postalo ak-
tualno zlasti v zadnjih mesecih?
V povojnem času so odmevale
govorice o grozodejstvih nacisti-
čnih taborišč. O naših se ni govo-
rilo. Ideološka indoktrinacija je
bila popolna: tudi če seje kaj sli-
šalo, se ni veijjelo. Govorilo se je
o narodnih izdajalcih, o zasluže-
nih kaznih, o ljudeh, ki ne zaslu-
žijo ne milosti ne usmiljenja. V
takem ozračju je bilo tvegano tu-
di govoriti ali samo podvomiti v
pravičnost oblastvenih odločitev.
Zato je šlo marsikaj mimo mene,
posebno še, ker sem bil takrat v
razcveli puberteti. Saj veste: pu-
bertetno doživljanje ima k sebi
obrnjene oči, svet je samo bolj
ali manj njena moteča projekci-
ja.
Kaj vam pomeni Ptuj, ali vam
sploh kaj pomeni glede na le ne-
kajmesečno šolanje tukaj? Poleg
tega živite v Horjulu, torej v
»kranjski deželi«.
Mesta in kraji in dežele nima-
jo v moji zavesti avtohtonih ču-
stvenih pozicij. Pomenijo mi toli-
ko, kolikor mi doživljajsko daja-
jo in me čustveno vznemirjajo.
Potreben mi je torej neposreden
stik z njimi, čutiti moram njihov
življenjski utrip, poznati moram
ljudi, povezan moram biti z nji-
hovimi usodami, problemi, tego-
bami in radostmi. V Ptuju ni-
mam ne znancev ne prijateljev,
torej tudi korenin ne. Zato se ne
čutim povezan s Ptujem. Všeč mi
je sicer njegov starodavni videz,
narečna govorica, ki plivka z
Dravskega in Ptujskega polja in
slovenjegoriških obronkov vanj,
všeč mi je lagoden utrip, ki
spremlja mestno življenje. Staro-
žitne vezi niso do kraja pretrga-
ne: v medčloveških odnosih se še
ni zasidralo tujstvo, ljudje se po-
znajo, imajo še čas, da se ustavi-
jo na ulici, poklepetajo in pri-
sluhnejo drug drugemu. Vse to
vpliva pomirjajoče na človeka,
počuti se, kot bi iz deroče reke
priplaval v zatišni rokav.
Ta romantični občutek me
prevzema bržčas zato, ker ne ži-
vim v Ptuju. Realnost je verjetno
mnogo bolj enolična in nesenti-
mentalna. Domnevam, da bi me
utesnjevala.
Tisto o »kranjski deželi« pa
mi je tuje. Poglejte na atlas sve-
ta: vsa Slovenija je za pšenično
zrno velika, zlahka jo spregleda-
le. Mi pa še tole zrnce sekljamo
na Prekmurje, Štajersko, Gorič-
ko. Kranjsko, Gorenjsko, Pri-
morsko, Dolenjsko, Notranjsko
in ne vem, na kaj še vse. Svet se
je vendar zožil: v dveh urah smo
z letalom v Parizu, v dvanajstih v
Ameriki, v osemnajstih na Ja-
ponskem. V teh okoliščinah so
regionalna področja nepomemb-
na. Če hočemo preživeti, mora-
mo nanje pozabiti in se čimbolj
tesno povezati.
(Nadaljevanje v prihodnji šte-
vilki.)
Spraševal: Jakob Emeršič
(Posnetek: Nataša Vodušek.)
Ples brez fantov? — Ne, hvala.
Ples mnogi jemljejo predvsem
kot razvedrilo, vendar ima tudi
druge pomembne funkcije. Os-
novno izhodišče je to, da se ples
izraža s telesom, torej je telesna
in kulturna dejavnost. Ples je vi-
soko strukturirana telesna aktiv-
nost, ki gibanja ne obravnava
funkcionalno, ampak morajo biti
gibi estetski.
Pred sedmimi leti so v okviru
plesne skupine Ptuj ustvarili šolo
sodobnega plesa, kajti to je edini
način, da smo lahko tudi Ptujča-
ni konkurenčni tistim plesnim
skupinam, ki delujejo polprofe-
sionalno v tej zvrsti.
V Ptuju deluje šest plesnih
skupin, ki se ukvarjajo s sodob-
nim izraznim plesom. Med temi
so tri predšolske skupine za otro-
ke od četrtega do šestega leta sta-
rosti, dve osnovnošolski skupini
od prvega do osmega razreda in
mešana skupina T4 s starejšimi
člani. V vsaki skupini je od 15 do
30 otrok, tako da trenutno dela
okrog 110 članov. Osnovnošol-
ska skupina dela v sklopu plesne
delavnice. Ukvarjajo se z gledali-
škim ustvarjalnim plesom v ples-
nem mediju. V plesnem studiu
dela 5 mentorjev, nekdanjih ple-
salcev, ki so se oblikovali kot pe-
dagogi od 1976. leta dalje. To so:
Iris Lepšina, Stanka Firbas, Ne-
venka Samobor, Majda Grah-
Fridl in Mira Mijačevič. Vse ple-
sne dejavnosti potekajo v telo-
vadnici OŠ Olge Meglič v Ptuju.
Otroci, ki bi radi sodelovali v
eni izmed skupin, imajo pono-
vno možnost vključitve po zim-
skih počitnicah. Glavni problem
je premalo fantov, ki so potrebni
za kvalitetno delo. Verjetno gre
med njimi za predsodke, češ da
je ples predvsem za punce.
Zgodovina plesne skupine T4
sega v leto 1976. Takrat je delo-
vala v Klubu mladih. Že takrat je
bila opažena in se je povzpela v
vrh plesa v Sloveniji. Do sedaj je
ostala med najboljšimi in še se-
daj dosega dobre rezultate. So-
deluje na vseh občinskih, obmo-
čnih in republiških srečanjih.
Gostovali so v Cankarjevem do-
mu, Zagrebu, Gornji Radgoni,
Celju, Novem mestu, Sisku, No-
vi Gorici in v drugih mestih in
dosegali dobre rezultate. Gosto-
vanja so povezana z velikimi
stroški. Do sedaj je plesalce fi-
nanciralo ZKO občine Ptuj. Pred
tremi leti so v plesni delavnici
uvedli članarino in šolnino. Še
vedno iščejo sponzorje, nujno pa
bi potrebovali tudi upravni od-
bor, ki bi skrbel za finance in go-
stovanja.
V plesnem studiu se ukvarjajo
z mislijo, da bi ustvarili skupino
ptujskih mažoret, vendar so na
osnovi seminarjev, ki se jih red-
no udeležujejo mentorji in starej-
ši člani plesnega studia, ugotovi-
li, da je to delo zelo zahtevno in
da se ne da uresničiti v kratkem
času. Primanjkuje jim finančnih
sredstev; zelo dragi so kostumi,
posebne mažoretne palice in
strokovno delo. Če se bodo stva-
ri uredile, bo ta dejavnost stekla
ob koncu tega meseca.
Vendar ptujske mažorete na
letošnjem tradicionalnem karne-
valu še ne bodo sodelovale.
Darja Gavez
Tanja Božič
Plesna skupina T4 na nastopu.
Arhitekturna posebnost Ormoža
v Ormožu so pred nedavnim odstranili še zadnje ovire na magi-
stralni cesti M 3 med blagovnico TI M A in novo poslovno-stano-
vanjsko zgradbo, ki ju povezuje mostovž — simbol srednjeveških
mestnih vrat, arhitekturna posebnost Ormoža.
Ohladila se je že tudi vroča kri ob gradnji sami, češ takšno potra-
to gradimo v teh hudih časih. Zanimivo pa je videti številne tujce, ki
se na Kerenčičevem trgu ustavljajo in srednjeveško gradnjo občuduje-
jo in fotografirajo. Obiskovalci iz drugih krajev prav tako z zanima-
njem gledajo to posebnost in ob tem govorijo, češ poglej, saj je tako
kot kje drugje, kjer so očuvali srednjeveško mestno jedro.
Kakorkoli že, mostovž je zgrajen, promet teče povsem normalno,
kmalu pa bodo odstranili še zadnje ovire pri gradnji poslovno-stano-
vanjske zgradbe, v katero se bo naselilo življenje in vse bo videti lep-
še, pozabljene bodo težave, ki so gradnjo spremljale.
Nekaj grenkobe pa je ostalo zaradi uničenja Skolibrove ulice,
kjer je v dneh zapore deloma potekal promet. Sedaj se v Ormožu
sprašujejo, kdo bo plačal obnovo te mestne ulice ali investitor ali
pa ponovno krajani sami.
Vida Topolovec
Foto: tma Žalar
Pogled na del Kerenčičevega trga v Ormožu — blagovnico TI M A in no-
vo poslovno-stanovanjsko zgradbo, ki ju povezuje srednjeveški simbol —
mestna vrata.
8 — ZA KRATEK ČAS
14, december 1989 — TEDNIK
Dober dan. po naši lepi stori domači navadi. Sedim duma v
topli hiši in razmišlan. kaj vam naj gnes povem. Spijem kupica
vinskega in pojem en faloček svinjskega, pa mi nič pametnega ne
pride na misel. Še Mici sen se zasmila in me tolaži: »Veš, Lujz,
tudi meni ne gre nič od rok. Še krava me Je v štali grdo gledala,
ke je nesem prav podojila ...« Tak pač ta včasik pride, da gre
človeki vse narobe.
Joj. kak dnevi letijo, še malo. pa bama stara leto pokopali in
si novega na pleča djali. Meni se nekak zdi. da bi mogli tata leta
hitro pozabiti, saj nam neje nič dobrega prineslo. Z Mica sma se
včosik gledala kak pes in mačka, v lubi domovini smo se vsepov-
prek skregali, pa tudi svet je nekšni čisla zmešani kak kurečji
drek. Meni se čim duže boj zdi. da se živali veja pret sparazmiti
kak pa Udje. Prav žalostno je na totem puklastem sveti in še po-
sebno v naši Jugovini. če člavik na televiziji in v radiji pasluša,
pa še v cajtingah šteje, za kaj vse nas imajo tisti, ki sma jin duga
leta pomoč pošilali in riti punli. zdaj pa jim nemrema zvočnika/
doj zadelati. Saj tak je v živleji, da je dobrota bila sirota in bode
sirota tudi ostala. Tudi menije zadosti loga. da smo še posebno
Prleki in Haložani eni vejki reveži brez dobrih cest. telefonov,
elektrike, pitne vode in še marsičesa drugega, dinare pa pašila-
mo tistim, ki nas zdaj v materina luknjo in vun iz domovine nati-
rovlejo. »Stop, drugovi, nema više nofca. tam so ptugovi. orjite in
delajte, tak kak moremo mi. vi pa bi radi po mitingih letali...«
Jaz se lehko na domačen dvoriši deren. če bon ša k sosedi Juži.
pa bo me čista zagvišno domu natira in jaz njega tudi z mojega
dvoriša. Takšna so pač v živleji pravila in zato se morejo tisti, ki
so nam mislili na mitingi v Lublani »resnica« povedati, s tem
pač sprijazniti! Pa srečno. Vaš jezni LUJZEK.
TEDNIK - december 1989
ZA REZVEDRILO - 9
10 — ŠPORT IN ŠE KAJ
14. december 1989 - TEDNIK
Obračun dela
Teniškega kluba
Izvršni odbor Teniškega kluba
Ptuj vabi vse člane in druge na-
redno letno skupščino, ki bo v
petek, 15. decembra, ob 18. uri v
domu društev v Muršičevi ulici 7
(bivše kopališče).
Družabno srečanje ob
dnevu JLA
Tudi letošnje praznovanje
dneva JLA bodo sklenili z dru-
žabnim srečanjem v Kidričevem.
Zabavna prireditev bo v soboto,
23. decembra, od 20. ure. Organi-
zatorji vam tudi letos za zelo
privlačno ceno (700.000 din) po-
nujajo veliko zabave, saj bosta
igrala dva ansambla, v konzuma-
ciji pa je tudi večerja. Vstopnice
lahko kupite v ptujski vojašnici
Dušana Kvedra.
1. k.
Šahovski turnir
v Spuhlji
V soboto, 16. decembra, bo v
Spuhlji od 15. ure dalje tradicio-
nalni novoletni nagradni hitro-
potezni turnir, na katerem lahko
sodelujejo vsi člani domače sek-
cije in drugi ljubitelji šaha z naj-
več I. kategorijo. Turnir bo v
prostorih doma gasilcev, prijave
pa bodo sprejemali pol ure pred
začetkom.
S. R.
Trstenjak za
začetek osmi
v Sarajevu je bilo prvo kplo
pokazala strelske zveze Jugosla-
vije s standardnim orožjem. Naš
najboljši strelec Alojz Trstenjak
se je v tekmovanju s pištolo uvr-
stil med osem najboljših (nastre-
Ijal je 570 krogov) in hkrati brez
težav tudi v drugo kolo, ki bo 24.
decembra.
1. k. v
KOŠARKA_
Radgona—
Ptuj 91:94
Ptujska ekipa je bila v petek
uspešna v Radgoni. Koše so do-
segli: Ploj 20, Robert Kotnik 19,
Čabrijan 15, Pajenk 14, Damiš
13, Plos 8 in Arnuš 6.
V soboto, 16. decembra, ob 19.
uri se bodo ptujski košarkarji v
dvorani Center srečali z ekipo iz
Ruš. Upati je, da bodo tokrat
igrali na zmago, saj so dosedanji
rezultati tekem na domačem te-
renu veliko slabši kot v gosteh.
MG
TEDNIK - 14. december 1989
OGLASI IN OBJAVE - 11
Mila Planinšek
— in memoriam
V petek, 8. decembra, zjutraj je
v 87. letu starosti ugasnilo življe-
nje ugledne in najstarejše ptuj-
ske učiteljice Mile Planinšek, ki
je več kot štiri desetletja vzgajala
in poučevala mladi rod iz Ptuja
in okolice. Bila je-priljubljena in
vzorna učiteljica slovenskega in
nemškega jezika, ki se je njeni
nekdanji dijaki zelo radi in s
hvaležnostjo spominjajo, ko obu-
jajo spomine na svoja lepa mla-
da leta.
Mila Planinšek je bila rojena
13. septembra 1903 v Ljubljani,
kjer je tudi preživela svoje otro-
štvo. Ko se je družina njenega
očeta odvetnika dr. Mateja Sen-
čarja preselila na Ptuj, je začela
obiskovati učiteljišče v Maribo-
ru, nato pa je nadaljevala študij
na Pedagoški akademiji v Zagre-
bu. Po končanem šolanju je do-
bila prvo službeno mesto v Or-
možu, že kmalu pa je prišla na
Ptuj in je vse do začetka druge
svetovne vojne poučevala na ta-
kratni meščanski šoli Mladiki.
Vojna vihra tudi njej ni priza-
našala in je zaradi sodelovanja z
osvobodilnim gibanjem bila z
družino izgnana s IHuja in inter-
nirana blizu Rima v Italiji.
Takoj po osvoboditvi naše do-
movine se je Mila Planinškova
vrnila v ljubljeni Ptuj in nastopi-
la službo na ptujski gimnaziji.
Tu je vse do upokojitve poučeva-
la slovenščino in nemščino, v za-
četku, zgodovino. Poznali smo jo
kot dokaj strogo, natančno, a ze-
lo skromno in pravično učitelji-
co. Imela je obsežno znanje, ki
ga je znala z odličnimi pedago-
škimi metodami nazorno in zani-
mivo posredovati svojim dija-
kom. Vsi, ki smo obiskovali nje-
ne učne ure slovenščine, smo se
lahko naučili lep in pravilen ma-
terni jezik, literaturo in slovnico,
pa tudi o marsičem drugem zani-
mivem in poučnem je rada pri-
povedovala. Bila je široko raz-
gledana na vseh področjih kultu-
re in umetnosti.
Izteklo seje bogato in uspešno
življenje učiteljice, ki je z vso du'
šo in zanosom bila predana svo-
jemu poklicu. Rada je imela mla-
dino in jo razumela v vseh njenih
stiskah in težavah. Vedno se je
tudi veselila uspehov, ki so jih
njeni dijaki dosegali v šoli in
pozneje v poklicu in srečanja z
njo so za nas tudi v zadnjih letih
vedno bila zelo prijetna in pri-
srčna.
Njeni nekdanji dijaki smo svo-
jo pokojno učiteljico Milo Pla-
ninškovo ohranili v spoštljivem
in trajnem spominu. Hvaležni
smo ji za vse bogato znanje in
dobre vzglede, ki nam jih je dala
kot popotnico v življenje.
V torek, 12. decembra, so svoj-
ci in prijatelji na ljubljanskih Ža-
lah položili njeno žaro k njene-
mu že leta 1942 preminulemu so-
progu, sodniku dr. Odonu Pla-
ninšku, kjer naj mirno počiva v
domači slovenski zemlji.
HILDA SLEKOVEC
Gvidu Čepinu v slovo
V blnišnici v Ljubljani je umri Gvi-
do Cepin. Ta boleča vest je šla v po-
nedeljek od ust do ust med občani
ptujske občine in globoko prizadela
vse, ki smo s tovarišem Gvidom sode-
lovali, ga poznali in spoštovali, ki
nam je bil vzornik in prijatelj. Za ved-
no in mnogo prezgodaj je ugasnilo ži-
vljenje človeka, pedagoga in vsestran-
sko delavnega družbenega delavca.
Ob tej kruti resnici še tako izbrane be-
sede lahko zvenijo le kot puhla fraza.
Pomembno je njegovo delo in sadovi
dela, zato nekaj podatkov o tem delu,
nekaj utrinkov iz njegove izredne ži-
vljenjske poti.
Gvido Cepin je bil rojen 31. 8. 1925
na Kalcah. Ze kot dijak v Celju se je
odločil za boj na strani slovensk^a
ljudstva in delavskega razreda. Če-
prav še mladoletnik se je 6. aprila
1941 javil v jugoslovansko vojsko, po-
tem pa je deloval kot aktivist OF. Na-
cistični okupator ga je večkrat zaprl,
od februarja 1942 do osvoboditve pa
je trpel po raznih taboriščih v Avstriji
in Nemčiji. Po zavezniški osvoboditvi
taborišča je že aprila 1945 organiziral
jugoslovansko šolstvo za otroke tabo-
riščnikov in vojne sirote ter organiza-
cijsko vodil povratek v domovino.
V	osvobojeni domovini se je ves
razdajal za pedagoško in politično
delo. Bistrica ob Sotli, Brežice, Cer-
kvenjak in Lenart v Slovenskih gori-
cah so bili kraji njegovega delovanja.
V	ptujsko občino je prišel leta
1960, ko je postal ravnatelj osnovne
šole bratov Strafela v Markovcih. Ta-
koj se je vključil v širše družbeno de-
lo kot priljubljen predavatelj delav-
ske univerze, politični in sindikalni
delavec v OK ZKS in OS ZSS Ptuj.
Ob tem pa je ostajal vedno prizade-
ven aktivist na vasi, saj mu je bilo de-
lo med preprostimi ljudmi vedno naj-
ljubše.
Težišče njegovega dela je bilo stal-
no na področju šolstva. V okviru ta-
kratnega sindikata družbenih dejav-
nosti je vodil odbor za šolstvo in bil
na čelu boja ne le ptujskih, temveč
vseh slovenskih prosvetnih delavcev v
letih, ko je bilo treba tudi s prekinit-
vami pouka uveljavljati osnovne pra-
vice.
Vedno in povsod seje odločno zav-
zemal za enakopravni položaj prosve-
tnih delavcev in učencev. Z vsem zna-
njem in prepričevalnim nastopanjem
se je boril za pošteno vrednotenje de-
la prosvetnih delavcev, ki morajo za
enoten učni program in za enak delo-
vni uspeh prejemati tudi enak osebni
dohodek — tako na razvitih kot na
manj razvitih območjih Slovenije.
Enaico odločno se je zavzemal za
učence, ki naj imajo vsi enake možno-
sti za pridobitev znanja. Da bi se lah-
ko še bolj posvetil temu boju v okviru
sindikata in organov vzgoje in izobra-
ževanja, se je odpovedal položaju
ravnatelja šole in odšel za učitelja v
Rodni Vrh in pozneje Podlehnik.
Leta 1983 je odšel v pokoj, vendar
je še vedno stal ustvarjalni sindikalni
delavec v občini in republiki. Njegov
dom v Zabovcih 6a je bil vedno v sre-
dišču dogajanja, saj je bil Gvido
predsednik vaškega odbora SZDL,
član odbora ZB NOV Markovci, taj-
nik GD Zabovci in tehnični sekretar
Gasilskega centra Markovci. Veliko
in morda celo preveč dela za upoko-
jenca.
Za svoje delo je Gvido Cepin dobil
mnogo družbenih priznanj. Med nji-
mi velja omeniti državna odlikovanja
red dela, red zasluge za narod in red
republike z bronastim vencem. Med
mnogimi plaketami, srebrnimi in zla-
timi znaki naj omenim le zlati znak
ZS Slovenije, ki gaje prejel leta 1988.
Med vsemi priznanji pa mu je bil naj-
bolj pri srcu naslov »najljubši učitelj
Jugoslavije«, ki mu je bil podeljen le-
ta 1978.
Imel je tudi dar za pisanje. Že ob
osvoboditvi je v taborišču organiziral
izdajanje časnika, napisal pa je tudi
dve celovečerni igri. Vsa leta je dopi-
soval v strokovna in informativna gla-
sila, tudi v naš Tednik.
Kot človek je bil povsod pošten in
dosleden, dober prijatelj in delovni
tovariš, vedno poln dobre volje in op-
timizma. Tak nam bo za vedno tudi
ostal v spominu.
F. Fideršek
Izidi nagradnega žrebanja
križanke TGA Kidričevo
v 45. številki Tednika, ki je izšla v četrtek, 23. novembra, je
bila objavljena celostranska nagradna križanka TGA Kidričevo,
posvečena tovarniškemu prazniku tega kolektiva.
Do 8. decembra je na naš naslov prispelo več kot 1.200 ku-
ponov s pravilno izpolnjenim geslom: VARČUJMO Z ENER-
GIJO, UPORABUAJMO ALUMINIJ. V sobotni oddaji radia
Ptuj pa je bilo opravljeno tudi javno radijsko žrebanje. Izidi so:
1.	nagrado v znesku 2.000.000 dinarjev prejme Ana Pukšič
iz Vintarovec 63, pošta Destrnik;
2.	nagrado v znesku 1.000.000 dinarjev prejme Zlatko Pe-
trovič z Mej 6, pošta Cirkulane;
3.	nagrado v znesku 750.000 dinarjev prejme Igor Zver iz
Delavske 61 v Mariboru;
4.	nagrado v znesku 500.000 dinarjev prejme Gusti Veldin
iz Abramove 12 v Ljubljani;
5.	nagrado v znesku 250.000 dinarjev prejme Andrej Hu-
njet iz Formina 21/b, Gorišnica;
pet nagrad f)o l(K).000 dinarjev pa prejmejo:
6.	Milka Zaje, Tovarniška 5, Kidričevo;
7.	Damjan Topolovec, Selška c. 28, Ptuj;
8.	Oto Mesarič, CMD 17, Ptuj;
9.	Janko Vidovič, Cesta revolucije I/a, Jesenice, ter
10.	Cvetko Pantar, Gregorčičev drevored 2, Ptuj.
Vsi nagrajenci bodo prejeli nagrade (denar) po pošti na svoj
naslov. Iskrene čestitke, drugim pa prihodnjič več sreče!
V Lenartu četrtič »ZA«
v občini Lenart v Slovenskih goricah je bil v nedeljo referendum
o podaljšanju občinskega samoprispevka za obdobje pet let. Referen-
dum je uspel, kar je še en dokaz, da ljudje zaupajo v uresničitev refe-
rendumskega programa; gotovo je pomembno vlogo pri tem imelo tu-
di spoznanje, da so programe dosedanjih treh samoprispevkov stood-
stotno uresničili. V novem obdobju bodo zbrana sredstva namenili za
reševanje cestnih in drugih težav v posameznih krajevnih skupnostih,
zgradili pa bodo tudi dva prizidka — k osnovnima šolama v Lenartu
in Gradišču. Občani bodo v naslednjih petih letih prispevali za razvoj
občine 2,3 odstotka neto osebnega dohodka in 7,3 odstotka katastr-
skega dohodka.
Udeležba je bila na nedeljskem glasovanju zelo dobra, kar 93,5
odstotna, za podaljšanje občinskega samoprispevka pa je glasovalo
64,8 odstotka glasovalcev.	JB
IZJAVA PTUJSKIH KOMUNISTOV O AKTUALNIH POLITIČNIH DOGODKIH
Statut ne sledi programu . . .
... so menili komunisti ptujske občine na
svoji predkongresni seji prejšnji teden. Zato
so zahtevali, da statutarna komisija pripravi
javno razpravo o statutu, ta pa je bila v okvi-
ru posveta članov osnovnih organizacij Ptuja
včeraj. Določba statuta namreč zaostajajo za
spremembami, zapisanim v programskem do-
kumentu slovenskih komunistov Evropa
zdaj. Ni jih bilo malo, ki so menili, da slo-
venski kongres prehiteva, da bi morali poča-
kati na zvezni kongres komunistov, zakaj če
na njem ne bodo podprli prizadevanj za bolj-
še življenje, za spremembe \ smislu vstopa v
Evropo, potem se lahko zgodi, da bo marsi-
kdo izstopil iz partije, čeprav se strinja in
podpira spremembe v slovenski partiji. Me-
nili so tudi, da naj zveza komunistov v pri-
hodnje deluje kot politična stranka. Zavzeli
so se za jugoslovansko federacijo, ki naj za-
gotavlja enakopravnost vseh narodov in na-
rodnosti, ki naj odločajo s soglasjem o vseh
bistvenih vprašanjih. Vsaka republika odloča
o sebi in o tistih skupnih vprašanjih, ki jih je
prenesla na federacijo. Občinski komite je
namreč o vseh teh vprašanjih in dilemah, ki
so v programskem dokumentu za kongres,
pripravil anketo, ki so jo člani lahko ali pa
tudi ne izpolnili. Odziv je bil zadovoljiv. Za-
nimivo je tudi to, da vedno več članov raz-
mišlja tudi o spremembi simbolov in imena
ZKS.
Prisotni na predkongresni seji OK ZKS pa
so sprejeli tudi naslednjo izjavo: »Komunisti
občine Ptuj, zbrani na predkongresni seji,
ocenjujemo, da v jugoslovanski družbi teče
več političnih tokov. Med njimi so tudi tak-
šni (srbski), ki nimajo ničesar skupnega z de-
mokracijo in s spoštovanjem občečloveških
zakonitosti. Ti tokovi so reakcionarni, ker
predvsem razbijajo, nimajo pa v sebi ničesar
ustvarjalnega. Zato neprestano iščejo sovraž-
nike, ici jih je treba pokončati.
Kot odgovorni ljudje ne moremo sprejeti
takšne politične in družbene destruktivnosti.
Smo za demokracijo z vsemi njenimi kom-
pleksnimi elementi. Zato smo za dialog, ven-
dar ne tako in samo takrat, kadar se moramo
le strinjati z drugimi, ker to ni dialog.
Strinjamo se, da lahko vsi člani naše orga-
nizacije v federaciji ocenjujejo delo našega
vodstva oziroma članov in obratno. Toda
istočasno ne sprejemamo, da organi srbskega
cenralnega komiteja kar določajo, kateri čla-
ni iz slovenske zveze komunistov so sprejem-
ljivi za člana C K ZKJ in kateri ne, in to brez
argumentov, s psovkami. Ali je vodstvo slo-
venske zveze komunistov konzervativno ali,
to oceno naj prepustijo nam, ki smo ga izbra-
li in skupaj z njim delamo.
Obsojamo enostransko prekinitev odnosov
Srbije z nami in podpiramo delovanje našega
vodstva, ker smo prepričani, da je njegova
usmeritev pravilna.«	NaV
Kmetijski novinarji
razglašajo vinskega prvaka
Sekcija kmetijskih novinarjev Slo-
venije bo v sredo, 20. decembra, še
enkrat poskrbela za uveljavitev slo-
venskega vina. V stekleni dvorani or-
moške vinske kleti bodo razglasili slo-
venske vinske prvake za leto 1989. Se-
veda slovenski kmetijski novinarji ne
bodo vzeli ocenjevanja v svoje roke,
saj bi kljub dobremu poznavanju vin-
ske kapljice lahko grešili, pač pa bo-
do upoštevali rezultate ocenjevanja
na mednarodnem vinogradniško-vi-
narskem sejmu, ki je vskao leto v Lju-
bljani. Za slovenskega vinskega prva-
ka je tako lahko razglašeno vino, ki je
na vinskem sejmu že prejelo veliko
častno diplomo, veliko zlato medaljo
ali naziv šampiona. Sicer pa gre za
dolgoročno propagandno akcijo slo-
venskih kmetijskih novinarjev, zato
so sestavili tudi ustrezen pravilnik:
—	Sekcija kmetijskih novinarjev
Slovenije razglaša slovenskega vin-
skega prvaka vsako leto od 1989. da-
lje.
—	Merilo za razglasitev vinskega
prvaka je mednarodno ocenjevanje
vin v Ljubljani za tekoče leto. Za vin-
skega prvaka je lahko razglašeno vino
slovenskega porekla, ki je že bilo
odlikovano z veliko častno diplomo,
z veliko zlato medaljo ali s šampio-
nom.
—	Sekcija kmetijskih novinarjev
Slovenije bo vsako leto pripravila po-
sebno prireditev, na kateri bo slove-
sno razglasila slovenske vinske prva-
ke. S prireditvijo in razglasitvijo želi-
jo kmetijski novinarji uveljaviti kako-
vost in druge odlike slovenskega vr-
hunskega vina.
—	Izbrana vina je mogoče razglasi-
ti za prvaka le v prisotnosti njegovega
kletarja oziroma predstavnika kleti, v
kateri je bilo vino negovano.
—	Slovenskega vinskega prvaka se
razglasi s posebno oblikovanim pri-
znanjem.
—	Sekcija kmetijskih novinarjev se
obvezuje, da bo javnosti na primeren
način predstavila slovenske vinske pr-
vake, kletarje pa zavezuje, da tudi sa-
mi prispevajo k uveljavitvi slovenskih
vinskih prvakov.
Za letošnjega vinskega prvaka ima-
jo pogoje cabernet sauvignon KK Vi-
pava, renski rizling mariborskega Vi-
naga,
renski rizling, beli pinot
— jagodni izbor in club Slovin KK
Jeruzalem Ormož ter koprski refošk
Ivana in Borisa Bordona iz Dekanov.
JB
TEDNIK
želite vedeti, kaj se dogaja v vašem okolju?
Vas zanima, kaj ljudi v vašem okolju tare in rado-
sti?
Bi radi vedeli, kako naredimo to ali ono?
Ali vam je dolgčas, pa ne veste, kako bi si skrajšali
urice?
Naročite se na Tednik, časopis svojega okolja!
Izrežite objavljeno naročilnico in jo pošljite (ali pri-
nesite) na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, p.p. 99,
62 250 Ptuj.
Med noviihi naročniki bomo konec februarja 1990
izžrebali pet naročnikov, ki bodo prejemali Tednik
pol leta zastonj!
NAROČILNICA ZA TEDNIK
Ime in priimek:__
Kraj, ulica: _
Pošta:_
Podpis
Rodile so:
Albina Braunstein, Krčevina
33 — dečka; Tanja Skuhala, Ilja-
ševci 4/9, Ljutomer — Nina;
Marta Novak, Rotman 39/a —
Renato; Matilda Kozel, Zg. Gru-
škovje 34 — Nuša; Jolanda Ben-
kovič, C. 8. avgusta 12 — dečka;
Jelka Firbas, Mezgovci 48 — de-
klico; Marija Polajžer, Tmovec 9
—	dečka; Laura Pečnik, B. Vin-
terja 4 — Urško; Ivanka Zimet,
Pristava 25 — Dejana; Marija
Štrakl, Spolenjakova 23/a —
Dorotejo; Metka Možina, Goriš-
nica 176 — deklico; Miroslava
Verlek, Gubčeva 22 — Denisa;
Suzana Murks, Draženci 38 —
Doris; Irena Fečič, Sobetinci 5
—	Armina; Bernarda Lipovec,
Apače 11 — Kristjana; Metka
Poplatnik, Gorišnica 9 — dečka.
Poroke:
Alojz Zoreč, Ljutomer, Glavni
trg 14, in Frančiška Svenšek, Lju-
tomer, Glavni trg 14; Drago Žu-
nec, Dolena 62, in Olga Belšak,
Dolena 62.
Umrli so:
Franc Kovačec, Vel. Nedelja
32, roj. 1935, umri 1. dec. 1989;
Janez Gregorec, Placar 6, roj.
1919, umri 3. dec. 1989; Jakob
Klasinc, Starošince 25, roj. 1903,
umri 4. dec. 1989; Ivan Kumer,
Trgovišče 53, roj. 1928; Franči-
šek Kogler, Biš 5, roj. 1912, umri
1. dec. 1989; Janez Frešer, Slov.
Bistrica, Svetozarevska 14, roj.
1928, umri 24. nov. 1989; Zlatka
Grabar, Krčevina pri Vurberk^
roj. 1922, umria 6. dec. 1989; Pe-
ter Petrovič, Stojnci 114, roj.
1911,	umri 6. dec. 1989; Janez
Rajšp. Trnovska vas 64, roj.
1910, umri 6. dec. 1989; Marjeta
Kostanjevec, Stojnci 55, roj.
1919,	umria 7. dec. 1989; Leo-
pold Kocuvan, Vitomarci 4, roj.
1920,	umri 7. dec. 1989; Ljudmi-
la Planinšek, Dom upok. Ptuj,
roj. 1903, umria 8. dec. 1989; Ja-
nez Brmež, Podvinci 32, roj.
1913, umri 4. dec. 1989; Stani-
slav Reberc, Zamušani 37, roj.
1912,	umri 10. dec. 1989.
Poroke v Ormožu:
29. novembra: Marjan Kova-
čec, Cvetkovci 101, in Ana Kova-
čič, Cvetkovci 101;
2. decembra: Janez Rakuša,
Moškanjci 25, in Alojzija Žuran,
Podgorci 13.
Pa je ni dežele, da se z našo meri...
Minuli petek je bila večna-
menska dvorana v Veliki Nedelji
polna lepega petja in pesmi želj-
nih obiskovalcev, ki so prišli od
blizu in daleč. Nastopil je meša-
ni pevski zbor Podjuna iz Pliber-
ka, ki letos praznuje 15-letnico
delovanja. Vodi ga profesor To-
ne Ivartnik z Raven na Koro-
škem.
V prvem delu koncerta so za-
peli pesmi z domačo, koroško te-
matiko, ki jih je publika še pose-
bej toplo nagradila s ploska-
njem. V odmoru koncerta je ne-
kaj kmečkih resnic natresel Ve-
koslav Kumer iz Trgovišča, član
Prosvetnega društva Simon Gre-
gorčič iz Velike Nedelje. Člana
SNG iz Maribora Nataša Sirko-
va in Franci Gaberšek sta pred-
stavila f>esmi iz zadnje knjige
Puntali profesorja dr. Stanka
Janežiča, domačina iz Velikega
Brebrovnika. Knjigo Puntarji je
fK>svetil slovenskemu kmetu nek-
danjih, sedanjih in prihodnjih
časov.
V drugem delu koncerta je me-
šani pevski zbor Podjuna zapel
pesmi narodov Jugoslavije, kon-
cert pa so sklenili z nagajivo pe-
smijo V Pliberci, ki je obenem tu-
di himna zbora.
Vida Topolovec
Foto: Ema Žalar
Ciaai mešanega pevskega zbora Podjuna iz Pliberka na jubilejnem kon-
certu v Veliki Nedelji.
PRVO ŽREBANJE
PGDARIM-DOBIM
S trabanta na citroena
s prvimi tekmami na mednarod-
ni ravni se je pri nas začela tudi
akcija — letos že šesta zapovrst-
jo—za pomoč našim smučar-
kam in smučarjem pod naslovom
PODARIM — DOBIM. Izjemno
velik odziv za prvo žrebanje
(med osmimi) kaže, da p>odpora
naših ljudi za beli cirkus ne bo
zlahka usahnila.
Nedelja, 10. decembra, pa bo
še posebej dolgo ostala v spomi-
nu družini Sakelšek z Gorce pri
Podlehniku, saj je njihov 10-Ietni
Roman dobil eno glavnih nagrad
— osebni avtomobil Cimos iz
Kopra AX 11 GTE.
Čeprav je njihova nova hiša
tik nad Dravinjo nekoliko odma-
knjena, mi ni bilo treba dolgo
iskati. Že v trgovini so mi razla-
gali kje stanujejo Sakelškovi, ena
od deklet pa mi je sama pokaza-
la njihov dom.
RomanL ki sicer obiskuje 5 a
razred OS v Podlehniku, je bil še
čisto iz sebe, prav tako vsi okrog
njega, ki so me pričakali. Kmalu
smo razpletli vezi na nedeljski
večer in tako sem izvedel:
Roman je ostal s svojim 2 leti
mlajšim bratcem Andrejem do-
ma pri starih starših, saj sta očka
in mamica imela kljub nedelji v
službah dela (inventuro). Tako
so proti večeru vsi nestrpni čaka-
li tudi na žrebanje Podarim—do-
brim. Oče je namreč povedal, da
je kupil 3 kartice: na eno je napi-
sal ime Romana, na drugi dve pa
bratca Andreja.
Ko je šlo žrebanje že proti
koncu, se je Rifle celo pošalil, da
je že vsega konec, Lojze Gorjanc
pa ga je popravil, da morata iz-
žrebati še en avtomobil. In tako
sta tudi storila — bratca pa sta se
pošalila, češ ta avto pa gre k
nam. In glej ga, zlomka, sploh
nista mogla verjeti, ko je Rifle
prebral Romanov naslov.
Babica in dedek sta bila ob
svojih vnučkih enako preseneče-
na in vsi so med pogovorom že-
leli potrditi, kar so slišali. Veselje
pa je kar kipelo, kajti Sakelškovi
sicer imajo avtomobil — popu-
larni Trabant, ki pa je za štiri-
člansko družino že zdaleč pre-
majhen.
Oče Stanko Sakelšek je poslo-
vodja samopostrežnice v Vidmu,
in kot je povedal, so se proti ve-
čeru že veselili ugodnega zaklju-
čka inventure, ko ga je po telefo-
nu prijatelj seznanil s srečo nje-
govega sina. Takoj so odprli vi-
ski in nazdravili pa še enega in
še ... osemkrat po enega do po-
nedeljka večer, ko smo jih obi-
skali. Očeta namreč poznajo da-
leč naokoli in poslovni partnerji
so mu hiteli čestitati.
Podobno je bilo v samopo-
strežnici v Podlehniku, kjer dela
mamica Kristina. Ko je od prija-
teljice po telefonu izvedela, da je
sin zadel avtomobil, je sprva mi-
slila, da gre za šalo. Kmalu pa je
.zvedela, da je to resnica.
AX bo ostal doma, so sklenili
Sakelškovi, pa naj stane kolikor
hoče. Vsem v akciji Podarim—
dobim se zahvaljujemo za zares
lepo nagrado na štirih kolesih,
našim smučarjem in skakalcem
pa želijo še veliko uspehov na
belih poljanah.
M. Ozmec
SfcČM družina Sakelškovih, zbrasa ob lO-letMm Romanu (v sredini),
ki mu je Lojze Gorjaac izžrebal Cimosov avtonnobil AX.
(Foto: M. Ozmec)
UMRLA NA KRAJU NESREČE
Od Bukovcev proti Ptuju je v
petek, 8. decembra, vozil osebni
avto Miran Kelc iz Stojncev
56 b. V naselju Nova vas pri
Markovcih je začel prehitevati
mopedista. Pri tem je zapeljal na
levi prometni pas in zadel 68-let-
no Elizabeto Horvat iz Bukovcev
122 a, ki je skupaj s Katarino
Kostanjevec šla ob robu cestišča.
Horvatovo je vrglo na pokrov
motorja in v vetrobransko steklo,
od tam pa na cesto.,Zaradi po-
škodb je na kraju nesreče umrla.
TRIJE HUDO
POŠKODOVANI
Branko Šokman iz Varaždina
se je v četrtek, 7. decembra, zve-
čer peljal z osebnim avtomobi-
lom od Ptuja proti Varaždinu. V
Dolanah ga je v blagem levem
ovinku začelo zanašati. Najprej
je oplazil ograjo, potem je še ka-
kih dvajset metrov vijugal po ce-
sti in trčil v skalo, ki je ležala na
bankini. Poleg voznika sta se hu-
do poškodovali še njegovi sopo-
tnici Alojzija in Sladana Šok-
man. Vse tri so prepeljali v ptuj-,
sko bolnišnico.
V PEŠCA SREDI CESTE
Od Središča proti Ormožu se
je v soboto zvečer peljal z oseb-
nim avtomobilom Drago Petek iz
Savcev 1. V naselju Frankovci je
zadel Stanka Vajdo iz Frankov-
cev 5, ki je hodil po sredini ceste.
Vajda se je pri padcu hudo po-
škodoval in so ga prepeljali v
ptujsko bolnišnico.
NEZGODA PRI DELU
V obratu H i ko DO Olga Me-
glič v Dolanah si je prejšnji te-
den delavec Peter Kukec iz Mu-
retincev močno poškodoval no-
go. Z dvigalom je prevažal
500-kilogramski tovor; pri tem
ga je breme zadelo v nogo.
DVAKRAT JE GORELO
V	stanovanju Marjana Lenarti-
ča, Žgečeva 2 v Ptuju, se je prejš-
njo sredo zvečer vžgal parket in
to zaradi visoke temperature v
dimniku, ki je bil speljan iz kleti
skozi stanovanje. Ogenj je zajel
še vrata, zamrzovalno skrinjo in
se razširil po vsem stanovanju.
Ptujski gasilci so ga sicer hitro
obvladali in pogasili, vendar je
po neuradni oceni škode za 900
milijonov dinarjev.
V	soboto je začel goreti tovor-
njak mariborske Surovine. Ogenj
so hitro pogasili, vendar je uničil
armaturno ploščo in priključne
kable.	pp
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno in
radijsico dejavnost RADIO-
TEDNIK Ptuj. UREDNIŠTVO:
Franc Lačen (direMor in gla-
vni urednik), Ludvik Kotar
^govorni urednik), Jože
Smigoc (namestnik odgovor-
nega urednika in lektor), Šte-
fan Puinik (tehnični ured-
nik), Jože Bračič, Ivo Ciani,
Majda Goznik, Darja Luk-
man, Martin Ozmec, Vida To-
polovec, Nataša Vc^ušek in
Milena Zupanič. NASLOV:
Radio-Tednik, Raičeva 6,
62250 Ptuj, p.p. 99; tel.
062mi-261 in 771-226. Celo-
letna naročnina 1.400.000 ifi-
narjev, za tujino 2.600.000 di-
narjev. ŽIRORAČUN pri SDK
Ptuj: 52400-603-31023. TISK:
ČGP Večer, TOZD Mariborski
tisk, Maribor. Na podlagi za-
kona o obdavčevanju proiz-
vodov in storitev v prometu
je TEDNIK uvričen med pro-
izvode, za katere se temeljni
davek ne plačuje.