* Published and distributed radar permit (Ho. 866) authorised by the Act of October 6,1917, on file at the Pb«t Office of New York, H. Y. — By order of the President, TL 8. Burleson, Postmaster General, Največji slovenski dnevnik v Zedinjenih državah Velja za vse leto ... $3.50 Za pol leta......$2.00 GLAS NARODA H=H List slovenskih delavcev v Ameriki. and Legal Holiday] | 50,000 Readers g Telephone: CORTLANDT 4687. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder the Act of Congress of March 3, 1879. Telephone: CORTLANDT 4§87. NO. 184. — ŠTEV. 184. NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 7, 1918. — SREDA, 7. AVGUSTA, 1918. VOLUME XXVI. — LETNIK XXVI. IZ RUSIJE. -OOO- Japonska in boljše-viki. SZE *« bodo v N ]XI ZA V EZNIŽ KIMI ČETA MI. -— B A ^ ORKANOM. 'n^k^ narodpro U^ t ^em^kora VRHOVNI POVELJNIK. - BOLJŠEVIKI SO DOBILI OJACE- * _ * nasprotuje no NJA. - ENTENTA JE POSVARILA SOVJETOVO VLADO. - ^ J _ Mnen^ Ke Washington, I). C., f>. avgusta. Vojni department je že izdelal načrt«' za ameriško ekspedicijo v S -birijo. General March bo najbrže \ sredo objavil število ameriških vojakov in imena poveljnikov. 1*4» zadnjih poročilih dajejo Ha v Sibiriji izdatno pomoč 1'eho Slovakom. Iz Vladivostoka se poroča, da je bila tam v.stanovljena nova vlada, ki -.Ioni na principih svobode in praviee in bo branila pra vire posameznili podanikov. K^i je stopila ta vlada v zvezo z vlado v Onisku, se more sklepat,, da s*, bo pričelo v Sibiriji obsežno na rodim gibanje, ki bo poskušalo rešit. ruski narod boljševiškega go bpodstva. Zavezniško postopanje bo ouio. gočito ("eho-Slovakom, da bo«l<» mogli ti ob sbir-ki železnici iz Vladivostoka proti zapadli. kj**r ve bodo združili > svojimi tovariši v Irkutsk« in v mestih zapad-no o«] tod. V za pad ni Sibriji se nahaja kakih t>0 ti-oč češko-slo-vaških čet; v Vladivostok« pa jih je okoli 1"« tisoč Profesor Masarvk. ki organi ziral te češko-slovaške čete in se zdaj nahaja v Washington« koi predsedn k češJ--o-slovaškega na- --OOO tevenciji v Sibiriji prišli v veljavo vojaški zakoni, kar se bo gotovo Nasilje v Ukrajini. Moški od 15. do 55. leta morajo delati za svoje vojaške gospadar-je. — Upor je bil kruto zat.-t. Boj proti podmorskim čolnom. OFICUELNA POROČILA -000- renskija. Stockholm, švedska. 6. avgusta. — Z ozirom na položaj v U-kraj ni daje nekdo, kateremu so razmere dobro znane, naslednje poročilo ; Misterijozne angleške ladje zvab- Francosko poročilo, ljajo nemške podmorske čolne v Parlz Francija, 6. avgusta. -gotovo propast. Nočno. — Razve« artilerijske de- lavnosti iztočno okl Soissons ter ob London, Anglija, 6. avgusta. — reki Vesles ni s cele fronte poro-Zammiva razkritja glede angle- -ati ničesar posebnega, ških misterijoznih ladij, ki so Dnevno poročilo. _ Severno ml ...... • t --- 7nvP7 London, Anglija. 6. avgusta. - V mor grofa Mirbaeha tvori na- 5„ril:e važno uiogo prt vojevanju Mimtdidier so naše čete na p redo- zgodi o, bo nnel najstarejsi za\ez- Moskve se poro^a preko Berli. ravno posledico nemške politike v prori podmorskim čolnom, je po vale roti Avre (io k.ltere niiki general vrhovno V0™*«™ pr«i\ noma zavrnilo. A naših rokah je sko ljudstvo, se nahaja na stali-1 tarkimi n še boljšimi zvijačami, šču suženjstva pod avtrijskim: in! j)0 tega teilna ni občinstvo ni-nemškimi vojaškimi oblastmi. Ka-i-.,,^,. vedelo o misterijoznih la rakterističen zgled daje avstrij- j ja{, dasiravno je bilo več častni- ski poveljn ik v Voliniji. ki je raz- Uov odlikovanih vsled uzornega to kljub ponovn;m p<>skus0m so. glasil povelje, da se morajo zgla- ' - -iti vsi možki od 1">. do "»O. leta za najvišjega častnika in najbrže br ..]u na .Ext,hange Telegraph' iz to sedanji šef japonskega general- Kotlanja nega štaba general baron Uye y br7ojavki se (lostavlja da ^ m ji istrski predsednik Lenin dose-jdaj nasprotoval taki akciji, vendar pa se domneva, "da bo Rusija prisiljena napovedati vojno baron I've bara. Koški poslanik je danes objavil.j" da prebivalstvo v Sibiriji kaže ži vo zanimanje za delovanje *zdru že«e sibirske vlade* skupno ste ho-Slovaki, da >e organizira ar nuula in obnovi fronta proti Nem čiji. Začasna vladivostoška vlada, ki se ne razločuje od "združene sibirske vlade" v Omsku, je objavila sledeče politične cilje: Vstanovitev ruske arm.ide z; boj proti Neme.ji. Priznanje vseh onih mednarod- brez ozira na dejstvo, tla nasprotuje narod vsakemu novemu konfliktu. London, Anglija, G. avgusta. — Aleksander Kerenski. ki živi v te.4 deželi, odkar se je vrnil iz Pariza. je dane> kritiziral postopanje zaveznikov v Rusiji ter izjavil, da ni zadosti drastično. — Moj ntis pri obisk.h zadnjih . mesecev v zapadni Evropi. — je nih pogodb in dogovorov Rusije Mrekel? __ je ta> da zavezniški dr. prijateljskimi narodi, ki so bih v žavni,ki mnogo govorij0 ^^ Ru. veljavi v času. ko so boljševikt da pa je jz teh govoroy vsk|]. io kaj malo ak»vje. Zavezniki edicije v Rusijo, dokler mi niso znane vse posameznost , vendar pa sta uspeh ali izjalovi jen je intervencije odvisna or ..... ... .. . , tpPa' kako globoko nameravajo za Nad dosedanjimi uspehi je zelr,| l Vladivostoka. so dobil ve/niki prodreti, te nameravajo ostati le v iztočni Sibiriji, potem je ekspedieija nepotrebna ji brez koristna. . . Sedanje ekonomske razmere v kakih 1000 moz z oddelkom stroj Rllsiji so strašne iu bolezni nih pusk. rijn na strahovit način. Proti Peking, Kitajsko, fi. avgusta. ojaeenja z Habarovska in Blago-vesčenska. Čete, ki so prišle bolj-še v i kom na pomoč imajo v >voj sredi tudi 'mednarodni oddelek' zadovoljen. Narodni odbor bo jutri poslal predsednik« Wilsonii pismo, v katerem *>e mu bo zahvalil za pomoč. Obenem pa bo t«d: objavil poročila generala Hurba-na. ki je ravnokar prišel iz Vlad.- vostoka. . , , Kozaški general Semeuiov je bil ( eško-slovaska armada se n.lia-1^ mandžl|„ki meji žen jn s, j« zdaj po.1 vodstvom ru.kegn umaknjl mi|j v Mandjžu generala Didericha. Profesor Ma-sarvk j«1 rekel, da se bodo češkoslovaški pove Ijniki takoj vkloni-li zavezniškem nvrhovnemu poveljniku, ki bo najbrže kak japonski gneral. Na željo amer ike vlade, so tu di Angleži izkrcali v Vladivosto ku en polk svojih čet in vsak ča« pojasnili sovjetovi pričakujejo enako število franco škili vojakov. Admiral Kni«ht. ki poveljuj« meriškemu brodovj« v Az, ji. j» že prišel v Vladivostok ter je vsak dan po dvakrat v zvezi z mornariškim departmentom. Washington, I). C., f>. avgusta A ko bodo pri tej zavezniški in zemlji", kakor je splošno znano gro zotam razmer v Rusiji se je mogoče boriti le s postavo in redom. Ustanovitev priznane vlade je o-snovna potreba, predno je mogoče nuditi ruskim trpečim kako po- vsi napori, da se prične boj proti boleznim ter spravi deželo na trden ekonom>*u temelj, brezuspešni. Po imaje mojem m ienj« se vspričo sedanjih razmer ne more ustanoviti te^a rijo, kamor so m« boljševiki sle • lili. Kitajska vlada mu je poslala m0č. Brez reda v deželiTwTo na pomoč armado, ki je bila na 1 menjena za Francijo. Vlada je prejela obvestilo, da -o se Tibetanci uprli in .Venice za svoje svetovalce. Amsterdam Nizozemsko, 6. av (reda brez 2unanje intervencije" nista. Kakor poroča ruski lis, Treba je storjti korflke "Pravda^, so ententni zastopnik jasni d da je interveneij predno so odpotovali iz Vologde -• • - J1 zaveznikov popolnoma nesebična vladi delova- in brez vsakih škodljivih ciljev nje svojih vlad. Izjavili so, da Med ruskimi kmeti je nastalo So Mihove vlade ne želijo imeti ni- vraštvo proti Semeem in pričenja pake zveze s sovjetovo vlado toll- se spložno spoznavati med naro. ko ,-asn, dok er ta vlada podpira dom, da se hw-e Nem6ija polastiti •nemško junkersko moč na ruski velikega dela ruske zemlje Spor med princi. Spor med princema Ruprehtom in prestolonaslednikom je povzroč i nemški poraz. — Sin nemškegu cesarja je hotel imeti čas, da je prvi vda.-il. Pariz, Francija. f». avgusta. — .Teza med nemškim in bavarskim prestolonaslednikom je imela u pi v na nemško vrhovno povelj si \o, ki j*1 pričelo ofenzivo me< Soissons in Rheimsom. ki se je ra zvila v poraz armad, katerim po veljuje nemški prestolonaslednik Kakor pravijo poročila, je nem \ iki prestonaslednik iskreno želel "da bi njegove armade imele čas' pričeti prvo ofenzivo 1918. Ce*ai je hI naklonjen željam svojegi sina in kmalu je bilo znano, di se bo ila'a kronprineu prilika, d:, popravi ..voj poraz pred Verdu nom. Bavarski prestolonaslednik prin< Rupert, ki ima poveljstvo na se vernem bojišču je predložil celr zadevo naravnost vrhovnemu po veljstvu, namesto cesarju. Lu dendorff in njegovi tovariši so mi slili, da se mora ofenziva pričet na severu in ne da bi se bilo vr h o vilo poveljstvo brigalo za oseb ne prestolonaslednika* je sklenilo, da se vdari na severu. Ce sar je v to privolil, toda prestolo naslednik je obdržal svoje mnenje za operacije bolj proti jugu. Odločilo nc je in ofenziva se je v marcu pričela na severu, toda bila je vstavljena, najprej vzhodno oil Alli ens in nato vzhodno od llazenbroucka. To izjalovljenje je pa prav prišlo prestolonasledniku ki je ponovil svojo željo, da se napade francoska črta in vrho%-n( poveljstvo je dalo dovoljenje. 27. maja je prestolonaslednik vdaril na C'hemin des Dames in Kosti sv. Remija. ostalo večje število jetnikov Na Vesles fronti so vzdržali Francozi svoje pozicije na številnih točkah severno od reke in vražnika. da jih prežene iz njih službovanja na teh ladjah. Posa meznosti >e lahko objavi sedaj, prisilno delo na polj« po pet dni j kCr j h poznajo tudi Nemci potom Nemško poročilo. Berlin, Nemčija, fi. avgusta. na teden ui Kdor ne pride, ga zadene denar- vražnik močan krajevni napad proti našim novim pozicijam jnž, no od Morlancourt. ob Bray-Corbie cesti. Napad, katerega je izvršila neka rezervna divizija, je bil uspešen toliko, da se je zavzelo naše naprej potisnjene zakope. katere smo vzeli Nemcem v iiočt o«l 28. na 20. julij. Krajevni boji se še vedno vrše v tem ozemlju ter so privedle naše čete nazaj nekaj jetnikov. .lužuo-iztočno od Robeeq smo v Pacaut gozdu potisnili naprej svoje postojanke na fronti nekako 200 pardov. V tem sektorju nam je padlo v roke nekaj sovražnikov. i Dnevno poročilo. — Poskus, ka-.erega je vprizord sovražnik včeraj. da zavzame eno naših posto- 8 do 10 ur na dan. britke izkušnje, katero so imeli. RPri.n Wm/.ii, a av«n*t« • i • . - i ! iseriin, .\emcija. b. a\gusta. — jank severo-iztocno o»l Merris s.j ! Poročevalec pripoveduje, kako dnevno. — Vršile so se živahne ie zavrnilo na ali pa zaporna kazen. - . ..^l, , „,,: • , , . .. , J . . Je neka zensKa z Daov-jem uni- poizvedovalne akcije, posebno v Kmetska nstaja se neprenehoma -^ podmorski č.olu - nadaljuje; večinoma pa je vstaji slabo organizirana. Nemci in Avstrijci kruto zatro vsak upor in požgo brez usmiljenja vse vasi in pomore cele okraje. Vel ko ogorčenje prevladuje med cel ni prebivalstvom. Edini delavci, ki so pokazali nekoliko cila podmorski čoln. Podmorski Avre in Ancre sektorjih ter južno čol« je pozval ladjo, naj se uda od Mcntdidier. ter oddal vanjo par strelov. Čolni Zgodaj danes zjutraj so virtem-so nato zapustili ladjo, a pustili berške čete naskočile naprej po-na krovu žensko, ki je pr.čela le-; risnjeno angleško črto ob Bray-tat i po krovu gorindol 'kot blaz- Corbie ccsti ter privedle nazaj na. držeč v rokah majhno dete nekako sto jetnikov. Podmorski čoln je prišel nato v j p0 delnih napadih, ki niso ime-neposredno bližino ladje in ženska(!i uspeha, je sovražnik včeraj na-organizirane sile. so bili oni, ki so|je vrgla "dete"' v odprto luknjo predoval z močnimi s lami proti vprizonli železniško stavko, ki še|podmorskega čolna. "Baby" jej Vesles sektorju, na obeh straneh sedaj ni nehala, temveč narašča.-eksplodiral in podmorski čoln je Braines in severno od .Joueherv Ta stavka ni samo ekonomska, | izginil v valovih. "Ženska" je do* Potom protinapada smo vrgli so b la Victoria križec. vražnika iz majhnih gozdnatih Poročevalec pravi, da se je pr- sekcij na severnem bregu reke, vič omenjalo misterijozno ladjo v,kjer se je z nekaj časa ustanovil, slučaju * Baralonga', ki je dne 19 v naših rokah je ostalo več st(, avgusta 1915 potopil neki nemšk', jetnikov. podmorski čoln, potem ko je sled , Ostanek sovražnega napada so nji torpediral angleški parnik je že preje Izjalovil vspričo naše- temveč politična. Železniški delavci zahtevajo obnovitev ustavne svobode in izvolitev narodnega zastopstva. Protestirajo proti kazenski ekspediciji ustavne svobode in izvolitev narodnega zastopstva. Protestirajo proti kazenski ekspediciji proti kmetom, ki so se Arabic". Nemci so zažgali katedralo sv. Re mija v Rheimsu. — Šest mor je 1 rešilo zlato šknnjo sv. Remija uprli in zahtevajo, da se vstavi izvoz živeža centralnim državam, ker nastaja vsled tega živilska kriza. Skoropadskijeva vlada je dovolila na zahteve feldmaršala pl. Eichhorna, da so se nemške čete krvavo maščevale nad železniškimi delavci. Dasiravno vsakdo pričakuje nove č.ne terorizma v V-krajmi in Rusiji, vendar bi splošna vstaja proti Nemcem zadela na velike težkoče in pomanjkanje organizacije. Pariz, Francija. 6. avgusta. — "Bund*\ v nemškem duhu pisaai list v Bernu. pravi, da se bo železniška stavka v Ukrajini razvila v splošno delavsko vstajo čez celo deželo. Ta list pravi, tla se od 12. julija ni obrnilo nobeno kolo na železnicah in da so delavske pritožbe bolj političe kot pa ekonomske. Delavci neprestano protestirajo proti pošiljanju hrane v Nemčij«. ter proti brutalnosti, s katero je lietman nastopil proti zahtevam kmetov za agrarne reforme. SStevilo stavkarjev znaša seda; več kot četrt miljona in že je prišlo do spopadov stavkarji in nemškimi vojaki. Nemški povelj niki so morali poslati nujno pro šnjo za ojačenje. ga artilerijskega ognja ter onego "Baralotig" slučaj najbrž ni bii iz strojnih puški prvi, v katerem se je uporabljale zvijače in od onega časa napre; j Angleško poročilo, se je zakrinkalo oborožene bojne London, Anglija, fi. avgusta. — ladje na način, da so izgledale kot Ob zori tega jutra je vprizoril so-nedolžni trgovski parniki. ^ « Poleg povesti o "ženski z baby- MiirSlU TOCll! jem" pripoveduje poročevalec po-1 vest o nekem upokojenem admiralu, ki je služ 1 kot kapitan. Na General Foch je bil imenovan mar-krov starinsko izgledajoče ladjt salom JVancije v priznanje njego-je postavil kopo sena. Ko je pod- vih zaslug pri zadnjem .porazu morski čoln ukazal ladji, naj se Nemcev. uda, so bili Nemci presenečeni, ko - so dobili saivo iz te kope sena. pariz> Francija, 6. avgusta. — V nekem drugem slučaju je vo- Svet ministrov }ei menoval gene-zil neki star tovorn: parnik preko raja Ferdinanda Focha, vrhovne- s pomoejo našega pro tinaskoka. V pretekli noči nam j« padlo v roke par jetnikov ter strojnih pušk v Nieppe gozdu, na flandrijski fronti. Sovražna artilerija je bila aktivna s plinskimi bombami severno od Villes-Bretonneux ter jr oglašalji tudi severno od Betliune. Italijansko porošilo. Rim, Ital ja. fi. avgusta. — Na Asia go planoti, v Monte Grappa sektorju ter tudi ob dolenjem Pia ve je bilo opaziti večjo artilerijsko dela vnost. Naše baterijt* so pognale v zrak neko municijsko skladišče ob reki. Na otokih v Piave reki so naše čete spravile na varno veliko voj nega materijala, katerega je jmi-stil sovražnik na mestu. Iz zraka se je izstrelilo šest sovražnih privezan h balonov. Severnega morja, ko mu je neki podmorski čoln ukazal, naj se uda Poveljnik parnika je « skrbnim manevriranjem prišel tako blizu ga poveljnika zavezniških sil na za padni fronti, maršalom Francije. Ministri so tudi podelili voja- , . . ,. .. . , šk<» svetinjo general« Petain, vr- la je mogel streljati iz skritih jioy topov. Trebalo je le en strel in podmorski čoln se je potopil. nemu poveljnik« francoskih armad na zapadni fronti, . Predsednik Poineare je predsedoval svet« ministrov. Ko je predložil ime generala Foch, je rekel i ministrski predsednik: __— Ob «ri, ko je sovražnik z veliko ofenzivo na fronti 100 kilo* Prejšnji francoski minister je bil metrov, računal na to, da izsili od-obsojen na pet let prognanstva ra- ločitev ter nam vsili nemški mir U-čolni v Ameriki. Obsodba Malvy-ja. di zvez s sovražnikom. Nemški podmorski čolni operirajo ob ameriškem obrežju. — Patrol-ni čolni so bili poslani, da jih izslede. Washington, D. C., C. avgustai Nemški podmorski čolni operira-jo zdaj «a dveh zelo me.l seboj oddaljenih točkah atlantskega obrežja: eden se nahaja na važni parobrodni črti v obali Virginijt. drugi pa v kanadskih vodah. Danes, ko so prišli v pristanišče preživeli s parnika 'O. B. .len-n ngs\ se je tudi izvedelo, da o-perira sredi Atlantika tretji podmorski čoln. V maj« in juniju je bilo na tem kraj« potopljenih kakih 20 ladij. Podrobnosti o potopu parnika "Jennings" niso znane, ker pa j.j potom brezž.čnega brzojava spo ročil, da ga obstreljuje nemšk{ S francosko armado, 6. avgusta. — Zlata skrinja, v kateri so shranjene kosti sv. Remija, ki je krstil kralja Kiodvika in ki je dal Rheims« ime ,je bila v sredo rešena iz požara, ki je uničil bu . . ziliko sv. Remija. Nemci, očividno ni bili prej vstavljen kot pri Mar- hotef zaklj«čiti štiri leta požigal-ni. Njegov drugi poskus priti v ne V(Jjne so poslali vžigaine m Pariz na poti skozi Montdrdier in strelke v staro cerkev. \oyon je bil v kratkem preprečen Trije častniki in trije vojaki so Zadnji njegov poskus 15. julija pa bili v bližini cerkve, ko je iz nje je bil vstavljen po treh dneh. švignil plamen. Takoj so vdrli v Rupert je bil prisiljen poslat; cerkev skozi plamen in dim, so po-prestolonaslednik« nekaj divizi; iskali grobnico sv. Remija in jo na pomoč, ter je s tem najbrže odprli. Skrinja je bJa tam, toda povečal grenkost poraza, katere *koro pretežka, -da bi jo nesli. Naga je general Foch zadal nemške- peli so vse svoje sile, položili na mu prestolonaseldniku. rame dragoceno breme in so po---časi dospeli na piano. Zunaj so položili skrinjo na av-Upor med mornarji. tomobil in so jo odpeljali v Cha. Amsterdam, Njtozemsko. G. a v- lons, kjer so jo izroeiil tamošnje ?usta. — Tu-sem so prišla poro- mu škofu. Na potu so vojaki za- čila, da so se nekatere posadke | čudeno gledali na mimo vozeči je vpeljal krčanstvo med Galci, podmorskih čolnov v Wilhelms- avtomobil z zlato akrmjo. {bežal pred Nemci na varno mesto havenu uprle in vstreljenih je bi-i Tako je najdražji zaklad Fran- kjer bo čakal dneva, ko se bo lo i« mnogo mornarjev. cije, vse, kar je ostalo od mola, kipet mogel vrniti ▼ Rheims. Amerikanci so rešili fL*ancosku kmete. Z ameriško armado na fronti ob Aiani, 6. avgusta. — Amerikanc" so rešili 90 francoskih kmetov, k' so ž veli v neki veliki jami j«go-zapadno od Fismes. T« so prestali dve bitki in so bili 5 tednov nemški jetniki. Ko so jih Amerikanci našli, so bdi sestradani sko-ro do smrti. Mnogo strelov se je razpočilo tik nad jamo, to>Ja debela streha iz skale in prsti ni bila poškodo. vna. Kmetje so vzeli s seboj vse kar je bilo mogoče, toda konečno so bili pr'fiilejni prositi Nemce za hrano. To so bili stari kmetje z nekate rimi ženami in otroci. Ko so prišli Amerikanci, so klečali in molili. Parz, Francija, 6. avgusta. — gale. Louis J. Malvy, prejšnji franco Pariz ni v nevarnosti, Soissons ski minister za notranje zadeve, je in Chateau Thierry se je zopet o- bil danes spoznan krivim, da je svojilo in več kot 200 vasi se je bil v zvezi s sovražnikom in na(osvobodilo. 3o,000 jetnikov se je podlagi tega je obil obsojen na ujelo in 700 topov zaplenilo in «- pet let prognanstva. ničilo se je visoka upanja sovraž- Ta obsodba pa nima za posled;- nika. katera je gojil pred napa eo civilnega degradiranja. dom. Slavne armade zaveznikov Izvršitev obsodbe se bo izvedlo. so ga vrgle z bregov reke Mame kakorhitro bo justični minister ža reko Aisne. formalno obveščen o pravoreku Take so posledice strategije vr- sodišča. Malvy si bo lahko izbral hovnega povejlstva, - izvedene na mesto, kjer namerava zapustiti sijajen način od brezprimernih Francijo in do dotilčnega mesta poveljnikov. Zaupanje, ki ga je ga bodo spremljali policijski in- stavila republika in ki so ga sta- špektorji. vili zavezniki v zmagovalea pri Vsled obsodbe izgubi prejšnji St. Gond, Yseri in Somme, je bilo minister svoj sedež kot član po-, popolnoma upravičeno. slanske zbornice. Pravorek petih Medaille MJitaire ali vojaška let izgnanstva je minimum, kate- , . . , . , , v , t • i a svetinja, katero se je dalo genera- rega določa kazenski zakon za tat . ko kršitev ^eta'n ie fedko odlikovanje zn - častnike, ker je to odlikovanje v splošnem* rezervirano za navadne Obstreljevanja Pariza. vojake. Maršal Joffre je eden iz-Paria, Francija, 6. avgusta. — med maloštevilnih častnikov, ki Danes se je nadaljevalo z obstr*. |so bili odlikovani na ta način. Po-ljevanjem Pariza z dalekoselnhn leg Foeha je Joffre edini živeči topom. . __________ mariai Francije. so ga general Foch in njegove P°dnior>ki čoln in je prosit pomo-občudovanja vredne čete prema. 01» se domneva, da nemški povel jnik ni dal časa, da bi se posadka rešila v čolne. Patrolni čolni sr takoj odpluli v smeri, od koder je prišel klic na pomoč. Ko pa sr prišli na označeno mesto v nedeljo zvečer, ni bilo videti niti par nika, niti nemških podmorski!' čolnov. Mornariški department je odredil vse, da se odstrani ta zadnja nevarnost primorskih čolnov; odpluli so patrolni čolni in mno-go aeroplanov, ki stražijo obrežje. — Zadnje oficijelne informacije o operiranj« ' nemškh podmorskih čolnov v kanadskih vodah so prišle v petek v mornariški department, kateremu se je poročal p.»-top neke ribiške ladje. Grajenje ladij. Washington, D. C., 6. avgusta. Ameriške ladjedelnice grade ladje hitrejše kot jih morejo nemški podmorski čolni potapljati. V juliju je bilo spuščenih v morje 123 ladij s skupno težo 631.944 ton kar je nov svetovni rekord grajenje ladij. za 1 GQlS NAKOPA. 7. AVG. 1918 0. _ Advertisement on agreement. *ti Dopisi bres podpisa ln osebnosti se ne pri občujejo. Denar naj se blagovoli pofilljatl po — Money Order, kraja narofnlko* prosimo, da se nam tudi naznani d* hitreje najdemo naslovnika. "OLAS NARODA" W1 fVirtianrit New York Pity. Telefon: 287« Cortlaad L Koiosalna kultura. -OOO- Nikdo si ne more misliti, t "Večerni (ilas*' je dne ]«. marca oči-11 zaveznikom njih nepoznavanje Rusije, za "katero so drago plačali in mi še veliko dražje". V teku članka pravi pisec: — Nemci so natančno preštudirali Kupijo. Tekom zadnjih dvajsetih ali tridesetih let. ko je postalo jasno, da je oborožena kolizija i • i/.o^ibna, so sp Neroc informirali glede vseh virov naše dežele ter st-ipili v vojno z nami oboroženimi ne le s topovi, temveč tudi z najbolj podrobnim poznavanjem našega industrij aluega, ekonomskega in intelektualnega življenja. Pri teni ni niti treba omenjati dejstva, da se je tekom zadnjih tridesetih let cela ruska znanost in skoro cela naša intelektualna de luvnost razvijala pod nadvladujooim uplivom nemškega duha. Naše pravosodje je nemško, naša filozofija je nemška, dočim nosi naš so-eijalizem tudi pečat: — Made in Germany. To ugotovilo je vredno študija, posebno zadnji del ugotovila. Mi lahko zaničujemo "kulturo" kot zaničujemo strupene pline, katere pa smo vendar tudi sami pričeli uporabljati, ko je postala vojaška potreba za to skrajno nujna. Tem več vzroka jia je nasprotovati nemški "kulturi", katero smatramo za zaničevanja vredno stvar, z našo lastno kulturo, katero smatramo za plemenito stvar. Pred vojno smo mogoče malo preveč zaničevali ideje. Svojo stvar smo smatrali za preveč gotovo. In kljub temu obstaja taka stvar kot je anglo-saška civilizacija, nnglo-saška politična prostost, demokracija In socijalizem, anglosaška znanost, umetnost in literatura. Anglija ima več originalnih ženijev, vendar pa so Nemci večji prilagodiiiki. ki skušajo doseči skupen efekt, v s led česar dobi zunanji opazovalec utis velikosti in teže, kateri učinek skušajo na isti način doseči s svojimi taktikami na bojnem polju. Nalik staremu Egiptu skuša moderna Nemčija doseči nekaj — "kolosalnega*". Mi lahko občudujemo organizacijo in eneržijo, s ka t.m so š!i Egipčani na delo i>ri grajenju piramid. Našo radovednost vzbuja, kako >e je dvignilo te velikanske kamene in koliko tisočev sužnjev je bilo treba, da se proizvede te velikanske spomenike. Ko pa je vse to storjeno in rečeno, se ne moremo ubraniti misli, da je egipčanska umetnost monotona, da se izraža vedno na isti način in da ji manjka — individualnosti. Celo glasba moderne Nemčije — in glasba je bila nekoč njen najbolj dragoceni zaklad — kaže to tendenco. Malo pred vojno smo čitaii o simfonijah, ki zahtevajo dvati-soč proizvajalcev. Svet je stal začuden vspričo vsega tega. Rusija, najbližja soseda Nemčije in najbolj oddaljena od zapa-dnega sveta, je stala pod tem utisom. Nemška vzgoja in znanost sta si prav posebno pridobili piramidalen sloves v Rusiji vsled svoje kolosalne im sistematične popolnosti. Rusija je bila ravno dosti blizu, da je videla vrhove nemških kulturnih piramid, pozlačenih nalik egipčanskim nzorcem, da odbijajo svetlobo solnca in da prikrivajo s svojo kolosalnostjo fi-nejše in bolj ekskvizitne kulturne spomenike Francije" in Anglije. -000- Germanizacija Eurazije. -OOO- To je le na zunaj vojna med dvema skupinama narodov. Bistven«) je 1o vojna med — dvema socijalnima sistemoma — med dvema metodama industrijalne reorganizacije. Bodoča naloga demokratičnih narodov je prilagoditi imlustrijalizinu njih temeljni politični in intelektualni princip. Naloga, katero so si stavili avtokratični narodi, je prilagoditi dobrohoten in najbolj uspešen monarh izem presenetljivemu in kompliciranemu mehanizmu modernega življenja. Cilj cele igre je svet našeira časa ter oni neizmerne bodočnosti. Položite predse zemljevid Evrazije. Potegnite črto od Baltika pa do Jadranskega morja, zapadno od liolandske in Nemčije ter južno od Švice. Videli boste, kako sega zapadno od te črte v morje pet prstov — Italija, Francija-Španska. Anglija in dva skandinavska polotoka. Iztočno o;l te črfe je mogočna roka centralne Evrope, roka Rusije z bagdadsko črto ter masivno telo azijske celine. <> se pusti kajzerstvu organizirati na iztoku, bodo prstje za-padtie Evrope kmalu potegnjeni v sistem. Če se pusti kajzerstvu živeti v srednji Evropi, bo neizogibna posledica liga držav z imperialistično Japonsko na čelu, v namenu, da se preplavi Azijo. Ce se kajzerstvo uniči sedaj, se bo nahajala Japonsko na poti proti demokraciji v teku petih let. Splošna tendenca naše svetovne družbe od Londona do Jokahame in od Jokaliame do New York^ bo odvisna za vodstvo od izida cele stvari. j Moderni mehanski militarizem in demokracija ne moreta stalno skupaj živeti na istem svetu. Tekom bodočih dvajsetih let bodo velikanski in skoro nedotaknjeni ekonomski viri Rusije, Indije, Kitajske, Afrike in Južne A-merike prepojeni z industrijalizmom. Viri surovin bodo otvorjeni od narodov, ki imajo prvič stroje, drugič strokovnjake in tretjič bančni kapital. Večje ekonomske sile bodo potegnile te elemente od onih, ki jih imajo ter jih razdelile med one, ki jih nimajo, prav tako kot srka solnce vodo iz morja ter jo nato zliva na kopno. Vprašanje je, če se naj vrši ta proces demoratično _ vi su narodov, ki žive na tleh, katere se bo razvilo in izrabilo, ali pa avtokratično, to je v interesu sebičnega vladajočega razreda. Dajte Rusijo Nemčiji v izrabljanje in njena monarbistična in Bolgarska zverstva v Srbiji. (Od Jugoslav. Časnikar. Urada, Washington.) Pri r.adnjem zasedanju hrvatskega sabora so bili sfnvjeti za- militaristična sila bo uspešno izvršila delo neizmerno hitrejše in natančnejše kot pa morejo upati demokratični narodi, da bi storili to. Resnično demokratična vlada v Ameriki bo pomagala Kitajski le če bo Kitajska naprasila za kredit, strokovnjaško vodstvo ter ekonomsko in vzgojno pomoč. Dejansko organizacijo, katero bi demokratična Amerika ali Anglija izvršili na Kitajskem v desetih el-Tih, bi militaristični nemški režim izvrršil najbrž v dveh ali treh letih. Če pust iste živeti kajzerizmu v Nemčiji, bodo odprta vrata na Kitajskem, skozi katera bo stopil nemški feldvebel in nemški inži-nir, da brcne skozi okno vsak pričetek kitajske demokracije. Najbolj važni ekonomski faktor v Evraziji (Evropi in Aziji) naj bi bila železniška črta od Carigrada do Kantona na Kitajskem konski načrti za osnovanje Ln ure-preko centralne Azije. Če se pusti kajzerizmu zgraditi to črto, bo d ne v Narodnega Muzeja, dalje za Indija germanizirana v trenutku, ko bo prišel nemški generalni zgradbo poslopja za medicinsko štab do prepričanja, da more spraviti zadostno število čet na indij- 1;dculteto m za deželno bolnišnico sko mejo. Vspričo teh faktorjev je Berlin-Bagdad cesta v cesarstvo * klinikami. Od interpelacij izpu-skoro komaj vpoštevanja vredna stranska cesta. ščamo vse one, ki so lokalnega po- Če se pusti nemškemu mornarhistienemu industrijalizmu or^a- ,neua objavljamo pa orno poslanca nizirati Evrazijo, bo postalo osemdeset milijonov Nemcev v Nem- Hrvoja o tlačenju Sj-1m>v v krajih, čiji in Avstriji vladajoče pleme. Tako je bito stališče junkerstva sko- katere so okupirali Bolgari. Ta in-zi celo generacijo. Nemce se bo hranilo in protežiralo. urilo in vodi- terPela^'ija obenem razpolo- 10 kot še nikdar preje. žen je Starčevičeve stranke prava Njih sanje o snpremaeiji bodo izpolnjene do sto odstotkov. Če "»P«*™ Srbom in kot taka ima so prenesli suženjstvo zadnjega pol stoletja ter trpljenja zadnjih zeio va*en pomen, štirih let in vse to na ljubo njih sanjam o moči, česa ne bodo stori- - 11 ali dovolili, da se stori z njimk če bo blago v njih rokah in žepih ? INTERPELACIJA Nemški delavec bo vedel da se bo njegovega sina izobrazilo v POSLANCA HRVOJA. kapitana industrije. Mladi nemški trgovec bo ostal v armakli kot - kapitan v kolonijalni službi. Vsak črni, rineni ali rjavi mož na svetu Bolgari odpeljujejo Srbe v Malo nam bo rekel, da nismo dosegli ničesar in da je bila naša demokra- Azijo. _ Krvavi pir bolgarskih cija — zlocest sen. orožnikov. — Bolgariziranje srb- Kaj je bil plen imperatorske sile v starih časih" v primeri s ple- etiih imen. _ Uloga Koburgfl. _ nom, katerega bodo nekoč deležni Nemci iz rovov in tvornic, kq Bolgari in Rusija. _ Frankovski! nadomešča en sam stroj na tisoče orodij starega časa? ugovori Danes se polašča Nemčija vodne sile švicarskih Alp ter bo na- _____ pravila slednje, če bomo sklenili kompromis, v teku petnajstih let za največje izdelovalno središče Evrope. Jutri bosta Ural in Himalaja gonila kolesje njenega neizmernega stroja. Bodočnost tega presenetljivega sistema, ne bodočnost stotih, temveč ona dvajsetih let, se roga vsaki domišljiji. Najti je take, nepoznavajoče zgodovino in ekonomijo, ki so slepi z ozirom na temelje te vojne. Sklepali bi kompromis s prostostjo in demokracijo, ker domne vajo, da sta prostost in demokracija surova produkta narave. Prostost in demokracija sta zrela sadeža čistega duha in železne volje, visokih idealov in slavnih namenov. Brez teh lahko ekonomski faktorji zaman obdelujejo zemljo. Če se bo našlo, da so naše življenske sile, ki so sedaj na tehtnici, prelahke, bosta prostost in demokracija izginili s sveta. B - Jugoslovanska E1 = ■ - BI Katol. Jednofa ■ig i intere- Predzgodovinska astronomija. Veliko se je razmišljalo glede u-porabe dveh parov lukenj v razvalinah Casa Grande. — Dvakrat vsako leto solnce posveti skozi en par teh lukenj. Skozi več let sta povzročala dva para lukenj v zidovih Casa Grande razvalinah v Arizoni veliko špekulacije ne le od strani turistov, temveč tudi od strani arheologov samih. Luknje so nekako en inč in pol v premeru ter so izvrtane skozi zid, ki je debel štiri čevlje. Luknje tečejo paroma, vsak par na nasprotni strani velike centralne sobe. Luknje so v eni črti druga a dni go in človek, ki stoji v temni sobi, ležeči za centralno sobo, lahko gleda skozi notranjo luknjo in centralno sobo ter nadalje skozj zunanjo luknjo, kjer se vidi nebo. En par lukenj teče proti iztoku. drugi pa proti severu. Zanimivi narod, ki je gradil te stavbe, ni pustil za seboj nikakih sledov. Potom analogije z boljše poznanimi plemeni poznejše dobe si človek lahko predstavlja, kakšne vrste je morala biti civilizacija tega naroda. Domneva se, da je bil to globoko verski narod, obo: ževalee solnca. Pred kratkim se je objavilo zanimivo teorijo, da se pojasni te 1 ukn je. Soglasno s to teorijo tvorijo to luknje letno uro. Dvakrat na leto, prvič Ko je sobice najbolj severno na iztočnem obzorju in — drugič, ko je najbolj južno, pride v Isto črto z luknjami, ki ka žejo proti iztoku in eno jutro, —, mogoče tri minute — meče solnce svetlobni žarek v temni notranji prostor. Na tem je mogoče temeljil koledar za verske obrede in slavno-sti so se nato vršile vsako leto ob istem času. | Pred kako dolgim časom je bila ta razvalina obljudena, je stvar ugibanja. Zmerne cenitve »stavlja jo dobo nazaj za 600 let, dočim domnevajo drugi, da je poteklo že najmanj tisoč let od časa, kc je bila ta trdnjava obljudena. Casa Grande razvalina pa je najmlajša med številnimi drugimi, katere je najti v okolici. Vse kaže, da se je Casa Grande zgradilo v času, ko se je ostala bivališča opustilo. Lov na gorske leve. Poslance Hrvoj od Starčevičeve stranke prava je v svoji inteiipe-laciji glede brutalnega postopanja Bolgarov v okupiranih srbskih krajih prikazal nečloveška zverstva ; namen Bolgarov jc. uničiti /. njimi podložne Srbe. Glasovi, ki prihajajo iz onih krajev od avstrijskih in nemških vojakov, so taki. da vzbujajo nevoljo Ln nezadovoljnost. Mednarodno pravo nalaga, da se mora pravično in človekoljubno postopati s prebivalstvom in z lastnino v okupiranem ozemlju. Kako pa je v Srbiji, katero je okupirala Bolgarija? --M11020 vasi je razdejanih, prebi- Dasiravno je gorske leve, na valstvo je pregnano, mno-gi so od-nesrečo za jelene, najti v skorq vedeni v Malo Azijo, da služijo vseh naših zapadnih narodnih Tiučinu. Vas Rrnovo ima od svo-parkih, se jih vendar Le redkoke- -M1' danes samo še dve. V daj dobi pred oči. Ni je živali v Petroveu je navadno, da prirejajo Ameriki, ki bi bila bolj straho- bolgarski žandarji v ječah krvave petna. pire. Vsak dan gonijo ljudi iz ječe Gorski lev ima svoj dom v naj- ter iih Pijejo i" pokol jejo pred bolj nedostopnih skalnatih divji- fu',m «"h> kl so °*tah v nah ter se potika naokrog večino- ^novejši izum je komarja, ki ma ponoči. Njegov cilj je varova- Povprašuje od hiše do hiše za mati se na vse mogoče načine. — Le ™dno«t prebivalstva. Kdor se iz- redkokedaj se loti živali, ki je v javi za Rol^ara> mora »a 1Vmito- stanu braniti se in nikdar ne na- k'er mora ^reljati na svojega pade človeka. Na srno ali jelena brata m °('eta i kdor Pravi- da skoči od zadaj z nizkega drevesa ie Srb- ta ne -letla žarke^a ali visoke skale. Njegovo prav sa, v kolikor niso ivbežali, so odgnali v sužnost. Sedaj se morajo otroci učiti bol-garski. Cerkvam so zaplenili vso imovino, kar je bilo kaj vrednega, pa odnesli. V Pomoravlju silijo brez potrebe, iz gole krvoločno sti. Koncem iut« i-pelacije poživlja pora |»ioti gcrmanslvu su vtisnila poslanec Hrvoj energično vlado, v nje svoja znaiiienja. \'.si so l/. da se zavzame za to, via bodo pre- borno disciplinirani. Komanda se nehala ta zverstva. Interpelacija vrši v dnm.ii'»m jeziku. Ko sva šla ulohrena in poslana banu. z njihovim častnikom ob vrstah, >0 nas pozdravljali /. "Na zdar!" zakoidh sem se seznanil z oni ti» interpelacijo v m*%w- li!i lju;i to. ker se njso navzeli boljševiških idej in so\ jet ske manije. Oni vedo, zakaj sc liore. Bore se za zmago zaveznikov in za neodvisnost svojega naroda. je bila o njiih šele Srbi? Čeho-SIovaki - izbor-ni vojaki.,1 , ..... . Srbe, :'•/':! .faz 011:011 v im.iti o-r r.1/1 ..Ai- 1 1 ■ i.ljjoa raznovrstne sii»» rastline, evetja, . Ja^' Ue in kun tiine, 1.1 •, Ki i/.viraj" »z 1 f<*J« .v <\-elsi. 1'i.;;.. j , j no j 1,1, >. I»l. '(ii cenik. Knjiga ".Mali domači ztlravnik", ki stane samo "jr. cento.. <>l»širin» opisuj«- veliko število m-tllu I in Ustje nasvet, za katere hole/.ni in Kako se naj ral.Ijo. Ne oUlašajre. iian« :te . S takoj i«, |w.u. ijivo knjigo. -MATU. FEZDIR. V. O. Bo\ 772. City Hall Sla., New Tork. N. Y. g IpT* Boljše zdravljenje za manj denarja Profesor Doktor B. F. Muliin \ Bob so bratje! — Poslanec Hrvoj : Dokler so se borili svojo svobodo. Nehr&tje pa so, ako ^ hujše kot sovrežniki ftehč^rjo svoje S brate. Ne morem ceniti naroda, ki ^ je dv.igiiil svoje roke proti svoje- ^ _;!un osvoboditelju Rusiji, ki je do- g I prinesla hekatombe za osvoboje- K r nje Bolg .rske. Naši ujetniki, ki se 8 4i -i * • ; vratsajo iz Srbije, vedo sedaj, da 5 Kilo je artilerijsko streljanje ' . „ , 8 ob Strumi. Vardarju in Crui ter 7 ® ».~d -P«^«« Zathi- j d severno od Bitolja. J ^ ~ 6 „ . ;dr. Petncic Zatluki: \i niste pri R A Albaniji sovražnik ni oT>novil paiIieti vi ^ noree! _ Posiianec j Zatluka: Ta intenpelaoija bo sa-'® mo škodila hrvatskemu narodu.—' Slovenski zdravnik-špecijalist i 411-4th Avenue, Pittsburgh, Pa. ? n .1----- ■ - *.....- ------X U , ) « Boji na Balkanu. Pariz, Francija, 6. avgusta. Ofieijelno poročilo o bojih Balkanu se glasi: napadov. Angleški letalci so spravili na tla en sovražni aeroplan in so tudi bombardirali sovražna skladišč; v dolini Strunie." Poslanec Hrvoj: Ne hrvatskemu narodu, temveč vam ipri vaših gospodarjih na Dunaju. t NttpcflU sla« __________ Jaz sem nastarejSt z(lramlk-9pe- (j cija 11st za Slovence v Pitbiburghu. W Zulk: JOUN P RE LM) VIČ. 4b.'i7 Washington St, Denver. Ooio. NADZORNI ODBOR: v 1. nttdsomik: JOHN GERM, 316 Palm Street, Pueblo, Colorado. J. nsdsurnik: FRANK 11 EN I GSM AN, 12.*X> Berwind Ave.. Pueblo, Oolo. I. nsJsornik: M1HALJ KAP.SCH, 508 N. Spruce, Colo. Springs. POROTNI ODBOR: porotnik: PETER MEDOS. Route 8. Box 166, Pittsburgh, porotnik: JOHN HOČEVAR, 514 Wert Chestnut St.. Leadvflle, Colo. porotnik : JOHN JAK&A, Box 272, Loulavlll, Colorado. Dr. R. VRHOVNI ZDRAVNIK: S. BI RKET, 4487 Washington St., Denver. Cola URADNO GLASILO: GI.AS NARODA, ft.* Cortlandt Street, New York, N. Y. Vse denarne nakarnire in vf«e uradne stvari se pošiljajo na gl. tajnika, prtt«t*lw* na predsednika gl. nadzornega odbora, preplrne xsdeve pa na predtietlnlka glavnega porotnegs odbora. Do sedaj piijavljeni zsz. delegati za 5. glavno zborovanje -ooo- Martina, Denver, Colo. (leorge Pavlakovič, St. 5, tit/ ml , St. G, Nt. 7, Št 8. Sr. št. st. st. št. št. št. št. E. J.. Mensinger Frank Beitz. Frank St, 1, društvo Lo »is Presek John Peket* st. Št. S'ovan, Pueblo. L*£ Anton Koebevar. John Ketzman. štev. 4. Zapadni Junaki, .Midvale, Utah. IVter Blatu Ji. P: Br atje, Leadville. < olo. Adolph Anžižek, Zaitz nil . .John Fajdiga. Z\on. Colo. Spring". Colo. .loc Kapsch. K»\ Sv. Rož. Vem-j, Denver, Colo. Ro^ie Presek. K", er, Mulberry, K.-ms. zastopa I*. Medosh, gl.porotnik. Napredni Slovenci. Canon City, Utah Rud. Blatnik. '!. Bratje. Victor, Colo. Peter Gesliell. S\. .Jan. Xep. Kock vale, Colo. Jos. Blatnik. />. Danica Clear Creek, ('tab, zast. F. Skrabec, gl. taj. •1 maki, Frotitenac, Kans Frank Trlcp. S!. Slovencev, Standartvile, Utah Marko Rezek, ne posije delegata Zap. Zvezda, Pueblo, Colo. Robert Reblegek, Aut. Jar-iin, Louis I.e\.šin. Št. 17, Jtr. Slovani. Frederick, Colo. John Majer. Št. 1!). Sv Alojzij, Denver, Colo. Frank Okoren. St. 20, Pianinke, Lead vile. Colo. Frančiška Kochevar. Št. 21, Grintovee. Ely, Minn. Frank Martinjak. št. 22. S.-. Mihaela, Tooele. Utah, Frank Ambrosh. št. 2:\, • leveland. Oblo. zastopa Frank Okoren. * ts. 24. .Marija Pomapraj, Salida. Colo. Katy Drobnieh. St. 25 ne posije delegata. ^ Vsa pisma in brzojavke naj se pošiljajo na The ."ith Convention of Western Slovenian Association. Slovenian Home Hall, Colorado Springs, Colo. -OOO 10, 11. 12. i;i. 14. 15 1(1. Razmotrivanje glede 5. gl zborovanja Z* S. Z« Denver, Colo. Ne moreni si ka j. da ne bi .šc hlgovor na to naj bo: Glasilo. Kakor je bil ''Slovenski Narod*', l. ..: I. na pri- poročil glavnega tajnika, ki je pori >r-al. koliko bolniške, podpore in smi-tnin je izplačala naša zveza, j Tudi v blagajni je precej stotakov 5141 Clarkson St., Denver, Colo, več kot jih je bilo pred tremi leti. riti. Is je je tisto društvo? Do sedaj srn še ni in tudi mislim, da ga ne bo. Pregovor pravi, da obljuba dolg dela in na same obljube se ne more iti. Nikar- ne mislite, da -te sa- i lili iz Pneble člani ZSZ. Tudi druge naselbine so kjer so društva -spojena z ZSZ. Iz te.ga je razvidno. da ste bolj sami za svojo naselbino. Po mojem mnenju smo ijita vsi enakopravni, pa najsibo v Puebli ali pa po drugih slovenskih naselbinah, kjer so "društva ZSZ. Dotičnik tudi piše. da smo imeli priložnost iz Denverja agntiraftL Vprašam vas, ali mana .samo Denver agitirati, aii nismo vsi člfKii ene organizacije/ Ako smo, zakaj Tiiste pa iz Pueble nič agitirali za ZSZ. ' Noben izmed vas ni ageti-ral. Ako sc ne motim, je bil sicer pri občen en članek še v Narodnem Vestniku" izpod peresa Robert R oblek a iz Fuoblo v teku treh lt*t, od drugega pa nobenega ne. To je jasen dokaI% da vam je ZSZ. deveta briga, pač pa vam je ■samo za sedež in za vaše osebne interese. Ako se vam to uresniči, boste lahko zopet dobili nazaj svoje glasilo, katero je bilo pred petimi leti in tudi se lahko primeri, da bo 7.XZ na istem stališču, kot je bila tisti čas. Cemjeni delegat je. ako vam je za napredek organizacije, naj sc točka 2 napravi takole: Sadež je Denver, C'olo., in ta sedež ostane, dokler vsi delegatje na redni konvenciji ne volijo soglasno za premestitev v drugo naselbino. Kar se tiče te točke, se tudi ne more glasovati potom referenduma, pa-c pa samo na gl. zborovanju. Dopisnik t ud i piše, da deset let smo jo imeli ini. od sedaj ur prej jo b«wlo pa v Puebli, ne oziraje se na to. kaj bodo rekli delegati iz drugih naselbin. Zatorej ti svet.n-jtamošnje Slovence, ker bodo orga ge organizacije prestopiti, naj se jeni, ne prodajaj medvedove koze, nijirani in pa z zvezo, kor bo ime Za vse to gre v prvi vrsti hvala j hi priznanje glavnim odbornikom, ki so vsi lepo složno delova-li ter Cleveland, Ohio. Peto glavno zborovanje se vel no približuje in vsled tega se mi v prvi vrsti skrbeli za napredek izdi potrebno nekoliko izpregovo- »Tgani^ati je. Preporod v Trstu. (Doj >is "Slov. Narodu * 12. apr.) Pritožb od članstva ni bilo nič. Z majniško deklaracijo se je odstranila mora. ki je ležala težko nad vsemi duhovi. Iu ko je prenehalo neposredno ogroževanje mesta od strani sovražnika, se je začelo vračati staro življenje v naše mesto, vrnilo pa se ne bo še d od go. sdo igo let. Mesto je bilo zadeto v srce in ana bo težko in počasi o-zdravila. Ali dobra volja in trdno zaupanje vladata povsod. "Ulas- < i ta I sem razuiotii vanja iu na-1 oziroma prav malo. Članstvo je to-! bejia Matica" .se je prva, ogla-stla svet.- ruziiih tari časi. skupna bol in skupno trpljenje sta kazali na nova pota in medsebojno kulturno spoznanje, in zbližanje Italjanov in Jugoslovanov naj bi bilo sad dolgega trpljenja — naj bo to masrari proti želji iu volji raznih dvornih svetnikov in šefov na Dunaju. Tragedija in upanja Jugoslovanov. lieruia iu Kotsmana, ki tako po-|šljcjo delegate, če jrh le morejo, w.digujejo s\ ojo naselbino ter, Oddaljena naj bodo i/vzeta, v.se- bi se število •'■lanstva kakor pa morajo biti zastopana bi sc premesti! sedež bližnja diuštva. Od konvencije je pravijo, da podvojilo, 0 zveze. | odvisen napredek zveze. Čim več Meni se zdi, da bi to nikakor ne ljudi je skupaj, tem več koristne-bilo pravilno, posebno vsled tega1 ga -e lahko naredi, ne. ker bi bili s tem spojeni piv-j Nadalje prosim vse delegate, veliki stroški. Glavno mesto drža- naj mepi sporoče, kdaj bodo pri-ve Colorado je Denver, zato smo šli v to mesto, lahko srečni, če imamo tam sedež <-i jim bomo sli v vseh ozvnh na zveze, t«lavni uradniki lahko dobe1 roko posebno glede hrane in. sta-brezplačno VSP informae'rje iu so novanja. Mesto je primeroma tudi v vseh drugih ozirili na bolj- majhno, j>a je splošno zaiano za-šeni. j radi izvanredno zdravega j»od- Na vse delegate, ki se bodo sešli nebja. činstva po umetniškem užitku in zabavi. Priredila je sama razne večere ter sodelovala pri drugih in tudi pri velikanski .Krekovi slavnosti v '-Politeana Ros.-=etti"' je bila glavna za.slitga njena in njenega prvo vod je g. Mah kote. Poleg nje se skuša z dol>rini uspehom uveljaviti pevsko društvo "Kolo". Tudi druga društva so sc zbudila in Krekovi slavnosti v iukajšuji Sloven- mestu st> sledile slavnosti v P poseku, v Skednju in v Sv. Ivanu, k petemu glavnemu zborovanju, •apeliram, naj glasuj« jo, da fstane glavni urad za vedno v Denverju in da se ga ne >nne premestiti, dokler ne glasuje za to vse članstvo. Svoj dragocen čas nnj delegatje rajše posvetijo drugim koristnejšim zadevam kot pa prepiru,,,kjer bi bilo boljše za sedež: v Denverju ali Puebli. Delujte rajše za združenje z drugimi organizacijami. kajti to je največja naloga, ki nas čaka. (.ilavni urad naj bo v tem mestu ali onem. Glavna stvar je. da so glavni uradniki dobri in da vestno vrše svoj posel. Zveza je zadnji čas lepo napredovala. upamo, da bo napredek v prihodnosti še boljši. še enkrat apeliram na vse delegate, naj se sedež organizacije ne i'-premeni. Če .»e res v Puebli toliko Slovencev, ki želo* pristopiti, naj se zavzamejo člani ZSZ., da jih pridobe zase. To bo dobro za sprejme pod naslednjimi pogoji, in sicer: vsak deseti elan je lahko star nad 45 let." Ti si obljubil do-tičuo drnštvo zagotovo do sedanje] dokler še medved v brlogu leži. Naj zadostuje za s^daj. ker ni vredno prazne slame mlatiti. la več članov. Sprejmite vsi srčen pozdrav od Louis Mažnarja, konvencije. Sedaj te pa vpraAam: vali skozi Denver in ako se mislijo I Vsi delegati, kateri bodo poto-j predsednika društva Cleveland fit. 23 ZSZ. Pozdravljeni odborniki in delegatje! Na svidenje! M. Kap.sh, 508 Spruce Street, Colorado Springs, Colo. Oropana kraljeva palača. London, Anglija, C. avgusta. — Neko amsterdamsko poročilo na londonski "Daily Express" pravi, da so Nemci pričeli ropati osebno lastnino belgijskega kralja Alberta, dasiravno so pogosto izjavili. da jo smatrajo za sveto. Nemški, belgijski in nizozemski odposlanci so prišli na Nizozemsko s .slikami in pohištvom, o katerem se ve. da je kraljeva last. Slike so vredne več milijonov, Množina teh predmetov je tako velika, da jih ni bilo mogoče drugače odnesti iz palačpf kakor z do voljenjem nemških poveljnikov. Smrt--rojenica. St. Stephen (Brockwav). Minn. Umrl je rojak Janez Zupan, rojen v G orjak na Gorenjskem. — Pri rojaku Fr. Trobcu se je oglasila rojenica ter pustila dvojčke: fantiča in deklico, ki pa je kmalu na to umria. Mati je začela bolehati. Pripravljajo pa še slavnosti na Opčinah in v Barkovljah. Morda vidi zopet v teyi ta ali oni ono staro tržaško bolezen večnih veselic z istim ali sličnim programom, ali te prireditve «o gotovo koristne kot surogat shodov v časa in kraju. kji-r ni mogoče drugače izraziti svoje mnenje, in tudi materijah1, a korist bi se dala težko pogrešati v teh težkih iu resnih časih. — Slovensko gledališče je po raznih b;>lj ali manj posrečenih poizkusih nepoklicani cev zopet oživelo in mesto Trst ima zopet vsaj začasno precej redne slovenske drami a lične predstave, glavno zaslugo seveda ima režnšer g. S. Na drugi strani pa skuša podati prepotrehno duševno hrano Ljudski oder", ki ie že naznanil dolgo serijo predavanj naših najboljših pesnikov in znanih predavateljev. Predavanja se bodo v večjem številu in bolj redno vršila kakor v najboljši predvojniški dobi. ko so pri tem delu tekmovali "Ljudski oder", 4"Narodna delavska organizacija" in akademiično društvo "P.alkan". "Slovenska Čitalnica' ie tudi prestala svoje spanje in se hoče vzbudit i v "obliki, ki bo odgovarjala duhu časa. "Dijaško V petek dne 2S. junija je bila 529. obletnica bitke na Koso vem. Kot je znano vsakemu, je bila te-d; j poražena vsa srbska armada v boju s Turki. Uničena je bilo \>led tega. ker je bil sovražnik v veliki premoči. Ta katastrofa ni imela usodrt-p< lnih posledic samo z i srbsko zgodovino, pač pa tudi za Jugovzhodno in Centralno Evropo. lilav ar Srbije in vrhovni »poveljnik armade je padel ny bojišču. Izbral si je rajše smrt, kot da bi živel v suženjstvu in odvisnosti. Njegove ideje so tako naivd a le srbsko armado, da sc je boi ila do zadnjega moža za kristjanstvo. za evropsko civilizacijo in za svojinibol srbskega naroda do današnjih dni. Krog grobnice kosovskih junakov je zvil narod nevenljive vence slave, vence krasnih narodnih pesmi. V teli pesmih je ear I^azar s svojo armado bolj proslavljen, kot je bil proslavljen katerikoli evropski vladar pred njim in za njim. Po več kot petsto letih je pa duh velikega jugoslovanskega kiparja, Ivana M est rev i ča, podal v "Tcmplu Kf.sova" veliko simbolično analogijo srbske zgodovine. Srbska narodna cerkev je posvetila vsako leto en dan i 2£. junij spornimi junakom, ki so padli na Koso vera. Srbi so na ta dara rm lili za duše junakov, ki so žrtvovali svoje življenje za tiriž in svobodo. Državne oblasti so odredile, naj se vrše tega dne vojaške (»arade. Starčki v vaseh in pastirji na planinah, ki se ni«o mogli vdeležiti te proslave, so vztli v roke gusie ter peli pesmi o carju Lazarju in Milošu Obiliču, ki je usmrtil v kosovski bitki sultana Mu rat a I. Tako se je vršila ta siavnost vsako leto od generacije do generacije. Toda prišlo je leto 1915. Od onega časa ni mogel več praznovati srbski narod Kosovskega dne doma. V onem letu so Srbijo napadli z vseh strani: Nemci, Avstrijci. Bolgari in Turki, ter zlomili njeno malo armado, ki je ostala sama. Voditelji srbskega naroda, izo-braženejši del ljudstva in ostanki armade so odšli iz svoje dežele v Zapadno in Južno Evropo ter skleniii boriti se s peresom m orožjem proti Nemčiji — v zvezi s svojimi zavezniki. Doma so ostali kmetje in duhovščina. Še celo danes hočejo uničili kruti sovražniki srbski narod ter za srcih, slave jih z globokim čustvovanjem in tihimi molitvami, katerih ne morejo slišati avstrijski iu bol gaTsk i krvniki. Ves jugoslovanski svet od Soče ob italjanski meji pa do reke Strume v Maeedoniji bo molil k Vsemogočnemu za zm. go zavezniškega orožja in za osvobojenje svoje domovine izpod turško-tev-tonskega jarma. Jugoslovani so z»Hlmjem sedaj v temi in suženjstvu, toda prepričani in u ver jen i so. da bodo kmalu videli in uživali svobodo. Vsa jugoslovanska srea bijejo sedaj za svobodno državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. 28. junija l«Mb so praznovali v F'aneijj srbski dan. Vršilo se je veliko predavanj glede žrtev, ki so jih doprinesli Srbi za kristjan-stvo in civilizacijo. Podobno prazno\anje je vršilo tudi v Angliji. Angleška duhovščina je molila za boljšo bodočnost Srbije in vsem. ki so -slišali zvonove, se je zdelo, da zvone: — Kvišku srca. Slovani! Lanskega leta so prodajale v Londonu in Parizu deklice rdeče rože. Cisti dobieek je bil name-nj*n srbskemu Ud -čemu Križu. Te rože su simbol Srbije. Srbi pravijo, da rastejo nsa Kosovem polju iz krvi padlih junakov. Njihova rdeča barva neprestano opozarja Srbe na maščevanje. Morda bo kdo vprašal, zakaj praznujejo Srbi dan svoje tragedije kot najvažnejši dan svoje |< godovine. Zakaj ne praznujejo lb. aprila l-Mb. ko je bil vladar Štefan Došau kronan kot ^ar vseh Srbf»v, P» M«. PODPORNA ZVEZA lakorperlraaa 22. aprila 100« » drtavi Pesa Sedež: Johnstown, Pa« 6L&TNI URADNIKI* IVAH PRO STO H, 1086 Norwood B'nl vbi: CM Mala BI, Johartow. Pa. (JKADNO GLASILO I "•Ul BABODA". «3 Oortlandt Street, New Te>f (Sir. Cenjena droit t a, odroma njih uradniki, oo nljodno pio«oa1. pofllja« Vss dopis* naravnost na glavnego UJnlka ln nikogar drugega. Deaat aaj ae poAJe edino potom PoAtnlb, Expresnlh. all Bančnih denarni* nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih Čekov. Nakasnlee aaj M aaslovljsjo: Blat Novak, Title Trust A guarantee Co. in teko naslov-Ijepe poAUJsJo a mesečnim poročilom na naslov gl. tajnla. V slučaja, da opastjo društveni tajniki pri poročilih flavaaga tajnika kak* pomanjkljivo«ti, naj to nemudoma nastanijo urada glavnega tajnika, da so v prihodnje popravL UNIČENJE Spisal: L. OSBOURNE ZA "GLAS NARODA" J. T. 45 (Nadaljevanje.) — Ali nas re« hočete pustiti .da bomo lakote pomrli? Ti »mu se v tretjič zasmejal. _ l/stradati? — Tega nikakor nisem rekel. — Se več. Da spo i nate mojo dobrodušnost. vam prodam vse kar potrebujete za zmerno črno. Tedaj se j«1 vmešal v pnpovor Irec Mac. — Oprostite go>pod. — je rekel. — .Jaz nisem tak kot so moji prijatelji in tovar.ši. — Mene >o bili vzeli na ladjo, kjer sem delal. Za svoje delo pa ni>em dobil nobene plače. — Od onih dveh tisoč liiutov iterlingov ne pripade ničesar name. — Kaj boste pa z menoj napravili? — Kot sem že rekel, jaz nisem trdosrčen. — .Taz vas bom vzel brezplačno seboj. — Toda onih petnajst funtov oziroma vaše plače ne dob.te. To je bilo pa že preveč. — Goddedaal je dvignil glavo in srepo pogledal kapitana. dočini jt- Ir**e zakričal: — lu vi hočete biti angleški kiipitan? — Pfoj ! Pfuj! — Še eno tako besedo, pa vas bom vklenil v špauge — je odvrnil Trent mirno. — Tako! — Torej tako boste postopali z menoj? — Vi stari 1'sjak, vi ste bolj nesramni kot pa stenica. — .laz vas bom naučil man i re. Iree je izpregovoril te besede še precej mirno. Na ono, kar je pa temu sledilo, ni bil nihče pripravljen. — Pod mizo je bil odprl nož in ga vrgel z vso silo proti Trentu. — Trenv se je hotel umakniti, pa je bilo že prepozno. Nož se mu je zasadil v rlo in mu prerezal glavno žilo. Trent se je uprl z rokama ob mi->o---i/, grla mil je začela curkoma vreti kri. V.sled tega nenadnega napada, vsled te hitre izpremeinbe iz prijateljstva v sovraštvo, so vsi za par trenutkov umolknili. Imeli so odprta n>ta in so buljili v Trenta. Prvi se je zavedel (Joddedaal. Dvignil je stol in ga začel vrteti nad glavo. Pri tem je kričal ,da je bilo groza. Brodolomci so bili na boj tako malo pripravljeni, da niti svojih revolverjev niso potegnili izza pasa. — Krmar je bil pa divji kakor živina. — Mahal je s stolom in tolkel, kamor je padlo. — Prvega je zadel Hemsteada. Nesrečnik je padel •/. razbito glavo na tla. Drugega je zadel Wicksa iu mu zlomil roko. Ko sta onadva padla, pa m napadel nikogar več. Carthew se je bil namreč prvi za-\edel potegu.I je revolver in vstrelil velikaua. Pri vratih >e je pojavil prvi mornar. — Norris je pomeril in i/prožil. — Zatem je zaklieal: — Mnncijo! — Dajte mi munieijo! Wicks, Hadden in Amaluj so «li za njim. Obe stranki sta bili tedaj enako močni. * Mornarji "Lastaviee" se pa niso hoteli boriti, ampak so si poiskali varstva v begu. — Padla sa še dva, namreč drugi mornar in Kitajec, ko sta hotela splezati po vrvi. Ostalima dvema se je to vseeno posrečilo. Wicks in Carthew sta bila zelo razburjena. — Vedela sta, lds jima ne preostaja drugega kot biti ali ne biti. Haddena in kuharja &>a pustila na krovu ter znova nabasala revolverje. Begunca sta za.'-ela prositi milosti. — Toda o tem nista hotelq morilca ničesar slišati. Vedela sta namreč, da ju morata ubiti če se hočeta rešiti in zatajiti zločin. še dva strela sta padla in dva mornarja sta padla v vodo. Možem se je začelo studiti zločinsko podjetje. Toda to še ni bilo najhujše. Mornar Brown o katerem so mislila ,da sta ga ustrelila, se je začel premikati. — Pri padcu se je bJ zapletel v pleteno lestvo in obstal. HdcMen je začel jokaje prositi za Brownovo življenje. — Kn sani nam vendar n«* more škodovati — je rekel. _ Ta človek se mi zdi še najboljši izmed vseh. — Nikdo ne sme priti k) njemu in ga usmrtiti. — Ne, to ne gre — je ugovarjal Wieks. — En sam nas lahko pripelje vse skupaj n i vislice. — Tudi Browna mora zadeti usoda. — Dospeli smo do njega. — Wicks ima prav — je rekel Carthew. — Kar smo začeli moramo izvrš ti. - — Ne, ne. ne smete, ne smete — je prosil Hadden. Brown se je tresel po vsem tele>u. — B.i je zelo oslabljen, ker mu je odteklo veliko krvi. K — Usmiljenje, usmiljenje, usmiljenje! Carthew bi bil najrajše zajokal. Kljub temu je pa s tresočo roko zgrabil za revolver in izprožil. Mornar je padel s prestreljeno glavo v morje. Zatem so vs; skupaj sedli na krov in se zamislili, — Moj Bogi moj Boft kaj smo storili!T LEPA FARMA fiA PRODAJ. Na prodaj je 100 akrov zemlje, eno miljo od lepo razvijajoče se vasi Willard v Clark County, Wisconsin, v največji slovenski naselbini. eno miljo od železniške postaje s verkvijo in Solo; zemlja je na> boljše kakovosti ln nekako polovica je polagoma valovita, kar dela Idealno farmo za 2ito in živinorejo; na farmi nikdar ne zmanjka vode; ceste so ograjene; nad 70 akrov očiSčene zemlje, ostalo porasti o z drevjem. Poslopja so majhna, vendar pa gre 2 njimi, če se jih vzame takoj, nad 21 tisoč čevljev stavbinskega lesa, 5 akrov rži, 6 akrov pšenice, 7 akrov ovsa, 8 akrov ječmena in 0 akrov ajde, seno in voz. Plača se polovica v gotovini, ostanek pa v dolgih obrokih. L. W. Kublmann. Vojna divja v Franciji Iree, ki si je do tedaj z rokami zakrival oči, je vprašal: — Ali so vsi mrtvi? — Vsi — se je glasil odgovor. — O moj Bog! — je zavzdihnuil in izgubil zavest. Šele naslednjega dne so vrgli v morje krmarjevo in kapitanovo truplo. Zatem so začeli čist ti ladjo. — Vsa dela so opravljali molče. Med vsemi je bil še najbolj razburjen kapitan. Sedemindvajseto poglavje. TBfe SLABA TRGOVINA. Naslednjega dne je rekel Wicks: — Sedaj nam ne preostane drugega, kot da si nadenemo imena morjenih mož. — Ce pride slučajno kaka ladja v bližino, moramo izjaviti, da smo mi mornarji 44 Last a vice", kajti edino na ta način se lahko rešimo. Pri tem je tudi ostalo. — Wicks si je nadel ime Trenta, Norris Chartew pa ime krmarja Goddedaala. Par dni pozneje, ko je bilo precej viharno morje, so zavozili la djo na pesek. — Ker je bilo dovolj potrebščin, se jim ni bilo treba uieesar bati. — Jedli so in pili ter se zabavali. — Na one strašne dni, ki so ležali v preteklosti, se ni nikdo več zmenil. Nekega jutra so opazili na obzorju ladjo ,ki se jim je začela bližati. "Wicks je sklical svoje ljudi skupaj in napravil lepo pridigo. — Povedal jim je, da morajo vsi enoglasno potrditi, da so člani posadke "Lastavice" in da se je ladja ponesrečila. Zatem so spravil: v čoln razne potrebščine kot da bi se pripravljali na dolgo potovanje. Kapitan je šel v kabino ter začel narekovat dnevnik. Ko je bil tem golov, je skrbno uničil vse svoje listine ter proglasil Trento ve listine za svoje. — Čoln je že dospel v laguno — je zaklieal Iree, ki je stražil na krovu. — Sedaj pa vsi na krov. gospod Goddedaal — je rekel Wicks Norrisu. V čolnu se je nahajal mlad častnik, ki je vprašal: — Ali vi poveljujete ladji? — Da, gospod. — Jaz sem kapitan Trent in prihajamo iz Hulla. — Kot vidim, da ste nasedli. — Morda bi se dalo ladjo še splo-viti? — — Ne, gospod častnik. — Rilec je popolnoma razbit in notranjščina jp do polovice napolnjena z vodo. — Kako se imenuje vaša ladja? — je vprašal Trent. — To je bojna ladja "Vihar". — Kam je namenjena? — V San Francisco. Šli so v čoln tel se odpeljali proti bojni ladji. — Do tedai je bilo vse dobro. Cart hewn se je odvalil velik kamen od srca. — Ko je šel v poveljnikovo kabino, se je pa tako prestrašil, da bi bil skoraj umrl. Nekdo mu je namreč položil roko na ramo in vzkliknil: — Za božjo voljo, gospod Norris Carthew! — Kaj pa vi delate tukaj? — Moj Bog. koliko časa te že nisem videl. — Ali ne veš, da si postal bogat in da imaš denarja kakor peska? Norris se je ozrl ter opazil svojega starega prijatelja Sebriglita. Debelo ga je pogledal in se ga je tako prestrašil, da je padel v nezavest. Ko se je zavedel, je povedal eelo zgodbo svojemu prijatelju. — Prijatelj je rekel, da bo molčal, kar se je tudi zgodilo. Norris je bil podedoval celo svoje premoženje po svojem očetu. Ko je si šal, da bo nasedla ladja prodana na dražbi, je pooblastil advokata Bellairsa, naj jo kupi. Tako je torej nastala ona znamenita dražba, ki je uničila Jima Pinkertona. i"®* -f KONEC. Piramidalna propaganda. (borbi za svobodo. Bili so ravno veliki anuleški pisateiji. — njih imen nočem oibjaviti, — ki so tekom mojega bivanja v Petrogra-du dali izraza njih globoki ljubezni do Anglije. Ozirali so se nai Nemška propaganda v Rusiji je Anglijo kot na zadnje upanje Ru-delala z istimi piramidalnimi stro-|sije. Vsled tega so bili zelo tipki ji in v Istem piramidalnem obse- ^napram Angliji, ker ni bila sledem. Ruska mediiena, stavbinstvo,'nja dalekovidna, da bi vzgojila filozofija io pravosodje, vse to je Rusijo v angleških idejah. Uovo-bilo bistveno nemško. Francija je reč o propagandi, j* rekel eden najslavnejših ruskih literatov: — Nemci vedo, kako treba dobro vršiti te stvari. — Kako malo se oba bila lepa, a dekadentna dežela, ki je znala proizvajati zapeljive ženske obleke. Anglija je bila daljxui............ ...........^ politična legenda, dočim je bila'naroda medsebojno razumeta, je Nemčija dejstvo. Nemški jezik je|ra»zvidno iz nritožb A™? na drn-predstavljal »potrebo je bila jezik navade dn sklepa, dočim je bila angleščina omejena na par ai-istokratov, ki so si mogli držati prh atne učitelje in guvernante. Celo najbolj slavni literarni možje Rusije t.e poznajo angleščine in isto velja v Angliji iglede ruščine. Posledica tega je bila, da so delo prevajanja v obeh jezikih, izvrševali kaj nekompetentni ljudje. V Rusiji previaduje največja glede razmer v Angliji in glede problemov, s katerimi se mora pečati dežela. Rufd skoro ničesar ne vedo o angleških političnih napravah ali institucijah, o njih evolu-cijonarnem in demokratičnem značaju, o napravah, ki tvorijo bistven del anglo-saške kulture in ki niso prav nič manj piramidal- jezik je ra»zvidno iz pritožb dmig na dru frsinco<Ščima gega. Ang-leži so rekli po ruskem Važna konferenca. Združene države, Mehiko in Jnžno Ameriko bo gotovo zelo zanjmala konferenca, ki se bo začela dne 13. novembra v Laredo Texas. Sklical jo bo Gompers. predsednik A. F. Labor. K tej konferenci bo povabij predsednika Wilsona, Carranzo in vse governerje bližnjih držav. Konference se bodo udeležile tudi razne mehiške in južno-ame-riške delavske komisije. ne kot pa bolj splošno znani nemški spomeniki. V tem trenutku Ubogft Belgiji, prevladuje v Rusiji naziranje, da London, Anglija, 6 avgusta — je Anglija imperija)istima deže- N>mei so ^^ vojni naložm la, ki ima podjarmljene svoje ve- .... , like in številne kolonije. Le m*ž- vojne k°ntnbucije v znesku je, ki poznajo Byrona in Slielleya 500,000 ,poleg velikanskih ter druge prvo borce za politično! kazni raznim krajem, tovarnam svobodo, vedo nekaj o »nffieiki 'in posameznim osebam. •debaclu: — Rusi so nas pustili na Cedilu. — Rusi pa so po omenjeni katastrofi rekli skoro isto stvar. Ljudje se ne morejo boriti in obenem obdelovati zemljo. MI JIH MORAMO PREHRANITI! Viljem in Finci. Amsterdam, Nizozemsko, 5. avgusta. — Kakor poroča berlinska "Nordeutsche AUgemeine Zei-tung" je finska delegaeija podelila nemškemu cesarju finski -križec svobode, katerega je cesau hvaležno sprejel v znak zveze nem škega in finskega naroda. V svojem govoru je cesar rekel, da se Nemci in Finci bore za skupno stvar, za finsko svobodo in neodvisnost ter je izrazil upanje, da bo ta neodvisnost položila temelj za zaupne in prisrčne odno-šae med "dvema naprednima na, rodoma, ki se borita za svojo svobodo.*' Izjavljajoč, da ima svetovna borba Nemčije namen pomagati drugim narodom, da jim raztrga verige in da dobe prostost, je rekel cesar: "S svojimi deli smo uspeli, ne da bi bili iruogo govorili in smo dopolnili, kar razglašujejo naši sovražniki brez utrujenosti za svo; cil j katerega pa ne mislijo nikdar vresničiti, namreč; zaščita malih narodov v njihovem boju za prostost." Zadnja prošnja Nikolaja. Amsterdam, Nizozemsko, 5. avgusta. — Zadnje besede odstavljenega ruskega carja Nikolaja so bile: "Prizanesite moji ženi in mojim nedolžnim, nesrečn m otrokom Naj hi moja kri reiila Rusijo pogine. Te besede je zaklieal Nikolaj predno ga je vojaška straža vstre-lila. JETIKA! JETIKAš Jetika in kronični bronchitis se zelo uspešno zdravi z novoiznajde-nim zdravilom Neumasan. Dosti ni treba govoriti o tem izvrstnem zd ravilu, ker veljavo bo -samo ska-zalo pri bolniku. Ko bo bolnik to zdravilo samo parkrat rabil, bo ža videl njesra veljavo. Zdravilo Neumasan košta $5.35 in se dobi pri: A. B. KOI,AR CO., (27-7 26x) Nashwauk. Minn. HARMONIKE bodisi kakršnekoli vrata ladelojeat to popravljam po najnižjih cenah, a dal« trpežno lo aanesljlvo. V popravo u nealjlvo vsakdo pošlje, ker aem Se nad 18 let tukaj v tem posla ln aedaj v •rojem lastnem doma. V popravo varnem kranjske kakor vse druge harmo nlke. Stars kupim ali sprejmem v sa 1111 Dr. Koler •38 r«M Are- Pittsfavfk, Fa United State* Food Administration POZOR, ROJAKI! Tu navedemo nekoliko najglasnejših poskočnic za pl^s, marše iu polke, ki jih imamo v zalogi: štev. K 2260 — E 2410 — E 1688 — E 1278 — E 1532; valcarji: E 1687 E 1918 E 1822 — E 2008. Vse te rekorde igra vojaška češka godba v Pragi- Naročite jih pri svojem rojaku IVAN PAJK, 456 Chestnut St., Conemaugh, Pa. Columbia Gramophoni iu rekordi ; pišite po Cfiiik. Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", naj ve qj i slovenski dnevnik v Združ. državah. K je je MATH. KEN IK, doma iz Toplih Reber pri Kočovju. Dne 25. julija je bil še tukaj v Cleve-landn in je delal v American Steel & Wire Co. Kam je odšel, mi ni znano. Prosim cenjene rojake. ako vedo, kje se sedaj nahaja. da mi naznanijo. — .los. Konte, 1-271 E. f>4. St.. t "leve-land, Ohio. (6 8—b) Rad bi izvedel za naslov ALOJZIJA KOŠI AK, doma iz Soteske pri Novem mestu na Dolenjskem. Zadnji čas je bival v 1'o-loradi. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. da mi naznani, ali naj se pa sani oglasi, ker poročati mu imam več važnih stvari. — John Campa, Rox 082. Ely, Minn. (6-8—8) Ali ste bolni? Ako Imate kako bolezen, ne glede na to, kako dolgo ln ne oslrsje ns to, kateri zdravnik vas nI mogel ozdraviti, pridite k meni. Vrnil vam bo vate zdravje. Oddaljenost aH pa pomanjkanje denarja naj ras ne zadržuje. Vae zdravim enako: bogate ln revne. Jaz sem v Ptttsburgha najboljši Specljallst za moSke ln sem nastanjen Ze mnogo let. Imam najbolje opremljen urad, tudi stroj sa X-žarke, s katerimi morem videti skozi vaa, kakor škod steklo. Imam svojo lastno lekarno, v kateri se nahajajo vse vrste domačih ln imortlranita zdravlL Ne bodite boje«! in pridite k meni kot k prijatelju. Govorim v vašem Jeziku. En obisk vas bo prepričal, kaj morem za vas storiti. Imam Erllchov sloviti 60« za krvne bolezni ln ozdravim bolezni v nekaj dneh. Ozdravil sem ti-sofie slučajev oslabelosti, kožne bolezni, revmatlzma, ielodfine ln Jetrne bolezni, srbenje, mozole in vse kronične bolezni. Zmerne eene. Prof. Dr. H. G. BAER,i «11 SM1THF1ELD ST., PITTSBURGH. PA nasproti poŠte. ▼AŽNO.—Odretl to ln prtnesl s seboj. n i jr fav/i JT Lfssii a rw?rrhv/ii 644 Penn avenue Pittsburgh, Pa. Dr. LGRENZ EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK &PECIJALIST MOŠKIH BOLEZNI Moja stroka Je zdravljenje akutnih ln kroničnih bolezni. Jaa sam ie zdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseb boleznih ln ker cnaip slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti ln spo-snatl v a so bolezen, da vas ozdravim ln vrnem moč ln zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri zdravljenja moSkili bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa Je, da vas poopolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite člm-preje. Jas ozdravim zastrupljeno kri, mazulje ln lise po telesu, bo-lacnt v grlu, izpadanje las, bolečine v kosteh, stare rane, Elvčne bolezni, oslabelost, bolezni v mehurju, ledlcah, Jetrah ln želodcu, rmenlco, revmatlzem, katar, zlato Silo, navdubo Itd. ur Uradne ore so: V ponedeljkih, rredab in petkih od 9. o rs zjutraj dc 5. popoldan. V torkih, četrtki: in sobotah od 9. ure sjutraj do 8. ure zvečer, ob nedeljah pa do ure popoldne, — Po poŠti ne zdravim. Pridite osebno. Ne pozabite ime ln naslov: Dr. L0RENZ, 644 Penn ave., Pittsburgh, Pa. Nekateri drugI sdravniki rabijo tolmače, da vas razumejo. Jaz znam hrvatsko Be Is starega kraja, zato vaa lažje zdravim, ker vaa SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE, kateri imajo v rokah nasa potrdila za denarne pošiljatve, z Številkami, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-komogoče svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera srn« jim poslali, so Be nam povrnila. Tvrdka Frank Sakser. Bartol J. No. 330733 Bear Dan. No. 260638 Besens Mary Miat No. 330062 Bobič Vajo No. 260583 Božičkovič D j uro No. 260581 Braun Mary No. 260643 Dolar Valentin No. 330086 Grgurič £.*£ No. 260573 Gubat Giuaeppt N* Kastelic John No. 44708 Kovač Frank No. 260641 KnČiČ Matija No. 45015 Mikolich John No. 323252 Modic Ivan No. 329720 Novak Rozi No. 45313 Oswald Job. No. 260621 Pinter J3 Samide Frank No. 330721 Sinčič John No. 330762 Spaniček Rod No. 328894 Starčevič Johana No. 331070 Tehler Anna No. 328896 Turk Charles No. 330351 Turk Ivan No. 260647 Turk Jernej No. 329741 2agar Frank N®. 44278 . ^