rm
36 številka.
b za
<v Tratm. ▼ totrtok	t4.
ltM.)
Tečaj XXIII.
lakaja f trikrat n Mn v iMtih lažjih tk tovklh, «««»thUi
U »ebotah. Zjatraaj« t»d»aj» it-fetkjf ah 6. mri ajutraj, rMirat p« «b 7. ari	_ Obojne Isdaaj« (Unn :
i* Jtitac aiNt . f.	ima Anici]« f. UM
tri


(• Iim .
»* <« is«« . .; is,— ; ;
j« piiiiviti Hpri| m aoroAfee »pfii ^raaraaala« m ipfin M
•ilra.
P»M*Jftn« (terilke dakiraja t pr*> 4aj*lalc»h tobak« v lrrtu m ■ ar*. Iith Trat« f« ft itI,
EDINOST
81
Oflaai M raiaaa f« tarifa t prt tu; ta Maiara a dakalial *rka«i •* pU4a.w praatar, kelikar «bi*(t aara-iaik rra II; Paalaaa, aaartaiaa ia jam« ii»hr»l<i, aaii aj !aai Iti a« rainnaja po »»»o 4 t
▼•i 4«plai saj a« poiiljaja ar«dal*tT aliaa Cturat it. iS. Vaaka ptovo m« kiti fraakavano, kar nafrsnkoTeaa ••
iprajaauj«, Bakoptai a« n' rr»A«Ja,
Naraiaina, raklanaolja ia odana it>M upravniifvm ulio* Mnlin* pl<! •al« hit. I, II. nadet. NaroJnis^ in o^Um J«. plaiarati lat« Trat. Odp*:a rakla«a «Ja ia praat« piiini««.
ffW »Mm —M J*
. Resna beseda
•latnemn c. k. ravnMeljstvn poŠte in brzojava.
"■■*.- Da, rtaao, a tudi povsem dobrohotno besed« želimo spregovoriti danea do slavnega ravnatelj-at?a. Ne mislimo aa to, da bi napadali, marveč bi telili — tudi v interesa peš'ne institucije same — opozoriti zopet t« slavno ravnateljstva na način, katerim bi se bkratn zamašil vir raznim totbam in rekriminac'jam in katarim bi s« tudi gg. poštni aradniki najbolje obvarovali sitnosti in neprilik.
Lahko je pogoditi, da se oglašam* zopet radi jezikovnega vprašanja. Mnogokateri visoki gospod, ki ne more pojmiti naših teženj in ki sploh nima razumevanja za valike boje sedanje v vsej Avstriji, zgane morda z rameni, mea* prezirljivo: takimi la-palijami ne morejo zgubljati časa aprave takih institaeij! Ali takov imenitni gospod ne opaia, da dagodki gredo vendar svojo pot preko njega in njegove prezirljivosti.
Pametni ljudje računajo s tem, kar je in le ignorantje ai domišljajo, da stvari, dogadki, ideje ia stremljenja zginejo, čim je iste zadelo prokletstvo njihovega preziranja. Ako smo govorili o ignorantih, maramo pripomniti, da je, v presojanja duševnega življenja in stremljenj nsrodov, tadi jsko učenih — ignorantov. To nam pojasajajo, kako da prihaja to, da se česte tudi na viših ia visokih mestih izdajajo najneprimernej« odredb« in kako često visoki gospodje zakrivljajo boje in ogorčenje, ker menije, da je njihova volja mečneja, nego pa ideje; ker menijo, da ae morajo stvari razvijati po njihovi volji, maste da bi s? mi sebe prilagodjali razvoja stvari.
Na tej, recimo: bolezni je bolehal in boleha še dan daaes velik del avstrijske birokncije. P« vsej sili hočejo, da bi se latrle narodno gibanje, sato, ker to gibanje ne ugaja —- njim 11 Po vsej mili se protivijo zahtevam narodnosti v jezikovnem pogleda, ker so te zahteve smešne — njim. Oni metre vse narodne boje se stališča svoje osebne
PODLISTEK.
tesnesrlnosti, jed nastran osti in morda tadi — komoditete. Narednosti pa zahtevajo vsndar-Ie dalje, ideja se širi in globi, a nasledek je ta, da so taki birokratje v neprestanem spora z javnostjo. 01 tedi prihajajo boji, težbe, rekrimi nacije. Od todi prihaja žalostno dejstvo, da pe 30 letih življenja aaiih temeljnjih zakonov so isti še vedno mrtva črka. In to ogorča: državljan ve, česa smo zahtevali; vidi pa, da ne mere dobiti tega, kar mu daje zakon, ker to ni po volji enim, ki so organi te iste drŽave!
V tem pogleda so mnogo greši na naših poštnih nradih. Vedno ponavljajoče se tožbe nas silijo, da se obračamo danes de slavnega vodstva te institucije v Trsta. Penavljamo, đa nočemo napadati, ker vemo, da so vsi nedestatki večinoma posledica stare, že v prejšnjih dobah koreneče tradicije — preziranja zahtev slovanskega dela prebivalstva.
Ne napadamo, paB pa opozarjamo, da bi bil vendar skrajni čas, da bi se enkrat zaključila doba preziranja in bi se inaugurirala deba pomirjanja in zadovoljstva po pametnem in dobrohotnem izvajanja jednake pravic« za vse, v zmislu stavnih zakonov.
K predmetu torej t	j
Dopisnik v zjutranjem izdanfu tega lista od mlnolega torka je napisal besede : ,In č« bi morali pisati in pritoževati se vsaki dan, pisali bomo in se pritoževali, do'der ne dobimo za slovenski de-nar slovenskih tiskovin".
To bi bilo vse prav in lepo in je častno za naše ljudstvo, ake hoče reklamirati svoja prava, dokler jih ne dobi. Ako pa se vprašamo, da-li je prav od strani državne oblasti, oziroma od aprave pošte in brzojava v mestu tržaškem, Ua jeden del avtohteanega prebivalstva v tej mestni pokrajini trialki mora še le prositi in prositi tega, kar ■a gre 2« po ukona in kar bo ume samo ob sebi v moderni in pravni dižavi? moram« odgovoriti na kratko in odločno, da to ni prav 1 To nikakor
6« U O MAN.
Poljaki apiaal Balealav Prva. Paalartail PaJraraki.
Kmet j« gledal starca z začedenjem in po« milovanjem, čegar zarudel« oči 10 ae napolnile s solzami.
.Gospod', j« rekel Polž, .vi imat« zmedene misli, ker me tako napadat«. Le pomislit« s', ali je to pametna, prositi človeka, naj ai d* oda«kati roko, ali podrezati si vrat ? A ka; bi jaz, km«t, počel brez zemlje ?...*
.Kupil si drugo posestv«... Še jedsnkrat tolik«... Jaz sam ti poiščom tak* pristavo...*
Polž j« kimal i glavo ; naposled je odvrnil: ,G«vorito va-me, kakor kmet drevesa, kadar ga izkopava v gozdn ter ga hoče zasaditi pri hiši. »Pojdi — pravi ma — bodeš rastlo pri hiši, be-de< med ljudmi...1* Na in bedaste drevesce «dhaja iz gozda, kar mora ; toda prodno ga vsadć v nov« semljo, se posuli. Vi pa hočete, naj bi tudi jaz tako propal z ženo, otroemi in živino vred. Kaj bi počel od onega dne, ko bi predal aveje posestvoP* Razgovor jima je pretrgal bradač, spregovo-rivii očeta p« nemški z vzvilanim in odločnim glasom.
»Torej ne prodaS?1 je vprašal starec.
„Ne*, je odvrnil Poli.
.P« petinaedemdaset rabljev oral?"
.N«-.
»A jaz ti pravim, da pr«dašlK je zaklical bradač, nasilno prijemii očeta za roko.
.N«-.
.Pradaš, gaspodar", je pon«vil starec.
Odšla sta preko mosta, barno se razgovarjaj« po nemški med seboj. Kmet si je z roke podprl brado t«r gladal za njima.
Nakrat pa je obrnil eči de grajščin«, kjer je godba ž« atihnila ter v oknih postale tema« ia neka nova mist.! ma je šinila v glavo, kfcjti ura« s« j« vrnil h koči.
•Neža l* je zaklical, odprli vrata v vežo, .Neža t... ali veš, da je grajščak prodal posestvo Nemcem ?..."
Gospodinja, stoječa pad ognjiščem, se je prekrižala z žlice.
„V imenu Boga očeta 1... Ali si zblaznil, Jožef?... Kdo ti je poTedal to?'
.Ravnokar sta m« na caati ustavila dva Nemca ter mi povedala to ia ie... Veš kaj Nežaf... Še naše posestvo sta hotela kupiti... Nale lastno posestvo'.
.Ti si pač popalnoma zblaznil 1* je zaklieala Polževa. ,Andrejč*k, zdirjaj na eesto, če mar ae
ni prav, naj sodimo že stvari a katerega-koli sta lišča hočemo. Ni prav se stališča jeinak»pravnega državljana, ni prav ss stališča zakoni, ni prav se stališča ustave, ni prav se stališča svobode in na vse zadnje ni prav tudi se atališča ugodnosti nradnikov samih. V tam poslednjem pogleda je uprav klasičen izgled ona uradnica, o kateri pri-povednje naš dopisnik, in ki jo vskliknila : verh mi f, ko je morala še le iskati slovensko tiskovino! Iz tega je razvidno, da ob sedanjih razmerah trpe tudi uradniki sami. Slovenske občinstvo je ogorčeno, ker se mora še le rovati za sv«je pravo, uraduiki pa so sirote, ktr im«j» sitnosti na jedni strsui, ake se hočejo izogniti sitnostim na drugi strani: sitnostim se slovenskimi strankami. Mi predpostavljamo namreč, da mnogokateri uradnik, ki skriva slovenske tiskovine, ne dela tega iz nasprotstva do nas, ampak v straha pred laškim občinstvom in — Piccelom". Gorje njemu, ako bi se zmetil kedaj in bi dal laški stranki slovensko tiskovine 1 To bi bil kriki Tak« je revež v ved-nem strahu. Zato je raje previden in drži aloven-ske tiskovine povezane, shranjen« in zaprte tako, da se — ne more zmotiti 1
In temu večnemu pričkanja in pritožbam ed strani slovenskih strank, ter tej večni zadregi uradnikov bi s« dalo odpomoči na najjednostavneji uačin; na oni, ki se priporoča od nale strani vedno in vedno. Tiskovine naj bi bile trojezične, pa bi bilo rešeno to vpiašanje 1 To zahtev« ponavljamo danes, ker smo izvedeli namreč slačajno o prscedenčnem slučaja, ko je poštna uprava nekje drugje storila to isto, kar zahtevamo mi za Trst. To se je zgadilo za Dalmacijo, a zgodilo se je na zahteve — Italijanov 11 Vidimo, da čitatelj zmajuje z glavo, češ: saj se tu v Trstu ravno Italijani apiraj« trojezičnim tiskovinsm! Za b«ijo voljo: ali jih ne poznate?! O tam, kjer s« «bne-mogli in ne morajo teptati pravic druzih, tam so Italijani grozno navdušeni za jednakopravnost! Tam doli se je dogajalo najbrže, da so Italijaai ta
zagledal Um kakih Nemcev, kar oče pripevedsje n«kaj nespametnega../
Andrajček ja zdirjal ter se vrnil v«č kratko, pripov«daj6, da na cesti za mostom, je res videl dva človeka v granatnih anknjab. Polž je med t«m sedel aa klapi molčć, s povašeno glavo in povoie-nima rekama, podprtima ob kolena. V sobi se je združil sivkast dnevni svit z rdečkastim bleskom •gaja, narejaj« ljudem in predmetom mrtve, toda grozne obraze.
Gospodinja je nakrat pogledala moža.
.Osmi si tako obledel ?' je dajala. „Kaj ti
je?"
m Kaj mi je P' je ponovil, .tak« me vprašaje pametna lana!... Aii n« razvidil, č* je grajščak prodal pesastve, da nam Nemci odvzamejo livado?*
.Zakaj bi jo vzeli ?' ja odvrnila gospodinja z negotovim glasom. .Saj lahk« tudi njim plačaš aajemščine, kakor grajščak u«.
„Ti govoriš, kar ti prinaša slina, ker n« veš, kaki lakamneži so Naroči na krmo. Obo! oni redč mnege živine... Naposled" je dodal zamišljen«, „mi vzem6 livado, da l»i me dražili ter me pognali s posestva".
.Ni še gotovo, kdo prežene kegi", je «4vr-nila Polževa j«eno.
.Jaz jih ž« n«", j« zalapetal mož.
(Pnda ia).
pa tam dobivali kakav Li vatski recapie. Ta j;b je peklu in jezilo iu zahtevah so — jednakopravnoat jezikav ua vsrh post.»b. Ia p .štna uprava )•) ugodila Italijana^«, da je po »sej Dalmaciji uvela trojezične tiskovine!! A sedaj račanajaio, da j« v Dalmacij;, ki ateje pol milijona prebivalcev, la kakih 16.000 Italijanov ! Koliko ugodaeje je številno razmerje za nas ta v Trsta !! Kar je prav tiatim par od sto Italijanov v Dalmaciji, mora biti dobro tu'li za kakih 50.000 Sluveucev v Trstu io okolci 1 Poštno upravo ; * naj lo bnga to, če bode tudi male« ropotal tu ti B. icolo* iu družba. Državni i.bi, »ii ruora biti v ravnila le jeduaka pravica za vs<r, ne pa jtaa ljudi, ki se nikakor u»čeje »pri jazniti z zakoni in ustavo države, v kateri žive! Te jezu naj ae ne boji liivuateljatvj po<te in br-su-ja-.a. Mi poznamo to jezo, ie hiinjenaje. Pojav lia se na grozen način, dokler se nadejajo laski gospodje, da kaj dosežejo stojim krikom. Vzemite jim to nado, ustvarivši fait aecompli, pa izpuhti ta jfeia, da ne bodote vedeli kedaj. To šibo videli La naših sodiščih, ko so se jele piikazaviti prve fclovenske uloge in ko so se čult prvi obrambeni govori v »loveBrtkem jeziku 1 To so sipaia izvestna glasila ognja in žveplja okolo sebe, to je kilo krika in vika, to je bilo zgražanja, prstenja iu — dennncijacij I A danes ? Slovenske uloge se muože, naši odvetniki govora mirno slovenski, in „Pic- j eolo* in družba — molči ! Tako boda povsodi, i kjer koli državna oblast pokaže resno voljo za vr- j šenje jednakopravnosti, in kjer pokaže z dejanji, ! da se ne da plahti od nikogar 11
Zaključujemo torej z nado, da tudi slavao e. k. ravnateljstvo pošte in brzojava pokaže tako resno vuljo in da pokaže tudi z dejanji, da se ne da strašiti od nikogar v avejem prizadevanju, da ugodi vsem v zmislu jednake pravice za vse.
Deželni zbor istrski.
JL Vil. se;« dn* 26. fttouvmrjm 1898.
(Dalja.)
Navtli smo zabteve italijanskih poslancev v deželnem zbum. Kdor le količkaj pozna šolske odnošaje v Istri, je sprevidel na prvi mali, da so te zabteve narekovale: jezičnost, objestnost, brezobzirnost z jedne strani, z drnge strani pa težnja po poitalijančevanju hrvatskih in slovenskih šol ter hrvatskega in sieveuskega naroda v Istri; težnja, pod katero zgineva vsako čntstvo p avič-oosti in vsako spoštovanje do zakona. D« so Italijani taki, s* tem niso toliko krivi oni sami, kolikor oni, ki sojih vzgojili taka in so jih aapraviii take sa svojim postopanjem. Italijani vedo sami prav d*bro, da se jim ae godi krivica. Ali ko vidijo, koliko se jim je privolilo onega, do česar nimajo pravice, pa sesajo vedno dalje s« svojimi zahtevami.
Kako vse drugačne so zahteve hrvatskih in slovenskih poslancev I Le-ti ne zahtevajo ničesar drnzega, nego to, kar gre Hrvatom in Slovencem Istre po zakonu in pravici.
Njih zahteve so nastopne:
I.
Da ae pouk uredi takim načinom, da kodo vsi dolžni imeli priliko zahajati v šole, kakor tako zahtevajo šolski zakoni. Bodisi, da se dado odpreti i« ustanovljene šole, ki pa nimajo učiteljev; bodisi, da se povsp*ši snovanje onih šol, za katere so strank« že prosile; bodisi da se preskrbe šolska poslopja ali povačajo že obatoječa — o čemer naj s« resno jemljejo v ozir gospodarske razmere šol« skih občin, kakor tako predpisuje naredba visokega c. k. ministerstva za nauk in bogočaatrje 28 .julija 1878 it. 12123,
II.
Da ae vestna določi materini jezik šolskih otrok v obstoječih šolah, da se bode mogel pouk nroditi tako, da se bodo otroci poučevali v materinem jazikn, kakor tako zahteva temeljno didaktično načelo, v kateri namen naj se premeni naučni jezik, kjer isti no odgovarja temu načelu, in naj se ustanove paralelke za manjšine šolskih •trok gleda na njihov materini jezik povsodi in jedino tam, kjer je štavilo te manjšine toliko, ko-likor zahteva zakou za ustano vijanje šol. Istodobno naj sa da morda prilika za priučenjo dragega deželnega jezika. Teh nafel se je držati v bodoče o ustanovljanju šol.
* in.
Da sd iuo.iujejo ia mtiU« učiteljev ia učiteljic le prosilci, u»p »»obijeni ta i v nauči^m jezika (uiir»u»a jezikih) detičmh šol ia mol istimi naj si izbirajo najbolji.
IV.
Da se odrodi obnovljenje preiskave v stvari profesorja Kožuha tako, da bodo zatlišani slo-venski ia hrvatski dijaki; da te odredi stroga disciplaarna pr^i-kav* proti ravuatelju učiteljišča v K.»piU, Markrlju, uli nj»>*ove^a pristranskega p«stOj>anj;i e slo .-*u .k mi dijaki v spomladi leta 1897, na4*!;# radi d' »dka s profesorjem Kožuhom ia radi njegovega delovnuja splob.
V.
Deželni odbor se poživlja, da naj ne dela zaprek mtano vijanju hrvatskih a'i Blovenskih ljudskih ali šol ali razredov v obče, da rabi v šol-rtkih stvareh jednako m-io za Hrvate in Slovence, kakor tndi za Italijane.
VI.
Da se v obče više šolski zakoni, odlotno in brez ozira na ueutemdjene in neopravičene prigovore od katere si bodi strani.
(Pride ie.)
PolitiAke v«sti.
V TUSTU, dae U3. marta 1896.
O programu ministerskega predsednika piše .Slov. Narod* jako ostro. Očita mu, da se je omejil le na par splošnih izjav, kak^ršn« podaja sleherna nastopajoča vladu, da ni zinil besedice glede svojih na/.orov o najaktuvehejSih vprašanjih. Grcf Thun uaj na misli — tako pravi glasilo narodne stranke — da stranke ie njegovim cotte-lotom na ljubo postavijo v ozadje svoje narodnostne zahtf**«, .Narod" zaključuje, da tieba najveće pievidm sti proti novemu minicterstvu.
Tudi ,SlwientV pravi, da «i je desnica želela več jasnosti v vladni izjavi. Vender izraža svojo zadovo'juost onimi odstavki, kjer obeta vlada pravično postopanje de vseh uarodno*ti in zatrja svojo voljo za izvedbo socijalnih reform. Sicer pa mauimo, da bodo avstrijski narodi sodili novo vlado po nio delih!
To stališče ae vidi tudi nam najprimerneje. Sevoda je osupnilo vsakogar, da oni Tkan, o ka terem gre gias, da ga ni smeti meriti z merilom navadnih Ijadij iu kateremu pripisujejo posebno izrazito lastno voljo, ni uašd nije lue t bvezne besedice, kako da boče rešiti fer^e narodno vprašanje in storiti konec krivicam, ua katerih trpe slovanski državljani. Vendar menimo, da se ne smemo prenagliti z — obsodbo, zlasti ne preostro obsodbo, ker moramo pripozuati, da je bil isto tako zapet tudi proti nemškim preteazijaiu 11 Praška „Politik" meni oelo, da ima to postopanje nekaj dobrega ua sebi, ker no sili nobene stranke, da bi sa čutila obvezano vladi in da bi se izpostavljala sa nje programstiško izjavo. Naj boli da velja to za desnico. V svojem varnem pristanišča da lahko pričakuje dejanj grofa Thuaa, ki so na vse zadnje odloč:ln«ja, nogo pa najizraziteji programi vodilnih ministrov.
Tako je M Dajanja ao glaruo, ne pa lspi programi.
K položaju. Danes se vrši razprava o izjavi grofa Thuua. .Slovanska kri anske-narodna zveza* je imela včeraj tri aro trajajoče posvetovanje o položaju. Poal. dru. Šusteršiču se je poverila naloga, da bode tolmač stališča zveze v gori omenjeui razpravi.
Skoro neverjetna pa se nam zdi vest, da vlada sama ne misli poseči v to razpravo. Ako je tema res tako, potom vsa razprava nima zmisla. K večamu bi se to vedenje dalo tolmačiti tako, da grof Tliuu sploh ničesar ne pričakuje od tega parlamenta, da mn torej ni ležeče na tem, kako sodi o njem ta parlament. „Slov. kričansko-na-rodoa zveza" je nadalje dovolila posl. Berksu, da sme interpelirati vlado, da odpozove avstrijske Vojaka s Krete.
Vprašanje obeh podpredsednikov zbornice poslancev se je torej rešilo. V zmialn sklepov skupin ua desnici je izdala parlamentarna komisija komunike, ki javlja, da je I. podpredsednikom določen Slovenec dr. Ferjančič, drugim pa Romun Lupul, deželni glarar v Bukovini.
Iz italijanske komor«. V italijanski komori je bilo včeraj jako živo. Junak dneva je zopet glasoviti Crispi m njegova umaz»na afero i« onik
časov, ko je jemal, oziroma si dajal .iipoiojati" za-so iu za svojo Lino ta«, kjor ja bilo kaj. Odbor petorico je s'avi) avojo pradloge po ti«tem znanem rocopta : operi mi kožab, ali a« zmoči mi ga I Sita uaj bi bila ovca pravica, a trava Crispi-jevaga .poštenja* naj bi voadar ostala nadotak« njena. Patorica meni nekako, da dejanja Crispijsva niso baš lepa, vendar pad ui vzroka, da bi ga postavila pred S' dišče. Govornika republik«no* in socijalistor sta so odločno uprla temu toluia^enja, meneča, da so dejanja Crispijeva čiato navadna zločiustv . Dtaes se nadaljuje razprava.
Bolgarska. Bolgarski op»z;aijiki listi razširjaj* ž* delj časa vesti o oboroževanju Bolgarija in o mobilizaciji, ki ae ima pričeti v kratkem. Ker jo bolgarska vlada menonja, da bi jo tak« vesti lahko spravile ? zadrego, je izdala nalog državnim pravdnikom, naj strogo pazijo li to, da n t bodo prihajalo več v javnost take vesti. Mogoč« j«, da niso v«sti opozicijskih listov do cela verjetne, a!i istina je tudi, da na Balkana postajajo razmero zopat kritilne posebno od takrat, ko ie je razkralj Milan povrnil v Srbijo.
Razlidne ireiti.
Mi smo tisti, ki vznenlrjano mirne Tržačsnt t Tako zatrja „Amico* v polemiki se ,Slovencem* in s nami. .Slovenca* bi ie odpustilo to glasilo duhovnikov, združenih v fllijalko „Piccolove* tolike zalog* sovražtva zoper Slovence, ali „Eiinosti" ne more odpustiti, ker ona živi tu .med nami" in bi morala vedeti, da ilavizem je le importiraa le-sem in vzdrževsa od četorice vročih ghv, ki bi hotele delati dobre kupčije na račnn Tržafianovl
Ali ste ga iali falziflkatorja v sveien'iki obleki ? 1 Ali ste ga čali moža, ki bi moral biti že po svojem poklica propovodnik sama in Čist« resnice, kako zaniknje dejstva, kako falzifikaji zgodovino m — kako krade čast poW>oim ljudem!! In ker je ta notic« v očevidni kavzalni zvezi on sedanjim bojem radi slovenskih propovedi in ker so vsi slovenski duhovniki, akljafiljivo Škofa samega, tega prepričanja, da so rečene propovedi potreba«, smo pa averjeni mi do dna svoje duše, da je hotel „Amicovec" tudi slovenske duhovnike njega lastne tovariše, — označiti, kakor tć^te calde, ki hočejo delati dobre kupčije na račan Tržačanov! I Po tolikih silnih borbah, po mogočnih pojavih narodne zavesti tržaških Slovencev v minolem leto, ob toli bajnem socijalaem življenju tržaških Slovencev, ob tolikem številn narodnih draštev v mesta in okolici, v katerih je zbranih na tisofi« členov, ob vsakdanjem naraščanju narodnih institucij in slednjič ob dejstva, da je vsa okolica zastopana v mestnem in deželnem zbora le po narodnih zastopnikih, da bivajo v tej pokrajini Slovenci ž« ato'etja, da so bili od nekdaj stražarji države ob tej obali in da je država v nevarnih fta^ih na slovesea način, opetovano, pripozu»la njihovo ek-zistenco in njihova narodna in politiška prava — v očigled v s c is tem resnicam treba pat .Ami-covske" brfzobraznosti, da se ves „slavizem" tržaški ozuača kakor delo 4 vročih glav in — sleparjev, ki iščejo le svojega dobička 11
Kaj naj rečemo o duhovnika, ki iz gole narodne strasti na toli drzen nallin falziflknje dejjtvn in k{. vedi'm% in pmačunjeno vara svoje Čitatelje, kolikor a* dostaje izvora sedanjim bojem in vzrokov istim PI
.Amico" nas pozivlje, naj le porušimo, ake moremo, 19 vekov življenja in kulture italijanske I! Tu ga imate katoliškega duhovnika, kako zvesto prepisuje fraie iz židovskih glasil, sovražnih veri katoliški iu glavarja cerkve katoliške! Pribito bodi tu, d& so se tražaški Italijani sklicevali istotake na tiste XX secoli di vita e col tura. latina, ko so proslavljali nedolgo temu obletnico 4onega dne, ko se je ugrabljenjem Rima odprl propad med novo IUhjo in cerkvijo!! Sicer pa, ko nas že poživlja tako, da naj porušimo le. ako moremo, Česar rušiti nočemo, ker privoščamo življenje vsakomur, — poživljam* ga, naj p* poruši od, če mor«, naše slovansko gibanje. Menili hi, da mu to delo pojde kar izpod rok, ako ni tedoma lagml tedaj,
ko je rekel, d* j* ves slavisem v Tr-fa le delo 4 vročih elav. Ni shmks, d* ne b 20 Teko?
■tare kulture knr d obilo delo 4 — Veparjev, o katerih no<«e nič vedeti slavensko ljudstvi Malce čndno je pa *endtr, da ae to ljadstv« ravno sedaj izreka solidarno z onimi, o katerih noče nič vedeti! Mar ne, slavno glasilo fl '»atki „Pic-colevo« ?
.Amic *a nsra grozi, da si Tržačaai že siti teh keriiedi)! Če t^rej slovenski vernik želi olušati beaedo božjo » sv*)«« jezi ko in ako vili pastir ustreza te| želji po svoji apostolski .loltno^ti, je to — kome i.|»! 1 Duh vnik, ki tako p ** se proglaša »ar« — mi n« moremo promeniti svoje sodba
—	zaveznikom sovražnikov verskega čarstv«vanja in koristi cerkve t
.Amicu* grozi dalje: .Ako bi bili meščani tako fananč.ii, kakor so i qnatro mesta .ort, z a -kjnčiti bi morali stvar s tem, da bi jih vrgli iz mesta'I E, dragec, saj bi nas radi tudi brez tvojega sveta, ako bi — mogli I Ali ms ne morejo, in ne morejo n«g zato, ker nismo sa«o stine, kakor I a ž e š ti — katoliški dubovoik laze I —, ampak nas je nekaj več — ravno zadosti, da hočemo in da ostaaemo ta, seštevajoči svoje prava kakor jednakopravni državljani in občani.
Dotično notico svojo nakljnčnje .Amico" obligatnim hinavstvom. Piše namreč: .Bog daj, da no bi prišlo do tega, (da bi nas namreč vrgli iz mesta), ali zapomnijo naj si, da tudi potrpežljivost iu uamiljtuje imata svojo moje I La l>au nota com« pagma (i s« morala vendar enkrat naučiti, kako ne mora vesti človek v hiši drng h in potem bi prišel zaželjeni mir lM
Ta trdi torej „Amieo*, da smo ia mi krivi vseh bojev v Trsta, a oni drugi, ki tisočem slovenskih probivalc^v odrekajo cel6 versko tolažbo
—	oni so iw d.j|žii kakor novorejetto dete. Tako falzifikuj« duhovnik odnoiaje in dejavni t Ali je res možno pn katoliškem duhovniku popolno nedostajati)* remiicoljobja in čuta pravičnosti?! Ali je možno, da se katoliški duhovnik oglaša kakor sogovornik nasilstva, krivic-, in d* med vrstami celo Hču*a na nasilstva?! D , mužao je! Tako stoji črno ua belem v vAmicu".
„Primorski List" „Amikovcim". „Primorski list" pise v -voji zadnji številki :
.Milostni š-of tržaški so odredi* za slovenske delavca pn sv. Jakoba v Trstu 6 po»iaik koa-forenc. .Piccolo* m .židovski msgistrat* sta zagnala str.«- h ap. ž njima jo potegni'« gospoda okolo .Atoica* in v spomenici protestirala proti taki .panslavisticni* naredbi. Škofijski ordinarijat se j« umaknil gosposki in poulični druhaii. Slovanska duhovščina je bila užaljena do dna srca.
Preć. šk' fliski ordinarijat je konačno vendarle sopet odredil postne govore ia po Veliki noči. Drnhal pa zt.pet kriči in tudi „Amicovci* so pognali tržaške katolike (Piccelovce), na» «e prizo-vajo na Meo teci torio, pardon... do sv. stolice l
Taki škandali ne m • ž u i 1« v Trstu l Apostolskega moštva manjka ! Za take škandale nima naš jezik dovolj ostrih izrazov".
Kje je Prošek??? Piiejo nam u Fulja: Te dni sem debil s Prošeka neko poiiljatev po železnici. Tovorni list je imel samo laški iu nemški teka t. Ta okolnsit me je prisilila, da sem malo bolje pogh-dal v ta tovorni list. In vidal sem :
Na mtstu, K|or so natisnjene Sosedo ; .ritem-pel der Vcrs^nai-Station* je bil piitiauj«« pečat železuiške postaje na Preseku in sicer: .Proseceo k. k. pr. SUdb. G. + J. K. pr. S b\ M." Toroj 1« nemško in luško. — Pojmo aslje l V rubriki .Wa;a Stsmpel" je dvaarac pritisnjen pečat .Proseceo*. Na sprednji strani je p«cat postaje v Divači, ker je to preložna postaja in mora naznačiti, kedaj je kaka stvar prišla u* postajo in kdaj je bii» udpravljena. To pa je tak« ua znanje dano oJovešaemu rodu :
SUdbahn 17.3. Divncca 98. iibergsgangen.
Sedaj pa vadi ljubi Bog, da li j« do* 17.3.98 na južui 2 leznici bila pogažena ali povožena kaka krava, ali ktj stičnega temu, kar nisem prav trden ▼ toh jezi a i ti, ali tolike vem vendar, da je „die* nemško, .vacca* pa laško, oboje .-kup-.j p« — grozna neumuosr, katare privilegovana južna železnica pošilja po svatu po zelo nizki e*ui! Š- »tkaj 1
Sprejemnik peiiljatva na poataji sa ProseJco mora aavada napisati, 4a j« vsprajel ista v reda. Ia ta je gotevo napiaal po povelju s rojih visih : ,fvber-genoman*4. No, to je že nakaj! Da bi viial to kakav Nemec, kako ubogi slovenski služabnik sna izražati po uemški ivojo pridnost in točnost, bi gotovo vakliknil: Der Kerl macht Fcrtschritta l
Dolgo sem gledal U .Fraehtbrief, da mi je'akoraj zmrgolelo pred očmi. In potem sam se vprašal: ali na Proaaka ros ni žive duše, ki bi nabrala nekolike podpisov in zahtevala, da so na poitaji proseški morajo prodajati tovarni listi se slovenskim tekstom, da bi imel pečat tndi slovanski napis, in da bodo tndi drage tiskovine sa slo< venskim tekstom, kajti, sa Boga, Prosak vendar ni kje Um na Tirolskem !	Crai.
Ovojna mera ? Pišejo nam! Pred časom sem imel posla na tukajšnjem c. k. sodišču. In sieor v depozitnem fondu. Izmed tr«h gospodov uradnikov sta dva popolnoma vešča slovenskemu jaziku in s« tndi rada poslužujeta istaga. Tretji med njimi pa, ali ne zna ras prav uič naloga jezika ali pa ga zna, a nočs govoriti. Pobotnico imajo ta že pripravljeno, toda le v — italijanskem jeziku I Saj vendar bi lahke naprav li tudi Slovencem, kar Italijani že imajo! Največ pa me je zbodla ta-bliea, na kateri ali napisani besedili dveh italijan-akih pobotnic, da si more jsdnostavno prepisati oni, ki treba take pobotnico. To samo na sabi je koristno auankam iu uradnikom, kor poslednjim ne treba, da ki še le tolmačili strankam, kako delati pobotnice. Toda, ako se našim sosedom delajo ugodnosti — mislim, da bi jih morali tudi nam. Saj imamo pravico zahtevati enako moro sa V a e! Nadejam so, da bode zadoščalo tah pur vrstie, da te popolni, kakor treba.
Pravicoljub.
Odbor M Kmetijske in vrtnarske družbe sa Trst in okolico" bode imel svojo redno sejo v soboto 26. t. m. popoludne ob 2. uri in pol v svoji pisarni, via Geppa št. 14. I. nadstr.
Izpred porotnega sodišča. Včeraj je bila prva porotna razprava trga za«odsijja in jo bil na zatožni klopi 40lstni Jurij Malovac iz Soprnnja, občina jelšatiske, radi nmorstva. Porotniki so ga spo* znsli krivim -amo tež'iega telesnegi poškodovanja in v zmi>lu tega verdikta je sodišče obsodilo Ma-lovoa na 11 mesecev težka ječe.
Nssrsčs. «2!etni Jurij Kuačer je bil povožsn predvčeraj na lednem trga. Ker ju bil ranjen na več mestih, so ga nekaterniki sprovadli na zdravniško postajo, kjer mu je zdravnik odpomogel.
Težaku Antonu Cimarosti je zdrsnil z rame sodček, v katerem je bilo 50 litrov vina. Hotel je uloviti aodček, a pri tem mu je prišla desna roka ravne med sodček in tlak. Take si js zmečkal vso roko. Zdravnik na zdravniški postaji mu je odpomogel za oilo.
V	nekem kamenolomu v Nabrežini zdrsnil je minoli torek težak kamen in je priletel ravno ▼ 19iatnega Štefana Trampuša iz Kostanjevice. Navzoči delavci to dvignili Trampuša, ki je krva vol hudo. Obvezali so ma rane ter ga potem sproveli v tržaško bolnišnico.
Med tem, ko je njegova mati opravljala svoja dela, je zlezel 41etni Matej Palček nu okno. Ker se je nagnil preveč, padel je z okna dtuiega nadstropja sa tlak. Prihitel je Ukoj zdravnik z zdravuiško poitaji, kateri je storil le nekaj sa prvi hip in je naročil, da sa dečko hitro prenese v boluišnico, ker so rauo (in sicer zunanje in notranje) hudo nevarne. To se je tndi zgodilo takoj.
Včeraj okolu 7. are zvečer je prišlo slabo Angelja Mioniju, trgovinskemu agentu v pisarni špediterja Briill-a.
Dva redarja st.i našla na Korzu 70letuega Antona Grižona, ležečega na tleh. Bilo mu je hndo slabo. Najela sta voz ter ga dala sprovesti v bolnišnico.
Upor proti redarjom. Predsinoči ob 11. uri
sta vstopila dva redarja v glavna vrata hiše št. 33 v novi nliei. Noti i sta s*- pomenkovala brezposelna Marija Candotti iz Buj in Ernest M. Ko sta redarja naznanila Mtrički, da je aretirana, jela jo ista žaliti redarja. M >rala je seveda v ulico Tiger.
V	te«a, ko so nekateri težaki srkali viao v akladišču št. 21 v avobodui loki, ss jim je približal čuvaj Fran Alfieri. Vsi ao zbežili razuu dveh, ka
terih je fen j- izvlekel noi in raail Alft.rija v desno roko, ko se jima j* ta pr bližal. Napadalec je zbežal. Čeravno raajan je zgrabil Alfieri še dražega zaostalega ter ga tiščal tako dolgo, da j« prišel jeden redar. Ta dragi je bil neki Josip Po-trinčič. R»dar je odvnl Petrinčiča seboj. Alfieri se je pedal na z 'ravn.ško postajo, kjer mu je zdravnik obvezal rano.
žalostni slučaji. Zdravnik z zdravniške postaje je bil poklican v torek v neko hišo v ulisi Camjio Maržo. PrK-d^t- kaj je našfl neko 191-tao Marije K., kaf . rt j« po'čola vsakovrstna dt'jan,a. Zdravnik je koj spoznal, da s* revici mtš* ter je naročil, dn sk ju sprovede v bolniku e >.
Iitotak slučaj se je dogodil sinoči v al.ci Poszo št. 2 z 361' tno Rozo M. Ta je bila že v bolnišuici 8 mescev. Njf-n brat jo je hotal ven, ker jo aiialil, da je it zdrava.
Tatvine. Predvčerajšnjem se je zmuznil nepoznan zmikavte v sobo Klementine Justutin, bivajoče v u'ici Sqnero nnovo št. 11. in je odnesel 10 zastavnih listkov, par nhanov in 8 goldinarjev denarja.
Vineeseijn Breganu iz ulice Chiozza št. 12. je bil ukraden tapat, vreden 20 gld.
Vratarja Frana Bonifacio je zmanjkala sakuja, vredna 3 gld.
Jesipini Spacspan od Sv. Ivaoa hšt. 352 je zgioila culica perila med tene, ko je vstopila v neko štacnno na trga Mercato. Perilo je zaznamovano črkami R. S. in E. K.
Poziv 1 Podpisani vabi veo ade in adinje .Delalskega podpornega društva' na posvetovanje za sestavo novega odbora, ki se bode vršile dan 27. t. m. ob 6. uri zvečer v društvenih prostorih.
Anton Zlobee
nač. nadzornikov.
Žnlosten dogodek Aleksander Ronaro je bil svoječasuo znamenit odvetnik v mostu Este (provincija Padna v Italiji). Zaljubil se je v žeasko, katera pa ni marab. zanj in jo ponudila svojo roko drnsemu. Slučaj je bil, da je ostala pozneje udov«. Ker jo je Ronaro Ijnbil še vedno in je bila ona sedaj v slabših razmerah, sta Be zbližala. Od takrat je bila Ronaru sreča vedno nemilejia. Nastopila je beda, in tu je bilo troje otrok, med njimi jeden še-le šestih mesecev. Ta nesrsčna dru-žioa je prišla pred malo časom v Trst. Tadi ta ni se jim godilo boljša, marveč slabše. Msti je vstopila v slnžbo. Prosjačenj«m so se preživeli ostali reveži. Ni čudo, da je bil oč« obupan. Pred dnevi je prišel v me3tni anagniflSai urad s svoju uajstu-ejšo hčerko, in tam je začel razsajati in psovati ter govoriti, česar ne govori človek zdrave pameti. Uradniki so spoznali takoj, kako je žnjim in poklicali so, kakor se godi vedno v takih slučajih, opazovalca Trevesa, ki je sprovel nesrečnega soproga v norišnico. Res, neusmiljena je včas.h osoda človeška!
Kolosa (bicikli) Iz papirja. V Masssebnseta (v zjsdinjenih amerikanskih državah) so nar ravili pred kratkim kolesa iz papirja. Ta papir je napravljen na poseben kemičen način. Th koles.* so napravljena jako lepo in bo lo tudi trajna in trlna. Tehtala bodo trikrat m«nje od navadnih koles.
4
Rojaki! Spomnite s«
družbe sv. Cirila in Metoda.
V
§ ZALOGA POHIŠTVA
tvrdke
Alessanđro Levi Minzi
TRST
Via Riborgo 21 in Piazza vecchia 2.
Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov ^ lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal, 2 vsakovrstnih slik, žimnic in pogrinjal. Na 2 zahtevaujeilustrovan cenikzastonjin franko. 2 2 Naročeno blago se stavlja na parni k, ali 9 2 na železniško postajo, ne da bi za to ra- 9 2	čunil stroške	9
pri tem je prišel govornik de čndaega zakljačka, da ni trena, da bi bil'alitelj ktahflkevaa aa ko je razpiaaaa »ložb«. Petan j* tožil, de so je razpustil krajni lolofci svot v Ose a ia da a<* je pou>m s« slo »tpat aaoi^Ua hrva tak a iola t čoltkein p^siopja » Vareaiaak. Tako odlečao, kakar proti temu ioiekeaM ivolu, da niše pottopalo šolske oblast proti «•*•« ta V«le»kem radi samehrvat-napisa m Wsko« p^elopja t Opatiji. Dr. Cuersicl* je a*al pred seboj kar Lap papirja *vojega mpit'an. g-1 govora, pt j« dolge trajale, dokler je preobrnil vse to ia dodal ca!6 še kaj svojega.
Tudi po*laaoe T a i* a s i je sličaim načiaom preobrnil mukaj papirčlso*. Novega ai povedal ničesar, ampak j« pravil le to, kar so mloli že drugi.
Dr. G a m b i a i, člen deželnega odbora, se je bavil * predlogi manjšlo«. Meail je, da bi bili stroški preveliki, ako bi hoteli ustanoviti iole povsodi tam, kjer zahtava zakon. — Tako govor« ti gospodje, kadar Hrvatje in Slovenci zahtevajo svoje; za Italijaae pa trobijo tudi ta« in vsikdar, čj tudi /.akon ne zahteva. —Govornik je omenjal, da a« je v zadnjih detetih letih ustanovilo do 90 slovanskih šol, ni pa povedal, da se je na ita-italijanskih šolab oauovale več razredov, in to tudi na mestih, kjer ni bilo potrebno to. Kaka krivica se dogaja Italijanom, — tako je menil govornik — je rasvidno tndi iz tega, da v Šterai, kjer je velika večina Italijanov, se ni dala samo-italijanska šola. Prezeatacija da je isto kakor imenovanj zbok česar da bi morale eblasti dati dekret onemu, katerega je prozentiral deželni odbor. Minister da ja odločil nekoč, da zadostuje, ako utMtelj na večrazredni šoli pozna jezik, ki je na t*j šoli predpisan kakor predmet. Govornik je priznaval, da utegnejo hrvatski poslanci imeti prav, ako te pritožujejo kaj radi popolnjenja mesta na italijanski šoli v Opatiji, trdil je pa, da je de-želui šolski svet v tem vprašanju prelomil dano besedo. Tudi ta govornik je zasmehoval deželni šolski svet, pripovedovaje med ostalim, kake členi istega samo glasujejo, in sicsr tako, da dvigajo prste iz-pod mize. Predlagal je konečno, naj se pozove vlada, da naj ničesar ae nalaga deželnemu šolskemu svetu 1
Hrvatski in slovenaki poslanci bi mogli govoriti cel dan ia celo noč, ako bi hoteli biti tako obširni kakor italijanski o vsaki najmanji stvari, tfioči se postopanja z Hrvati in Slovenci, in ako bi hotti: pobijati podatke gsvoraikov z italijanske strani. Oni niso storili tega. Stavili ss svoje predlog«, ki se opravičeni sami po sebi, po zakona in pravici. Niso so hoteli ozirati na mnoga na* vajanja pretivnikev, kajti te trditve se pobijajo same po sebi. In v okolnestih, v katerih so se nahajali, tudi niso hoteli, da bi se daljšala razprava. V imenu manjšine je imel glavno besedo posl. Kom p are, katerega govor smo žo priobčili doslovno.	_____ (Pride ie.)
Politlftk« vosti.
V TR8TU, da« 514. miru UtS.
Državni zbor. Povsem drugače, nego bi bil pričakoval vsakdo, ae je vršila včerajšnja druga seja zbornice poslancev. Vršila se je popolnoma mirno. Kaj se je zgodilo, kak« je prišlo to F1 Prejšnjega dne še sta zatrjala in prisegala Wolf in Schonerer v soglasnem — besnenju, da ne odnehata, da ne bode miru, da se bode ponsvljali škandali, dokler ne bodo odpravljene jozikovne naredbe in proglaiena nomščina državnim jezikom. In včeraj po pretoku 24 ur? Sshdaererja sploh ni bile v zbornici, in Wt>lf se je lepo krotka podal k mizi predsedništva, Be pogovarjal mirno s predsednikom in je slednjič ponudil roko onemu, katerega je prejšnjega dne imenoval lopova, zločinca, izdajalca I Kaj se je dogodilo vendar od predvčerajšnjem de včeraj ?!
Poročilo o začetku ssje se dobili naši čitatelji že med najuovejimi vestmi zadnjega izdanja.
V razpravi o izjavi grofa Thuna je prvi govoril Schbnererjaaec Tttrk. Zahteval je, naj se nemščina proglasi državnim jezikom. Žugal je: da Ne mei pojdaje v inozemstva po pomoč, da se no bodo več čutili Avstrije«, ampak le Nemce in da bodo eventuvalno posesali po nezakonitih sredstvih. In take subjekte ima med sabo nekdanja .državna stranka".
Gsveraik Poljakov, vitez Jairoraki, je rekel,
da se Poljaki držo dveh naiel: varovanja interesa in ugleda monarhije is razvoja avtonomije Galicije.
Poljaki Jele, da se ngladij« narodna naspr^tstva ia da se zagotovijo rodni parlamentarni odnoSaji. Ker vedo, da je pogodba z Ogtrsko neobhodno potrebna, zate hote storiti vse, da pride do pogodbe kon-stitucijoualaim poten. Želje Poljakov se pokrivajo s programom vlade. — V imenu Italijanov j« govoril baron lCalfatti v zmislu sklepa italijanskega klnJa. (Glej vrst. na drugem mestu 1) Zagrozil je, da Italijani stop jo eventuvalno v opozicijo. — V imenu Črliov je govori! dr. En gel, rekši, da predata Čehov je izražen v adt>si deželnega zbora češkega do krone. Gledć proglašenja nemškega jezika državnim jezik«w je rekel govornik, da naj si Ne taci le izbijejo iz glave to najizvedljivo idejol Oehi niso ni nasprotniki, li prijatelji sedanji vladi, oni hočejo poiakati, da bodo videli dejanja. — Zadnji je govoril Malorus dr. O k u n i e v s k i, ki je pro sil Nemce, da naj se zavzamejo za narodne manjšine. Tega gospoda zavidamo na njega optimizmul Ali misli res, da bi bil k o z e 1 dober stražar zelja ? 1 Da je vendar ae ljudi na svetu, ki se ne morojo ničesar naučiti niti iz dogodkov, ki se jim razvijajo pred očmi 1
Danes ae nadaljnje razprazva, dovršiti pa se utegne še te prihodnji teden.
Italijanski klub o parlamentu avstrijskem je poslal v svet komunikd, v katerem daje na znanje, da ne goji nikakega zaupanja do sedanjega ministerst's. Vzroka sta dva: njega sestava in njega izjava. Prvi vzrok nas ne zanima, tem intere-santneji je dragi. Ves svet toži, da ni grof Thna povedal ničesar, po čemer bi se dalo zanesljive sklepati glede na njegove nakane za bodočnost. Lo Italijani vedo že sedaj, da bode smer grofa Thuna neprijazna Italijanom. Kateri odstavek ? Thunovi izjavi vznemirja toliko Italijane ? Politiško narodne barv« je vender le oni, ki govori o jednaki pravici za vse! Ta, ta odstavek jih vznemirjali In zato so se gospodje obsodili sami, kajti oni, ki ne more živeti ob jednaki pravici za vse, sploh ni za življenje.
Ah stvari ni smatrati tragično: vzlic popolnem nezaupanju žugajo Italijani — tadi .baron Malfatti je žugal včeraj v zbornici — le s eventuvalno, morebitno opozicijo I O saj vemo: kdor je •dvmn od milosti vlade: klub, ki bi se takoj skrčil izdatno, ako bi ne bilo te milosti, mora biti zelo zelo preriden tudi v žuganju z opozicijo!
S tega stališča treha motriti Italijane, kadar tiščijo glave skupaj in obsojajo ministarstva.
Med Rus^o in Srbijo so se razvili jako neprijateljski odnošaji. Ru<ki zastopnik v Belem-gradu da občuje z Srbsko vlado le kolikor neobhodno mora, dočim rusko poslanstvo v Carigrada jednostavno in na žaljiv način zavrača vsa vprašanja Srbije. .Koln. Zeitnng" javlja, da vsled tega vedenja Busije vlada v srbskih vladnih krogih ve lika potrti st in hoče srbska vlada poslati v Pe-trograd Riftiča in mitropolita Inoceucija, da bi potolažila Rusijo. — Hm, hm, nam se stvar ne zdi čudna, saj ima sedaj Srbija vrhnega poveljnika svoje vojeke v osebi — Milan?. Kjer komandira ta mož, tam ne rastejo dobra prijateljstva.
Krščansko vprašanje v avstrijskem parlamentu. Javili smo že, da je .Slovanska krščan* sko-narodna zrer.a" dovolila posl. Berksu, da inter-peluje, naj se avstrijski vojaki odpozovejo s Krete. Posl. vitez Berks je včeraj izvršil to svojo nakano sit 1 icuj6 se na t*, da je po sklepu miru med
Grško in Turčijo rešena Častna naloga naše monarhija.
Različne veitl«
Radi jutršnjega praznika iz* de prihodnje izdanje tega lista v soboto zvečer ob navadni uri.
Cesarjev jubilej. .Wiener Zeitung" piše, da Njeg. V«ličan»t'0, želače, da se jubilej proslavi le dobrodelnimi čini, odklanja zahvaljevaje se ka-korŠnakoli tu bodi udadostna darila.
Dopolnilne občinske volitve za mastni svet triaiki. Tržaiko namestništve je izdalo oglas, s katerim razpisuje dopolnilne volitve na mesta v svojem času odstopi viih mestnih svetovalcev : na dan 13. aprila od 0. uro zjutraj do 5. pep. za IV. razred; na dan 15. aprila od 9. ura zjutraj do 5 pop. za III. razred; ua dan 18. aprila od 10. uro zjutraj do 1. pop. za II. razred in aa dan 90. aprila od 10. aro zjutraj do 1 pop. za I. razred.
Volitve se bodo vriiJe v mestni zbornici na magistratu.
Vprašati morama io enkrat 1 Pozna ti mladi duhovniki-,reformatorji* ae branijo v svojom glasilu z vsemi štirimi pred očitanje«, da so v zvazi a .Piccelom". Mi bi odgovorili lahko povstm na kratko in jednostavne, da so te zveze javaa tajnost v Trstu in da so — dokler je M! ,P:c«olo" ie v via Naova, kako je sedaj, ne vemo — imeli dotični gospodje svoj poseben nhjd v a edništvo židovskoga glasila.
Vendar vprasamu danea še enkr*t: kak > je možno, da .P ccolo" ve vse ia tako b tre: kaj sklepsjo gospodje m«d soboj, kaj s« namsiujr pn,ti škufa, Naj se govori v škofijski pisarni, kake odloke dobiva ia ali oni župniki! Od kodi ima „Piccdlo* vse to?I Od kodi j* dobil ,Piccolo* svojedobno doslovno natanjČno poročilo o prizoru med veleč, kanonikom Černetom in župnikom rojanskim? /D»tiČoi razgovor se j« vršil na škofiji. Kako je mogel izvedeti .Piccoltt* o tem ? 1 Uradnih obvezuj meuda ae dobiva .Piccelu* iz škofijske pižame; a to je menda tudi izključeno, da bi mu slovenski duhovniki služili kakor pedajači! Od kod torej, od kod, o gospddal Vedite, da ae vprašujemo le mi tako, ampak dejstvo, da je židovsko glasilo v relacijah t duhovskimi krogi, jo napravilo bolesten utis aa vse one, katerim je na srcu ugled in samostojnost eerkve katoliške I
Le tajite, kolikor hočete, dejstva govore vendar preti vami Vsaka besedica v .Piccoln" o aotraujih dogodkih uaie cerkve je klasična prida o valih zvez»h ia zoper vas t
Šoletvo Trsta in okolice. Te dat se je priobčilo vladno poročilo ia leto 1896-97, i s katerega posnamemo to le ter prepuščamo godba »um, ki imajo sveto dolžnost, da varujejo tudi ^icvensko mladino.
Minolega leta jo bila v Trstu jedo* c, k. meščanska iala za dečke in jedua za deklic« i nemškim poučnim jezikom. Mimo tega je održavalo mesto dve meščanski šoli za dekl c« t. italijanskim poučnim jezikom (via Nuova iu vi t U otto).
Ljudskih šol jo bilo 38 ia to z*. dečke 11, za deklice 19, mešovitih 15; vse so bil* pol-nodnevne. Z italijanskim poučnim jezikom: 15, z nemškim: 2, a slovenskim: 11; med slednjimi je bila za dečke: 1, za deklice 1 in 9 me.* o vi tih. Mod italijanskimi šolami ja bilo 12 četerorazrednib, 15 peterorazrednih, 8 sestrazrednih ia 1 sedemrai-rodna. Med slovenskimi (v spodnji in zgornji okolici): 2 dr »razredni, 1 troiazredu«, 8 Ć h em razrednih.
86 šolskih poslopij — pravi poročilo — bilo je v dobrem stanu.
Zanebnih ljud. iol je bilo: 6 z italijanskim, f s nemškim, 2 z italijanskim in nemškim, 1 z nemškim in franevzkim, 3 • slovenskim (? 1) ls arb-sko-hrvatskim, I z grškim poučnim jezikom.
Ljudsko šolo je obiskovalo v mea>a 6321 dečkov in 5787 dakttc; v okolici: 1621 dečko? io 1586 deklic. Število onih otrek, k. b; bili dolžni, da obiskujejo šolo v okolici,je bil«: 2969 dečkov ia 2616 deklic (od 6 do 12 ista) in 869 dečkov in 762 deklic («d 12 do U leta) (? I). Učitolje? je bilo 149; »ed tami je imolo spričevalo za me-ščanvke šola: 21, za ljudske šele: 199 in spričevalo godnssti: 6. V e. k. ljudski šuli je bil) 24 Učiteljev; v okolici 27 (? !)
Učiteljic je bilo 177; med tem s je imelo spričevalo za meščanske šole: 32, za ljudsk« šole; 138 in spričevalo godnosti: 7. T e. kr. ljudski šoli je bilo 16 učiteljic; v okolici 30 (?!)
Učiteljev veronauka je bilo 43 ; uč teljic ročnih dol: 5 i? posebuih učiteljev godba iu potja: 5.
Poačni jezik je bil v šolah, za kater« skrbi v mestu mesco, oziroma magistrat, italijanski, na treb e. kr. šolah nemški, v okolici, -razun v Štirih pa-rarelnih razredih na ljudski šoli v Rojana in štirih pararolaih razredih ljudske iole v Škednji m dveh pararelnih razredih ljudske šole v Bnrtovljah; slovenski (?1). Na italijanskih mestnih šolah se jo poučevala tndi nemščina (a vspeh, kakor pravi poročilo: bil je nepovoljen), na slovanskih šolah okolice italijanščina kakor obligatni, eovazni predmet.
V movta je bil mimo tega viši lieej za dekliee, katerega j» obiskovalo 224 gojeak.
Stroškov j« bilo b^j« za Šolstvo 423121 gl.
17 nt. Kakor del. * dska oblast, — ker le do sedaj
■Imamo dpžflBfgfi šolskega zakoni (Landeascbnl-fesatze nicht in Stan le gekommen sind) — je bile c. k. DHmestailtvo v Trsta ia kakor okrajna lehka obhe^, ^e^^tui magistra1;. Krajnh šolskih svetov ni bilo.	O.
Otroška vesolica. Uitreisje slavnemu občinstva,
kl je opetovano izražalo željo, da se ponovi Igrokaz .Pastirica h Larda", javlja očiteljstvo rto-veusk* dekn-ke Sole dražbu „sv. Oirila in Metoda* pri ; v. Jakobu, da se ta igrokaz uprizori z pet v nede jo dne 27. t m. v prostorih „Slovanske či-teenic.* nI ca S. Francesco št. 2.
K* 'or se hoče prepričati, koliko morej ) slabe otrošVe oči šolsKe dec*, nade	ta ni za
mudi t<r se pr priča v krogu vesel« mladeži, da s zdrnž^n»očmi uspeva celo libko otroško prizadevanj*.
Ker je či*ti dohodek namenjen za nabavo potrebnih učil, vabi ne občinstvo uljsdno na obilno udeležbo. Vspored: Hladnik: .Vesna* pesem. H. W«issenh f^r: .Pastirica Iz Lorda" igrokaz vpetih dejanjih. Med posameznimi točkami se bodo pole sltdeče pesmi:
Volarič : „Slovenskim mladenkam". Velarič : »Popotnik". Kr*ntzer: „Hrepenenje po domovji". Klaifl: .Uspavanka". Fr. Abt.: .SasjeV .Sen ▼ gozda", živa podoba. Vstopoina za osebo 80 nč., •troei 15 nvčM sedeži 20 avl. Začet* k tečno ob 7. ari zvečer.	Utitel/atvo.
slovenske dekliške iole.
Za družbo nv. Cirila in Mntoda so zioiili na nv. Jožef« dan krokarji pri g. Rožetu a gl. 52 nč — V gostilni Pnrkart je darevaia gospica Gruden Btzika, ker se ni mogla ndeležiti .velikogaplesa*, 1 krono, v ta namen je dodal Bože 12 nč., skupaj 3 gl. 14 nč. Ta auesek se je vložil v puščico ■Trž. pudp. iu brat. društva" aa račun pokrovi* teljnin«.
Koncert .Slovanskega pevskega društvu* v Trttu. Zanimanje je bilo splošno na koncert, ki ga je napovedalo .Slovansko pevsko društvo" za dan SO. t. m. v gledališču »Armooia.' V*por«d leuta koncertu je bil lep in obneien, morda cel6 nekoliko preobsežen.
Tudi za orkestralni del programa je biio zanimanje spiosuo. JSaj so istega dičila imena naših nlovanskih umetnikov. Kako redka uam je vendar ravno tu v Trstu prilika, da bi mogli poslušati divno slovsnsko glasbo.
Nič čuda torej, da smo se podali minels nedelj« v gieuauBu« .Armonia* v nadi Jo velikega duševnega užitka, to pa tam bolj, kor je miaolo še precej časa, odkar ninme ćuli naših pevcev ia pevk ,8iyv. pevskega društva".
Preduo preidemo k posamičnim točkam vepo-reda, pripomniti bi bilo Še, da je bil koncert prav debr« obinkau. ie glede lož bi si bili želeli nekoliko fteanje — praznote. <
Posamične točke obširnega vsporeda so ugajale ubčiutva zelo. Zlasti je bilo isto vznešeno e točkah: .Nastop kralja Ladislava" iz opere „Da-libor", duet ia Anale iz opere aZrinskiw, .Vodnikov venec" .Gorenjski slnvček" in potpouri slovanskih napevov.
Pevski zbor, sesteječi iz pevcev in 16 pevk, j« nastopal pod vodstvom neutrudljivega pe> vovodje g. Srečka Bar t e 1 a ter je redil svojo nalog« povsem Častno.
Prva točka je bila aaš divni Jenkov „Na prej 1" Tisočkrat že smo čuli to divno himno, ali čnjeme ju še \eduo radi, ter ncs elektrizuje svojo krasote, svojimi mogočnimi akordi Moški zbor je proizvajal to skladbo povsem dobro in jo je moral ponavljati. O ponavljanju se je pela nekoliko prepočasi. Iu tudi t s treba pripomniti, da ta skladba zahteva močnejega zbora.
Drnga točka je bila Volaričev .Gospadov dan* sa »ešani zbor, I/.vajal ga je kvartet, sestoječi iz dveh ženskih in dveh moikih glasov. Ne moremo odobravati nikakor, da občinstvo žo o'» nastopu prireja ovacije pevcem, kajti a tem le razburja pevce, zbok česar prav lahko zgubijo intonacijo, kar ne je tudi res prigodilo o taj točki, kajti vprvič se je pala ta skladba v .ges" dor w«st« v .asM. To je zapazil lahko tadi noglasttcni^, ker se je o ponavljanja pelo zajen glas viši. Pelo s« j« dobro, I« tenoljnji toa bil bi lahko nekoliko moč-asji v nizk h stopinjah. .Gospodov dan" naj se v prihodnjo vzame sa ves mešani zbor, kar bo od-
govarjalo tndi nazorom, žal že premiaolega skladatelja.
Naslednja točka j« bila obi:rei Foersfarjev „Venec Vodnikovih in ea njega iložeaih pesoij* za mešaai zbor, oziroma možkl zbor npremljeva-n|em orkeOra. Ta skladba jo bila krona vm^ koncerta; pela sa jo točno. Godba is petja *ta se proizvajale preaiza«, le v poemi .Od stražo br-vaške", »pnžati je bilo taktovse hib«, a t« le radi tega, ker so bili pevei in pevke slabo razpostavljeni Tega ai moči zahtevati, da bi p*vei sledili taktiranju dirigenta, ki je bil pod odrom. Saj ga niti videti niše mogli, ker so atali za gospodičnami. Sic«r pa je Vodnikov venec zložen za mužki zbor, sodelovanje soprana in alta pa jo odvisno I« od svobodne Voljo. Občinstvo je burno zahtevalo ponovitev te krasne skladbe, a pevski sbor je napel moste te Feorsterjev „Ave Marija" tadi spremljevanjem orkestra. I ta so je proizva jala pravim čutstvom.
Lobanevo .Slovo od domovina" je pel mešani zbor izboril«. Tudi ta zbor se j« moral ponavljali. Ta skladba mora agajati vsako* ar, ako se proizvaja primerno. Osirom na proizvajanje na uašem koncertu marame obžalovati, da je bil or kester uekeliko premočan v razmerju se številom pevcev.
Pevske točke jo zaključila Vilharjeva „Br vntaka davorija". Godba jo inborno spremljala petje, le I. Flttgelbora je zapiskal en, ne posebno nožen visok ton.
Vojaška godba je proizvajala orkestralni del vsporeda jako lopo, ake pomislimo, da je prišla iz Pulja in je imela jedoe same vsjo.
Naša ukupna aedka ie torej ta, da je .Slovansko pevske društvo" dokazalo vnovič, da se zaveda svoje častne naloge in da je hoče tudi vršiti. Mi želimo tamn drnštvu takih in še lepših vspahor, nog« je bil ta od mi cole nadolje. A no smsmo pozabiti, da vodstvo društva in pevovodja
—	in naj bede še take neumoren — ae zmorete vsega, ampak tu morajo priskočiti vsi, katerim je Beg dal petja dar. Zato bi bila dolžnost zlasti nsii mladini, da bi pridno pristopala k temu društvu, a tudi pridno — zahajala k vajnm. Za velik« vnpehe, oziroma velike koncerte troba tudi velike močij.
Konečno si ne moremo kaj, da ne bi še en krat iarekli zaslnžene pohvale pevcem in pevkam in njih neumornomu pevovodju. Ostsnejo naj svesti tej naši slovanski pesmi, ki nsj budi in drsmi one, ki so še nozavedai, da se čim prej rnamejo vsa nlovanska srca v tej pokrajini in se združijo v soglasno zahtevo p« svojem pravu — iu glasno, da bodo čuli ta glas enkrat tudi gori na Dunaju
—	da se uresničijo besede zadnje pesmi venca, ki se minolo nedeljo mogočno donele z odra doli: „Iz Danaja kliče: Slovenija vstaeI Svobodnosti tveje napočil je dani	H V—Č.
Letošnje knjigo „Matice Hrvatska" so že došls. Dobivajo se pri čuvarju .Slovanske Čitalniee* (Via S. Frsncesco 2). Ker preostane nekoliko is tisev, zato se še vsprojemajo novi členi. Oglasiti sa je pri društvenem poverjeniku Ante Bogdanovima aH je pri čuvaju .Sl«v. Čitalnice*.
Poziv! Podpisani vabi vse n4e in ndinje „Delniškega podpornega društva" *a posvetovanje za sestavo novega odbora, ki se bode vršile dne 27. t. m. ob 6. uri zvečer v društvenih prostorih.
Anton Zlobeo nač. nadsornikov.
Slavne občinstvo se opozarja aa oglas Petra Benussi-ja, kateri ima zalogo slovečih vin iz Visa v nlici Via S. Lazzare štv. 4. Raznn domačih namiznih vin ima v zalogi tudi najfinejša desertna vffra. Razpošilja proste na d«m od 5 lit. naprej. Kdor pije rad dalmatinska vina, naj se toroj potrudi v navedeno zalogo, kjer bode gotevo postrežes.
Loterijske številka izžrebane dne 23 t. m.: Brno	8, 36, 25, 55, 61.
On na j 24. ,F <r«d-vl tt* jf A vatro i>g~raka o1j«*o-# *«. e vj#k<' « Kr»u di 16 apnU. V kiećau-tkem votevju *»tan* I« teh«« lad.j, k».| kur jih j« potrebno v varstvo kontuiov
in p<>da»i*uv Avstrv Ogor-ito.
Dunaj 24 Nj'gvva Vrl čanstvo je vip<eielo ('.ines pr-ds4-ds"vi	» p»slanako zbor-ioe.
Dunaj 24. Ne»ci iv	i< Č Ške so obno-
v li lef .H kvn>pr*mi« 4» v»1hw« v delegacije. H.-raei in Č^Hi iz Morovake *o	v prvo sklenili tak
kompiu^is.
Naznanilo.
Foilpisano proda na javni dražbi orgije župne cerkve pri sv. Antonu pri Kopru. Orgije so še v precej dobrem stanu. Dražba se bode vršila v četrtek dne 31. marca ob 2. uri popoludne.
Predstojništvo župne cerkve sv. Antona pri Kopru : Ivan Pipan, župnik
Svoji k svojim!
Naznanjam slavnemu občinstvu, da seirn
odprl
Gostilno „Ali' Appuntamento"
v ulici Geppa fit. 10. i Točim izvrstna vina: dalmatinsko ia naravno iBtrsko, črno, kakor tudi belo ia vedno friSno pivo.
Skrbel bodem tudi, da vstrežem gostoti ; z okusnimi jedili.
Priporočam se za obilen obisk
i	vdani
Jakob Purkart
Sloveča vina iz Visa
I t zalogi vin Via S. Lazzaro št. 4. Opolo iz Visa po 34 novč. liter,
„ „ fino „ 36 „ „ belo sladko „ 40	„
Kakor tudi najfinejša desertna vina.
Prosto na dom od 5 lit. naprej.
Peter Benuui iz Visa.
Najnovejše veetl.
Dunaj 94. (Državni zl or.) P redsednik ae je spominjal smrti nadvojvodinje Natalije. Potem se je nadaljevala razprava o izjavi grofa Tbana. Poai. 9teinw<3bd«r je rekel, da nemški narod hoče izvedeti najprej, na kakem stališča strji vlada nasproti jezikovnim, naradbam. Dokler ni urejeno to vpra ianj« v zmiila pravic Nemcevne, bede ai n«vineev, ai proračuna, ai pog»dbe s Ogersko. — B«r*n Dipauli a« ne Čati zadovoljoseca po isjavi grofa Thuna. Njegova atraaka pa hoee biti p«vaem objektivna nasproti vladi Njegovega Veličanstva. Govoraik govori dalja.
Aite & Zadnik
Trst, via Nuova, vogel via S. Lazzaro i
Trgovina tkanin in mode.
Velika zaloga možkih in ženskih atof za spomladansko in poletno
sezono. Bogat izbor plaht, zagri-njal ter vsakovrstnega perila. Zaloga drobnarije za Šivilje, krojače in kitničark^>.
Veliki izbor perkftla in satina v najnovejšem risanju.
Sprejemajo se narorila mož»ib oblek in perila po meri.
CENE NIZKE.
Za mnogobrojni obisk se priporočata udana
_Aite * Zadnik.
8 0JE2ZB1 s eia |afioa 'eaonh eia 'j$jj[
v m
A.	Cukerin 350krat slajši od sladkorja, kos po 2 nvč.
B.	Cukerin lSOkrat slajši od sladkorja, kos po ll|j, nv6.
C.	Cukerin V malih pastilkah, kos po 1 nv&
razpošilja najmanj 100 kosov proti poštnemu povzetju. ^indpicK Pojiec^
Nuale-Pragm.
Trgevoem velik akonto.
3 magacini iS'J^'iJ
stri. Ve« se isve pri .Edinosti*.
Riunione Adriatica di Sicurt£
»4-«	▼ Trata.
'.»▼»ruje proti požarom, prevoza po suhem, rekah in . morja, proti loii, na iinnjt t Tiik kombinacijah.
filavalca ia raaarva a*, "a dna 31. decembra 1891
Glavnica draStva	-'d. 4.000.000-
Premiju« reserva zavarovanja
na življenje	„ 13,326 846*98
Premijna reserva zavarovanja
proti ognju	1,632.248 83
Premijna reserva zavarovanja	n
blaga pri pruvaianiu	49.485.07
Reserva na raspolaganje	, 500.000'—
Roaerva zavarovanja proti pre-
minjanju kurzov, bilanca (A) „ 838.822.4S Reserva zavarovanja proti premi njanj u kurzov,bilanca (B) „ 243.381 83 Rezerva specijalnih dobičkov
aavarovanja na iivljenje .	500.000*—
Občna reserva dobičkov	„ 1,187.184.88
Urad ravnateljstva: Via Valdlrlvo, bar. t (v laatnej Ul).
Assicurazioni generali
v Trstu
(društvo je ustanovljeno leta 183i.,
To druitvo je raztegnolo svojo delovanje na vse veje »varovanja posebno pol na zavaravanje proti poiaru — zavarovanje po morja in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanja
na življenje.
Društvena glavnica in reserva
dne 31. decembra 1893. t 58,071 673'84 Premijo za poterjati t naslednjih letih	f. ;:0.t>< l VOOi ' Glavnica za zavarovanje ži-venja do 81. deeembra lfifl4 f. Plačana povračila:
a)	v letu 1894	f. S-S7.C: -' -l?
b)	od začetka druStva do 31.
decembra 189*	f, ;\«;al.'.<j<y;
Letni rauaui, izkaz. dosedaj |Mw>wau ikodvanj, tarife in pogoje aa zavoro vanja in aploh vsa natanjčneja pojasnila ae dobe v Trata v uradu drultva: "Via della Stazionr fit. 888/1 lastnej hiii.	18 «18
FILUALKA
c. Kr. p. avstr. Milna zavoad
za trgovino in obrt v Trstu. Novci z& vplačila. V vrela, papirjih aa V napoleonlh aa
4-dnevnl odkaz 2'/« 30-dnevnt odkas 2®/, 8- , 9«/. 3-mesečni „ £»/*/„ 90- . ®$/t I , „ 2V.V o
Za piBma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstr. velj., stopijo nove obrestne takse v krepost > dnom 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t.!. po dotičaih objavah.
Okrožni oddel.
V	vroda. papirjih 2% na vsako svoto.
V	aapolaaalh brez obreati
Nakaznice
*a Dunaj, Prago, P«»4to, Hrno, l.vov, Tropavo, Koko kakor za Zagreb, Arart, Rielitz, Gablonz, Gradac, Bibinj, Inomost, Celere«. Ljubljana, Line, Olomno, Rcichenberg, 8aat in Boluograd, — b r f> t troSVc v
Kupnja in prodaja
^rednostij, dlvlz, kakor tudi vnovčenje kuponot
proti odbitku 1°/00 provizije, akaaa vaeh vrst pod najumostnejftiini pogoji.
F r e u u j in i.
»Mčevns listine pogoji po dogovoru Kredi na dokumente v Londonu Parizu, Bero-lina ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisna aa katerokeli mesto.
Vložki v pohrano.
Sprejemajo so v pohrano vrednostni p*]»irjt. m't.1 1i srebrni denar inozemski bankovni, itd p.-*!>	j I^odh r.,
NaSa blagajna izplačuj« nakaznice narodne banke italijansko v iUlijanKkUi frankih, ali pa po dnevnem oumu.
Oassa di Risparmio Triestina
( Tržaška hranilnica)
Sprejemlfe denarne uloge ▼ bankovcih od 50 nč. do vsacega zneska vsak dnn v tednu razun praznikov, in to od ii—12. ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10—12. ure opoludne. Obreati na
knjižice........... S°ft
Ftaiuje vsak dan od »—12. ure opoludne. Zneske do 100 gld. precej, preko 100 do 1000 mora se odpovedati 3 dni in zneske preko 1000 gld. pa 5 dni.
Eekomptuje men lice domicilirane na
tržaikem trgu po.......3»/^
Potujuje na dri. papirje avstro-ogerake
do 1000 gld. pO........A9/,
Višje zneske od 1000 do 5(00 glđ. po S1/)0/, Daje denar proti vknjiženju na posesti v Trstu.
Obresti po dogovoru.	2—24
Trat, dne 5. maja 1894.	t
ZAHVALA.
Na mnogih dokazih prijateljskega sočutja za časa mučne bolezni in povodom smrti naše iskreno ljubljene, nepozabne matere gospe
MARIJE TURK
za častilno spremstvo k poslednjemu počitku in pojave prijateljskega sočutja izražamo tem potom vsem sorodnikom, pryate\jem in znancem našo naj-toplejo zahvalo.
SepuUe, dne 24. marca 1898.	Rodbina Turk.
Pivovarna v Senožečah
naznanja slavnemu občinstvu, d h s koncem nmrca
odpre v Sežani zalogo svojega piva
in je določila svojim zastopnikom gosp. Janeza Stibila, ki bode	1-Ji bival pri gospej Guličevi.
Svojim odjemalcem zagotovjja reelno in točno postrežbo. Nadeja	pfl
se torej obilega naročevanja tembolj, ker ima pivovarja iz Plzna,	jjh
popolnoma izurjenega v tej industriji, in ker meni, da je le na ko-	llj
rist domačemu prebivalstvu, ako podpira industrijo nci bllžnjili	i"!!
domačih tleh, in sicer jedino industrijo na Notranjskem.	|
y "
ilS^gig
Komisijske zaloge
Mlauthnerjevih
slovečih
WttV.ll' 1),
iimun?
s?- .	. {
% Marž.
Sanjajte: $ _ <Jer Keihen, ivkui. m aorKeiite.j
fc Bcdenresel^eulicit: Tieflocker,* I reeht nahrhaft und meht fmeh
j,. •:-.. gC'dUDgt
ebruar undj
cm. Abstani in dor Reihc
v zaprtih, oblastveno čuvanih paketih
z letnico „1898" se SOdflO upisano
VARSTVENO ZNAMKO „MEDVED",
nahajajo se skoro pri vseh večjih	*
avstrijskih kupcih z mešanim blagom.
V vsakem kraju poverjfna je iomisijsla prodrja 80 vrst semena za zelenjad in cvetlice aamo jedni tvrdki. M	J*tomm semena od tvrdke EDMUND
•■IIIITHIIER (Bndapest, Andrassj-strasse 23) smatrati se imajo le one, kjer so originalni paketi zaprti in kakor kaže, zraven stoječa ilustracija previdjeni se sliko medveda in imenom Maufthner.
Svari m pred ponarejanji.
I<g $><$&><$ a	__
bOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOŽŽČ
Tiskarna Gutenberg
flljalka oea. kralj, unlveroltetne tiakarne „Ntjrli 4
13 Sackstrasse — GFADEC — Sackstrasse 13
TOVARNA ZA OBRTNE IN C0NT0-KNJIGE
tiste aa „Patent Worknann Chicago" Raatrlrnl kav od — Knjlgoveutvo.
priporočujo se aa prijazne naročbe se satrdilom primernih cen in točne postrežbe. Iidelovanje vsakovrstnih tiskovin kakor: fiaanlkov, rokotvorov v vaakeat obaelj«, brošur, pla-katav cenikov, računov, anaaiorandov, ekrointe, papirja zallate In zavllkev z napisen nastavnih liatkov jedilnih Hrt, pavabll itd. itd. — Bogata zaloga glavnih-, Cooto-Corrent-kn]lg, Saldl-Contl, Fakture Deblteren, Cradltoran, Caaaa-knjig, Strazza, Meaiorlale, Journalov PrIna-nate, odpravnik, neajiinilt čaao-zapadllh In knjig za kopiranje, kakor tudi vBeh pomožnih knjif, petem raztrirnega (£rtan«g» papirja. Canto-Ccrrent, svilenega papirja za kopiranje, Matov Iz kavoeka za kopiranja, skledlc l> cinka za kopiranja itd. Za nareibe in nadaljnja pajasnila abrniti se je do glavnega zastopnika
Trst, Via ielle Ae*ue E — ARNOLDO COEN - Trst, Via delh Acqoe 5 oooroooooooooooocceccrc^ cc^oogj
L t1*	r* v 't** is
ooooppoooooooo <
	
o®	
	
C2	
o	
o	<3?
o	%
JJ g	A V
s	JCK */»
	
o	

T.aat: keaa»r^ uata ,liae«tr. ladavatolj ia odgovora! art4aik : Fnea £o4aik. — haktras hal-ve« v 1'nti.