21, številka._Ljubljana, nedeljo 26. januarja._VI. leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti pn-jeman, za avstro-ogerske dežele z« celo leto 16 gold., za pol lota 8 gold., za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni za colo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za čotrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila so plačuje od čotiri-stopne petit-vrste 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če so tri- ali večkrat tiska. Vaakokrat se plača štempelj za 30 kr. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredniitvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
V l> ju V>l filiii . 25. januarja.
Kranjski državni poslanci so dobili denes dopis od predsedništva državnega zbora, po katerem so povabljeni najdalje v 14 dneh svoje sedeže v državnem zboru zasesti ali se opravičiti, zakaj da ne morejo priti. Ako bi se pa v 14 dneh ne prikazali v državnem zboru ali ne opravičili svoje ne-nazočnosti, izgube svoje mandate. — Slavno predsednijštvo naj čaka 14 dni in de dalje, slovenskih poslancev menda v tem državnem zboru ne bode pričakalo. A morebiti po direktnih volitvah? Kajti brž, ko naši poslanci izgube mandate, bodo se zasilne direktne volitve na Kranjskem razpisale. Tako nam vedo povedati vsi ustavoverni listi od „N. F. P." počenši do pritlikovega ljubljanskega „Tagblattu-a, kateri pravi,da je deželni predsednik grof Ancrsperg že vse uredil in pripravil, da se brez zamude vrše zasilne direktne volitve na Kranjskem.
Mi ne vemo, je-li tudi ministerstvo tega mnenja; dozdeva se nam celo, da za take odločne korake nema pravega poguma. Pa dajmo, da se razpišejo volitve. Mar res upajo nemškutarji, izvzemši poslanca za veliko posestvo, kateri itak ostane, v kmetskih občinah zmagati ?
Vladni listi se pri tem žuganji s posilil imi direktnimi volitvami delajo kakor da bi imeli bog ve kako šibo za nas v rokah. Ali — ako se stvar pogleda natančnejše, so te volitve „za silo" res pravo pravcato kislo jabelko, v katero vlada ne ugrizne rađa a
Listek. Ivan Erazem Tatenbab.
Izviren historičen roman iz slovenske zgodovine.
(15. nadaljevanje.)
Simon Stupan je debelo gledal čuvši to obtožbo. Pač se je bal velikega sodnika iz Celja, a ravno tako se je takoj spomnil, da je Tatcubahov sluga in zdaj njegov pooblaščenec. Zato je Pavlu Ahacu možato govoril:
„Mi že vemo kaj delamo. Moj gospodar gospod grof ima pravico svoje nezveste služabnike kaznovati kakor hoče. In ta Kibelj je velike prevare storil v prodajanji lesa iz gozdov; on je malopridnež, zato ga kaznujemo."
„Cast visokorojenemu grofu," — odgovori Pavel Ahac — „ali vsi bmo pokorni cesaiju in tak mož, kakor je gospod Kibelj, mora preslišan in sojeu biti. O grofu se marsikaj govori, kar cesarju morda ne bi bilo všeči — jaz vsega tega ne verjamem — ali povejte mu, da želimo stvar preiskati, lu jaz sam bi rad denes z Ribljem govoril."
„Kaj, o grofu Tatenbahu se govori?" vpraša Stupan hud, a vendar bled.
ugrizniti mora, Če tudi naprej ve, da je ne čaka nič dobrega iz tega.
Treba bode namreč delegacije voliti. V delegacije volijo, kakor znano, državni poslanci ene dežele sami izmed sebe. Iz Kranjskega sedi v tem rajliBratu sam gospod Turn iz velikega posestva. Ne gre prav dobro, da bi Turn sam izmed sebe in sam sebe volil za uda delegacije in njegovega namestnika, da si bi pri znani taktiki, brezobzirnosti in absurdnosti ustavoverskega klikovanja to nenavadno ne bilo. Zato bodo morda res skušali po posilnih direktnih volitvah na Kranjskem kaj doseči.   Kak bode izid?
V kmetskih občinah ničesa. To so že zdavnaj sprevideli; ko bi ne bili, razpisali bi bili že prej volitev za sedež dr. Zamika, ki se državnega zborovanja nij hotel udeležiti. A boječi se blamaže tega nijso storili.
Tudi kar se tiče mest na deželi, nas nij strah, da zmaga narodna stranka. To nam so dokaz zaduje srenjsko volitve v Novem mestu, kjer kljubu vsem naporom c. kr. uradnikov nemškutarji nijso nič opravili, da si ravno se je po' ustav a vernih časopisih zadnji čas veliko vedelo poročati, kako naša narodna stranka razpada in kako ustavoverni element pridobiva.
Ker je veliko posestvo s Turnom „ vredno" že zastopano, torej v tej kuriji posilne volitve nij treba, ostaje nemškutarjem še samo poslednji up Ljubljana. Tukaj morejo enega poslanca ujeti, ako na c. kr. uradnike in penzijoniste z vsem liberalnim pritiskom do
„Nič hudega nijsem hotel reči — pravi sodnik. nAli o Riblji ne morem verovati, da bi bil v gozdih pregrešil se. Tu morejo tudi drugi stvari biti, ali pa nijso. Jaz bi se rad prepričal. In ko bi bil grof tukaj, gotovo bi mi to dovolil."
Oskrbnik Stupan je bil tu v zadregi. Poznal je oblast celjskega sodnika in samovoljno mogočnost Tatenbahovo, ter svojo odgovornost. Vendar nij dolgo dvomil, kaj mu je storiti.
„ Brigajte se vi za svoje Celjane in druge lopove", rekel je, -tukaj pri nas nemate ničesa iskati. Mi bodemo svoje pregrešnike že izdali vam tačas, kadar se nam bode dobro zdelo. Jaz ničesa ne rečem, kadar grof pride, potem boste slišali."
Sodnik Pavel Ahac vstane in pravi: „S teboj se ne bodeni prepiral. Drugič bodemo govorili."
Precej potem odide.
Simon Stupan mrmra: kako so ti mestni gospodje ošabni in prevzetni. Da bi prišel čas, ko bodemo poračunih tudi z njimi.
A vendar ga je stvar pekla. Višji cesarski sodnik je izrekel besede, ki so kazale,
lajo. A celo za Ljubljano bode prej boj med nami in pri dobri in vsestranski agitaciji moremo i tu zmagati.
V najboljšem slučaji dobodo torej enega poslanca več, in ta ustavovere ne bode rešil. Poleg tega pa bodo imeli zaznamovati po* bitje na vseh drugih linijah.
Vendar pak je treba, da so naši sona-rodnjaki po vsej deželi že zdaj pozorni, delavni in na morda bližnjo borbo popolnem pripravljeni tem bolj, ker vladni listič na* znanja, da je tudi vlada pripravljena. Le ako smo delavni in neumorni smo nepremagljivi.
Politični razgled.
Motrniijc tieJžele.
čeJfšei narod se ustavlja z vso svojo znano eneržijo volilni reformi, in monstre-pe-ticija do cesarja, katera se sedaj po vsem Češkem in Moravskem podpisuje, bode res velikanska demostraeija in najsijajniši dokaz edinosti vsega češkega naroda, kadar gre za narodne pravice. „Pokrok" in „Narodni Listy" prinašajo telegrame od vseh stranu, Češko-Moravskega; in skoro ne bode okraja, iz katerega bi se že dosedaj ne oglašali za-stopi mest, okrajev in občin. Cehi gledajo pogumno v prihodnost, ker dobro vedo, da so eden najvažnejših faktorjev za obstanek Avstrije.
Tem manj poguma ustavoverni Usti kažejo. „N. Fr. P." sicer dan za dnevom zagotavlja svoje verne, da naj bodo brez strahu, a jej sami se bere iz vsake vrste skrb in strah, da bi vendar krona v poslednem tre-
da o Tatenbahu več sluti nego je prav. In da se zanimlje za Riblja, kateri prav za prav tudi po njegovem prepričanji nij po pravici zaprt, — to se mu nij vse varno zdelo. — Zato še tisto popoldne osedla konja in sam odjezdi k grofu.
Trinajsto poglavje.
Na treh kraljev dan leta 1(370 je dajal grof Erazem Tatenbab na svojem gradu Frai-stajn pri Poljskavi med Mariborom in slovensko Bistrico veliko pojedino. Povabil je bil najodličnejŠo plemcnitaše iz slovenskega Sta-jerja na gostje.
Ker so je odločilni čas bližal in je bil tudi Tatenbab pripravljen in bolj nego kedaj odločen, hotel je tukaj tudi svoje tovariše in sopleinenitnike za stvar vneti, dasi jim je nij mogel po celem razkriti, ker to se niuje nepotrebno zdelo. Cel svoj in svojih rodoljubnih hrvatskih zaveznikov črtež razložiti po planu nij smel. Vsi so namreč računih na zadnji trenotek in so svoje delovanje sistematično tako naložili, da so samo tla pripravljali, zaupajoči, da bode iskra, kadar jo ukresana, vso v plamen užgala.   V tem smi-
nutku ne delala ovir. Sedaj se hlini Poljakom, obljubovaje jim zlate gradove, ako opuste opozicijo; če ne, pa jim žuga z Rusini. Še celi) z dunajsko rastavo se taži, da zavoljo nje cesar ne bo hotel prcmeniti raini-sterstva ter uzročevati vladne krize. Mi pa menimo, da v prvi vrsti stoji blagor narodov in ne židovski Dunaj, ki je s svojo ko rupcijo zakrivil vso nesrečo Avtsrije.
M*oIJshu delegacija na Duuaji se baje pridno posvetuje s češkimi delegati in drugimi federalisti iu je trden sklep storila, stopiti iz državnega zbora, kakor hitro pride volilna refoima na vrsto.
Tudi fififmntiitski državni poslanci so, kakor „Narodni list" iz Zadra poroča, res sklenili, se upeljavi direktnih volitev ustavljati in državni zbor zapustiti, ako mi-nisterstvo predloži volilno reformo. Tedaj o-pozicija povsod; in krona? — se dosedaj še nij odločila na nobeno stran. Naj bi v tem imenitnem trenutku imela pred očmi vse narode in vso Avstrijo!
V umij«- ilr»ivc.
V Petrofgradu biva sedaj poslanec perzijanski Mirza Malkom-Khan, da naznani prihod svojega vladarja, šaha perzijanskega, kateri bode spomladi čez Astrakan po Volgi tje prišel. Iz Petrograda bode neki šel dalje na Dunaj, v Berolin, Pariz, London, Rim in čez Carigrad domov. Itusija se bode pogajala z njim tudi v kupčijskib zadevah j perzijska vlada je dala namreč angležki družbi Rocherjevi dovoljenje, da izdela vse železnice v Perziji, posebno pa 230 milj dolgo Črto od enzeliškega zaliva pri kaspiškem morji čez Kosvviu, Teheran, Širas do Bcnder-Bušira pri perzijanskem zalivu. Zato hoče tudi ruska vlada izdelati svoje železnice iz Baku v Ro-stov in iz Tiflisa v Poti, ter črto čez Baku takoj do enzeliškega zaliva podaljšati, kakor hitro omenjena angleška družba svojo črto delati začne. Tako bode Rusija v kratkem času po najkrajšem in najugodnejšem potu zvezala črno morje s kaspiškem, tir svojo kupčijo v onih krajih, ki že sedaj na milijone rubljev iznaša, še povzdignila.
„N. fr. Presse" svari Avstrijo pred zvezo z Anglijo, ker politika angleške vlade nij zanesljiva, ter utegne Avstrija sama ostati na cedilu, kakor lani pri vprašanji glede črnega morja. Rusija je tudi sedaj vse drugače pripravljena, kakor leta 1854. Na kaspiškem morju ima 17 parnikov in 12 ladij z jadri, celo na aralskem jezeru imajo Rusi že 6 parnih ladij. Pa tudi na vzhodnem morju Rusija za svojimi nepremagljivimi morskimi trdnjavami s svojo floto 28  oklepnih ladij,
■i' -
slu je delal tudi Tatenbab na tem zgodovinsko znamenitem gostovanji v Fraistajnu.
Vseh tukaj zbranih spodnje štajerskih plemenitašev imen nam zgodovinska kronika nij ohranila. Pač pa iz zanesljivih historičnih pisem znamo, da bo bili nazoči veljavni možje kakor Volk Kristofer, Kristjanis Fir stenberga, Žiga Friderik z Grotenau-e in dr.
Vina se je pilo po stari navadi naših prednikov mnogo. In pri vinu so govorili mnogo možato besedo. Da nemško vladanje na Dnnaji ne velja dosti, da bi to in ono moglo bolje biti, da bi posamezne dežele mogle in morale boljšo samostalnost imeti, kakor jo dovoljujejo ministri cesarja Leopolda 1.1 o tem so bili vsi edini.
In na podlogi tega je Tatenbah čašo vzdignil na spomin celjskih grofov, kateri so znali svojo samostalnost z mečem v roci braniti in kateri so kot „vojvode vseh Slovencev" raztegnili svoje gospodstvo črez južno Štajersko, Kranjsko in Koroško; spominjal je hrabrih Ogrov in Hrvatov, kateri od nekdaj svojo državo in svoj narod branijo. In cela skupščina mu je pritrjevala.      (Dalje prih.)
med temi 14 fregat prvega reda in 125 pa-robrodov lehko mirno čaka vsacega napada.
V peticijskem odseku francoske narodne skupščine je rekel Thiers, da on prevzame odgovornost za prognanje princa Napoleona. Znani odbor trideseterih se še vedno posvetuje, ali bi pustil Thiersa v narodnej skupščini govoriti ali ne. Želeti bi bilo pač francoskim poslancem malo več politične pameti.
Dopisi.
fas Hr«»J5lC 21. jan. [Izv. dop.] Namenil sem se bil že starega leta prorokovati, da bode naše „konstitucijalno društvo" pokopano še pred pepelnično sredo; ali ker že Vaš „sistemizirani prorok" nema sreče, sem se tudi jaz bal jo zagaziti tam, kjer če-stokrat obrvni migljaj pravcatega prostaka zmaga doslednega (?) gradu graduiranega učenjaka, posebno Če se popnć do učiteljske stolice ter razlaga obrtnikom in rokodelcem vsake vrste, kako je nastala zemlja „po svojem lastnem premišlevanji". Brežki „consti-tutioneller Verein" je tedaj izginol iz ustavo-vernega sveta.
In glej! že prihodnji dan, v nedeljo 19. jan. so nam tukajšni gledališki diletantje pripravili zelo veseli večer predstavljajc igro ravni pot najboljši pot". Občinstva je bilo toliko, kakor nikdar poprej, čeravno moram naše Pišcčanein Krčane nekoliko pograjati, da se te veselice nijso udeležili; tudi najhujši nemčurji, ki sicer nijso navajeni osobe ločiti od stvari, so ploskali slovenskim igralcem, med katerimi ste se najbolj odlikovale gospodičini Tomic iu Zechner. Med moškimi pa gre največa hvala g. stotniku Poekhu za njegov nedosegljivi trud. Tudi drugi gospodje so dobro igrali in moramo vsem prav hvaležni biti, da so enkrat toliko poguma našli, tudi v nemških" Brežicah slovenske igre predstavljati! Obiskovanje in ploskanje vsega občinstva jim naj bode porok, da želimo še večkrat domačih predstav in veseli me, da je celo g. župan obljubil prihodnjo slovensko predstavo s svojimi močmi po veliča vati. Le tako naprej in kmalu bodemo vsi borili se edini pod barjakom „vse za svobodo, omiko in napredek"!
Iz Vrsta, 23. jan. [Izv. dop.] (Tržaški zbor in Slovenci. — Možato držanje poslanca Kabergoja in slovenski odpadniki.) Pred nekaj časom sem poročeval „S1. Narodu" čin lahona Ro-janskega učitelja Borina, ka je tihotuhno v zvezi z županom Ferlugom podpise za 3. I laški razred nabiral. Denes hočem poročati o izidu tega narodnega izdajstva. — V mestni seji 17. t. m. je med drugimi predlogi prišel tudi ta, zarad 3. razreda z laškim jezikom na vrsto. Prav radi so Slovence-žrni Lahi ta predlog, ki nado narodnost pomaga treti, privolili in dekretirali so laški učni jezik, akoravno je nekdo (učitelj Troha?) iz Občine v pošteno „Sočo" vtihotapil dopis, da se mora „čakati" in videti kaj bo magistrat dekretiral. Nij bilo treba dolgo čakati, kajti podkupljeni učitelji so zadovoljni zdaj. Po mnogih olepšavanjih predloga od strani Šolskega referenta, vzdigne se mnogo spoštovani in žalibog edini boritelj za slovenski narod v tržaškem zboru, gospod Nabrgoj, ter dokazuje da je potrebno v Rojanu tretjega razreda a ne italijanskega temuč slovenskega, učenja na podlagi materinskega jezika. On
pravi, naj bi se po 2 uri na teden italijanski jezik predaval, nikakor pa se ne more zahtevati, da ker sta prva dva razreda slovenska, da bi se v tretjem podučevalo v italijanskem jeziku. Omeni, da je to največja neumnost, ki se more misliti. G. Nabor-goj pravi: jaz poznam okolico; okoličani nijso nasprotniki tega, da se njih sinovi tudi v laščiui urijo, oni še to hočejo. A to hočejo le na podlagi domačega materinskega jezika. Popolnem se strinjam s tem, da so napravi 3. razred, a slovenski. To sklenivši, bodemo se izkazali pravični Slovencem in bodemo zadovolili tudi onim, kteri žele svoje sinove v laščini podučiti. Nadejam se, govori nadalje, da ne bode zbor zapustil pravega pota, in se ne ustavljal zdravemu principu, kateri nij samo v naši krajini ampak pod celim cesarstvom potreben, in tudi po celi Evropi; ako ne delamo pravično, kopljemo v vodo luknjo.
N a d 1 i š e k pak predlaga, naj se napravi 3. razred z paralelnim slovenskim in italijanskim jezikom.
Potem se zahteva, naj se bere prošnja, katera je tako po sleparsko bila izkovana, in v kateri so taki podpisani, ka nemajo niti glasovati pravice niti ne otrok v šolah.
„Poslanca" Čcrneta zet S k le m b a, kateri nij za las bolje od Črneta, prebere prošnjo in tudi podpise. G. Nabergoj slisavši prošnje, pobija možato Sklembo ter dokazuje, da podpisi so bili na beli papir ulovljeni, da jih dosti nij znalo za koga so se podpisali, in zakaj so jih drugi: kakor župan in neka okoličanka po sili podpisovali. Veliko od podpisanih pa je mislilo, da se za 3. razred s slovenskim učnim jezikom podpisuje, in oni so tudi po časnikih protestirali proti takemu početju, oznanovaje da so bili zapeljani. Nabergoj protestira in predlaga, naj na dnevni red preide, a ne da bi se tako proti postavi delalo. Ravnopravnost se pov-sodi poudarja in spoštuje; in kar je enemu prav, mora biti tudi drugemu ljubo in dobro.
Ultra-lahon P i Č i o 1 a strastno napada g. Nabergoj a in mu pravi, da že dolgo časa on, Nabergoj, neti in hrani boj proti Trstu in magistratu, da on ne dela opozicije toliko za svoje volilce, temuč za ljudi iz druge zemlje, katera nij Tržaška. Tu je hotel reči, da je Nabergoj podpihovan morda od drugih Slovencev, ker mu je na dalje tudi očital, da on ne hodi po pravi cesti v Trst, temuč da hodi po oni, ki drži v Ljubljano. A pozabil je zagrizneni lahon, da on in njegova druhal škili v Italijo, ne v Avstrijo. G. Nabergoj je od predsednika terjal, da mora predgovornik one besede nazaj vzeti, 8 katerimi se njegov patrijotizem žali, zraven pa preiskovanje podpisov oddane prošnje. — To da Črnetov zet Sklemba, od Slovencev voljeni drugi izdajica Čeme, ugovarja, da podpisi so pravi in da naj se laška šola privoli. Dalje ta Črne klobasa, da nij videl v nobenem laškem časniku protestov, da je morda samo od kakega „prenapeteža" iz okolice kak slovenski Ljubljanski časnik prinesel kaj o tem. A to je pisal domač sovražnik, in ne pravi Tržačan, kajti pravi Tržačan gleda le na domačo reč in ne Čez svoje meje. Sklemba poudarja nadalje, da so že zavoljo tega podpisi pravični, ker je podpisan tudi nekdanji svetovalec Primožič, ki vse zaupanje v Rojanu uživa (kakor Dežman med
Kranjci. Pis.) — Iz tega je razvidcti, kako hočejo odpadniki in lahoni naš narod na Jadranski obali uničevati in kakšen boj bijemo proti laškim naskokom. — Rojanski župan Fcrluga je pred sejo šel k vsem nasprotnim italijanskim poslancem, ter je naznanjal, da bo Nabrgoj proti govoril, in prosil je, naj ga pobijajo, da potem laško šolo v Rojanu dobomo. G. Cegnar, vi slovenski pesnik, vi voljeni naš poslanec, kje ste pa bili vi, zakaj ste molčali, ali ste morda pozabili svojo glavo k seji vzeti? morda ste jo v drugem klobuku doma pozabili in pustili ?
s. Mx rn<l< i». 23. jan. [Izv. dop. J Slovani si žalibog moramo slabost priznavati, da se prav hitro, včasi brez dovoljnoga pomisleka, za kakovo reč vnamemo, da pa le redko pokažemo ovo vstrajnost, koja je neobhodno potrebna, če se hoče reč tudi izvesti. Tako smo že tudi često prepričani bili, ka ona krasna ideja, katera se je veselega „Vendijskega" večera pred dvema mesecema v nekaterih mladih in gorkih srcih vnela, ne bi bila poguala plamcua, bojč se, da je bila morebiti preveč „cum cordis hilari-tate ex vini dulcis poculis exorta" v zvezi — ideja slovanskega društva dijakov visokih škol v Gradci, baveČcga se posebno se slovansko literaturo. A zdaj smo se prevarili, hvala majki Slavi, v veliko nam radost, kajti včeraj so zborovali tukajšni vse-učeliščniki in Vendijanci v gostilnici kod „al-ter Igel" prvokrat o tej stvari, koje zborovanje nam je ustanovljenje društva zagotovilo.
G. Danilo je posvetovanje pričel, v lepem govoru poudarjajo potrebo društva, katero bi si v svojo največjo svrho naložilo, širiti mej na graških visokih školah učečo se odraslo mladino idejo vseslovansko, katera bi pozneje po mladini tudi v narodovo maso prodirala, na vso silo pobijati one separatistične nazore, ka vsaka vejica slovanskega debla naj ostane za se, in le za se, ter dejansko kazati našim narodnim nasprotnikom njihove iluzije, mislečim, ka Slovanom ne bode nikoli zasvitala Grmanom že lepo sve-toča zora z.jcdinjenja, vsaj literarnega.
Kot drugi je govoril g. Hubad, tudi temeljito kazaje, ka so Nemci še le po zje-dinjenji postali za celo Evropo oni mogočni faktor^ s kojim se bosta v prihodnje razkosani slovanski in romanski element morala boriti na život in smrt, slikaje, kako se je nemško zjeđinjenje izcimilo, razcvitalo, dozorilo, in zagotovljaje, da isto tako more in mora se pričeti tudi pri Slovanih delati.
Kot tretji je poročal tehnik g. Weiss zaključek trojice Vendijskega odbora o vprašanji, je li bi Vendija raČila spremeniti svoje statute, tako, da bi ugajali društvu vseslo-vanskega značaja, ali pa se čeloma z novim združiti, — ka je „Vendija" kot taka na tehnici kot zaštitnica slovanskega življa proti nemškemu neobhodno potrebna, a da se hoče z že konstituiranim odborom novega društva pomeniti, kako bi obe društvi se sličnimi nameni mogli uajvspesneje delovati.
Končno je nad 80 osob broječi zbor, ki se je v resnici v bratinski zlogi vršil ter plodonosno delovanje bodočega društva kazal, pooblastil gg. Danil p, Ilubada in Cljorg-jeviča izdelati statute, katere se hočejo v prihodnjem zboru pretresavati in primerno ured-jeni sprejeti.   Živela zlata zloga!
Jz ]»cšte 23, jan. [Izv. dop.] Klub
hrvatskih zastopnikov našega drž. zbora je one zastopnike iz Hrvatske, ki še nijso v PeŠto prišli bili, nagloina, telegrafičnim potem v Pešto poklical. To tem bi se dalo soditi, da se glede hrvatskega vprašanja kaj odločnega pričakuje. — Živkovič jc že večkrat v kluba Deakove stranke o hrvatskim vprašanji govoriti hotel, vsakokrat so bile druge stvari v razpravi, in tako je moral svoj govor od sednice na sednico prelagati, in še do denes nij mogel na red priti. Ka-or se Čuje, bode Deakov klub zavoljo hrvatskega vprašanja posebno ,,ad hoc" sednico imel. Sedanji vladni provizorij na Hrvatskem bode brž ko ne še tako dolgo nespremenjen ostal, dok se v razpravah med obema rcguikolarnima deputacijama ali soglasje doseže, ali pa, dok se razprave popolnem ne ra/.bijo. Hrvatski magjaroni špekulirajo na posledni slučaj, in v pričakovanji tega se že sedaj Raucfa in Julio Jclačič za bansko stolico potegujeta. Brž ko ne bode njun trud zastonj. Sinkovičjada smatra se pri nas že kot' zvršen predmet, ki se ima rad aeta" položiti.
V našem državnem zboru razpravlja se proračun za leto 1873.   Financminister Ker-kapbiv prizadeval se jc v govoru, s katerim je proračun  na mizo drž. zbora položil, dokazati, da naše finančno stanje vendar nij tako nepovoljno,   kakor se sploh o njem sodi. Takoj po „ausgleihu" leta L807. gospodarilo se je res slabo, kar pri takih   prevodih iz enega v drugi državni sistem nij skoro drugače mogoče.    Pozneje izvele  so se drage investitucije, zlasti   razne  železniške proge. Kapital, kije v njih vložen, bode stoprv poznejšemu zarodu [obresti nosil.    V enakem smislu je  govoril   tudi Gorove. Levičnjak Helfv je pa rekel, naj se celi proračun zavrže.   On vidi rano naših financij zlasti v trošku,  ki ga  naša kraljevina   za skupne avstro-ogerske dežele plačevati mora, in za voljo tega predlaga, da naj se ta trošek odpravi in da naj se spet stare upravne institucije uvedejo. Lonyay je v Deakovem klubu predlagal, naj se celi deficit iz proračunskega ordinarija prenese  v  ekstraordiuarij, kajti samo na ta način bi deficit izginil. Ta predlog je ravno kakor nemški pregovor: peri kožuh pa ga ne moči.   Temu pompozno napovedanemu Lonyayjcvemu predlogu denes vsi naši financijeri osla kažejo, in s pravico. V drž. zboru se pa Lonyay, ki je bil kot tretji govornik vpisan, nij  upal svoj klubni predlog zagovarjati, ter se, ko je red govoriti na njega prišel, kot govornik izbrisati dal in iz sednice odšel.   Deak opazuje Lonyaya na vsakem njegovih korakov,  kajti on ga ima na opravičenej sumnji, da mu hoče seme razdora v njegovo stranko zaploviti.   Do sedaj zapisalo se je 40 govornikov za proračunsko debato.
Domače stvari.
— (Za deželnega inžcnčrja) je kranjski deželni odbor v seji 24. januarja imenoval g. Franceta Vičeljna, dosedanjega mestnega inženirja v Ljubljani,
— t (Umrl) je dne 24. t. m. izvrsten in v narodnih krogih obče priljubljen narodnjak gospod Al o j z i j P ere n i č, bivši župan Planinski. Kajui se je vseskozi odlikoval kot iskren Slovenec, zlasti je imel hude borbe s Planinskim hetmanom gosp. Ogrincem. Pljučna
bolezen jc storila prezgodaj konec njegovemu življenju. Priporoča se blažemu spominu 80-rojakov.
— (Slavjansko pevsko društvo višjih Šol v G r a d c i) napravi 30. jan. v Japel-novi dvorani „tihi večer" se sledečim programom: 1. „Popotnik", zbor — Ncdved. 2. Čctverospev. 3. „Lovački zbor" — Škraup. 4. „L'Tnfelice", samospev — Bcllini. 6. „Prva doba Srbije", zbor — Dav. Jenko. 6, „Na moru", zbor — Dav. Jenko. 7. „Odvetniki", trispev — Schubcrt. 8. „Molitev", zbor — Dr. Ipavic, 9, „ABC", komični zbor —Zollner. 10. „Pcsem lovčeva", zbor — Ncdved. 11. „V lastenci", češki zbor. — Povabljeni so vsi prijatelji slavjanskega petja k temu ..tihem večeru". Vstopnina za neude : družine 1 gld., posamezne osobe 50 kr. Dijaki plačajo 30 kr. Začetek ob 8. zvečer.
— (Iz Gradca) nam piše prijatelj Hrvat, da jc eden naših dopisnikov z dopisom v št. 11. ,.Slov. Nar." prenaglo in krivo obsodil hrvatsko društvo Danico", da je nstar-ČeviČjanska", ker je velika večina članov tega društva narodna. S tem oni dopis iz-pravljaje, prosimo dopisnike, da pazijo vedno na to, da nam samo istino poročajo ter na to, da dopis narodno ne škoduje. Samo na škodo bi namreč bilo, ako bi se, če tudi le malo, narejala mržnja med narodnimi Hrvati in Slovenci. Oni, ki so preveliki vseslo-vani, naj pomislijo, da smo žalibog tudi navezani zdaj vsak na sebe in svojo domačo borbo, da je torej naravno ako se poleg občnih društev snujejo tudi posebna. Svojim mladim prijateljem pa priporočamo hladen premislek poleg toplega rodoljubja. Tout comprendrc tout pardoner.
— (Iz Istre) se piše „Naši Slogi", da bu na više mjestih naši rodoljubi najviše sami krivi, što naš tamo narod nijo još dašao u školi i občini do onih pravicah, koje ga idu po zakonu. Jer puk da je još ncokretan, a oni, koji malo dalje vide, pak bi ga mogli poučiti i pomoći mu, da su il nemarni, il strašljivi. Naš im dopisnik veli, daje nemar i nehajstvo nedostojno sviestua i budna Čovjeka, a strah i bojazan prava ludost; jer da čega se mogu i koga bojati, kad nisu krivi ni Bogu ni ljudem, a s druge strane na temelju zakona brane sto je pošteno i pravo. Ovo su misli jednoga kmeta!
— (Trgovsko bolniško društvo) ima, kakor čujemo, 2. febr. svoj letošnji občni zbor. Premoženje tega zavoda je nara-stlo na črez 29.000 gld., in število udov je nad 350. Letos odstopi tudi dosedanji opravilni odbor, v katerem sedč gg. Dreo, Treu itd. Samovlastno postopanje teh gospodov pa druŠtvenikom nij nikakor po volji, in posebno naj se pripravlja narodna ogromna večina, da pri letošnji volitvi (za tri leta) prodro njeni kandidati.
Razne vesti.
* (V Varaždinu) nameravajo novo gledališče zidati in se je v ta namen delniško društvo ustanovilo s kapitalom 72,800 for. Poroštvo za 5°/0 obresti in za amortiziranje kapitala je prevzel mestni zastop, kateri je se po vrhu 80.000 for. iz mestne kase dati sklenil, da bode tudi notranja uprava gledališča elegantna.
* (S i r L 3' 11 o n Buhver), znani angleški romanopisec, je te dnij na svojem posestvu Knebvvorth umrl.
Umrli v l j u i»lJa ii i
od 21. do 23. januarja 187.3. Jož. Klaček, služabnik, 7H 1., na sušici. — Anr. Strun, 80 <lnij, na božjasti. — Marija Milic, vdova, 76 1., na raztapljenji krvi. — Jak. Anžič, M I., na vodenici. — Jan. IVtrič. 4"» I., na legarji. — Gašp. Čiifer, 36 1., na raku v želodci. — Juzefa Fiadinek, vdova, 73 1., na plučucm mertudu.
Tujci.
21. januarja. Pri Eleffmtu: Gavani iz Trata. —Gorup iz Trsta. — Blau iz Kaniže. — gospa Taucliman iz Maribora. — Sem iz Zagorja. — h reiberger iz Sv. Križa. — Dolenc iz Loke. — Ilaucinik iz Dunaja. — Kinšner iz Dunaja. — Kodelli iz Pulja. — Kodelli iz Pulja.
1'ri Miiliču: Itamor iz Kočevja. — Ott iz Dunaja. — Neuman iz Dunaja. — Gutiuann iz Trsta.
TiziM' cene
v Ljubljani 25. jan. t. 1. Pšenica 6 gl. — kr.; — rež 3 gl. 90 kr.; — ječmen 2 gl. !K) kr.; — oves 1 gl, HO kr.;  — ajda 3 icl — kr.; — prosti 3 gl. 10 kr.;   — koruza 3 gl.
— kr.; — krompir 1 gl- 80 kr.; — fižol 4 gl. 95 kr.
— masla funt — gl. 54 kr.; — mast — gl. 40 kr.;
— špeh frišen — gl. 29 kr.; — speh povojen — gl. 42 kr.; — jajce po 2 kr.; — mleka bokal 10 kr.; govedine fiint 24 kr.; — teletino funt 29 kr.; — svinjsko meso, funt 26 kr.; — sena cent 1 gl. 40 kr ; — slame cent — gl. 95 kr.; — drva trda 6 gl. 80 kr.; — mehka 5 gld. — kr.
Dunajska borsa 25. januarja.
67 gld. 15 50 75 30 25
Enotni drž. dolg v bankovcih Enotni drž. dolg v srebru    .   . 71
1860 drž. posojilo.....103
London.........109
Kreditno akcije......332
Akcije narodno banke   .   .   . 966
kr.
Napol..........8   w 59
C. k. cekini.......—   „ —
Srebro........ 107    „ 40
Ženitna ponudba.
Trgovec, v moških letih, v nekem mičnem mestu na spodnjem Štajerskem, se, zavoljo pomanjkanja znanja z deklico 18 do 25 let staro, katera jo dobro po domačo odgojena in omikana, in so s premoŽenjem kakih 3000—4000 gold. izpričati more , želi takoj oženiti. (28—2)
Povoljno ponudbe s pridjano sliko (fotografijo) naj se administraciji „S1. Naroda" pod črkami : I'. F. ,.*»•<•«' in duh" najdaljo do 10. februarja t. 1. pošljejo. Največja zamolčljivost so zagotovtja.
PluČna sušica je ozdravljiva!
dokazano v knjigi, katera je ravnokar v 8. natisu na dan prišla in katerej uže
IIHlO^OtiSOC IIOVOSpOIII lllll
življVnja zahvaljuje. Način lečenja je vsakterniku razumljivo popisan od M. A u c r b a c h - a. Zdrtlvljcil je Jc prosto, strofe k i mali. povsod ranljivo, vspelt radikalen. Dobiva se na pošiljatev 1 tolarja 5 sreb. grošev — 2 gl. — frank. 40 Cts. od (247—13)
J. V. Albert-u
Mttnchen, Maximiliansstr. Nr. 37.
Stanovanje zastonj.
Ena soba in kuhinja, in 50 gld. na leto se ponuja rokodelcu brez otrok, da po Sentjurjevem prevzame mesto hišnika ter oskrbljuje domača 'opravila.
Natančneje se poizve v      (27—2) admiiiist. ..M. Naroda."
Žolni zdravnik.
Ker nijsem v stanu zadostivati vsestran-skej želji, mojo zobje-zdravno prakso v Mariboru izvrševati, bode takoj moj pomočnik gospod Med. Chir. Dr. zobni zdravnik Pod-IM't&clllftiffg', kateri je svojo izurjenost pri meni dosegel, mene tam zastopal. S prošnjo, taistemu Vaše cenjeno zaupanje nakloniti, se podpiše
z vsem spoštovanjem
L. Hansz (30—2)
c. k. deželno-sodnijški zobni zdravnik. Od pondeljka 17. t. m. počenši, vsakdan od 9. — 5. ure v gostilnici „Zur Traube" v g r a h k c m predmestji— Ordinacija.
n trgovsk učenec za mojo manufakturno, specarijsko in galanterijsko štacuno v Ribnici se precej sprejme.
Ljubljana 20. jan. 1873.
(24—3)       Hugo Tlll'k.
Prva obeta zavarovalna banka „SLOVEMIJA"
v Ljubljani
je v tekočem mescu razširila svoje delovanje, uvela je namreč zavarovanje na Človeško Življenje
v vseh primerah tega zavarovalnega oddelka.
Zavaruje se po naslednjih važnejih pododdelkih :
zavarovan Je na sni rt, n. pr. \ Človek star 30 let, zavaruje 1000 gld., ki se izplačajo po njegovej smrti. V ta namen plačuje 23 gld. na leto, 5 gld. 75 kr. na četrt leta ali 1 gld. 92 kr. na mesec;
ziivarovailje pokrenu ili s>t roskov. n. pr. \ Človek star 50 let hoče zavarovati 80 gl. za poravnanje svojih pogrebnih stroškov. V ta namen plača enkrat za vselej 44 gld. 48 kr. ali pa 4 gld. 14 kr. na leto;,
vzajemno Zttvarovailjc, n. pr.: Dva zakonska, on star 32, ona 22 let, zavarujeta 1000 gl., ki se izplačujejo, kedar koli eden izmed njih umrje.   Tedaj plačujeta 35 gl. na leto; zavarovanje doto, n. pr.: Oče plačuje za svojega 21etnega otroka vsaki mesec 12 gold. 87 kr. Ko je otrok polnoleten, mu izplača banka 5000 gld.
zavarovanje dohodkov. n. pr.: Uradnik 30 let star si prihrani vsako leto 70 gl. 80 kr. in jih plača banki.   Ko je star 60 let, mu daje banka vsako leto <>00 gld. pokojnine ali
penzije;
poilcflovaliia društva ali asocijacija, n. pr.: Nekdo se vpiše v 151etno društvo in plača 20 gld. na leto. Cez 15 let dobi svoje podvojene vloge , vrb tega pa podeduja po vseh umrlih sodružnikih primeren delež, da se tako njegove vloge tudi za trikrat pomnožiti utegnejo. Naj krajše društvo je na 12, naj daljše na 24 let, naj manjša letna vloga pa 10 gld. — Važnost zavarovanja človeškega življenja jć že obče pripoznana, ker je to zavarovanje naj boljše sredstvo proti materijalnim nasledkom smrti in gotova podlaga za bodočnost družine.
Naj tedaj vsakdo, komur so okoliščine ugodne in mu je blagor družine na srci, porabi priliko in so udeleži zavarovanja na življenje.
Nataujencja poročila in dotični tarifi se dobivajo pri »miki ..Sloveniji" V IJiioljani na igla v it«'ni trsu &t. IO V M nadstropji, in pri vseh okrajnih zastopnikih.
V Mjjttbljttni 22. januarja 1873. (20)
a)
b)
c) d) e)
O
„Prva občna zavarovalna banka SLOVENIJA44
v Ljubljani.
Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen.
Laatuina in tisk „Narodne tibkarne"