VARNOSTNIKI V ŠOLAH
VSAJ ENI ZADOVOLJNI RIBICI
(Mef) Medtem ko slovenski morski ribiči tarnajo zaradi slabega ulova in zaradi kriterijev Ministrstva za kmetijstvo, ki so 90 odstotkov odškodnine za lansko sluzenje morja namenili podjetju Riba, so bistveno boljše volje slovenski športni ribiči, ki se z evropskega prvenstva vračajo z naslovom evropskega prvaka. Dogodek je pravzaprav poln simbolike. Nekako nam namreč hoče povedati, da slovensko morsko ribištvo nima nobene prave perspektive in da bo v boju s španskimi, italijanskimi in skandinavskimi ribiči predstavljalo tako majhen delež, da ga lahko razglasimo kar za športno gospodarsko panogo. Dejstvo je namreč, da Delamaris že danes živi predvsem od uvožene ribe in morskih sadežev iz različnih koncev sveta, ki jih pakira in predeluje v svoje izdelke in da so domače sardele že skoraj specialiteta pa še te so v veliki meri ulovljene v mednarodnih ali celo italijanskih vodah. Tudi Delmar ustvari večino svojega prihodka z uvozom in prodajo uvoženih rib in
771580 "5 78005
fC Banka Koper
Effom
tem ber 2001
ribjih izdelkov, o Frigomarju ni mogoče povedati nič drugače in če k temu dodamo še Marivo je bolj ali manj jasno, da Slovenci kupujemo v prvi vrsti uvožene morske ribe, rake, školjke, kalamare in druge dobrote. Turisti, ki verjamejo, da bodo v naši gostilni dobili domače kalamare se seveda zelo motijo, toda to danes nikogar ne skrbi preveč, saj so po splošnem mnenju kalamari ulovljeni ob čilski obali najboljši kalamari kar jih lahko dobimo pri nas. V iskanju zaslužka je vsesplošna naslonitev na uvoz seveda razumljiva, v iskanju pravih vrednosti, ki jih bo Evropa še kako iskala pa smo očitno v velikem zaostanku. Splošno mnenje namreč je, da je jadranska sardela daleč najboljša na svetu. Mi pa jo cenovno primerjamo z ribami, ki jih v tisočih tonah lovijo španski, japonski in drugi ribiči po vseh oceanih in jo na ta način sami razvrednotimo. Športni ribiči izolske Menole so v naš prostor vnesli nekaj novega duha in samozavesti. Se bo tega duha navzela tudi naša ribja industrija?
TRGOVINA Z AVTODELI
d.o o. Izola TRGOVSKA 4 IZOLA
POCENI AVTQTEPIHI
TEKSTILNI 1.190,00 SIT GUMIJASTI 2.190,00 SIT
tel.: 05/ 641 57 78,641 66 08 e-mail: tecom.izola@siol.net odprto od 8.00 do 17.00 ure
PREMALO IN PREVEC
Ob zapisu v prejšnji številki Mandrača so nam nekateri očitali površnost pri oceni, da bo letošnja trgatev, kljub hudi suši, navrgla solidno vinsko letino. Vinarji so delno pritrdili tem pripombam še posebej za nekatere lege v Izoli, kjer so trgatev opravili že v začetku septembra, saj je grozilo, da bo se bo grozdje dobesedno posušilo na trtah. Toda deževje zadnjih dni je opravilo dovolj dobro delo in kmetijski svetovalci KSS Nova Gorica so izdali vsakoletne napotke za trgatev. V Koprskem vinorodnem okolišu je bilo dovoljeno trgati: Od 01. septembra 2001: chardonnay, beli pinot, sivi pinot, sauvignon in modri pinot, od 11. septembra 2001 pa: malvazijo, merlot in refošk.
Vinogradnike tudi opozarjajo, da je treba pooblaščeni organizaciji (na Primorskem je to Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica) prijaviti trgatev za grozdje, ki bo predelano v vrhunsko vino. Pisno predprijavo trgatve za vrhunsko vino je treba poslati na Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica majmanj 8 dni pred predvideno trgatvijo.
www.slo-istra.com
[	___izolske spletne strani_
IZOLA, tel.: 616 80 00
za zdravo življenje
Tomažičeva 10, Izola
(Motel Delfin - vhod s parkirišča) Umik: 8-12,16-19, sobota: 8-12
Tel : 640 - 40 - 64
Izdelki
To rubriko seveda že dobro poznate in ni treba ponavljati, da v njej objavljamo različna pisma, namenjena uredništvu ali drugim bralcem Mandrača. Skratka: Zanimajo nas pisma z vsebino in z veseljem jih bomo še naprej objavljali.________________________________________________________
MORSKI VAL
Nekaj ur letošnjega poletja sem preživela ob Jadranski obali. Hodila sem po morski obali, ko meje nenadoma prevrnil morski val. Bilje kar precej visok. Če ne bi bila obrnjena proti njemu in če ga ne bi takoj opazila, bi me prav gotovo prevrnil. Pod prsti svojih nog sem začutila polno drobnih, srednjih in večjih kamenčkov. Pobožali so mi prste po stopalih. Morska voda je bila prijetno topla. Sonce je grelo moj hrbet. Morski val meje kar ustavil. Obnemela sem in uživala, ko je prišel spet nov morski val. Ta je bil nekoliko manjši. Prav tako je prinesel s seboj male, srednje in večje kamenčke, pa tudi nekaj lupinic školjk, delce morskih rakcev.
In tako dalje, so prišli manjši in večji morski valovi. Obstala sem: nekaj morskih valov me je spominjalo na male, srednje in večje življenske dogodke. Ampak morski val je te kamenčke odnesel, prav tako so potonili v pozabo nekateri dogodki iz življenja. Kamenčki v morju so mi ponazarjali, kako vsakodnevno prihajajo dogodki in kako jih življenja odnese...
Včasih se je po morskem valu prikotalil še kakšen kamenček iz prejšnjega morskega vala. Ponovno je pobožal stopalo in spomin je bil prijeten.
Hodila sem naprej po vodni plitvini in nenadoma stopila v vodni vrtinec. Kamenčki so se masovno kotalili okrog prstov nog in se vrteli v vrtincu okoli krač, kolen. Mali, srednji in večji kamenčki so me prisilili, da nisem mogla stopiti iz vodnega vrtinca.
To je tako, kot smo z leti ujeti v male, srednje in velike življenske dogodke. Vrtimo se v vrtincu in ne moremo stopiti iz njega. Naše misli so kot hipnotizirane. Ne moremo stopiti naprej. Ker se vrtimo v vrtincu misli in dogodkov, je včasih tako hudo, da kar zbolimo. Čutimo prizadetost v duši in srcu. V začetku sploh ne razumemo, kaj se dogaja z nami. Potem, ko se vodni vrtinec malo umiri, pa nam le uspe stopiti za korak ali manj naprej...
Staranje pogosto pomeni vrtenje v vrtincu.
V vrtincu se zadnje mesece vrti mnogo ljudi z malimi, srednjimi ali večjimi človeškimi, telesnimi, duševnimi stiskami. Zdravilo zanje je pogosto narava, voda, k i odnese spomine, kamenčke, pogovori s prijatelji, po potrebi tudi strokovnjaki, razumevanje najbližjih.
Epilog, naj vam morski val odnese vse kamenčke, ki bodejo ali spomine, ki so vam prizadejali bolečine ali kakršnokoli stisko. Vedno se predhodno prepričajte, če je le možno, kakšen morski val prihaja proti vam. Ne dovolite si stopiti v vodni vrtinec, ki bi vas pahnil v kakršnokoli bolezen, pa najsibodi telesno, psihosomatsko ali duševno! S tako preventivo boste veliko storili tudi na preventivi svoje starosti!
Pa še priporočilo za vas: teh modrosti naučite tudi svoje najožje prijatelje in sodelavce! Pa srečno pot!
Polonca Steinmann
VABILO
Pevski zbor društva upokojencev Izola vabi nove pevke in pevce, da se nam pridružijo.
Oglasite se v pisarni društva Plenčičeva 3, pon. od 9-11, sre. od 15 -17 ure.

je tednik izolanov
Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, tel. 05/640 00 10, fax. 05/640 00 15 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, K. Bučar,
M. Motoh / Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 180 SIT.
Založnik / elektronski prelom : GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.05/640 0010
e-mail: MANDRAC@S-NET.NET
ŽR: 51430 - 603 - 32431 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola
MEJA BREZ MIRU
Civilna družba Slovenije za mejo v Istri je napovedala, da bo ob morebitnem podpisu sporazuma o meji med Slovenijo in Hrvaško sprožila pobudo za referendum. V primeru, da bo referendum uspel, pa nameravajo za pomoč pri razmejitvi meje med državama zaprositi mednarodno aritražo, je napovedal predsednik Civilne družbe France Goljevšček.
Civilna družba Slovenije za mejo v Istri namreč zagovarja in priznava mejo na reki Mimi. Piranski zaliv s Savudrijo in zaledjem je pripadal občini Piran od konca 13.stoletja, po sporazumu med Kardeljem in Bakaričem leta 1954 pa je Hrvaška s tem območjem le upravljala, so prepričani v Civilni družbe Slovenije za mejo v Istri.
Iskanje in reševanje na morju
NATO SPET PRI NAS
V sklopu programa Partnerstvo za mir bo zveza Nato od danes do sobote v Ankaranu izvedla vojaško vajo. Gre za mednarodno vajo pripadnikov pomorskih sil držav članic Partnerstva za mir (Slovenije, Bolgarije, Hrvaške, Litve in Romunije) ter nekaterih članic zavezništva (Francije, Italije, Turčije in ZDA). Vajo z naslovom Cooperative Engagement bo vodilo poveljstvo združenih mornariških enot južnega krila zveze Nato iz Neaplja.
Vojaška vaja bo potekala v obliki učnih delavnic in predavanj pomorskih vojaških strokovnjakov zavezništva ter kratkih štabnih vaj, ki jih bodo dopolnili z ogledi ladij in letal, nameščenih v koprskem pristanišču ter na letališču Portorož. Ob vaji bosta v koprsko pristanišče namreč priplula italijanski minolovec Numana in čoln obalne straže iz Trsta, na portoroškem letališču pa bodo pristali francosko vojaško letalo vrste LE N 262E, namenjeno iskanju in reševanju na morju, helikopter obalne straže iz Trsta vrste avgusta beli 412 ter helikopter Slovenske vojske vrste beli 412.
Glavni temi vaje bosta iskanje in reševanje na morju ter odstranjevanje min z morskega dna.
Pomorska in zračna plovila ne bodo izvajala nikakršnih aktivnosti, vaja pa bo omejena le na območje vojašnice Slovenski pomorščaki v Ankaranu.
INDUSTRIJSKA CESTA B.ŠT., 6310 IZOLA , (poleg novega kompleksa DROGE) I
tel. os/ 640 42 53 *
k
Društvo za zdravje srca in ožilja -
podružnica za Slovensko Istro
organizira ob svetovnem dnevu za srce, v nedeljo, 23.09.2001 pohod za srce (in dušo).
Štiriurna krožna pot vodi iz Trseka približno 18 kilometrov od Kopra, v dolino Dragonje, do Trebeškega slapa in starodavnih stolpov Starci, preko Grdega potoka nazaj k Dragonji, do Mazurinovega mlina pod Trsekom.
Odhod z avtomobili iz Ukmarjevega trga v Kopru ob 8,00'.
Pohod bo vodil Darko Turk, ki priporoča planinsko obutev.
In vabi na predavanje z naslovom
"S spremembo prehranskih navad in primerno telesno dejavnostjo do boljšega zdravja (srca in ožilja)" ki bo v četrtek, 27.09.01 ob 18,00 v zeleni dvorani obrtniškega doma Koper, Staničev trg - pritličje.
Predavala bo Lilijana Vouk, univ.dipl.inž.živilske tehnologije.
Vstop prost!
« BARVNO FOTOKOPIRANJE BIR06RAFIKA BORI INFO:i640 35 33
Italijanski lastnik o koncesiji za marino
NE BOMO SODELOVALI NA RAZPISU
Direktor Marinvesta in Portinga, Enrico Galassi pravi, da ga dogajanje v zvezi s koncesijo sploh ne zanima. Zasebna lastnina je po vsem svetu zakonsko zaščitena in z njo ne more razpolagati nihče razen lastnika. Zavrnjen predlog koncesijske pogodbe ni bil usklajen.
Že vse od konca junija je priprava koncesijske pogodbe za izolsko marino predmet živahnih razprav med občinskimi svetniki, med svetniškimi skupinami, političnimi strankami in seveda tudi v javnosti, saj smo se mediji o njej kar obširno razpisali. Predstavljali smo menenja občinskih strokovnih služb, komisije za pripravo koncesijske pogodbe, nasprotnikov in zagovornikov predlaganega dokumenta, tistega, ki je bil vseskozi omenjan kot najverjetnejši koncesionar pa smo kar nekakako pozabili. Škoda, kajti lahko bi že pred časom izvedeli to, kar smo izvedeli zdaj v pogovoru s predstavnikom italijanskega lastnika in direktorjem Portinga in m —	^
Marinvesta, Enricom Galassijem.	■*">
-	Doslej se nisem želel mešati v razprave katerih cilj ni koncesija ampak gre za politične igre. Zato sem se povsem vzdržal vseh izjav v zvezi s podelitvijo koncesije.
-	Porting je seveda zainteresiran za pridobitev koncesije?
-	Poglejte, jaz izhajam iz drugega stališča. Podelitev koncesije Portingu ali Marinvestu je preprosto dejstvo. Kdor tega ne razume dela veliko napako, saj gre za mednarodno priznano zakonodajo v zvezi z zasebno lastnino, ki je ni mogoče nikomur odvzeti niti prevzeti v upravljanje razen če gre za zaščito pomembnega javnega interesa. To je del mednarodne zakonodaje, ki je ni mogoče ignorirati.
-	Zdaj je v pripravi razpis za podelitev koncesije. Se boste prijavili nanj?
-	Ne! Ne razumemo, zakaj bi se morali prijavljati nanj. Gre vendar za našo lastnino, za objekte v katere smo mi investirali in jih upravljamo. To so vprašanja pravic, ki jih ni mogoče razpravljati kar tako ampak se rešujejo na sodiščih. Zato se mi v vse te pogovore in razprave ne mešamo. Mi samo čakamo na to, kaj se bo zgodilo in potem bomo vedeli kaj nam je storiti. Prav zanimivo bo videti nekoga, ki bo prišel k nam in povedal, da bo on upravljal z marino. Mi ga bomo le vprašali koliko je vložil vanjo in potem bomo vprašali s čigavo lastnino namerava upravljati.
-	Govori se, da je med zainteresiranimi organizacijami za upravljanje Marine tudi koprski Istrabenz.
-	Seveda se Istrabenz lahko prijavi na takšen razpis, vendar mora prej, preden začne upravljati z marino urediti še marsikaj, predvsem pa investirati v tisto, kar bi upravljal. Seveda ne trdimo, da gre za nedotakljivo lastnino, ampak tako kot vsaka lastnina ima tudi ta svojo ceno in je z njo mogoče trgovati. Zato nas bolj kot govorice zanima to, če se bo kdo pojavil pri nas s ponudbo, da odkupi to lastnino in na ta način seveda dobi vse pravice, da upravlja z njo. Ce pa tega ne stori oziroma če ima v lasti le majhen del marine pa tega ne more opravljati zgolj na podlagi nekega razpisa. Naj ponovim: gre za za izključno zasebno lastnino in zato zanjo veljajo zakoni kot veljajo v vseh deželah Evrope in tudi na Hrvaškem, kjer so vse marine v zasebni lasti. Poseganje v zasebno lastnino tako da javna ustanova oziroma lokalna skupnost nastopa kot posrednik med lastnikom in upravljalcem pa se mi zdi nekoliko absurdno. Seveda sem prepričan, da pravniki in vodstvo Istrabenza to poznajo in vedo, do kod lahko gredo, ob tem, da imajo vso pravico, do dogovarjanja ali kupovanja tuje lastnine in s tem pridobijo ustrezne pravice.
QQQ2 C)
očaran
sho-
ihmmmhimmi
-	Kako ste sodelovali s komisijo za pripravo koncesijske pogodbe, ki jo je občinski svet sicer zavrnil?
-	Slabo smo sodelovali in dokument, ki gaje pripravila komisija so nekateri lokalni pravniki ocenili kot nerealnega, bile pa so tudi še slabše ocene. Nikjer na svetu ne obstaja pogodba, ki bi jo ena stranka vsiljevala drugi. O pogodbah se dogovarja in so vedno nekakšen kompromis, sprejemljiv za oba partnerja v teh dogovorih. Mi se s tisto vsebino pogodbe nismo strinjali.
-	Gotovo ste seznanjeni s predlogom občinskih svetnikov, da se koncesija podeli za 35 let po ceni 0,75 evra za kvadratni meter površine.
-	To je pač predlog, ki gaje treba upoštevati in temeljito preračunati, saj gre tukaj v prvi vrsti za izračun ali se ta investicija povrne in koliko smo z njo zaslužili. Mi vemo, da se takšne koncesije v Italiji in na Hrvaškem sklepajo za obdobje do 50 let, prav tako je znano, da v večini primerov po koncu enega koncesijskega obdobja iste firme nadaljujejo z isto dejavnostjo. Vemo pa tudi, da je obdobje, ko je bil koncesionar tudi edini lastnik takšnega objekta že mimo in da so danes marine v veliki meri finančne družbe v katerih so posamezni deleži prodani lastnikom bark. To je približno tako kot na smučiščih, kjer so lastniki apartmajev sicer znani in jih je veliko, upravljanje z njimi pa vodi koncesionar. In tudi pri marinah je trend, da bi bili lastniki plovil delničarji marine, ne pa tako kot je bila koncipirana naša marina. Seveda v Sloveniji zaenkrat to ni mogoče, saj tujci, ki so lastniki plovil, še ne morejo biti tudi lastniki nepremičnine.(DM)
Izolska marina se letos lahko pohvali z nekaterimi dobrimi poslovnimi uspehi. Letos so namreč sklenili 80 novih pogodb z lastniki plovil, vsega skupaj pa je v marini v povprečju blizu 400 plovil Povečalo se je tudi število splovitev novih jadrnic nemškega proizvajalca in sicer s 100 na 200, za 20 odstotkov pa se je povečalo število dnevnih privezov. To je seveda tudi rezultat povečane prisotnosti na tujih trgih, saj so za sponzoriranje, propagando in iskanje novih klientov letos namenili približno 20 milijonov tolarjev.
Pripravili so tudi vrsto športnih prireditev med katerimi izstopa Sun Beam cup, kjer je letos tekmovalo 36 naj hitrejših jadrnic, v sodelujejo z avstrijsko jadralno zvezo in nemškim ADAC-om, letos pa so tudi tehnični sponzor Barcolane, tako da nudijo priveze jadrnicam, ki bodo sodelovale na regati. Za naslednje leto pa pripravljajo regato za Avstrija Cup, ki bo potekala od 4. do 9. maja in na kateri bodo sodelovale jadrnice vseh razredov in velikosti. V maju bo tudi nova izvedba Sun Beam Cup, prav tako v maju bo tudi nova regata, ki smo jo poimenovali Izolanka V juniju pa pripravljamo še eno novost in sicer mednarodno rally tekmovanje za motoma plovila.
Seveda pa se radi pohvalijo tudi z gradnjo tretjega pomola v katerega so doslej vložili 174 milijonov tolarjev.
IZOLSKA KOPALIŠČA SO ČISTA
Na tiskovni konferenci v uradu županje so novinarje seznanili tudi z rezultati analiz vode, ki jih opravlja Zavod za zdravstveno varstvo Slovenije.
Po rezultatih analiz opravljenih v poletnih mesecih in sptembra je voda v izolskih kopališčih neoporečna, saj v nobenem primeru ni dosegla niti 15 odstotkov dovoljene meje onesnaženja. Meritve so opravljali na kopališčih Simonovega zaliva, pod Belvederjem, na plaži Delfin, na svetilniku, na plaži slepih in pri avtokampu Jadranka Stanje se je nekoliko pokvarilo septembra, ko so zaradi močnega deževja v morje pritekle številne usedline iz kanalizacijskih cevi. To seveda pomeni, da je sušno obdobje najboljša čistilna naprava, kar jih trenutno premoremo, vseeno pa se ne bomo mogli izogniti gradnji prave čistilne naprave, ki bo zagotovo še dvignila raven čistosti našega morja.
Na tiskovni konferenci so tudi opozorili na težave Zavoda, ki opravlja te analize, saj nekateri uporabniki ne plačujejo opravljanja teh storitev. Od izolskih kopališč Zavodu dolgujeta avtokamp oziroma njegov upravitelj in kopališče pod Belvederjem, kar je posledica nerazčiščenih upravljalskih odnosov.
22. september - evropski dan brez avtomobila
IZOLA - MESTO Z AVTOMOBILOM
Izolski občinski svet je zavrnil pobudo, da bi se Izola uvrstila med tista mesta, ki sodelujejo v akciji Evropski dan brez avtomobila. Lani je v akciji sodelovalo 11, letos pa že 25 slovenskih krajev in občin. V Mestni občini Koper in Občini Piran pripravljajo vrsto prireditev ob tem dnevu.__________________________________________________________
V soboto bo večina evropskih velikih mest za nekaj ur zadihala nekoliko manj onesnažen zrak, saj je evropski dan brez avtomobila vse popularnejša akcija v katero se vključuje vse več evropskih mest in meščanov. Tudi vrsta slovenskih mest bo sodelovala v tej akciji, med njimi pa tokrat ne bo Izole, saj so občinski svetniki na junijski seji občinskega sveta zavrnili pobudo in pismeni predlog Valdija Morata, svetnika ZLSD. Svoje nasprotovanje pobudi so svetniki takratne, junijske opozicije (ZZP, LDS, SDS, SLS-SKD) utemeljevali s tem, da je Izola premajhno mesto za takšno akcijo, da problema onesnaženja z avtomobilskimi plini dejansko ni, saj sodi Izola med ekološko manj ogrožena območja v Sloveniji in da gre v resnici za politično propagandno akcijo sedanje občinske oblasti.
Pobudnik Valdi Morato je pripomnil, da nasprotniki pobude očitno sploh niso prebrali, sicer bi ugotovili, da ni naravnana v takšno smer, vendar je bilo razmerje sil pred poletjem takšno, da ni imel možnosti takorckoč noben predlog, ki ga je pripravila županja oziroma občinske službe. V takšno razmerje sil je takrat priletel omenjeni predlog in doživel žalostni konec.
In kaj pravi Aleksander Krebelj, svetnik ZZP, ki je morda najbolj odločno nasprotoval sprejemu pobude za vključevanje Izole v akcijo evropski dan brez avtomobila.
Najprej moram povedati, da nisem proti akciji "Evropski dan brez avtomobila", vendar pa sem in bom še nasprotoval njeni izvedbi v Izoli. Po mojem mnenju je namen akcije zlorabljen in še zdaleč ne ustreza namenu akcije. Akcija "Evropski dan brez avtomobila", je namenjena predvsem osveščanju ljudi in pride do polnega izraza tam, kjer je njena izvedba potrebna in dovolj očitna. V velikih mestih, kjer se promet "duši" v večpasovnih kolonah, kjer je čakanje pred semaforji dolgo več deset minut, kjer 10 kilometrov ob tako imenovanih "špicah" prevozimo v predolgi uri ali celo uri in pol.... Ta mesta so Pariz, Milano, Frankfurt...., mesta, kjer zaradi koncentracije dejavnosti veliko ljudi prihaja na isto točko in že s svojim prihodom povzroča zastoje, izgubo časa, onesnaževanje.... To so mesta, kjer vsaj 5 bat letno tudi osebno doživim tako imenovani "prometni infarkt".
Izola je mesto, kjer imamo le 4 (štiri) semaforje (tudi zato jo imejmo še raje). V Izoli poznamo prometne zastoje le ob urah zamenjave zaposlenih v Drogi, Mehanu in ostalih podjetjih (pa še to le na smereh ki vodijo iz mesta). V Izoli zastojev v mestnem središču ni, tudi mestnega središča ni (prometno gledano). V Izoli avtomobili ne onesnažujejo zraka zaradi čakanja v kolonah, pač pa kvečjemu zato, ker vozijo "gor in dol" ko iščejo parkirni prostor. Avtomobil Izolani potrebujejo predvsem zato, da se iz Izole odpeljejo drugam in potem pridejo domov (in ne zato, da bi se vozili po Izoli "gor in dol"). Izolani imajo avtomobil v Izoli le "spravljen", vozijo ga večinoma drugje.
Bojim se, da se akcija "Evropski dan brez avtomobila" v malih mestih izvaja zaradi promocije mesta in njegovih "pomembnežev". Znano je:
*	da se ob akcijah (ekologija, promet, zdravstvo...) organizator ali nosilec velikokrat pojavi v medijih
*	daje to, ne glede na stroške in učinek, dobra promocija (tudi in predvsem za politiko)
*	da so drugi, učinkovitejši prijemi urejanja prometa praviloma neprijetni in medijsko manj zanimivi
Da je to res, posredno dokazuje tudi to, da se o ostalih "prometnih" pobudah na Občinskem svetu skorajda ne razpravlja, da ne pridejo na vrsto ali pa so kar zavrnjene in pozabljene, celo brez glasovanja svetnikov. Zdi se mi, daje urejanje prometa v Izoli bolj podobno "flikanju".
Še nekaj besed za splošno prometno razmišljanje (o Izoli):
*	urejanje prometa ni le fotografiranje ob medijsko odmevnih akcijah
*	urejanje prometa ne sme potekati iz zaprtih pisarn. To je delo, ki ga je potrebno opravljati "na terenu"
*	bistvena težava prometa v Izoli je pomanjkanje parkirnih prostorov (mestno jedro, Livade, Jagodje, že čez nekaj let tudi drugi deli, predvsem zaradi pregoste gradnje brez zadostnega števila parkirišč)
*	urejanje prometa v Izoli ni tako kot ga zaslužijo Izolani. Dokaz temu so dogodki z "ležečimi policaji" na Sončnem nabrežju, ureditev prometa ob tržnici (neverjetno!!!), "ležeči policaji" v Jagodju, zaprtje ulice Okt. rev. in ostale "hitre" rešitve
*	zapiranje ulic (npr. Ul. Oktobrske rev.) povzroča nepotrebno gnečo na ostalih ulicah in s tem nepotrebne zastoje
*	ena večjih težav Izolanov, zaradi katere se morajo uporabiti z avtomobil, je slab medmestni promet (Koper, Piran...)
*	veliko pobud z Občinskega sveta je pozabljenih. Večina je bila neuradno zavrnjena zaradi pomanjkanja denarja ali "papirnih razlogov". Na primer: mestni obhodi in evidentiranje možnih parkirišč, parkirišče na "platoju" v Kraški ulici, prehod iz Plcnčičeve ulice do stadiona, asfaltiranje Tovarniške ulice in drugo.
*	Ne glede na to, daje 22. september sobota, tudi v soboto veliko ljudi dela (tudi zato, da bi lahko plačali davke)! Z izvedbo take akcije, seveda brez ustrezne alternative prevoza (bicikel za vodo inštalaterja to gotovo ni), oviramo delovne ljudi (take, ki ne morejo delati zgolj od ponedeljka do petka). Sredstva, ki bi jih namenili "Evropskemu dnevu brez avtomobila" (pa naj bodo še tako majhna) raje namenjajmo novim parkirnim mestom. Tudi če jih je malo, gotovo zadoščajo za vsaj eno parkirno polje (morda celo invalidsko). In ne pozabite: "parkiran avtomobil ne onesnažuje, avtomobil, ki išče parking, pa!".
KAJ PA PREDLAGATELJ?
"Lahko smo "zadovoljni",da nam je to prihranjeno", je malce ironično komentiral odločitev občinskega sveta Valdi Morato, predlagatelj pobude.
Tri Dnevu brez avtomobila gre za vzgojno akcijo, s katero se skuša usmeriti pozornost ljudi na druga prevozna sredstva, ki poleg avtomobila lahko služijo za gibanje po mestih. Mišljeno je bilo, da se v Izoli zapre le Sončno nabrežje, k sodelovanju pa bi se pritegnilo šole, vrtce, športne organizacije in še koga, tako da bi sporočilo akcije prišlo so odraslih in mladine. Skratka skušalo bi se pritegniti pozornost ljudi in jih animirati, da pridejo v Izolo s kolesom, rolerji, peš ali morda celo z barko. Kot vem se bodo letos v to akcijo vključili tako v koprski kot piranski občini, v Izoli pa se nam s tem ne bo treba ukvarjati"
KOPRČANI IN PIRANČANI SO ZA
V	Kopru bodo prireditve, s katerimi bodo skušali ljudi opozoriti na možnost uporabe drugih prevoznih sredstev, potekale ves prihodnji teden. Tako bodo otroci v vrtcih, šolarji in dijaki pisali spise na temo dan brez avtomobila, v petek pa bo v prostorih občine okrogla miza na temo Koper brez avtomobila.
Pravi dan brez avtomobila pa bo v Kopru sobota. Tega dne bodo namreč za promet zaprli Pristaniško cesto pred tržnico, kjer bodo razstavili izdelke osnovnošolcev, predstavili delo občinskega inšpektorata in Policijske postaje Koper, mogoče pa si bo ogledati tudi ekološko čista vozila. Ob tej priložnosti naj bi izvedli tudi bolšji sejem koles in opreme, skirojev, rolk, kotalk, ter izvedli tekmovanje v spretnostni vožnji s kolesom. V soboto bodo organizirani tudi dodatni brezplačni avtobusni prevozi v mesto, tisti, ki sc bo v Koper pripeljal z avtomobilom, pa bo moral za parkiranje za tržnico plačati parkirnino - po simbolični ceni en tolar.
V	Piranu bo prireditev v petek, 21. septembra, med 10. in 12. uro na Tartinijevem trgu v Piranu, ko si bodo Pirančani lahko ogledali razstavo starih koles, izdelovanje plakatov na temo "kolo", "promet nekoč" in "promet danes", vožnjo s kolesi po elipsi in poligonu ter ob 12. uri še podelitev koles predstavnikom OŠ in VVZ. V primeru slabega vremena bo prireditev v torek, 25. septembra. Ob tej priložnosti Županja Občine Piran poziva vse občane, naj se pridružijo milijonom zemljanov, ki bodo soboto preživeli brez avtomobila in sedli na kolo ali pa sc popeljali s sredstvi javnega prevoza. V duhu dneva brez avtomobila se bodo delavci občinske uprave skupaj z županjo že v petek v službo odpravili z barko.
Ul TISKARNA IN KOPIRNICA BIROSRAFIKA BORI E-pošta: izola@birografikabori.com
Pogovor o turistični sezoni: Marjan Novak
HOTELA RIVIERA SPLOH NI
Po 18-tih letih je Marjan Novak odšel z mesta vodje strežbe v Srednji gostinski in turistični šole. Imena Riviera v statutu šole nikoli sploh ni bilo.
Nekoč je bila restavracija gostinske šole, priljubljen kraj za malice in kosila, ki so ga radi obiskovali zaposleni, študentje in le občasno tudi turisti. Potem je z gradnjo nove stavbe postala večja in na pročelju je zasijal napis Hotel Riviera. Takrat je vodja restavracije postal Marjan Novak, šolan gostinec in podjeten turistični delavec, restavracija se je iz gostišča za malice in kosila spreminjala v kraj za večerne zabave ob dobri hrani in v vse pomembnejši cattering center, ki je oskrboval tudi največje politične, športne in kulturne manifestacije. Toda odnosi med vodstvom šole in vodstvom gostinskega dela so se počasi krhali in v petek, 14. septembra 2001 se je Marjan Novak poslovil od dolgoletnih sodelavcev.
-	Osemnajst delovnih let sem preživel v tem kolektivu. Začel sem kot natakar, potem pa je takratni vodja odšel proč in so sodelavci izbrali mene za vodjo strežbe in to delo sem opravljal do konca prejšnjega tedna.
-	V teh letih se je spremenilo marsikaj.
-	Pred leti je bil to seveda majhen lokal in je bilo marsikaj drugače, potem pa je rasel in se spreminjal skupaj s šolo.
-	Ta odnos je bil vseskozi zelo pomemben in menda tudi razlog za vaš odhod.
-	Relacija med šolo in gostinstvom seje po mojem mnenju nekako porušila in vse bolj se nam je zdelo, da smo gostinci v nadlogo šoli in da smo vse bolj na stranskem tiru.
-	Ali je res, da je nekoč gostinstvo z denarjem pomagalo šoli, zdaj pa da je bilo obratno?
-	Težko je vedeti, kaj je res, saj imamo ugolj interno delitev in jaz v te podatke nikoli nisem bil čisto prepričan. Ne morem decidirano odgovoriti na to vprtašanje, dejstvo pa je, daje ta naveza padla. Nekoč smo imeli na razpolago dovolj učencev, ki so pomagali v gostinstvu, zadnje čase pa ste verjetno tudi sami opazili, da smo imeli več ali manj iste tri ali štiri. Dejansko nisem imel možnosti izbiranja ampak sem v glavnem imel iste učence, ki so nam pomagali pri delu. Tako počasi nismo več zmogli opraviti tistega, kar bi sicer lahko naredili z dovolj osebja.
-	Zdaj je vaše mesto prevzel Branko Miklobušcc, ki je bil vodja kuhinje. Ali to pomeni, da bodo imeli še enega človeka manj.
-	Ne, saj seje vrnil vodja izmene v kuhinji, kije bil nekaj časa odsoten, tako da bo Branko vodja gostinstva in bodo kadrovsko zdaj popolnjeni.
-	Letošnja turistična sezona je bila za Izolo dobra, kako pa je bilo pri vas?
-	Bila je kar solidna, lepa sezona in bili smo zelo dobro zasedeni. Predvsem seje povečalo število tujih gostov, ki seveda niso takšni, direktni gostje kot v hotelih ampak so prišli k nam preko različnih organizacij, seminarjev in podobno, kot naprimer karateisti, judoisti itd.
-	Dvignili ste raven nekaerih sob v vašem hotelu.
-	To je bila rak rana naše ponudbe. Vlaganj skoraj ni bilo, saj je šola kot vreča brez dna in gostinstvo v desetih letih ne more pridelati toliko kot šola lahko zapravi v enem letu. Tega se zavedam in zato tudi ni bilo mogoče urediti tistega kar bi lahko. Prav zato tudi nismo mogli korigirati cen, da bi vsaj sledili splošnim trendom v turizmu in inflaciji.
-	Imamo občutek, da bi Riviera lahko funkcionirala kot zelo soliden mladinski hotel.
-	Seveda bi lahko, ne le poleti ampak čez celo leto, saj je trenutno stara rdeča stavba in sobe v njej povsem prazne. Dejansko bi ta objekt zdaj potreboval podjetnega in pogumnega direktorja, ki bi vzel 20 milijonov kredita in uredil tisto kar je tam treba urediti, da bi lahko prestopili v višji cenovni razred.
-	In vendar smo se kar navadili na to, da ste peti hotel v Izoli.
-	Mislim, da smo bili registrirani kot hotel C kategorije, toda v novem statutu šole nas preprosto ni. Tako dejansko nismo hotel in tudi ime Riviera ni registrirano. Prav to sem direktorici šole tudi zameril, saj seje enostavno premalo zavzemala za ta del SGTŠ-ja.
-	Torej hotela sploh ni?
-	Formalno ni ne hotela niti imena Riviera. Jaz sem sicer vztrajal pri tem imenu, kako bo ravnal Branko Miklobušcc pa ne vem, niti ne želim na to kakorkoli vplivati.
-	Vidva sta dolgoletna sodelavca.
-	Resje in moram povedati, da sva se zadnje leto kar nekako pripravljala na ta prevzem, saj sva večino stvari dogovarjala skupaj oziroma je bil o njih seznanjen. Prepričan sem, da bo lahko zelo dober vodja gostinstva.
-	Kaj pa bo zdaj počel Marjan Novak?
-	Najprej greva z ženo po dolgih letih na kratek dopust, potem pa bom
pomagal v gostilni v Kortah. ____________________________________________
KAJ O TEM PRAVIJO V SOLI
Ravnateljica Srednje gostinske in turistične šole, Mara Kobal, nam je povedala, da je nekoliko presenečena zaradi nekaterih izjav Marjana Novaka, katerega dolgoletno delo v šoli cenijo, še posebej pa jih preseneča izjava, da je bil gostinski del SGTŠ postavljen ob rob dogajanja.
"Že dve leti smo morali iz sredstev namenjenih šoli pokrivati tudi stroške gostinstva, kar je seveda težko razumljivo, vendar je res, da ustvarjen dohodek ni bil več takšen kot pred leti. V dogovoru z ministrstvom za šolstvo smo preverjali naše dejavnosti in ugotovili, da ima prednost šolska veja (šola in dijaški dom), lahko pa opravljamo tudi stranske dejavnosti, kot je gostinsko in oddajanje sob v poletnem času. To je tudi zapisano v našem novem statutu in hotela oziroma Riviere nikoli ni bilo. Menda se je to ime začelo uporabljati v šestdesetih letih, potem je z novo zgradbo prišel tudi napis na fasado, vendar je bila to uradno vedno le šola z dijaškim domom in restavracijo, nikakor pa ne hotel in tudi Riviera ne."
V nadaljevanju je ravnateljica povedala, da na število dijakov, ki pomagajo v restavraciji in kuhinji oni pač ne morejo vplivati, saj gre za dijake na praksi in to tiste, ki nimajo prakse pri svojih štipendistih ali bodočih delodajalcih. V restavraciji so delali pač tisti, ki niso imeli prakse kje
drugje.
"Res je, da imamo prostih kar nekaj sob in v šoli smo se organizirali tako, da smo vse dijake spravili v en del doma, drugega v stari stavbi pa smo pustili prostega tudi za morebitno oddajanje izven poletne sezone. Tam so sobe tudi obnovljene in nekoliko kvalitetnejše.
Verjamem, da bo novi vodja gostinstva, Branko Miklobušec, znal poiskati rešitve za trženje teh prostorov v našem domu.
NOVO v Reviti
fiVsffifa-prva prodajalna z medicinskimi pripomočki v Izoli
Tomažičeva 10 (Hotel Delfin ■ vhod s parkirišča)_
PONOVNO V AKCIJI:
VRHUNSKE KOMPRESIJSKE NOGAVICE SanaGens - TOP LINE že za 990,00 SIT
OBLIŽI Saniplast že za 121,00 SIT in še mnogo drugega
URNIK: 8-12 in 16-19, sobota 8-12
UGOTOVITE, kaj vse lahko storile za svoje zdravje. Obiščite nas.
Izdelki za zdravo življenje
Program razvoja prostočasnih površin in objektov
MANJKA OTROŠKIH IN ŠPORTNIH IGRIŠČ
Po več kot letu dni strokovnega dela smo dobili študijo o objektih in prostorih za prostočasovne aktivnosti občanov. Manjka nepokriti bazen, otroška igrišča in poligoni za rolkarje.
Na prihodnji seji občinskega sveta bodo svetniki dobili v roke študijo doc.dr. Borisa Leskovca s Fakultete za arhitekturo (avtor jo bo tudi osebno predstavil) z naslovom "Program razvoja prostočasnih površin in objektov v občini Izola".
Gre za obsežen elaborat, ki sta ga naročila Urad za družbene dejavnosti in Urad za prostorsko načrtovanje Občine Izola, katerega namen je bil evidentirati obstoječe stanje in pripraviti strokovne podlage za bodoče načrtovanje vseh površin v naši občini, ki so namenjene športnim in rekreativnim dejavnostim, od otroških in športnih igrišč, parkov in zelenih površin, skratka vsega, kar lahko razumemo pod terminom "prostočasne površine in objekti".
"Pred nekaj več kot letom dni je občinski svetnik Tomaž Martin Jamnik dal pobudo, da se naredi pregled vseh otroških igrišč v občini, Lucio Gobbo pa je njegovo iniciativo dopolnil, tako da naj bi se naredil pregled obstoječega stanja in potreb tudi za vse druge športne in rekreacijske površine v občini," je o prvotnih pobudah povedala Jana Gojanovič Purger, predstojnica Urada za prostorsko načrtovanje. "Odločili smo se, da napravimo študijo za celotno občino Izola, avtorja pa smo izbrali potem, ko smo izvedeli, da je prof. Leskovec že naredil podobno študijo za Mestno občino Ljubljana in pripravil strokovna izhodišča za to področje za Urad RS za prostorsko planiranje." Študija je sedaj narejena in bo predstavljena tudi občinskim svetnikom. Gre za obsežen popis sedanjega stanja in neke vrste kompilacijo vsega kar je v zvezi s te vrste površinami predvideno v obstoječih občinskih prostorskih aktih. Poleg tega pa prinaša še vse vrste normativov, ki pri nas urejajo to področje, ugotovitve tujih raziskav s tega področja in primerjavo situacije glede prostočasnih površin in objektov v naši občini z državnim povprečjem. Pri tem avtor ugotavlja, da imamo v Izoli kar desetkrat manj nepokritih športnih površin kot znaša državno povprečje, (Izola: 0,24 m2/preb.; državno povprečje: 2,4 m2 na preb., medtem ko je delež pokritih športnih za več kot tretjino večji od slovenskega povprečja ( Izola 0,2 m2; državno povprečje 0,13 m2).
Avtor je na osnovi opravljene analize stanja in primerjav oblikoval tudi predlog, kako naj bi v izolski občini načrtovali in gradili športne in rekreacijske površine tudi v bodoče.
Ker gre za nekakšen strnjen pregled tega, kar že imamo in tistega, kar je predvideno z obstoječimi prostorskimi akti pa tudi idej, ki jih predlaga avtor študije, njegovo "Zasnovo športa in rekreacije v prostoru" objavljamo kar v celoti.
Priobalni pas in staro mestno jedro
Priobalni pas je potrebno ustrezno valorizirati in opremiti s prostočasnim objekti. Vstopni del v krajinski park pod Belvederjem je potrebno opremiti z ustreznim parkiriščem ter servisno - sanitarnim objektom, ki bo v funkciji rekreativcev in športnikov, ki bodo uporabljali različne peš poti in trimske poti v parku. Ustrezno je potrebno tudi urediti kopališče pod Belvederjem ter načrtovati primemo vertikalno povezavo.
V	Simonovem zalivu je predvidena ureditev prostočasnega parka s športnimi površinami in vadišči ter kopališče z nepokritimi bazeni. Preučiti je tudi možnost za organizacijo iger na vodi. V objektu podjetja Galeb, tik za Marino imajo prostore že veslači, v delu objekta pa bi dobili prostore predvidoma športniki in rekreativci jadralnega kluba "Olimpie".
V	območju ob Srednji gostinski šoli se predvideva izgradnja pokrite telovadnice ter večnamenski trenažni objekt s hangarjem za shranjevanje jadrnic. Sedanje nepokrito parkirišče Ob mandraču se preuredi v dvoetažni
objekt z uslužnostnimi dejavnostmi in platojem za parkiranje avtomobilov. Na Punti se uredi kopališče s servisnimi objekti, igriščem za odbojko na mivki ter otroškim igriščem. Ob srednji šoli Pietro Coppo se uredi športna vadišča ter zgradi manjša telovadnica. V bližini je predviden tudi prostor za otroško igrišče.
Območje ladjedelnice se dolgoročno gledano transformira v marino s poudarkom na nudenju vseh vrst servisnih uslug.
Območje Stadiona se preuredi v smislu intenziviranja programa v areno za javne prireditve in nogometne tekme ter velikim parkiriščem pod njo. Pod tribunami se predvideva tudi pokrita dvorana za nogomet.
Območje kjer je Kamp Jadranka z zaledjem dobi s spremenjenim prometnim režimom povsem drugačen značaj. V tem delu je predvidena izgradnja Centra vodnih in obvodnih športov državnega pomena, v zaledju proti industrijski coni pa izgradnja osrednjega športno-rekreativnega centra občine z večnamensko pokrito športno dvorano, poligonom za rolke, atletsko stezo (250 m) in trenažnim nogometnim igriščem manjših dimenzij.
V	območju Rude Izola je predvidena izgradnja poslovno-turističnega programa, vstopni del za novo plažo med Koprom in Izolo ter manjši mandrač za plovila.
Ob priobalnem pasu mora potekati sprehajalna rekreacijska pot - lungo mare, ki bo v določenih odsekih namenjena tudi kolesarjem. Po trasi bivše železnice bo potekala rekreacijska kolesarska steza.
V	območju starega mestnega jedra je tam kjer to dovoljuje program potrebno urediti manjša športna vadišča "Street bali" in otroška igrišča.
Mestna naselja
Ureditev prostočasnih površin v mestnih naseljih Jagodje, Arigoni in Šalet je primarna naloga. Glede na že izdelane prostorske izvedbene akte je največji problem ureditev prostočasnih površin v območju tki, "aqualandije" ob Arigoniju. Omenjene PIA bi bilo potrebno v tem smislu tudi ustrezno dopolniti. Ob osnovni šoli Livade se predvideva izgradnja športnih vadišč za igre z žogo. Prav tako je v območju naselja Šalet poiskati ustrezen prostor za elementarne športne zvrsti.
Primestna naselja
Primestna naselja Šared, Mediljan, Korte, Malija idr. je v čim večji možni meri potrebno ohraniti v sedanji podobi, izgradnja večjih turističnih in rekreacijskih programov je možna na tki. "vmesnem prostoru", ki ima ugodno lego in orientacijo v prostoru. Omenjeno je zlasti pomembno z vidika vključevanja zaledja v turistično ponudbo obale, kakor tudi "razbremenitve pritiska" na pretirano urbanizacijo obalnega pasu.
V	programu razvoja prostočasnih površin je predvidena izgradnja večnamenske ploščadi ter teniških igrišč (2) ob nogometnem igrišču na Maliji. Predvidena je tudi lokacija za otroško igrišče.
V	Šaredu je v prostorskih dokumentih predvidena večja površina za rekreacijsko dejavnost, predvidevamo zlasti programe, ki so vezani na aktivnosti v naravnem okolju.
Mesec dni bo časa za zbiranje pripomb, predlogov, želja in mnenj pomočjo katerih bi bilo možno študijo tudi dopolniti in prilagoditi. Kot je povedala Jana Gojanovič Purger bodo na njihovem uradu študijo pregledali ter na podlagi obstoječih aktov povedali kaj od predlaganega je izvedljivo takoj, kaj je možno izvesti v prihodnosti in kaj je takorekoč neizvedljivo. Pričakujejo pa, da bodo svoje mnenje povedali tudi vsi tisti subjekti v občini, ki jih urejanje prostočasnih površin in objektov zadeva (športna društva, šole ...).(K.B.)
- TISK BIROGRAFIKA BORI INFO:http://www.birografikabori.si
Ogrožene so stavbe in učenci	v
VARNOSTNIKI NA ŠOLAH
Še pred desetletjem si nismo znali predstavljati, da bodo morali šole varovatio najeti varnostniki in sofisticirana tehnična oprema. Izolo bo projekt stal kakšnih 20 milijonov tolarjev.
UJ
Na tiskovni konferenci v uradu županje Brede Pečan so v torek, 18. septembra predstavili projekt "varne šole". Gre za vrsto aktivnosti in investicij, ki naj bi prispevale k večji varnosti šolarjev in objektov, ki so seveda v lasti občine Izola. Ti objekti so zadnje čase vse pogostejša tarča različnih napadov, ki se največkrat končajo z razbitimi šipami in popisanimi fasadami, občasno se dogajajo tudi kazniva dejanja tatvin, učenci osnovnih šol in otroci v vrtcih pa so velikokrat ogroženi s strani starejših vrstnikov ali celo od starejših delikventov.
Na tiskovni konferenci so predstavili projektno nalogo, ki jo je pripravilo podjetje Discret d.o.o. v sodelovanuju z nekaterimi zunanjimi strokovnjaki, obsega pa aktivnosti fizičnega varovanja z varnostniki in tehnično varovanje s pomočjo posebnih nadzornih sistemov.
Kot je povedala županja Breda Pečan je elaborat nastal kot rezultat ugotovitev in dogovora na sosvetu za varnost oziroma tistem delu sosveta, ki se ukvarja z varno šolo pri čemer so mišljeni tudi vrtci v Izoli. Področje varnosti v srednjih šolah sicer ni v pristojnosti občine, vendar bodo k sodelovanju povabili tudi ministrstvo za šolstvo, tako da bi podobne ukrepe uvedli tudi na obeh izolskih srednjih šolah.
Kot je povedal vodja projekta, predstojnik urada za družbene dejavnosti, Miran Žlogar, so se pri izbiri izvajalca elaborata odločili za podjetje, kije to nalogo opravilo za nekaj manj kot 1.100.000 tolarjev v občinskem proračunu pa je še 500 tisočakov za najnujnejše varstvene ukrepe v jesenskem obdobju. Povprečno bo treba vložiti v vsako od ustanov (tri osnovne šole, trije vrtci in šola v Kortah) okrog 2 milijona tolarjev, pač glede na velikost in tehnične zahteve, treba pa bo plačati še vzdrževanje tehnične opreme, intervencije in seveda tudi fizično vzdrževanje. To dejansko pomeni, da bo projekt občino stal najmanj 20 milijonov tolarjev. Seveda gre predvsem za začetno investicijo, v naslednjih letih pa bi bili stroški predvsem z vzdrževanjem te opreme. Začeli naj bi že naslednje leto in ker nobena od investicij ne presega 8 milijonov tolarjev ne bodo šli v razpis ampak v zbiranje ponudb.
Za nakup tehnične opreme za nadzor vseh omenjenih objektov bo treba plačati 14 milijonov tolarjev, gre pa za opremo, ki bo omogočala video nadzor objektov, povezavo s posebnim nadzornim središčem in takojšnjo intervencijo v primeru, da bodo naprave signalizirale prisotnost ljudi tam, kjer ne bi smeli biti. Doslej imajo nekaj te opreme že postavljene na osnovni šoli Livade in Dante Alighieri.
Ravnatelj OŠ Livade, Jože Marko, je povedal, daje vsaka šola po svoje specifična tudi v varnostnem smislu. Vsekakor pa se je treba odločiti o zaščiti objekta in to je skrb lastnika. Vrednostni sistem se je namreč spremenil in če so bili nekoč takšni objekti kot je šola čuvani s strani vseh so danes drugačni časi in drugačno mora biti tudi varovanje. Po njihovem mnenju je varovanje objekta s tehničnimi pripomočki najuspešnejše in v Livadah imajo takšen sistem že od leta 1996 in pokazal seje kot učinkovit. Drugo vprašanje pa je varnost učencev tako znotraj šole in razredov kot tudi od zunaj, kjer so šolarji v kontaktu z drugimi osebami.
V Livadah imajo glavna vrata zaprta in z video sistemom povezana s tajništvom, tako da dežurni učenec lahko prosi za pomoč ali nasvet v posameznih primerih. Seveda pa se tukaj postavlja vprašanje ali dežurnega učenca lahko obremenimo s takšnimi nalogami.
"Mi ga zadolžimo predvsem zato, da daje informacije in usmerja ljudi, nikakor pa ni odgovoren za karkoli. V primerih fizičnih, nasilnih dejanj pa je nujno potrebna oblika fizičnega varovanja.
Težko bi rekli, da je situacija že kritična do te mere, dejstvo pa je, da moramo delovati preventivno in preprečevati možnosti nastajanja takšnih situacij."
Obstoječi sistem v OŠ Livade je sicer uspešen v sami stavbi, ne pomaga pa v primeru, če kdo z razdalje razbija stekla na šolskem poslopju. Zato razmišljajo o postavitvi video kamer, ki sicer ne bi preprečevale zbiranja otrok in stanovalcev ob šoli, hkrati pa bi lahko evidentirali tiste, ki ogrožajo soljudi in objekt. Po mnenju ravnatelja pa bi bilo morda najbolje, če bi objekt ogradili in uredili hišniško stanovanje, saj bi na ta način v veliki meri zmanjšali različne nevarnosti za ljudi in objekte.
Osnovna šola Vojke Šmuc je, po besedah pomočnice ravnateljice, Vanje Lukežič, starejša in tehničnega varovanja nima urejenega, zato je bilo tudi veliko poškodb in skorajda napadov na sam objekt šole, še posebej v času, ko je ta prazna. V času pouka sta od treh zaprta dva vhoda v šolo in na ta način so onemogočili možnost prihajanja drugih mladih na območje šole. Imajo tudi organizirano dežuranje učiteljev, še posebej v obeh večjih odmorih in po končanem pouku, kar se je pokazalo kot dokaj učinkovito. Na šoli so dvakrat v dveh letih najeli varnostnika, še posebej v marcu mesecu, ko se povečajo nestrpnosti med učenci, različna izsiljevanja in podobno. Učinek varnostnikov je bil dober, veliko pa je odvisno od osebe, ki nastopa kot varnostnik.
Alberto Scheriani, ravnatelj srednje ekonomske šole z italijanskim jezikom Pietro Coppo je povedal, da tudi oni nimajo urejenega tehničnega varovanja objektov, čeprav je bil tudi ta nekajkrat cilj različnih vandalskih dejanj. Doslej so dobro sodelovali s policijsko postajo in kakšnih večjih težav doslej dejansko niso imeli. Glede na to, da so trenutno sredi dograjevanja pa bi se rade volje vključili v projekt varovanja, saj gre vendarle za varovanje skupnega dobra.
Osnovna šola Dante Alighieri ima, po besedah ravnatelja Luciana Monice, največ težav z objekti okoli šole, od igrišč do zelenih površin, ki so priljubljeno shajališče mladih med katerimi so tudi takšni, ki jim tuja ali javna lastnina nič ne pomeni. Velikokrat pouka na zunanjih površinah sploh ne morejo začeti, ker jih je treba najprej očistiti po različnih zabavah in včasih tudi zaradi ostankov, kijih za seboj puščajo različni odvisniki, ki se zbirajo tam, čeprav je policijska postaja v neposredni bližini.
Županja Breda Pečan je povedala, da bodo k realizaciji projekta pristopali postopoma in po posameznih delih. Tudi varnostniki ne bodo na šolah ves čas ampak takrat, ko bodo v dogovoru s šolo ugotovili, da so razmere takšne, da bi bila njihova prisotnost koristna in učinkovita.
M.D.
NOGOMET	Rokomet-moški
VSX KAPUČINO mu
Izola 0:1 (0:01
Strelec: 0:1 Mujkič (52)
MNK Izola: Boškovič, Cerič, Gavrič,
Čavar, Durmič, Pahor, Božič, Naletič,
Starčevič, Mujkič, Radovac Izolani so bili boljši tekmec v lokalnem derbiju z moštvom iz Šmarij, ki svoje tekme igra v Gažonu. Izolani so si zmago zagotovili z zadetkom Mujkiča, kije zadel z 18 metrov, imeli pa so še nekaj priložnosti, vendar je bil domači vratar res v formi. Od gostiteljev sta bila še najboljša dva nekdanja igralca Izole, Božičič in Tonejc.
Izolani tako ostajajo na vrhu lestvice s 4 točkami prednosti pred drugouvrščeno Postojno, v nedeljo pa se končno obeta občinski derbi, ko se bosta na stadionu v Izoli pomerila Izola in Avtoplus Korte.
Korte :
Adria Ankaran 0:0
Avtoplus Korte:	Sirotič, Šorgo, _________
Mamilovič (Karič), Bogdanovič,
Pohlen, Jankovič, Baruca (Peršič), Čendak, Zaič, Gregorič, Sredinšek
'V spominu na neùdijs'Ko 'idtano 'ou usidio predvsem slabo igrišče, polno vode, na katerem nismo videli ne igre ne zadetkov. Dve dokaj enakovredni moštvi sta se tako razšli brez zmagovalca, čeprav so bili domači v prvem delu nekoliko boljši nasprotnik.
V	nedeljo pa se bobimo na stadionu v Izoli, kjer se bo videlo, kdo je ta trenutek prvo nogometno moštvo v izolski občini.
AVTOMOBILIZEM JEREB ZMAGAL V BUZETU
Slabo vreme in veliko število dirk je razredčilo število nastopajočih na dveh krožnih dirkah na Mobikrogu v Cerkljah in v Buzetu.
V	Cerkljah je bil zelo soliden Boris Bržan, ki je v razredu 600 vodil do predzadnjega kroga, nato pa je zapeljal s ceste in zapravil izvrstno uvrstitev.
V	Buzetu, kjer so Slovenci vozili izven konkurence pa je zanesljivo slavil Andrej Jereb s svojo Ibizo, ki na mokrem cestišču ni imel pravih tekmecev.

SLABO
VPISABNI
ROKOMET
POKALNA TEKMA - šestnajstna finala
IZOLA BORI : ZRK CELEA CELJE 35:30112:13)
V	prvi pokalni tekmi šestnajstine finala smo v boju prvoligaške in drugoligaške ekipe videli slab rokomet takorekoč brez obramb o čemer priča tudi število zadetkov.
Domači trener Čuk je sicer precej eksperimentiral v igri, vendar to ne more biti vzrok za tako nemotivirano igro nekaterih domačih igralk med katerimi sta največ zadetkov dosegli Adamič (8) in Dražena Šmitran (7).
V	povratni tekmi bi Izolanke seveda morale zmagati a bo treba igrati drugače kot v sredo zvečer.
Izolani se pod vodstvom trenerja Fredija Radojkoviča marljivo pripravljajo na ponoven nastop v prvi A državni ligi. Ekipa se od preteklega leta ni veliko spremenila. V Izolo sta se le vrnila Slama in Grlica, ki sta bila lani posojena Kopru. Preostali igralci pa so sedaj že lahko rečemo tretje leto skupaj in so že vsi okusili igranje med najboljšimi slovenskimi klubi.
Vzdušje v ekipi je zares odlično in vsi igralci maksimalno angažirano izvršujejo navodila svojega trenerja. Glede na vročino, ki je predvsem v avgustovskih dnevih vladala na Slovenski Obali in ki so jo okusili skorajda vsi Slovenci, so preliti litri znoja izolskih rokometašev seveda povsem razumljivi.
Trenutno pa Izolani svoej moči tudi merijo v prijateljskih tekmah, kjer trenerski tandem Fredi Radojkovič -Vlado Hrvatin preskuša vse igralce in uigrava moštvo za začetek prvenstva. Proti Grosupljemu so «domači dosegli prepričljivo zmago, pomebnejši preizkus pa je Izolane čakal proti Novogoričanom, s katerimi so se lani do zadnjega borili za mesto, ki vodi v prvo ligo. Tako kot lani so bili tudi letos boljši obalni rokometaši. Nervoza pred začetkom prvenstva pa je bila prisotna pri obeh klubih, predvsem pa pri gostih in v začetku drugega polčasa je izbruhnil splošen pretep, ko se je nekdanji igralec Izole in sedanji igralec Nove Gorice, Aleš Vidic, ki tokrat ni igral, sporekel z enim od gledalcev. V trenutku sta bili na tribunah obe ekipi in delili pravico (udarce). Na srečo seje vse izteklo brez večjih posledic in ekipi sta tudi končali tekmo. Pri Izdanih seje med strelce vpisalo kar trinajst igralcev, kar priča o porazdelitvi časa med vse prisotne igralce. Posebej pa lahko pohvalimo oba levoroka igralca, Grujčiča in Hodžiča, ki sta poleg Blaža Vončine v vratih odlično odigrala predvsem drugi polčas. Seveda pa nista bila sama. Izolo krasi še vedno kolektivni duh, tako kot je bilo v pretekli sezoni.
/


POGLED S STRANI
piše ŽARKO za Kapučino Šporrt

Sedaj gre že zares, dekleta so včeraj pričela s pokalnimi tekmami. Nasprotnice, Celjanke, ne bi smele predstavljati hujših težav. Naša dekleta so v dosedanjih srečanjih z njimi vedno zmagovala, vse drugo bo presenečenje in "senzacija". Letošnja sezona bo vsekakor
najzanimivejša, Izolanke bodo kar na treh "barikadah", ne gre pa pozabiti tudi nižjih selekcij, kjer so apetiti zopet visoki. Dosedanje delo je vsekakor jamstvo, da končno tudi "članska" ekipa prestopi zadnjo stopnico in resno ogrozi gornji dom prve lige. Ob napovedih pa velja tudi nekaj rezerve, igralke bodo seveda imele vse v svojih rokah, ne gre pa pozabiti ostalih spremljajočih dejavnikov in "trenutnega razpoloženja" med vsemi sodelujočimi. Nekatere spremembe pravil igre bodo marsikomu vzele "voljo", zanimivejše bo vsekakor. Izola je med vsemi klubi (moški in ženske) prikrajšana, žal ne premoremo niti enega sodniškega para. Lahko bi kdo pokazal s prstom tudi name, toda ob vseh seminarjih in udeležencih je bil učinek več kot skromen. Kaj pomeni iskati sodnike za pripravljalne tekme
in kako se lahko vse zaplete smo tudi doživeli. Ob vsem, pa gre povedati tudi to, da bi klub moral sam skrbeti za to področje. Igralski "višek", kateri zaradi raznoraznih stvari ostaja, bi morali usmeriti v to, s spremembami v življenju pa je težko nekoga "poriniti" v to delo, ob ambicijah mora prevladovati ljubezen do rokometa. Izolski fantje se za zadnjo, fino obdelavo odpravljajo jutri na Kozino. Nasprotniki jim bodo tudi naši prvaki.
Gostišče Jasna
Izola-Dobrava tel.: 05/ 641 8354
http//izola.gvcri.net
Tudi kapetan, Goran Čebularje zadovoljen z dosedanjim delomj: "Letos smo nabirali kondicijo na drugačen način in vsi smo bili s tem zadovoljni, tako da mislim, da bomo maksimalno pripravljeni na začetek prvenstva. Tudi zadnje pripravljalne tekme so pokazale dobro pripravljenost. Nabrali smo si novih izkušenj in veliko napredovali tudi pri individualni tehniki Vzdušje v ekipi je fenomenalno in vsi igralci se zavedamo težkega položaja. Na žalost pa nimamo ob sebi tudi tako uspešnega kluba in predvsem vodstva. Igralci se počutimo osamljene skupaj s trenerjema. Pričakujem, da se bodo razmere kmalu uredile in da bomo dobili sposobno upravo, ki nam bo pomagala. Sami bomo le težko vzdržali dalj časa."
Tudi trener Fredi Radojkovič je zadovolen z dosedanjim delom:" Na žalost moram povedati najprej da obstajata dve situaciji Prva je v zvezi z igralci, kjer je vse v redu. V avgustu smo trdo delali na fizični pripravi in sedaj se uigravamo za začetek prvenstva. Zadnje tekme so pokazale lep napredek ekipe in maksimalno borbenost, tako da sem s tem delom izredno zadovoljen. Na žalost pa nam ne sledi organizacija kluba in ne vem koliko bomo še zdržali."
Igralci zagotovo pogrešaj i več podpore kluba in nikakor niso zadovoljni z dosedanjim delom, na drugi strani pa je vodstvo kluba zadovoljno z delom igralcev in obljublja, da bo v kratkem bolje. Po odstopu predsednika Marina Mohorčiča in nedelu večine članov vodstva so v zadnjih mesecih dejansko igralci večinoma sami zaslužni za vse rezultate in tako tudi za - prehod v višjo ligo.
Za četrtek 20. septembra je sklicana skupščina kluba. Izvolili naj bi novo vodstvo in se dogovorili o delovanju kluba v prihodnje. (EŠ)
MRK Izola - Grosuplje 37:30
MRK Izola: Vončina 1, Božič 4, Grujčič 2, Sovdat 7(3), Cetin, Vukovič, Čebular 5, Žeger 1, Hodžoč, Slama, Muha M. 5, Muha B. 3, Bubnič, Cah, Ropotar 9, Gregorič
Grosuplje: Župančič, Knep, Rozman 5, Marič, Delič 4, Ljubanovič 4(1), Miklavčič 5(1), Martinčič 1, Oblak 5(3), Aksentijevič 1, Karajič 1, Topolovec 1, Žnidarčič 1, Andrič 2 7-m: Izola 4(3), Grosuplje 8(6)
MRK Izola : Nova Gorica 28:23(14:141
MRK Izola: Vukovič 1, Vončina, Muha M. 2, Hodžič 3, Grujčič 2, Muha B.
2,	Cah 1, Žeger, Čebular 2, Božič 1, Cetin 1, Bubnič 2, Slama 3, Sovdat 4(2), Ropotar 4, Petrinja, Gregorič
Nova Gorica: Pertot 1, Pajntar T. 9(5), Mohorčič 5, Nahtigal 3, Pajntar A.
3,	Širca 1, Bogdanovič 2, Blatnik, Krivec, Slamnik, Vončina
NOV FRIZERSKI SALON V IZOLI
Darinka Budmir je v Ribiški ulici št. 1 odprla prenovljen frizerski salon
DAMA
Tisti, ki so prišli enkrat pridejo tudi naslednjič
fl P
ŠPORTNO	.	1 ! e
DRUŠTVO l/:lal (5
-?■<	? V fitnessstudio
^	.. •	IZOLA / Ljubljanska 51 / tel. 6418-042
H
%
*
S ponedeljkom 17.9.2001 pričnemo z zimskim urnikom: pon-sob od 9-12 in 16.30-22 ure sob. od 9-12 in 16.30-21 ure
iftut \N ŠTUDENTJE
„fENC\, DUM" 'IkoiicTt	Vpis novih
Ujjjo UGODEN P°pUS ‘ od torka 18.9.2001 dalie
Obiščite nas na LJUBLJANSKI 51 v Izoli
od torka 18.9.2001 dalje VSAK TOREK IN PETEK od 17.30 -19.00
Vesna Dekleva s floklstko Klaro Mavčec je dosegla najboljši rezultat med slovenskimi posadkami na svetovnem prvenstvu ladralcev v razredu 470, ki se le končalo v ponedeljek v Kopru.
Pred zadnjimi regatami jima je kazalo še bolje, toda jadranje v močni nedeljski burji jima je prineslo nekaj trkov in slabših uvrstitev, tako da sta osvojili končno 11-10 mesto med 47 posadkami, kar je še vedno doslej najboljša uvrstitev naše ženske posadke na svetovnem jadralnem prvenstvu. Vesna in Klara bi z več treningi zagotovo lahko dosegli še več, saj sta po znanju zreli za uvrstitev okrog šestega mesta na svetu.
Zelo dobro sta v zlati skupini jadrala brata Dekleva, ki sta se na mnogih tekmovanjih že opekla, tokrat pa sta jadrala brez napake in bila drugouvrščena slovenska posadka, uvrščena vsega tri mesta za veliko bolje kotirano posadko
Čopi - Pegan. Simon in Sandi sta zasedla 21 mesto med 105 posadkami in potrdila svoj velik potencial, ki bi ga zdaj že morala počasi vnovčevati.
Od Izolanov sta bila Jurak |R Gale skupno 63-ta, brata Košir pa sta za seboj pustila dve posadki. Tudi mlada ženska posadka čellflOj ■ Abram je za seboj imela še dve posadki, od tega tudi sestri Orel, ki sta zaradi poškodbe krmarke Janje zapustili tekmovanje.
NAMIZNI TENIS
Jana Ludvik odlična druga
V nedeljo je v Kranju potekal prvi Odprti turnir RS Z8 Članice. Za največje presenečenje turnirja je poskrbela ravno Jana Ludvik, za med štiri je namreč premagala Biljano Todorovič, prvo nosilko turnirja s 4:1 Todorovičeva se ponaša z največ osvojenimi državnimi naslovi pri članicah, trenutno pa igra poklicno v Nemčiji. V polfinalu je premagala MllOSt iz Šampionke z 4:0, nato pa v finalu tesno v zelo dobri tekmi izgubila z 2:4 proti Durgarjevj z Mengša. Erika Jauševac seje uvrstila med 16 najboljših. Uvrstitev naprej ji je preprečila ravno Burgarjeva, kasnejša zmagovalka turnirja, z rezultatom 1:4.
Sam turnirje poskrbel za kar nekaj presenečenj v korist mlajših tekmovalk, kar dokazuje, da se z mladimi dobro dela. Dejstvo je, da je večina mladink izkoristila počitnice zelo dobro.
V nedeljo je potekal tudi tradicionalni turnir ob prazniku grozdja v Umagu za mlajše selekcije. Na turnirju je nastopilo 40 tekmovalcev in tekmovalk iz Pule, Reke, Poreča, Umaga, Škofij in Izole. Največ uspeha so imeli ravno tekmovalci in tekmovalke Arrigonija, ki so osvojili kar pet medalj.
Uvrstitve najboljših:
mlajši pionirji: 1. mesto: Trbovc Matjaž, 2. mesto: Vukovič Gregor mlajše pionirke: 1. mesto: Ropret Maja, 3. mesto: Fatorič Kristin starejše pionirke. 2. mesto: Ačimovič Alenka, 4. mesto: Marušič Nika
Šavrlnska regata
POZEJDON PRED 0XYGEN0M
Jadralni klub Ljubljana jeorganiziral eno najzanimivejših slovenskih jadralnih regat, tradicionalno Savrinsko regato. V treh etapah, od Pirana do Izole, od Izole do Kopra in od Kopra nazaj do Pirana, se je pomerilo 37 jadrnic Zmago v skupni razvrstitvi
z
drugi etapi presenetljivo izgubil dvoboj z bistveno manjšim Oxygenom, ki gaje krmaril Srečo Jadek (YC
Olimpie Izola).
% JEETKUNE DO
Jr S.E.A.L. program
Vabljeni vsi (z znanjem ali brez) k spoznavanju najučinkovitejših tehnik napredne samoobrambe ■ osebni stil znamenitega Bruce-a Lee-ja.
Začetni tečaji se bodo odvijali 2x tedensko v telovadnici stare italijanske Osnovne šole, Gregorčičeva 21, Izola. Izven rednega urnika pa še dodatni zasebni tečaji za posameznike. Oktober + 2 tedna brezplačno!
Inf o: 031/260-288
je dosegel izolski Pozejdon
Brunom Antonceni ki Pa je
SREDOZEMSKI BRON ZA ŠOLA JE ŠLA V NARAVO
VASILIJA ŽBOGARJA
Vasilij Žbogar, jadralec izolske Burje je ie nekaj časa prvo ime slovenskega jadranja oziroma je to najmanj od dne, ko je dokončno razpadla posadka Čopi Margon v razredu 470. Toda neglette na to se je Vasilij že v predolimpijskem obdobju vztrajno vzpenjal po svetovni lestvici jadralcev v razredu Laser, ki velja za enega težjih v jadralnem športu, saj je Laser pravzaprav "deska prevelikim jadrom ",
Veliko trdega dela v telovadnici in še več pregaranih ur na najtežjem morju je bilo potrebnih, da seje Vasilij prebil med najboljše na svetu in zdaj je že ime, ki ga še kako dobro poznajo vsi svetovni jadralci v tem razredu. Na sredozemskih igrah v Tunisu je imel nekaj nadvse uglednih tekmecev, posebej tistih s Hrvaške in Italije pa tudi iz Španije. Vse do konca se je Vasilij boril za sam vrh in je imel medaljo zagotovljeno že pred zadnjo regato v kateri so odločali o tem, katere barve bo. Izteklo se je na žalost tako, da je zaradi pokrivanja drugega hrvaškega in italijanskega jadralca Vasilij ostal na tretjem mestu z enakim številom točk kot drugouvrščeni Hrvat Arapov, vendar z manjšim številom zmag v posameznih	regatah.
Zmagal je Italijan Negri, z vsega točko manj od drugo in trejeuvrščenega.
Sredozemski bron je Vasiliju prva prava medalja z velikih mednarodnih tekmovanj, če bo tako nadaljeval pa gotovo ne bo tudi zadnja.
ŠPORTNI RIBOLOV NAŠI EVROPSKI PRVAKI
V	poreču je bilo prejšnji teden evropsko prvenstvo v športnem ribolovu v panogah palica s skalnate obale in z roko iz zasidranega čolna.
V	slovenski reprezentanci so bili Izolani seveda zelo številni in tudi uspešni.
V	lovu z obale so mlajši mladinci zasedli tretje mesto (za Italijo in Hrvaško), starejši mladinci so osvojili srebro (za Italijo), člani pa so bili tretji (za italijo in Hrvaško). Med posamezniki je mlajši mladinec Žiga Letonja dosegel najboljši rezultat, člani pa so se uvrstili na 6, 9 in 14 mesto.
V	ribolovu z zasidranega čolna pa so bili naši najboljši in se ovenčali z naslovom evropskih prvakov.
Naslov so osvojili pred dvema ekipama Hrvaške. Uspešni so bili tudi posamično, saj je član Menole Sandro Valenti osvojil I. Mesto,
Vinko Mojškerc pa je bil tretji.
»PUM.
(projektno učenje za mlade) so še prosta mesta za novo šolsko leto. Vpišejo se lahko mladi med 15. in 25. letom, ki trenutno niso vključeni v redno šolanje, so brez poklica, službe in so pripravljeni narediti kaj zase. Pokličete ali obiščete nas lahko na Izobraževalnem centru Memory, Ferrarska 30 (na barki) v Kopru.
_________Tel.: 05/631-13-13; e-mail: irena@kid-pina.si._
Prvi šolski mesec so izolski osnovnošolci skoraj množično izkoristili za odhod v šolo v naravi. Petošolci z OŠ Vojke Šmuc so se prejšnji teden razkropili na vse konce Slovenije, sedaj pa so storili še tamkajšnji sedmošolci.
Oboji so nekaj dni preživeli v stiku z naravo ob dejavnostih, ki potekajo po programu Centrov šolskih in obšolskih dejavnosti. Ti delujejo pod okriljem šolskega ministrstva, ki njihovo dejavnost tudi delno financira. Gre za pouk na nekoliko drugačen način, z delom naravi, vajami, meritvami in skupinskim delom.
Na fotografiji so petošolci, ki so v bližini Vojskega med drugim raziskovali tudi ledenico, jamo, ki je ljudem nekoč služila kot nekakšen hladilnik. Spoznali in premerili po dolgem in počez, a kot so nam povedali, so bili tudi v njihovem centru (kot menda tudiv drugih tovrstnih centrih) glavna atrakcija miške in paličnjaki, simpatične žuželke, ki so jih nekateri odnesli kar domov.
iŽfr*
v

-
F*
JONA v Stični
V soboto, 15.09.2001 je v cistercijanski opatiji Stična potekalo 20. Tradicionalno slovensko srečanje mladih. Prireditve, na kateri se je zbralo skoraj 10.000 mladih, se je udeležilo tudi društvo Jona, katero je organiziralo prevoz za mlade s celotne slovenske obale. Na povabilo je bil odziv zelo velik, saj smo brez težav napolnili dva avtobusa.
Kljub rahlemu dežju, je bilo vzdušje v Stični razigrano in veselo. Kot že nekaj let zapored, je srečanje potekalo brez alkohola. Dogovora so se držale vse okoliške trgovine in restavracije. Po uvodnih pozdravih so voditelji na oder povabili slovenske škofe. Največja atrakcija je bil koprski pomožni škof dr. Jurij Bizjak, ki je celotnemu avditoriju zapel Avsenikovo pesem "Slovenija, odkod lepote tvoje". Kasneje je mlade navdušil tudi s pridigo med mašo, katero je daroval ljubljanski nadškof dr. Franc Rode. Po maši so bile različne dejavnosti, od športa, pričevanja do molitve. Za glasbo je skrbela obetavna mlada skupina "Krik" iz Kamnika in vokalna skupina "Sirene", prav tako iz Kamnika. Dan je zaključila s koncertom Tinkara Kovač, ki je dokončno razigrala množico mladih.
Srečanje v Stični že dvajset let združuje mlade iz celotne Slovenije. Vsako leto bolj množično prireditev ne zmoti niti vreme, pa čeprav potekajo dejavnosti večinoma na prostem. Srečanje poteka na račun velike požrtvovalnosti Stiškega samostana, Medškofijskega odbora za mlade, Urada RS za mladino in mnogih posameznikov. Tudi organizacijo prevoza s strani našega društva je podprlo kar nekaj podjetij. Ob tej priložnosti bi se jim radi najlepše zahvalili. Mladi smo še enkrat dokazali, da se znamo zabavati tudi brez alkohola in kljub slabemu vremenu. Ko smo si mahali v slovo iz avtobusa na avtobus z besedami: "vidimo se naslednje leto v Stični", smo bili v to vsi trdno prepričani. In smo še vedno.
Gregor Vučko
Zahvaljujemo se naslednjim sponzorjem: Droga Portorož d.d., Kruh Koper d.o.o., Zasebna specialistična ambulanta splošne medicine Marija Vučko dr.med. (Lucija), Kemomed d.o.o. (Kranj), LCI d.o.o., Avtobusni prevozi Rižana, Branko Žav s.p.____________________
Potopis izolskih tabornikov
MEDNARODNI TABOR TECHUANA 2001
Štiristoenainštirideset slovenskih tabornikov je letos začetek avgusta prebilo deset kratkih dni na avstrijskem Koroškem v Šmartnem pri Rožeku. Predstavljali so del mednarodnega tabora TECHUANA, ki se ga je udeležilo približno 1600 tabornikov iz Avstrije, Bavarske, Italije, Luksemburga, ameriške letalske baze Aviano in seveda Slovenije. Tabora se je udeležilo tudi 12 tabornikov Roda jadranskih stražarjev iz Izole.
Sestava tabora
Iz vseh teh dežel so na taborni prostor Techuana prišli tabomiški-skavtski vodi z mladino staro od 11 do 17 let ter njihovi vodniki. Tam so bili razdeljeni glede na njihovo starost v dva podtabora, Alpe in Adria. V podtaborih so bili deljeni po vaseh. Največ 10 vodov različnih narodnosti je sestavljalo posamezno vas.
Namen tabora
V tem okolju so skupaj z vodi vseh ostalih sodelujočih skavtskih organizacij doživeli poletno pustolovščino, bogato z dogodivščinami, kulturnimi in športnimi aktivnostmi, izzivi, s tabornim ognjem pod zvezdnim nebom, z gorami, jezeri in gozdovi koder seže oko. Techuana je shajališče, kjer se sklepajo prijateljstva, ki niso omejene z državnimi mejami in časom! To je duh Techuane!
Na Techuani čez dan
Prvi dan je bil namenjen postavljanju pionirskih objektov (mize, klopi, kuhinja, ognjišče) ter šotorov. Ponudba aktivnosti je bila skopa oz. lepše rečeno, omejena majhnemu številu obiskovalcev. Vodi so se jih udeleževali posamično pod vodstvom vodnika.
Izolski taborniki so bili na kopanju v kopališču ob Baškem jezeru. S kolesom so se odpeljali na izlet do ne tako turistično obleganega manjšega jezera, Dobskega jezera ter so si ogledali jez na Dravi. Obiskali so "živalski vrt" v Rožeku, kjer so lahko videli divje živali. Avstrijska vojska je organizirala veliko delavnic. Sredi tabora so postavili manjši plezalni vrtec, pripravili so delavnico življenja v naravi, mladino so navdušili s prezentacijo radiokomunikacijskih sredstev ter vožnjo s speedboati po Dravi. Izdelali so različna ročna dela kot so svečniki, dnevniki, recikliran papir, obeske za verižice in fdter za vodo. Obiskali so delavnico pionirstva, kjer so spoznali spretnosti vozlanja in lastnosti vrvi, pogledali so si že zgrajene objekte (stolpi,vrtiljaki,kuhinje,ognjišča,vhod..) ter zgradili t.i. "commando bridge". Prepričljivo lahko trdim, da so bili najbolj navdušeni nad progo preživetja. To je res noro nepozabna izkušnja, kjer se v blatu prebijaš čez razne ovire.
Možni so bili izleti v Slovenijo, Italijo, Celovec, Minimundus, vožnja s kanuji...vendar, kot smo že omenili, so bile vstopnice omejene. Ponekod so imeli po vaseh skupno jutranjo telovadbo, marsikje se je odvijala napeta odbojkarska tekma z mednarodno mešanimi ekipami, zvečer pa palačinka party ali zabava ob ognju, kjer je vsakdo skušal pripraviti točko ali pesem, ki je bila vsem razumljiva.
To so bila tista lepa doživetja, ki jih bomo ohranili v spominu in ob katerih tehnične težave postanejo nepomembne.
Hrana na Techuani
Prehranjevanje na Techuani je potekalo tako: udeleženci so dobili v roke t.i. Fassungsbuch (nabavno knjižico) in določeno vsoto denarja, s katero so si lahko v supermarketu kupovali sestavine za obroke. Organizatorji so sicer predvidevali zanimiv jedilnik mednarodnih jedi, ki pa se ga niso vsi držali. Udeleženci so si lahko skuhali chili con carne, slivove njoke, polpete, torteline, riž s kalamari, kruhove cmoke z gobovo omako... Jedilnik je bil udeležencem všeč, ker so spoznavali različne narodne jedi, vendar je bila priprava jedi precej zahtevna, za njihovo pripravo je bilo potrebno veliko časa in dodatna težava je bila v tem, da seje kuhalo na ognju! Na koncu se pa je izkazalo, da se je trud dnevno dežurnih izplačal, saj so bili obroki odlični.
Vrhunec je druženje doživelo na dnevu "odprtih ognjev", ko se je vsak vod trudil skuhati kaj prav posebej dobrega po lastni izbiri in nato skuhano ponudili v poskušino vsakemu, ki je prišel mimo. Vabila na večerje so se razlegala po taboru in vrvež ni ponehal še pozno v noč.
Pri vsem tem početju na taboru je bilo pomembno, da smo vseskozi imeli v sebi duh Techuane. Počasi nam je lezel v srca, z vsakim teževnim sporazumevanjem, ki seje končalo z mahanjem rok, z vsakim pozdravom in nasmehom. "To so dogodki, ki nas tabornike združujejo in med nami pletejo nepopisno lepe prijateljske vezi, ki so za življenje še kako pomembne ! "
Vilette Č.
IZOLSKE LITERARNE DELAVNICE
Spoštovani literat, literatinja!
September se bliža in z njim naše literarno druženje, zato vam pošiljamo program letošnjih literarnih delavnic, ki bodo potekale od 21.-23. septembra v Izoli.
Dobili se bomo torej v v petek, 21. septembra ob 17.00 v avli hotela Marina, kjer boste spoznali svoje mentorje in odkoder se bomo skupaj sprehodili do bivše italijanske šole (Gregorčičeva 24), kjer bodo potekale delavnice. Če se prvega sestanka ne morete udeležiti, boste prostore poiskali sami. Ostale prireditve se bodo odvijale v dvorani palače Besenghi.
S seboj ne pozabite prinesti vaših tekstov, tistih, ki ste jih poslali oziroma novih stvaritev. Vse prireditve bodo brezplačne, udeležijo pa se jih lahko tudi vaši prijatelji in znanci. Po petkovem literanem večeru bo kratka zdravica županje Brede Pečan, po sobotnem literarnem večeru bo krajši glasbeni nastop, v nedeljo dopoldne pa se bomo ob branju tekstov zapeljali tudi s turistično ladjico Delfin II.
Z nami bodo mentorji in gosti: 1. Jesih Milan , 2. Hudilin Jurij, 3. Mazzini Miha,
4.	Stupica Lucija, 5. Čander Mitja, 6. Stabej Marko, 7. Brlek Igor, 8.Mojca Medvedšek, 9. Zoran Ferie
za Beletrino Mojca Medvedšek mojcica24@hotmail.com
PROGRAM IZOLSKIH LITERARNIH DELAVNIC
(21. - 23. SEPTEMBER, 2001)
petek, 21. september, 2001
17.30h Hotel Marina - zbor udeležencev
18.00h Stara italijanska šola - uvodno srečanje z mentorji
20.00h Dvorana v Besenghijevi palači, (glasbena šola) - literarni večer:
predstavitev prvencev Celo na soncu Lucije Stupica in Noč v Evropi Polone Glavan. Pogovor z avtoricama.
sobota, 22. september, 2001
10.00 - 12.00h Stara italijanska šola - delavnice:
poezija Milan lesih, Jurij Hudolin proza Dušam Šarotar scenarij Miha Mazzini
14.30 - 16.30h Stara italijanska šola - delavnice 17.00h-18.30h Stara italijanska šola - predavanje
doc.dr. Marka Stabeja z naslovom Kaj je to pesniški jezik?
20.00h Dvorana v Besenghijevi palači, (glasbena šola) - literarni večer:
predstavitev hrvaške literarne zvezde Zorana Feriča in njegove knjige
Blues za gospo z rdečimi madeži
Pogovor z avtorjem.
thuts za «.o s po
t BOtdlMI MAPIŽ!
nedelja, 23.september, 2001
11,00h Stara italijanska šola - zaključek delavnic 12.30h Turistična ladja Delfin: Literarna matineja
_______branje udeležencev literarnih delavnic
Vabilo
Na Madagaskarju, revni afriški državi s 13 milijoni prebivalcev in tisoči brezdomcev, ki živijo od ničesar, od prosjačenja do brskanja po smeteh, raste Slovenska vas. Mesto upanja za mnoge od njih, ki jim je svoje življenje podaril g. Pedro Opeka - misijonar, ki se na Madagaskarju že četrt stoletja spopada z revščino. Ljudem brez dela in strehe nad glavo sa dan za dnem na tisoč načinov razdaja, prepričan, da revščina ni usoda. Temu velikemu človeku, ki je spoznal, da je boj proti revščini nujen, saj le-ta ubija ljudi, njihove duše in njihovo človeško dostojanstvo ter njegovemu plemenitemu delu bomo posvetili dobrodelno predstavo, ki bo
v nedeljo, 23. 9. 2001 po večerni maši pred Cerkvijo Sv. Mavra v Izoli.
Veseli bomo, če boste z nami tudi Vi.
Andrej Žigon s prijatelji
sobota, 22.9.2001 "KARAOKE JACK"
Dance Lounge TAKKYU ISHINO Brothers Yard UVE! / Psiho Sputnik / lan F aka Gianny Mezanine Dj Yellow / Joe Montana
Primorski poletni festival uspešno odjadral sezono
Primorski poletni festival kljub "izrednim razmeram" izjemno odmeven. 45 prireditev si je ogledalo približno devet tisoč gledalcev.
Osmi Primorski poletni festival je, kot poudarja direktorica Neva Zajc, kljub varčevalni sezoni uspešno izpeljal 45 prireditev, od tega 27 večernih, in tako po številu prireditev ne odstopa od lanskega, hkrati pa je ohranil mednarodnost in odmevnost tako pri občinstvu kot v medijih. Rezultat varčevalne sezone je, da je festivalu, kljub omejenemu številu predstav, uspelo izpeljati uspešno sezono brez izgube.
Letošnji festival je izkazal vse prednosti vitalističnega koncepta, ki smo mu zavezani že nekaj let", pravi umetniški vodja Primož Bebler, vitalizem pa po njegovih besedah pomeni odprtost, razvojno dinamiko in sposobnost prilagajanja.Seveda pa je odpovedovanje lastni produkciji in velikim predstavam lahko letošnja oblika reševanja fmačnih težav, nikakor pa ne sme postati recept za naprej.
Med novostmi, ki so dale festivalu novo dimenzijo, so prireditelji izpostavili raziskovalni program, kije ponudil širok diapazon nestandardnega odrskega jezika in je zaobjel dobro polovico letošnjega programa, pritegnil pa zlasti mlajšo populacijo. Nenavadnih in privlačnih lokacij tudi letos ni manjkalo. Omeniti velja piransko prizorišče "Primorskih zdrah", koprsko plažo pribežniških "Kovčkov" ("Valigie"), tovarniško uprizoritev "Odiseje 2001" v Izoli in "Filoktet" v opuščenem tunelu v Izoli. Ob nesporni odmevnosti festivala tako pri občinstvu kot v medijih in navzlic vse širši prepoznavnosti, pa ostaja ob koncu sezone vprašljiv njegov položaj v okviru lokalnih skupnosti. Vrednotenje festivala na lokalnem nivoju ni sorazmerno položaju, ki mu ga pripisuje država, kar se kaže tudi v deležu sredstev, kijih namenjajo obalne občine. Do nikakršnega premika ni prišlo niti na področju turizma, pravi Neva Zajc, saj turistično gospodarstvo v njem še ni prepoznalo koristnega partnerja. Prav nasprotno je po besedah predsednice s partnerji, ki prihajajo iz gospodarskih organizacij, saj so dobra in zanesljiva, kar dokazuje, da ima gospodarstvo dovolj posluha za življenje v prostoru svoje dejavnosti. V številkah to pomeni skoraj tretjino celotnega budžeta. Skupaj z iztržkom od vstopnic in prodanimi predstavami si festival skoraj polovico sredstev zagotovi sam oziroma zunaj območja javnih sredstev. Ob pomanjkanju jasne vizije razvoja slovenske Istre in trdnejših strategij, je to velik dosežek.
Katja Vatovec
MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA ODDELEK ZA OTROKE IN MLADINO
Bliža se je jesen, z njo pa tudi čas, ko se v naši knjižnici spet pričnejo ure pravljic. Te bodo kot ponavadi vsak torek ob 17. uri v pravljični sobi v prostoru starega italijanskega vrtca, Drevored 1. Maja 9. Prvič se dobimo 2. oktobra!
Letos vas bova v svet pravljic popeljali knjižničarki Nives Kaligarič in Špela Pahor, občasno pa bova morda na obisk povabili še koga. Pripovedovali in brali vam bova klasične in sodobne avtorske pravljice, pa tudi tiste, ki nam jih je ohranilo ljudsko izročilo - slovensko in drugih narodov. Tu in tam bova kakšno pravljico povedali tudi v italijanskem jeziku. Tudi letos bodo uram pravljic sledile likovne delavnice, kjer bomo strigli, rezali, lepili, risali, slikali, barvali, sestavljali. Če je kdo od staršev pripravljen prispevati za materiale, bova veseli. Lahko prinesete papir, barvice, lepilo, stare gumbe, plutovinaste zamaške, krede, vejice, storže, prazne polžje hišice, kamenčke, glino, posušeno listje in cvetje, karkoli se vam zdi primemo in uporabno za likovno dejavnost!
Ure pravljic so namenjene otrokom od četrtega leta dalje. Staršem svetujeva, da mlajšim otrokom prebirajo in pripovedujejo pravljice doma. Za živahnejše otroke pa so morda bolj primerne druge vrste dejavnosti, na primer šport, gibanje na svežem zraku in podobno.
Za konec pa še nekaj misli makedonskega pisatelja Duška Nanevskega, ki je o pravljicah povedal:
"Po starem običaju so otrokom pripovedovali po tri pravljice vsak večer. To je bilo magično početje. Bajke so naredile tri železne obroče okrog hiše. Varovale so mirni spanec otrok pred zlimi duhovi. Morda bi bilo prav ta lepi običaj obnoviti tudi danes.
Čudovite sanjske pravljice so pri vseh narodih najlepša umetnost. Z njihovo pomočjo so ljudje že od nekdaj, najprej ustno, potem pa tudi s knjigo, učili otroke slikovitega gledanja, pametnega mišljenja, lepega izražanja.
Bajke oblikujejo otroško dušo; z njeno pomočjo otroci razlikujejo, kaj je dobro, a kaj zlo, kaj je pravica in kaj krivica, kaj je grdo in kaj je lepo. Odkrivajo jim skrivnostne svetove in zbujajo ustvarjalno domišljijo. Zato so pravljice otrokom po vsem svetu najljubše branje."
Vabljeni torej k uri pravljiv v torek, 2. oktobra. S seboj prinesite copatke!
(Pripravila Špela Pahor)
DOGODKI Tgalerije
MAGDALENA V IZOLI
Čez dva tedna, 3. septembra bo prostore stare tovarne Droge zajel sklop propagandnih in erotičnih performansov pod skupnim imenom Magdalena. Najprej bo vse obiskovalce pogostila županja z ribami in vinom na obali, nato pa se bo dogajanje preselilo najprej na tovarniško dvorišče z razstavo tiskanih in video del preteklih let ter nastopom tolkalske zasedbe The Stroj. Ob polnoči pa se odpro vrata v zgornje prostore s štirimi plesišči, tranvestitskimi točkami, trebušnimi plesalkami, vizualijami, peep-showom, striptizi in še mnogočem, kjer se bo Magdalena predstavljala in zapeljevala naprej do štirih zjutraj, če bodo seveda vsi prisotni vzdržali.
KULTURNI CENTER IZOLA
razpisuje začetni in nadaljevalni tečaj fotografije pod vodstvom priznanega mentorja Danka Petronijeviča.
galerija ALGA
razstava slik avtorice
EDE
PATRU
galerija
INSULA
pripravljamo
DEAN
VERZEL
"IN VITRO"
kino ODEON
V '.j,..,:-;	_•	• .v.;;■ «. j:.'uj,	v^!'
ČETRTEK, 20.9., PETEK, 21.9., SOBOTA, 22.9.,
NEDELJA, 23.9., PONED., 24.9. in TOREK, 25.9.2001
PEARL HARBOR obi7.00in20.30
(Pearl Harbor), ljubezenska vojna drama
Režija: Michael Bay / Vloge: Ben Affleck, Josh Hartnett, Kate
Beckinsale, Alee Baldwin
Tečaj traja 33 ur (11 x 3 šolske ure), cena tečaja znaša 24.000,00 SIT. Tečaj fotografije se bo izvajal v Kulturnem domu Izola (klubski prostor) in sicer začetni tečaj ob ponedeljkih od 18.00 do 20.30 ure nadaljevalni tečaj ob torkih od 18.00 do 20.30 ure.
S tečajem (začetnim, nadaljevalnim) bomo pričeli 1.oktobra 2001 v kolikor bo za posamezni tečaj prijavljenih najmanj 8 kandidatov. Prijave sprejemamo v pisarni Kulturnega centra Izola, Bazoviška 4 in po telefonu 641-55-71, 641-35-13 od ponedeljka do petka med 8.00 in 13.00 uro.
Plesni studio LAI vpisuje!
1.	Kreativni ples za otroke (starost 6-7 let). Gibalno plesna vzgoja, ki izhaja iz otroka, njegove domišljije in ustvarjalnosti.
2.	Delavnica sodobnesa plesa (starost 8-10 let). Spodbujanje plesno gibalnega izražanja, osnova plesne tehnike, priprava za vse zvrsti plesa.
3.	Sodobni ples 1 (starost 11-13 let). Nadgrajevanje sodobne plesne tehnike in improvizacije.
Informacije in vpis: vsako sredo in petek od 17.00-18.30, v plesni dvorani Kulturnega doma Izola (vhod pri knjižnici) ali po telefonu 041/799-513 (Lili)
POZOR! V SOBOTO, 22.9. KINO-PREDSTAVA TUDI OB 23.30!
Art KINO - Odeon
Sreda 26.9. ob 20.30: Filmsko doživetje, ki ga boste še dolgo nosili s seboj:
POT DOMOV
WO DE FU GIN MU GIN
Nagrade: Srebrni medved Berlin 2000, najboljši film ljubljanskega medn. festivala Lif?2000 / Režija: ZhangYimou / Igrajo: Zhang Ziyi, Sun Honglei
Ljubezenska drama, ki se lahko zgodi le v totalitarnem režimu. Pot domov je prepričljiva, romantična zgodba o sinu, ki pride iz mesta na očetov pogreb. Zelo nenavaden pogreb, dokler nam sin ne posreduje izjemne ljubezenske zgodbe med umrlim očetom in materjo. Takšen film nebi mogel nastati nikjer na Zahodu; sploh nebi funkcioniral, saj tako patetično romantičnih prizorov nebi prenesli niti v najslabših mehiških TV nadaljevankah. Vendar v prikazanem okolju deluje vse pristno, avtentično in doživeto. Vse je vpeto v sistem, kar za hollywoodske filme pač ne velja in prav ta Hollywood se močno prizadeva, pripeljati režiserja Yimouja v Ameriko. Zavedajo se, da je eden redkih genijev, ki je v letu dni ustvaril dve mojstrovini (pred tem še film "Niti eden manj"), kar se je doslej posrečilo le Ingmarju Bergmanu (Sedmi pečat in Divje jagode leta 1957) in Francisu Coppoli (Prisluškovanje in Boter 2 leta 1994). Toda Yimou se ne da, kajti na Kitajskem se skriva še na tisoče podobnih zgodb, ki bi jih rad ustvaril brez ameriških producentov.
S spomenikom državnega pomena v privatni lasti so same težave, pravijo Božičevi
TOGI PREDPISI IN DOLGOTRAJNI POSTOPKI
Slovenska vlada je na zadnji seji med drugim sprejela več odlokov o razglasitvi novih spomenikov državnega pomena in mednje uvrstila tudi domačijo Božičevih v Izoli
"Ja, lahko je reči, to je spomenik državnega pomena, a kaj imamo lastniki od tega? Za zdaj le sitnosti in ogromne stroške," nič kaj navdušeno pripoveduje 32-letni Valter Božič, dedič zaščitene kmetije v Polju nad Izolo, ki je zdaj postala še spomenik državnega pomena.
Valterjevi predniki so se semkaj priselili 1920. leta, pravi, ko se nama pridruži tudi njegova 77-letna teta Karla. Njeni starši so skupaj s starimi starši prodali vse svoje imetje v zaselku Brest pri Buzetu, da bi skupaj z ameriškimi prihranki (Karlin oče jih je težko prislužil čez lužo) kupili solidno posestvo na hribčku s prelepim pogledom na mesto in izolsko morje.
Trinajst otrok se je rodilo pri hiši, "a nas je le osem ostalo živih", obuja Karla spomine tudi na brata, čigar sin Valter, ki nadaljuje družinsko tradicijo kmetovalcev, je postal dedič preko deset hektarjev velikega posestva s krepko načetim bivalno-gospodarskim poslopjem.
Valterjevi žulji
Na enem hektarju so Božičevi zasadili breskve, poldrugi hektarje hrušk, dva hektarja in pol pa vinogradov. Da bi lažje preživeli, je Valter pred slabega pol leta kupil sto ovac, že veliko prej pa so postavili steklenjake za intenzivno vzgojo zelenjave. "Domačepridelke z mamo prodajava na tržnici pa tudi preprodajalcem, saj sama ne zmoreva vsega prodati," pravi, ob tem pa omeni, da istrski kmetje nimajo prave spodbude za zadružno oddajo. Pa kaj spodbude, če bi bilo vsaj tako kot včasih, ko je bila v vsaki vasi odkupna postaja, zdaj pa jih je iz dneva v dan manj...
Pa to sploh ni naj večji Valterjev žulj. Veliko bolj ga pekli počasnost birokratskih mlinov. Že pred desetletjem je vložil prošnjo za popravilo poslopja, saj je grozilo, da se bo streha vsak hip vdrla in pod seboj pokopala stanovalce in pridelke. Potem pa je namesto ugodno rešenega zahtevka doživel počasno mečkanje medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščin v Piranu, razlaga Valter, kije obnovitvena dela na spomeniško zaščitenem objektu smel začeti šele pred dobrima dvema letoma. "Ne rečem, da mi niso pomagali. Le polovico stroškov sem plačal, to drži, a kaj, ko so bili ti veliko višji, kot če bi sam poiskal izvajalce. Zdaj pa mi je tudi zaradi slabo izvedenih del -stara vrata in okna so delavci ob obnovi zelo nestrokovno odstranili in nepopravljivo poškodovali - žal, da sem zavodu pustil proste roke pri obnovi in izbiri izvajalcev."
Vrata in okna so res poglavje zase. Najprej so jih delavci ob snemanju poškodovali z orodjem, kasneje pa so jih, kar poškodovana, tako malomarno vstavili, da krila niso simetrična, namesto tesnjenja pa iz kotov zevajo velike reže... "Cene pa so bile take, da dol padeš. Recimo, polaganje kvadratnega metra talne keramike je skupaj z materialom stalo 6000 tolarjev. Res je, da sem prispeval le polovico, vendar pa niti približno ne vem, kje naj vzamem en milijon nemških mark, kolikor bi znašal moj del za celovito prenovo vseh tisoč kvadratnih metrov," se sprašuje Božič, hkrati vendarle zadovoljen, da je vsaj nekaj že narejenega: streha je obnovljena, pa tudi ojačani temelji bodo zdaj zlahka kljubovali času.
Dve, tri o spomeniku
Kolonski zaselek v Polju nad Izolo je pravzaprav eno samo dolgo poslopje, sestavljeno iz nekdanje cerkvice in samostana, kasneje spremenjenega v veleposestnikovo hišo in dve kolonski stanovanji, poleg pa spadajo še tipičen hlev s senikom, pokrita lopa z odprtim kuriščem, svinjak in kurnik.
Valter Božič s teto Karlo - bivanjski del je skoraj dokončan, kakšna bo usoda turističnih apartmajev, pa je odvisno od poteka avtoceste.
"Včasih smo imeli tudi štiri krave in konja," se spominja Karla, Valter pa pove, da so veliko pred njegovimi predniki tod živeli- italijanski kmetje brez imetja - koloni. Nanje še danes spominjajo dve kuhinji z odprtim ognjiščem ter klet in soba v prvem nadstropju.
Vse je ostalo tako, kot je bilo davno - na tleh je steptana zemlja, na stropu pa počrneli tramovi. Valter bi rad v teh prostorih čimprej uredil apartmaje za turiste, a kaj ko "dokumentacija že dve leti ni in ni gotova", sicer pa ga je že danes strah inšpekcij, saj "bo prvič moralo biti vse hkrati gotovo, sicer dovoljenja za obratovanje ne bo, drugič pa mi v kleti zagotovo ne bodo pustili originalnih, z zemljo prekritih tal, pa tudi lesenega stropa brez betonske plošče ne.."
- Bo avtocesta speljana mimo spomenika državnega pomena?
Najhujše pa šele prihaja, čeprav Božičevi upajo, da bo prevladala zdrava pamet. Po eni izmed variant naj bi namreč neposredno v bližini njihovega spomeniško zaščitenega poslopja speljali avtocestni odsek Koper-Izola. "Pri spomeniškem varstvu so mi rekli, naj se malo pozanimam, ali bo tod res tekla cesta. Jaz sem kmet in se na te reči ne spoznam! Le kje naj se pozanimam? Vsekakor pa bi to bila popolna katastrofa! Poglejte, kako lepa je ta dolina, vse je zeleno in obdelano. Izola nima ravno veliko njiv, zdaj pa naj bi bili še ob te!? Če bo po tej dolini potekal viadukt, s turizmom ne bo nič. Le kdo bo spal poleg avtocestnega hrupa in izpušnih plinov?" se sprašuje Božič, ki mu je zdaj žal, da je sploh čakal na vse papirje. Včasih so v naši državi predpisi tako togi in birokratski mlini tako počasni, da res ni čudno, daje toliko "črnih" posegov v prostor. Če bi Valter (podobno kot številni nevestni državljani) že pred desetimi leti začel popravila na svojo roko, bi bila dela že davno zaključena, tako pa so se, strokovno neoporečna, šele dobro začela.
"Veste, živeti na zaščiteni kmetiji res ni lahko! Ničesar ne smem narediti na lastno pest, a tudi nobenih olajšav nimam. Vse prispevke in dajatve moram plačevati enako kot vsi ostali! Ko bi mi vsaj že enkrat nalili čistega vina, da bi vedel, pri čem sem," mi še pravi pred slovesom. Hudo se mu je že mudilo v Koper, kjer ga je v opoldanski pripeki na tržnici z neprodanimi pridelki nestrpno pričakovala mati.
Kristina Menih Mihalič (Večer)
KRIMINALIJE
Tudi nepridipravom gre slabo vreme na živce in ko močno dežuje se kar nekam potuhnejo in počakajo da nadloga mine, potem pa se spet spravijo na delo. Za nami je deževen teden in policijsko poročilo je bistveno bolj skopo kot tisto z viška turistične sezone. Nekaj zanimivosti pa se je vseeno našlo.
POL MILIJONA MARK
Po vsem znani aferi Crosmann, ki zaenkrat še ni razrešena so na koprski policijski upravi predstavili nov veliki uspeh izolskih hitrih podjetnikov. 44 letni DC je namreč v letih od 1998 - 2000 večjemu številu lahkovernih prijateljev, sodelavcev in znancev zmamil za dobrih
500.000	nemških mark in zanje obljubil neverjetno dobre obresti. Obresti so bile tako neverjetne, da je posojilodajalec že februarja leta 2000 izginil in od takrat zanj ne ve nihče, ne njegova družina ne prijatelji in niti policija, ki ga vneto išče.
SEKIRA SE ZA SKIRO
Izolanka je imela skiro ali po domače patino. Bil je modre barve in kovinski, ne pa lesen kot bi si morda kdo mislil. Uporabljamo pretekli čas zato, ker gaje neznanec ukradel in zdaj ga ni več.
MEJA JE MEJA
Na policijsko postajo je poklical moški in ves zgrožen prijavil soseda, ki da mu je podrl ograjo okrog njegovega zemljišča. Tako je nastal še en obmejni spor, ki ga ni mogla razrešiti niti policijska patrulja, ki je odšla na sporno območje. Tam so ugotovili, da je predmet spora kvadratni meter zemljišča nedoločenega lastništva. Zemljišče je bilo obdano z bodečo žico, ki je zdaj na tleh. Zadevo bosta morala soseda rešiti z arbitražo oziroma s civilno tožbo.
SAMSKOST JE TEŽKA
Tujca delata v Sloveniji, živita pa v samskem domu v Izoli. Takšno življenje je seveda lahko zelo stresno in tako sta se v sobi najprej sprla. Potem se je vse nadaljevalo z žaljivkami, končalo pa s pretepom. Dečkom ni preostalo nič drugega, kot da so jima zasegli potna lista in ju naslednje jutro pospremili do sodnika za prekrške.
PUSTIL JO JE NA TUJEM
Ba policijsko postajo v Izoli je prišla nemška turistka in povedala skoraj brazilsko zgodbo. Z možem je namreč prišla na dopust v slovensko Istro, toda potem jo je partner preprosto zapustil in ostala je sama pa še brez denarja v tujem svetu. Dečki so ji pomagali do nemške ambasade v Ljubljani, kjer so poskrbeli za njeno varno pot domov.
KATRCA, KATRCA ...
Za sedaj še vedno neznani storilec je v Livadah vlomil kar v 6 vozil Renault 4 oziroma Katrca. Pomična okna na vratih je s silo potisnil v odprt položaj in tako prišel v vozila. Iz njih je ukradel avtoradio, zgoščenke, zvočnike, orodje in dokumente.
KOLESA KRADEJO
V zadnjih nekaj dneh so policisti na območju Obale in Krasa zabeležili večje število tatvin koles, ki so bila sicer spravljena vendar nezavarovana. Ker vremenoslovci napovedujejo vrnitev lepega vreme dečki svetujejo naj lastniki koles le ta ustrezno zavarujejo, še posebej zato, ker bo v soboto evropski dan brez avtomobila in bodo kolesa zelo v modi.
RUBRIKA ZA PIHALCE
Dečki so precejšnjemu številu voznikov izmerili vsebino izdiha, to pa so rezultati:
-	prvi voznik je imel v organizmu 0,93 g alkohola na kg krvi
-	drugi voznik je imel v organizmu 1,15 g/kg alkohola
-	tretji voznik je odklonil strokovni pregled zaradi suma, da vozi pod vplivom mamil
-	četrti voznik je imel v organizmu 1,79 g/kg alkohola a je kljub prepovedi vozil naprej. Ponovno so ga ustavili in pridržali do prihoda sodnika za prekrške
-	šesti voznik je strokovni pregled opravil
S KAMPERJEM NAD RAMPO
Lastniku in vozniku kamperja z nemško registracijo je uspelo tisto, kar so nekateri jezni Izolani samo obljubljali. Ker je prehitro zapeljal skozi vhod na parkirišče, ko je bila rampa komaj na pol dvignjena, jo je preprosto zvil in tako široko odprl vrata vsem drugim voznikom, tudi tistim, ki nimajo parkirnih listkov. To seveda ni čisto res, saj so parkiriščniki v neposredni bližini, zagotovo pa je povzročil kar nekaj škode, ki jo bo sicer plačala zavarovalnica, vendar bo tudi popravilo vzelo nekaj časa.
KDO JO BO PRVI ZADEL ?
Že več kot teden dni železni nosilec senčnika na poslovnem prostoru nekdanje Flore v Koprski ulici grozi mimoidočim. Še posebej so v nevarnosti vsi, ki imajo več kot stodevetdeset centimetrov ali se peljejo na kolesu, saj z glavo že dosežejo oster rob železnega nosilca. Kako nevarno je to ponoči sploh ni treba omenjati. Zanimivo, da te nevarnosti ni opazil še nihče od čuvarjev reda in miru v občini.
MALI OGLASI
-	SOBO ODDAM dijaku ali študentu v Izoli. UGODNO 031 - 342 567
-	Najamem MANJŠO PODNAJEMNIŠKO SOBO v starem delu mesta.
Najemnina: do 20.000 mesečno. Tel.: 64 00 010 (Samo)
-	V Jagodju PRODAMO SLIVE. Če jih naberete sami boste plačali 70 SIT KILOGRAM, tel: 641 37 78 ali 041 426 883,
-	KUPIM RIBIŠKI ČOLN do 3,5m . tel: 041 - 740 902 (Marko)
-	ZAKONCA brez otrok iščeva sobo za daljše obdobje v Izoli ali Kopru. Plačava polovico vaših položnic(denar dobite vsak zadnji dan v mesecu) tel: 031 - 435 148
-	UGODNO PRODAM električno peč za centralno ogrevanje Panterm 6Kw ali 12 Kw, kompletno z vso opremo, tel: 641 44 15
-	KUPIM BIVALNI kontejner (neopremljen, ni pa pogoj) ali kamp prikolico. Cena do
230.000	SIT (v 12 mesečnih obrokih po 19.000 sit) Pogoj že vgrajena kopalnica in vsaj ena vtičnica za elektriko, tel 031 - 435 148
-	Dne 4.9. zjutraj sem v Izoli izgubila vrečko s fotografijami in negativi na ime Bevitori. Poštenega najditelja prosim, če jih lahko pusti v trgovini Art Foto v Drevoredu 1. maja.
-	Prodam BX, vozen, neregistriran za 100.000 SIT ali po dogovoru. Tel.: 040/687-102
-	Izgubil seje majhen, kratkodlak rjav psiček pasme "Čivava". Najditelju nagrada
200.000	SIT. Tel.: 040/327-328
-	Poceni prodam trajno žarečo peč (drva - premog). Tel.: 640-22-28
-	Kombinirana peč za centralno kurjavo 35.000 kcal (trda goriva ali kurilno olje) skupaj z gorilcem izredno poceni. Tel.: 640-22-28
-	TRIČLANSKA DRUŽINA vzame v najem za daljše obdobje starejšo hišo ali stanovanje v Izoli, tel 031/408 307
-	PRODAM ZEMLJIŠČE (780 m2) sredi Nožeda pri Maliji. Zdaj je to obdelan vinograd. Cena po dogovoru. Tel.: 641 61 51
-	ZA ENO LETO NAJAMEM SOBO s kopalnico v Izoli ali okolici. Tel.: 031 690 163 (Martina)
-	Zakonca brez otrok iščeva primerno ENOSOBNO STANOVANJE v Izoli ali Kopru.
Cena: 40.000 Sit (s stroški). Telefon: 040 850 427	__________________
ROČNA in VODNA MASAŽA FINSKA in TURŠKA SAVNA MEGA SOLARIJ
Izola, Zelena ulica 17 (Obrtna cona)
Tel.: 641 40 33, 641 31 06 ODPRTO VSAK DAN OD 11.00 do 01.00
ob ponedeljkih zaprto
’© ® 2 M
Četrtek	Petek
O	O
sončno	sončno
max 22	max 22
min. 13	min. 14
I Sobota
□ sončno max. 23 I m/n. 18
Nedelja
g
sončno max. 23 min. 17
UREDNIŠTVO MANDRAČA
e-mail:
MANDRAC@S-NET.NET
UGODNI PLAČILNI POGOJI:
DARILO-
kuhinjska t
ehfnica
Projektiranje in inženiring stanovanjske in pisarniške opreme
-	kredit na 1 leto - TOM + 0%
-	kredit na 2 leti - TOM + 2%
-	kredit na 3 leta - TOM + 3%
-	možnost obročnega plačila
-	za plačilo v gotovini nudimo popust do 20%
-	dokumentacijo kredita na 1 leto uredimo pri nas, brez izgube časa na banki
LmobelJSalon pohištva
Gls- mobel d.o.o. Zelena ulica 10, 6310 Izola, Slovenija TEL:+386 (0)5 6417668 FAX:+386 (0)5 6417667
KUHINJE
do konca septembra
Urnik: 09-12 in 16-19 Sobota 09-12