Poštnin« pfcaaa— t gotovini Leto LXVm., št. 291 Ljubljana, sobota 21. decembra 1935 Cena Din Vr Izhaja mak dan popoldne, Lzvzemši nedelje in praznike. — inserat) do 30 petit ▼rat a Din 2, do 100 vrat a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po logovom, inseratni davek posebej. — >Stovenaki Narod« velja mesečno v Jugoslaviji'Din 12-, za inozemstvo Din 25-. Rokopisi m*> ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNttTVO LJUBLJANA, Ramfljeva nUe* štev. 6, Telefon: 31-22, S1-2S, 11-24, S1-2S ln 31-26 Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3b - NOVO MESTO. Ljubljanska c telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon «C 65; podružnica uprave: Kocenova ulica 2 telefon st. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. Velika abesinska ofenziva Abesinci so po prvih zmagah prešli v ofenzivo na severu in jugu ter potiskafo Italijane nazaj na vsej črti Kdo bo naslednik London- 21. decembra. AA. Agencija Reuter poroča: Vesti, ki so prispele snoči iz Abesinije, kažejo, da sta oba nasprotnika tako na južni fronti stalno v kontaktu, spričo česar je pričakovati, da bo prišlo v kratkem do večjih vojnih operacij. Iz Mogadiscia poročajo, da se širijo tam govorice o veliki bitki, ki naj bi se pričela te dni severno od Dola v bližini meje angleške Kenije, kjer se Je utaborila vojska rasa Deste. ki šteje okrog 20.000 vojakov. Ras Desta namerava podreti v italijansko Somalijo in tako preprečiti nadaljnje prodiranje Italijanov na sektorju med Džidžigo in Harar-jem Pred njegovimi prednjimi stražami in izvid ni škimi oddelki Italijanov je prišlo že do več krvavih spopadov. H k ratu italijanska letala dan za dnem bombardirajo abesinska taborišča. S severne fronte poročajo, da se je vojaška aktivnost razširila že na vso fronto v pokrajini okrog Ak^uma, v Tembij^kih oorah in Makar"- Posamezni oddelki A besi n cev skušajo prebiti italijanske obrambne linije. Italjanski od. delki med tem še vedno čistijo posamezne doline in vrhovne Tembijskih gorah« v katerih se zmerom znova pojavljajo manjši abesinski oddelki. Prav maloštevilne skupine Abesincev, ki se utrdijo nad prepadi, na katerih dnn ponavadi teče hudournik in poleg nJega karavanska pot, po kateri skušaio prodirati italijanske čete, vedno znova ustavljajo razmeroma mnogo večje italijanske od* delke. Južno Adiadia je prišlo do manjše bitke. Vsekakor vest o tem spopadu dokazuje, da so Italijani še vedno na umiku. Iz Asmare prihajajo med tem poročila, da so pripeljali tja že prve askare, ki so bili ranjeni v bitkah pri četkom tega tedna <>b reki Takazi. Večina izmed njih Je ranjena s hudimi udarci sablje. Ranjenci pripovedujejo, kako so se vršile krvave borbe na nož in kako nihče ni prizanašal nasprotniku. Abesinski vpad v Makalo Hude borbe na severni fronti — Po italijanskih vesteh so Abesince odbili Addts Alieba. 21. decembra. AA. Po poročilu iz neuradnih krogov se &di. <1« s° a*>eemeke oerte prodrle v . predmestje Ma-kala. Rim, 21. decembra- AA. V uradnih kro* gih zanikajo veat^ da bj bile abes-nske čete vvlirle v pre*tai«*tja Makala Prodiranje rasa Deste na jugu Dolof 20. decembra. w. j^akor z-atrjujp. jo, proiira ras Desta a svojo armado počasi dalje Ln je sedaj Se nekaj dni oddaljen r»i itali jamskih po^tojak. Kaj pravijo italijanska poročila Asmara» 21. decelbra. o Po vesteh iz italijanskih virov je popofcnonia propadel poizkus Abesincev, da bi pro.irLi skoz»; iia-lijansko fronto vzdolž reke Takaze- V bor- bi je soorna. Komna: —6 C. zapadlo 3 m snega, zgoraj 80 cm pršičn- Zlatorog ob Boh. jezeru: —4 C. snega 9C cm. Smuka dobra. Sv. Janez ob Bob. jezeru: _4 C. snega 85 cm. Smuka dobra Staničevj, koča na Trijjla^u: zapadlo 2 m novega snega. Pasti Rovt nad Jesenicami, 20. dec.: —3 C, megleno, sneži, na 40 cm stare podlage 100 cm pršiča. Smuka dobra. Zelenica, 20. der.: —o C. oblačno, vetrovno, na 130 cm podlagi 26 cm suhega snega. Smuka prav dobra. Krvavee, 21. dec.: —3 C, zapadlo 73 cm senga na staro podlago. Smuka prav dobra. Ki<-bra zj»'.-.':i v l*cde-ljo izborni Sv. Lovrenc na Pohorju: .?,. jasno, lah ka megljca. 70 cm prš'ča. Smuka prav dn hra. Se*ijorjev dom: -fi Jasno 100 cm ča Smuka prav dobra. Rimski vrelec: -3, jasno, mirno, 30 en« pršiča. Smuka dobra. 40 let Sokola v Kranju Sokolsko življenje v Kralju sega v bodo v dobo ustanovitve »Južnega Sokola«, v katerem so se včlanili Kranjci že 30. avgusta 1864 1. kot poddrustvo ^n z njim *tidi nastoniH /c istega leta pri skupnem nastopu in »>obč-e;n telo van ju«, kakor poroča Gvido Savojic v svojem zgodovinskem upisu prve dobe. 2e 1. januarja 1865 1. so Kranjci osamosvojili in ustanovili lastno društvo. Skromno je bilo to g:bamje — mno go dobre \oljc. a premalo -azumevanja so* kolske misli. Zato društvo tudi ni vzdržalo, ko je oblast nrzpu^tila »Južnega Sokola« in >e prenehala proti koncu 1868. 1. Po obnovitvi »Južneg-i S >kola« so ustanovili Kranj* ci 1. januarja 18^0. 1. drugič «*okolsko društvo. nazva.no »Oo.re*njs>ki Sokol ki se je spočetka ugodno ra-zvijaio. dokler je pomagal na-ćelniku brati: Prosencu telovadni učitelj »Ljubljanskega Sokola« V. Z. W-selv. Po odhodu Veselega rz Ljublime je »Oorenjski Sokol« polagoma hira^ in p- rl koncu 1872. 1. prenehal s svojim driom. Značilno za to d(*bo je, da se ie razlikoval kroi kranjskih Sokolov od rustalih po tem. da so nosili svetlo modre srajce in namesto čepic ke klobuke 7. rdeče belimi kvastn* mi. pod< L,ne starim slovanskim klobukom. Od *cd d^lrfo ni bilo mogoče ustvariti u »Točenja za ustanovitev no-.vega ' ' .ia društva. Razpoloženje tw dvignilo : i navdušenje ob I. slovenskem vsesokolskem zletu v Ljubljani l ftifift Dvignili ga tudi nfso silni dokazi soko'Uke rasti C'b II "cškem vsesokolskem /letu v Pragi 1. 1891 \.1 narodno gosptxlars'ki razstavi v Zagrebu vstega leta. ki je zapustil v Sokolili močen vtis. so ponosno i-zražab po* trebo po ustanovitvi Sokola na GorenHkem vendar brez napeha Mrtvilo je vladalo tudi ob proslavi 30 letnice Ljubljanskega Sokola I. 180>3. |n ?elc ^tvariteli slovenske sokolske prervorodne dobe br. dr. Viktor Murnik, je znova dvignil sokolsko zavest Kranjcev, katero je le preveč dtršalo neprijazno ra/polo* ženic domačinov, ki so videli v ustanovitvi Sokola v Kranju le nepotrebno novo društveno zlo. LTspcl jc br. dr. V Murniik s svojim pozivom, ko je objavi! 14. decembra 1805 v »Slovenskem Narodu« članek: Gorenjskemu Sokolu v zibel. poln korivStnih navodil in nasvetov in prih^tel skupno z br. dr. Kuš-arjern in Skakrom na ustanovni občni zt>ot. ki ie bi! ?!. decemora 1995 ob 3. uri popoldne pr" »Peterokv«. Bistvo sokolskega dela je označii br. dr. J. Knšar Kranjcem tako-le: »Da se pa smoter doseže, je potrebna prvič telovadba. dbi'li so telovadnico pri bratu V. Omersi in /e so sc ka/ali prvi uspehi. Tegi leta je društvo ra/vilo tudi svoj prapor. L. 1901 pa l.uiko imenujemo pričetek preporoda v kr.'.njskem aokolakcai življenju. Dotlej \t bilo tehnično delo de'jeno. ČSeto^ vodja ■ • poveljevali pri redovnih vatah, dočim - roditi telovadbo prctltclovadci brez prave ^motrenosti. 12. avgusta 1°01. 1. na ic b ' ustanovljen vaditeljsk' /bor. Na čelnik je bil Srat Konrad Ge ger. podna-eeln-ik br R. CMestina čl.m-i zbora ie bratje France A/man. Avgust Krai-gher, Janko RoiTTian. Janko Ravnik ter Evgen in Janko Sajovic OJslei se je društvo odlično razmahnilo in mimo trdimo, doživljalo najlepšo dobo tja do i/bruha svetovne vojne L 1007 je bi ustanovljen posebni ženatci o-ddelek n.i ■el'vca mu je bila skoro nepretrgano s Marija dr. Kušarjeva. V to dobo spadajo priprave in združitev sokolakili društev v župe |ct se je irvrsala kot prva v Kranju. Organizacijo je previel br. Ev» gen Sajovic. ki je i?vedo! kot prvo zlet vseh gorenjskih društev 15 avgusta 1908 v Kranju. Izpopolni! in dobro je pripravi! kranjski vadrteljski zbor in pošiljal brate vaditelje k drugim bratskim društvom, da so pomagali pri delu. Poleg Sokolskega koledar* ja, ki sta ga izvrstno urejevala br. dr. Gvi-don Sajovic in br. Miroslav Ambrožič, je priče! izdajati vaditeljski zbor »Vaditeljski list*. Urejevala s»ta ga brata Evgen Sajovic in Miroslav Ambrožič in je bil prvi slovenski strokovni bst. Z njim je bila dana tudi podlaoa za vzgojo dobrih pred-n jakov. Mnogo pažnje so Sokoli posvečali tudi delu v Korotanu. kamor •*> večkrat pohiteh* in lo pred vojno in po njej, dokler >e bilo ftn mogoče, ud-eleževali so se vseh v»žneH»b sokolskih prireditev izven župe in pov»od utrdili svoj sloves. Ob svoji 40 letnici sledi Sok olako dru*vo Kranj odločno in zvesto deki bratov m sester, kd so ustvarjali temelje društvu. Dru« štvu nudi še vedno krepko moralno ki tudi gmotno podporo petnajst še živečih ustanoviteljev. Svojemu članstvu nudi nrK>anost, da se udejstvuje v vseh panogah telesno-vzgojnega in prosvetnega dela. kar m« omogočuje prostorna telovadnica v Narod->>c-\n domu in leno letno telovadiSče. katero mu je dala na razpolago vrla s. Helena Pavšlarjeva. Ispche svojega dela jc dokazalo društvo posebno javnim nastoporn 1^. maja, l tremi dobro pripravljenimi teJo= vadnimi aica-domijami, z uspelimi nastopi pevskega zbora in orkestra. Društveni tekmovalci so se udeležili v raznih panogah tekem 005, Savoaa So-kola kraljevine Jugo s'a\ije, me d župnih tn župnih tekem ter dosegli pri njih 56 priznanj, ki so jkn bila razdeljena 1. decembra. Vse delo zahteva seveda mnogo gmotnih žrtev, katere /more le z leno bratsko pomočjo s^ojec^ številnega člatrstva in Ijss-beznivo naklonjenostjo vse javnosti. Kc ^ca Male antante in Balkanske zveze Včeraj so v ženevi proučili položaj, ki je nastal po odklonitvi pariških predlogov ženeva, 21. decembra. Včeraj dopoldne je prispel v Ženevo g. Titulescu. Takoj po njegovem prihodu se je vršil sestanek Male antante in balkanske zveze, na kar je g. Tituioscu konferiral tudi Se s sovjetski mdelegatom Potemkinom Zvečer se je VTsil v hotelu rum unske delegacije sestanek zastopnikov Male antante, na katerem so pmučili položaj, ki je nastal v medna-rodnih odnos a jih po propadu pariških predlogov. Na tem sestanku 3ta zastopnika Jugoslavije in Češkoslovaške obvestila g. Titule s ca o stališču svojih vlad. Po sestanku Male antajite se je vršila skupna konferenca zastopnikov Male antante in balkanske zveze. Tudi na tem sestanku so proučili mednarodni položaj v zvezi z najnovejšimi dogodki. Pri tej priliki so ugotovili, da je bilo postopanje de. lega-tov Male antante in balkanske zveze v popolni soglasnosti s stališčem teh dveh državnih skupin. Njihov nastop je bil v popolnem skladu z obveznostmit ki jih imajo napram društvu narodov. Jugoslavija. Rumunija. Češkoslovaška, Turčija m Grčija niso v nobenem primeru prekoračile svojih dolžnosti. Izpolnile so jih v mejah kakor dosedaj ne da bi pri tem bila neprijateljsko razpoložene proti komur koli. O sestanku je bilo izdano naslednje uradno poročilo: Stalni svet Male antante In Balkan«** zveze sta se sestala 20- deoerobra v ženevi pod predsedtftvom £• Tltoleaea. Pa proučitvi rnednarodnega položaja se *rv-glasno sprejeli sklepe, ki ae nanašajo ■* točno ln lojalno izvrševanje določb pakt« Društva narodov in na njihovo enotno nastopanje v vs* h prilikah. S tega sestanka so poslali tudi prean-dentu CSR g. dr. Benesu pozdravno brzojav, ki se glasi: Stalni svet Balkanske zveze ta Mar« antante smata*a za svojo dolžnost, da Vam po triumfalni izvontvi aa preztdenita CBR izrazi svoje najprisrčnejše želje za srečno izvršitev visoke maadje, ki Vam jo je poverilo zaupanje češkoslovaškega naroda. Bodite prepričani, da se Vas borno vedno živo spominjali ter da bomo ifedaljeaajfll Vašo poiitfko miru z vso vztrajnostjo. Sorzna poročila. Curih, 21. decembra: Beograd 7.02, Pariz 30.3325. London 15.21, Newyork 306.375, Bruselj 51.95, Milan 24.75 uradni kurz. Madrid 42.13. Amsterdam 209.—, Berlin 123.H5. Dunaj 57.30, Praga 12.78. 56.10 Bukarešta 2Ja Velika revščina v veliki Ljubljani Posvetovanje o pomoči bednim — žalostna slika težkih socijalnih razmer v našem mestu Ljubljen* 21. decembra Na ulkaan ac je kupičH sneg. snežilo je, kakor da ao se odprle vse nebesne zapornice, na naš..... magistratu ao se pa zbirali zaafeopn-ad aocijainih ustanov, delodajalskfh m delojemaJakih organizacij in občinski svetniki, da aa posvetujejo, kako bi potna« gadi bednim, ki jih je toliko v Ljubljani, čez tri dni bo božič m res ne more nihče reči da je bMo posvetovanje sklicano prezgodaj. Magiatrarne zbornična dvorana se pa ni napolnila. Kaše, da niso prišli vsi povabljeni, sicer je pa bila udeležba lepa. Posvetovanju je predsedoval podžupan dr. Ravniher. V uvodnem nagovoru je omenil, da mestna občina izda sedmino svojih fzdatkov sa socijalne namene Vendar to ni 5e dovolj, zato je bil potreben sestanek, da se ponazgovore o morebitnem razširjenju pomožne akcije in kako bi se naj sred« atva porabila. Sestanek je potreben še tem bolj. ker je blagajna socijalnoga urada pra-ma, zima se je pa Sele začela Načelnik socijalno političnega odseka mestne občine Kosem je orisal položaj socijalnoga skrbstva mestne občine. Govoril je o veHkih nalogah ter dolžnost m mestnega •ocijalnega urada, o veliki revščmi. ki se kade vi skrrva v Ljubljani, in o pomanjkanju sredstev. Letos so prišli še v posebno hudo stisko, ker niso prejeli iz bednostneoa sklada toliko, kolikor so pričakovali. Mo* rali bi prejeti okrog 300.000 Din. Letos pa tudi nknarjo niti pare iz proračunskih prihrankov kakor prejšnja leta. Pritisk nezaposlenih ter bednih sploh je pa letos na socijalna urad ie močnejši. Beda se je poostrila, ker ao mnogi nezaposleni brez dela že ki jim navadno grozi razen socijalnoga propada še moralni, m še mnogi drugi, ki dolgo skrivajo bedo. končno pa pridejo skrušeni na socijalni urad. Čeprav je med nami nezaposleni tako vsakdanji pojav, vendar si še mnogi meščani ne morejo prav predočiti silne bede. ki sili pri nas čedalje bolj na dan ter je vedno močnejši memen-to, da bo treba nekaj ukreniti, ne le ukrepati Lani je prosilo za podporo v delavskem oddelku 2787 družinskih rednikov in 1721 samcev. Z družinskimi člani vred so podpirali 8500 bednih ljudi. To pomeni, da je nas skoraj vsa 8. meščan potreben podpore Od 1. 1928 do 1°34 so izdal' za javna dela in podpore 3 milijone L>in Prva leta so dejali predvsem denarne podpore ter so izdali n. pr. L 1928 v gotovini 208.000 Din. za živila pa 9000 Din. zdaj pa izdajajo predvsem podpore v naravi. Lani so izplačali za živila 260.000 Din. za podpore pa 71.000 Din. Pritisk nezaposlenih z dežele ie čedalje močnejši. Približno le tretiina prosilcev za podpore je domačinov Govor« nik je nasl.isil. da vsi ti velikt izdatki ne morejo odpraviti bede. Vse to je le zasilen izhod. Nujno potrebno bi bilo organizirati ve->ja javna dela. Mestna občina ne zjmoTe vsoh izdatkov, zato pač mora računati tudi z zasebno dobrodelnostjo, s prostovoljnimi prispevki posameznikov za so* cijalne namene Zagovarjal je uvedbo obveznega socialnega davka. Končno je dejal, da ima Ljubljana zlato srce. da ni bila še nikdar gluha za apele mestne občine ln zda i bi naj spregovoril; zastrm^iki socijalnih ustanov in on** imzacii fcrvi je spregovoril predsednik Zveze društev pri- Dobro vedo. da navadno postane iz prostovoljne davščine obvezna, obvezna pa več ne sluai svojemu namenu. Toda nekaj je treba ukreniti Z uvedbo socijalne daveči-ne bi občina dobila okrog 2 milijona Din za socijalne namene. Dokler se pa ne uvede obvezen socijalni davek, naj priakoča na pomoč meščanstvo. Mestna občina bi ne smela nikdar računati • prostovoljnimi prispevki aa aocijailno skrbatvo, temveč le z obveznimi, organizacijo aeaebnega abrra-nja pa bi naj vodilo meščanstvo. Govoril je še zastopnik trgovatva Soas. ki ae je izrekel proti obvezni aocijami davščaai, a za koncentracijo raznih aocijainih akcij na magistratu. Zastopnik grafičnega delavstva je izjavil, da bo grafično delavstvo podprlo zasebno akcijo v pomoč bednim. Prior U čak je govor H o dobrodelnosti krščanskih dobrodelnih društev in je dejal da je tudi mnogo delomžnežev (mnogi so mu pritrjevali, a nihče bi ne vedel povedati, zakaj tistega dela. ki ga odklanjajo delomržneži. Naša udeležba na rimski olimpiadi je dolžnost — Smučarski dinar ho la. iauuarja« ne dobe tisti ki bi tako radi dela'i). Dr Bohinjec je predlagal naj bi se šesta vil odbor za pomožno akcijo 'z prisotnih zastopnikov Njegov p.rc*1'o^ 'e po-~,""»rl dr. Kamu= ^"•č. V odbor bo delegirali ob'inskr: uprava 4 obe. svetnike, v njem bodo 'astrpane organizacije delo;errs!cc v dcnrdaja' cev, za-•»topn'ce 2ervskih organizacij in za^tepivki nacionalnih dru>tev. Snoči odbor še ni bil ^estavlien in sestanek nam ni mogel zbuditi posebnega optimi/ma kljub vsem lepim besedim ter bra-zo^n »Vrbi. Vaj bo z bednimi, ki se boceš no~eš zanašajo na dobra src? ter na »zlato srce Ljubljane«. Ka] je s spomenikom kralja mučeniku? LJubljana, 11. decembra. V ovoji 387. stevaarj ste dne 17. t. m. sporočili, da »so v Zagrebu abrali aa spomenik blagopokojnomu kralju Aleksandru I. Zedmitelju že 2.530.000 Din« in da »to se ne aadostuje, ker hoče postaviti Zagreb kralju mučeniku impozantan spomenik« ter da »ae je odbor z« postavitev spomenika zato ponovno obrnil na prebivalstvo, naj prispeva za spomenik, da bodo Čim. prej abrana potrebna denarna sredstva«. Temu sporočan ste dostavil« »V Ljubljani se pa o pripravah za postavitev spomenika kralju Aleksandru zadnje čase nič ne sliši« Glede na ta dosta vek prosi nas ljubljanski odbor za postavitev spomenika vite. škemu kralju Aleksandru I. Ujedinitelju ugotoviti da v Zagrebu o pripravah za postavitev spomenika še ne govore drugega, ko da se jim doslej nabrani prispevki zanj, dasi že iznašajo 2.530.000 Din, zde še nezadostni. Ljubljanski odbor je doslej prejel za spomenik tako nizko svoto prispevkov, da se ni od daleč ne morejo primerjati z onimi zagrebškega odbora. Kljub temu se odbor že dalje in prav intenzivno posvetuje o spomeniku. Toda s temi posvetovanj zato ne more v javnost, ker ae dobro zaveda, da mu dobljena sredstva ne zadostujejo za dostojno izpeljavo njegovega načrta. Njer u torej ne ostane nič drugega, ko da se zagrebškemu odboru enako in menda se z večjim opravio?njean vnovič "brne do vseh Slovencev — pa naj stanujejo kjerkoli — da se spomnijo svoje narodne do'žnosti in prispevajo za spomenik velikemu kralju kateremu smo dolžni toliko hvaležnosti. To tembolj, ker ima odbor v razvidnosti še prav veliko vrsto v dobrih gmotnih razmerah živečih prebivalcev Slovenije, ki se te dolžnosti doslej še niso zavedeli. Je pa celo takih pridobitnih zavodov ki se imajo za svoje Ki A O aOKULSKl DOM V 816K1 TELEFUN »8-87_ Kaj bi napravile žene. da imajo v svoji oblasti edinega ln poalednjega moškega na svetu? Na to Vam na duhovit način pove veleopereta Blažen med ženami Krasna Inscenacija. Opojne melodije. Plesi. 100 lepih žena. Poje Spanec RAUL KOULIEN. Prvič v Ljubljani! V dopolnilo Paramountov zvočni tednik in črtana šaloigra. Predstave v soboto ob 7. in 9., v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9., ponedeljek ob 7. in 9. uri. Predelana aparatura. V nedeljo ob 11. uri dopoldne opereta: LA2NE USTNE, vstopnina Din 3.— Z Jesenic Odprta n«č in dan so gfroba vrata. Po dolgotrajni bolezni je preminul v 25 letu starosti Anton Ražem, ki je stanoval pri svojcih na Kralja Petra cesti. Zavratnn bo lezen je glodala na njegovem zdravju jre več let in mu v cvetu mladosti pretTZgodo vins.ki razvoj naoijonalizma*. v četrtek pa sta priredili podružnici TKS in SFD v Krekovem domu predavanje o alpinizmu. Predaval je znani alpinist Beljačan Kro_ bath o svoji ekspediciji na Kavkaz Preda vanje je bilo prav dobro obiskano. V ponedeljek velika božična premiera v KINU UNIONU KIEPURA: „LiaiMjesiec vseh žena" Kiepura poje 2 akta opere »Rigroletto« in »M&rthaa. Senzacija: Kiepura v dvojni vlogi poje n «&mlm seboj! Kiepura poje v hotelski sobi, v operi, v zoolo&kean \ rtu! Kiepura poje Ilagerje R. Stolza! leta m leta. Na magistratu so iskali izhod, kako bi zbrati sredstva, ko so odpovedali vsi viri, ki so na nje računali z zanesljivostjo. Uvedlba obvezne socijalne davščine bi bila najbrž najprimernejša, toda brez dovoljenja finančnega ministrstva je ne morejo uvesti, nezaposlenim je pa treba takoj pomagati. Zato bi bol zopet edin izhod, da bi prispevali delodajalci od vsakega zapo= »lenega delavca majhen znesek in tudi delavci sami. rn sicer zimske mesece, ko je beda najhuj&L Ta prostovoljni davek je MI uveden že prejšnja leta, a se ni obnesel, kakor so pričakovali. Mnoga podjetja >o se izognila plačevanju, saj jih ni mogel n&če prisiliti. Načelnik je rudi predlagal, najf bi se uvedel prostovoljni davek tudi na najemnine, na stanovanja in lokale. Obširno je poročaj o ljubljanskem soci-jainem sicrbstvu sef delavskega oddelka na aocijalnern uradu R. Juvan. Podal je zgodovino socijalnih prizadevanj mestne občine ter orisal izgradnjo socijalnega urada. Po* drobno je govoril o delovanju socijalnega urada v zadnjih letih, ko so se morali lotiti posebrhih nalog, ki jih zahtevajo nenavadne socijalne razmere ter gosnodarska kriza. Največ so izdali za socijalno skrbstvo 1. 1931. Socijalni urad je skuhal na razne načine omiliti bedo v Ljubljani, toda uspeha ni imel s posebnimi akcijami, kakor n, pr z odnravljaniem beračenja z listi ?n tablicami. Precej uspeha so pa imeli s po* možniffni akciiami. Pri pomožnih nkcij-ah so zbrali od L 1929 do larvi 1,713000 Din. Tudi z denarjem iz bednostnega sklndn so mnogo storili za ublažitev bede. L. 10%2 so prejeli iz bednostneiia sklad* 675.000 Din. 1933 495000 Din ki lani 270.000 Din. Niso pa prejeli toliko, kolikor je Ljubiiana vplačala v ta sklad. Zelo mnogo »so izdali za starostno skrbstvo. V mestnem zavetišču je 400 onemoglih, za nje izdaio 1.500.000 Din na leto V tako zvanem odprtem sistemu starostnega skrbstva je v oskrbi aociialnega urada 1036 ljudi, ki prejmejo v podporah 1,300.000 Din. Zadnja leta so začeli oosve* čati posebno «krb mladmi. V letih 1°30 do lani so poslati na noclrnlce 1175 otrok ter izdali za nje 4eX).000 Din. Največje te?ave imajo z delavskim sicrb-stA'om. Obubožan je ie splošno ter se na socijalni urad ne zatekajo samo ne zanosi en i delavci, temveč tudi obrtniki, intelektualci, absolventi srednjih ki visokih Sol. dekleta. vatnih nameščencev J Žemljic. Predlagal je, naj bi se vodile vse pomožne, nabiralne akc:je na magistratu in ne da zbira toliko društev odnosno posameznikov vsak na svojo pest. ker se taiko lahko izrablja dobrodelnost. Prosjaeenje po hišah naj bi se odpravilo. Na račun prosjačenja pa bi naj prispevale deladajalske in druge organizacije primerne zneske socijalnemu uradu Pri obdavčenju stanovanj in plač. bi nuj bili izvzeti oni. ki plačujejo i/,pod 200 Din najemnine in ki prejemajo le do 6C0 Din plače. Obdavčenje bi naj bilo v razmerju z dohodki, odnosno najemnino davkoplačevalca. Glasno jc spregovori! obč. svetnik R. Smersu, ki je deial. da bi se srce Ljub* liane drugače odpiralo, če bi bilo res zlato. Predlagal je, naj občina prireja prireditve v socijalne namene Uvede naj se obvezna socijalna davščina. V imenu ženstva je spregovorila A. Vodetova ter se aavzela za centralizacijo nodpirania revnih :n lačevf»li pr^sfo-voline nrisnevke za pomo/no akcijo Tajnik Delavske zbornice I7 TTraihvk fe dejal, da beračenja ne moremo odpravili ter da ne moremo zaieziti dotoka bednih ljudi v mesta, zlasti zda i pozimi. Kaj na naj počno nezapois^eni v rububožinih rudarskih revirjih, kam se naj obrnejo za pomoč? -Vli jim naj štejemo v zlo. ako jih sila prižene v LiuViano? Pomislite samo na to. da so n. pr. v Kočevju zatprli ba.š zda? pred prazniki rudniški konzum. Najbolje bi bilo. da bi se uvedla obvezna sociialna davščina. Zato bi naj 51a v Beograd deputacija občinskih svetnikov in zuoan ter bi naj akusa'li doseči takoj5njo dovoljenje. Seveda so nomf* sleki mQd ljudmi proti uvedbi vsake davščine, četudi bi bili pripravi jeni jo plflčevat5. Bežigrad se m^ernizlra Ljubljana. 21. dec t.ibra. Naraven razvoj Ljubljane je prati severu. Zato ni n-T: čudnega. d*\ se ie v zadnjih letih začel živahno razvijati Bežiirad. ki dobiva z vsakim dnem vedno modernejše lice. ^e neknj je manjkalo kar bi Beograjčane ta kore koč ponolnoma osamosvojdlo: moderna kavarna. l:jcr bi kibkn v popoJ-d-ane^kih ati večernil. urah prdbirali časopise. Z novm letom jim bo tudi v tem pogledu ustreženo. Na vogalu Trševe ceste in Tcr^ t en jekove ulice je bJEa v zadnjem č-isu dograjena ponosna Štirinadstropna zgradba, ki so jo Bežigrajčani krstili za mali nebotičnik. Četudi vzdrži veliki nebotičnik dokaj lahko primero s svojaim tekmec rn v Bežigradu, gDvoje src v Vi taktut. Kino Union: Golgota, matineja ob 10.80 Kino Šiška-' fflaien med ženami, matina^a ob 11. >Lažne u»tne< Božični koncert ob 20.15 v Hubadovi pevski I dvorani j Ljubljanski skavti in planinke božična sa-■ bava ob 19.30 v Delavski zbornici Hotel Metropol: Ustanovitev Sloven. Šahovske zveze; obfcni zbor ob 10. (dopoldne). DEŽURNE LEKARNE Danes in jutri: BakarČič, Sv Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Gartus, Mo* g te-Zaloška cesta. Nase gledališče DRAMA Sobota, 21. decembra. Frak ali Od krojaška do ministra. Red C. Nedelja, 22. decembra: Ob 15. uri Direktor Campa. Izven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol. Ob 20. uri Otroci. Izven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdoL OPERA Sobota, 21. decembra: Šaloma. Premiera. Izven. Nedelja. 22. decembra: Ob 15. uri Od bajke do bajke Izven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol Ob 20. uri Trubadur Gostovanje tenorista dr. Adriana- Izven. Znižane cene. Ponedeljek. 23 decembra: zaprto. Iz Kranja — Dve sumljivi Ženski aretirani. »Slov. Narod« je večkrat poročaj o Številnih žepnih tatvinah, fcj so bile izvršene na kranjskem trgu ob tržnih dneh, to je v ponedeljkih. Zlasti mnooo se je žep«radee so-drge naiteplo v Kranj, kadar so bili sejmi. Policija je včeraj prijela dve ženski, ki sta S( brez denarje in pravega posla potepali po mtatu z Jzgovonom. da sta pn&lh nadcupovat. Ena je pred »tražmkom zbe ža>l« na Skrlovec. bo teč po stopnicah pn.t kolodvoru. Ker obstoja sum. da »upadata ženski v žeparsko družbo, so jima cniku. zali začasno bivatjiišfe v zaponh ftr^kcjjfl ar>di4ča, dokler se stvar ne obrne kako dru- — V LfudakJ univerz) predava drevi dT Sto)an B*i>č: O noviib soc jilnjh reWm#istki telo. vadnici. Frederic Bontet: Družabnika — Ker je natipkana ta kopija malomarno Tu manjkajo cela stavki. Tu so napake v vsaki vrstici ... — Zares? — je dejial Marte! hlanino. — Poglejte sami. Viđale, tu in tu. in se ta... Sicer pa opažam, da ao vsa dela tega dekleta sanic... Vaše cbruge 9bro-jeprnke ao izborne aiH vsaj potnatme, samo gospodična Fanny ne razusme svojega dela ali se pa ne potrudi... . — Čudim ae bermi, nikoli niaem opazil kaj takega pri nji. — Čudno, da niste ničesar opazaiL Zagotavljam van, da ne razumem vaae prt-aanesljdvosti napram taJko maloanarni uradnici. Odpovejte ji skižbo. — Bila mi je pa*ijrx)(rx>čena... Vem, da podpira svojo rodbino; zeao zanesljiva je. — In pa w*o lepa kaj ne? —je pripomnil Lefebure Madno, Martel ga je dfefeeflo posedal. — Kaj hočete Feel s tema? m* Ah, nič... Lafebure ae je nasmeh-naV — Toda v isvestnah prtmerth je m i miado, zaposleno dekle ugodno, če je lepo... seveda, če njen gospodar to opazL Martel je zardel in vstati. — Gospod Lafebure, razumem dobro vaša nami-gavanja, — je dejal energično. — Presenetila in razžaJili ste me z njuni. Predvsem vem, da je gospodična Famnv, kakor 9ploh vse moje uslužbenke, strogo poštena. Dalje, in to nagraSam še posebej, ne razumem, kako morete vi, ki poznate moj značaj, misliti da bi mogel izkazovati naklonjenost katerikoM 'noji uslužbenki. Ne gpovortm ndti o svrnem strogo nravstvvenem življenju, posvečenem samo delu, boda aH si lahko mistEfbe položaj šefa, ki bi lazil za svojo uradnico? Kje bi ostala njegova avtoriteta? Vaša sujnnlčenja so grda, neverjetna... — Pornirite se, dragd Marbei, — je dejal lafebure. Jezilo ga je, cte. je fco omeniL — In, da vam to dokažem, — je nadalje val Martel z osredotooenizn ognjem, — dam poklicati gospodično FVunnv in jo ozmerjam, kakor zasluži, ka^ti v njenem delu res kar mrgolfi napak. — Nikar, čemu, saj sem se samo sa- — Jaz se pa ne šalim, kadar gre za moj dober glas, za moj ugled. Moj dzru-žabnak ste in jaz nočem, da bi kakršenkoli dvom onaadeževaJ v vaših očeh moj značaj. Martel je povvonil ki naročil dugi, naj pokfiee gosporjicno Faaunv. Kmaftu je prišlo dnažestno britje, atoko in gibčno, v obleki iz mehkega blaga, ki ji ni zakriva}* vratu in rok. Lepo so se videla njena bujna ne^inja in tepe noge. Cez delo so ji viseM rusi kodni, njen nežni, mikavni obraz je bil lahno naTjapoti-čen. Gkispodicna Fmmy je nepremično, podešenih oči ohstsJa. Lefebure jo je tor požiraj z očmi. Martel resen in strog, je izpregovorffl: — Gospodična, jaz In moj dnzžaerik sva nemdovol jna z vami Delate malomarno. Vasi prepisi so polni napak. Osli stavki manjkajo. V vsaki vrstici imate napake. Zelo toplo so mi tos priporočili in glede na vašo rodbino sem vam pripravi! tu zares izjemen potafaj. Toda zadnje mesece ste se poslabšali... Tako ne gre več. Moram vas opozoriti, da ne i boste mogti več računati s mojo praaa- nesljivostjo, če ne postanete marljivej-ad in vestne jšd. Govoril je s tndkn gfeoom, toda pri tem ni giledaJ mladega dekleta, ki je »tata povezenih oči zardelo in blizu joku. Nad Lefebiirom sta imeli lepota in intođcM veliko moč. Zavzel se je za njo. — GospodKna bo vosbnejfta. O tem sem prerjrtčatL Kajne, dete moje, da bost* boij pazi*?... Toda Martel ni bfl ragorožen. — Želim to... Brez tega, gvjspodiona, bi bfi prisiljen odUovšbi vas. Gospodična Fanny je naenkrat zapda-kala, toda njene krasne oči so bi'e v pajČolanu solz poftne srditega ognja in ustavile so se na Martelu. — DovotJ mi je te^a! — je zakričala srdito nanj. — To je pa že od sile, razumeš? Nočeš, da bi se vedelo, da si moj ljubček zavoljo tvojega slavnega ugleda in položaja, čeprav ne veš, kaj se za tvojim hrbtom govori... Jaz moram to pogosto gtedati, pa ne moram nič reči... Dobro! Nočem pa, da bi me tako poniževal zaradi besed, Id sem f h napteaia narobe... Zares sramota je, da mož, ki pravi, da aa ljubi, tako postopa i me- noj, to je neokusno... St^iš. nor-S ia odidem, lahko grem takoj! Obrnila se je k vratom. Lefebure je radovedno gledaJ Mairtela, ki je n časn nepremično sibal!; potem ;"e jx BS4 -krat planil pokonci in prijol m' Fannv za ramo. — Ostani, dekle, pomiri se, crr» lAf da grešil sem, — je dejaJ s proseč^rn in nežnim glasom, kakršnega se Lefebure ni nadejail od njega. — Ostani prosim te... Govor* je tiho in proseče mlađ i i i dekletu ki se je končno da'o ornolu ;. da je odšto rx>mrrjeno iz kabineta. Martel je bia še ves iz sebe, ko «e 1 ' vtrnil k svoji pisalni mizi. Osramočer n nd upad pogledati Lefe+rura. Le — ta j? pa čutil neskaljeno radoet, v kateri ie bdio zmagoslavje, sočutje. jrsjftJ pa nova, prekipevajoča simpatija. Prijel ie Marteia za roko. — Ah, dragi prijatelj, dragi r-i'a' ta dekleta, če nas drže, v nar:^ ' ; v naši starosti... No, ne govoriva • tem, govorja raje o oosojihi... Saj vcfl i da storam, kakor šeaUa. Malo božične proze hranf jo za žive in mrtve celo pri aurečicah za božična drevesca Lijn*rjaa»? ZL decembra. Ko UftH&i smrečje na Kongresnem trga, se possste marsikoga občutki božične poezije in mu je tako prijetno pri areu, kakor pravimo . •. Nekateri m ia* jo, da je smrečje na-proiaaj «amo zaradi poezije ter >lapr tra-dhajec. No, Masjat j*m! Tako e« vsaj neka-Sesam izpolni, kar žeđimo vsako leto: Blagor Undam aa zemlji! V improvi-ai ranem ponrki na Kongresnem trgu ae pa skriva tudi proza. Ne »liAte bo-iUh melodij. Gre k? aa kupčijo. Konkurenca je huda. Vaak hi rad prodal čara več boisfinega blaga dan prej. Razen prodajalcev rja opreza jo za zaslužkom tudi podjetna nezaposleni, ki ae pooiijajo, da bi nosili aaarataa meščanom domov. MeJeaar pa ba-mmtajo eeio pri amreSeah na vse žrve in mrtve, kaj Sele, da bi plačevali nosače. Se bolj podjetni ao neaapoalend, ki ao ae ponu-dHK kmetom za meeetarje ter ponujajo erare-See glasno in zgovorno, kakor na pravem aaJBML Kmetje sami imajo dovmlj dela z rb-dcftnvaojem stojaH ca dreve^vi in obreaa-■Mujam drevo«*. Smre?je, ki so era pripeljali od vseh strani v m p*? t o. je samo snirovioa ali polizdelek in ie treba £e precej dela, da Je bftaro sreio za trs*. AM ste prrftli z Do^enHkece? *»ra vprafieJ prodrj«3>ea sredi trga. — Ne, iz I>ornča/l, — je oderovorill. Hiteđ je dareaasaH dhreveaea, — Zelo se mi mudi, ssrj $e nisem ničesar prodal- Včeraj oamo roocrii postafviri drevesc, ker je vse plđt>Tft3o, aaj bi jrilb voda odineste. Morate smo sami rftž«i«tš en ep. Ari ao vam dati prostor** z*s**c«rj? — >Zestonri« je z*» zdavnaj umril! Zafcaj br nwm dsffi prostore tetos br^raa&io. ko r*h niso Se n,ilkdwr? T^frnti «o baje pobrali »000 Din. Mirttif sem, ker >e pač ie taflo&na krosa in ker hočemo vsi pomagati kmeta. Koliko pa boste plačate? — Zdaj še ne vemo. Najbrž po 50 do 70 Dno, Plačevati pa moramo todl tržnico. Vsak den 3 Din. In če ostanem v mestu, moram plačati tudi prenooiece aLi pa vlak, če se vozim domov. Denarje bo kot tone! M itn ino dte morali tudi phačati, kajne? — Seveda. Letos so notirali mrtnono od tete smrečja. 40 Din sem plačaL Prftožil bi »e, ko bi vedel komu- Neka vonndk je plačal samo 10 Din in ni (imel nič manj na vozu. Srdito je zamahnil a sekiro ter ae aave-rovafl v delo. Pri drugih prodajadciib ao sta* rreaaposdeni v gručah. U*tavija4i ao vsakogar, Jci je Sel mimo. in ga obkolili, da se ni mogel TTironziriiti. Podjetni so mnogo bolj kaikor prodajalci, zato jih tudi ne odganjajo ter so jim dobrodošli zavezniki. — Gospa, pri nas kupile! Prodajamo tako lepe «mrečice, da bodo sngelci sami prileteli ! irnezdrt na nje. Taki dreveščki ne raslo nit1 v Tivolija. Ce vzamete od nas. dobite 50% popusta. Ifeseana ao pa zdai ^e sramežljivi. T>» red-ki prihajajo izbirat božično blapo. Večino jih prižene 3e radovednomf*. Tisti. Tci kupujejo, seveda hočejo kuriti kolikor se da po-cenr. DreveSčki. kakršne rrajboTj kupujeio, niso tako dragi, kakor se dozdeva kupcem. Kmetje prodajajo, ne da bi ka-likulirari. kaj Sefle, de bi si ^računaiTi svoje dete. Zato dobni že ca nefcaj dvwrniev smrečico- Večjih smrek 1p#os sploh ni, ker r*rodfa'jalci «labe skušnje od prejšnjih let. V starih, dobrih čajli so ae meSčani radi pbbabali a vefikamj bozir.no nri drerve**', 7»to «r> bile na-raodaf že vel'flce smreke, rla bi ffiih lah»Vo dsJi na žago. Zdai pa meščani gledaijo tudi n« modo tn v modi so dreveggki, Sm manj-St, tem boli modoTvH- Tn letos bo ▼ v»«/kem pogtedu >moderen< božič. Velika drama iz Molierovega življenja Moliere je Ml poroden z lastno hčerjo? Afera TartttHea Ljubljana. 2LL decembr^.. iivjjenjo enega iomed največjln k< ■au^dU jografov veen eaaov — Moliera (.pravo njegovo ime je J. b. Pok> goditi^ ko mn je usoda nakkmUa, da je smcd e svojo drrižino nastopati pred takrat ^ aiarfan ■eccidn^n kraajem< Ijodovttcom XIV. Mo-BBfova a^ar eo si postavili oder. V bo dobo Molierovega itarjecja.. ki je obenem tndi poslednja, spadajo njegova največja a Si ae delu takratne dvorne kamarile, ki a« je sukala okrog sončnega kralja, s >Smesnimi pree&ozaani< a« je zameril daan. akeazuj svetu, e »S-kopuhom - rajarhn denarnim stiska* en, zAaeti se je rad ponor, čevafl iz zdravnikov itd. Zato ni čuda, da eo Sa skucati sintrfgirati pri kralju. T% proU Žal sajrui gotov del iz takratnimi francoskih krogov. Zlasti je to treba povdariti pri »Tart.uffu<, ki je bil naravnost usoden za Molierovo življenje, čeprav gledan z današnjega stališča nima ne daleko tistih, lastnosti in pregreh, ki so j in takrat pred. bacrvali nekateri prevneti M overovi na-ej^rotiiik i. Med LAidovikovmii dvorjani med kartere je spadalo tudi mnogo duhovščine sta bih med drugim dVe strank^ ki sta s' bili zelo sovražni. To so bLli jezurti *n pa pristaSi jajuzenioznuL, ki s0 začeli nastopat f proti posvetnemu življenju nekaterih duhovnikov in zoper cerkveno ra^kosnost. Obe stranki **ta ioneJi pristaše po \"sem sveta, ceilo iz sJovetnsTartu£hic »vetohlinstvo, lažno pobo&noet, neznačajnost na ^plob. Zato je razumljivo, da. ao ae eatuli prizaideti aeano nekateri, drogi pa so fcili navdušeni, kakor je to že navada pri vseh velikih delih srvetovne knJi2e>vnoBti( Zato je omembe vredoio« da •e je za >Tiairtiu/iat selo na-vvicštl aaim pa-peski legat, karul;/nal ChJgi, ki mu ga Je moral Mcdiere e&jn prebrati. Poznejši akol avranžki, Huet, je kvot praLat napdeaj kit;., oo v stirili Verzih kjer ?lavi MoMera. ZaL dfei je aamia vo.p.-h pisateljean neprijazna Zato Je vsaj za nekaj časa amagaila pr^ kralju stranka nasprotnikov in Moliere je padei v nemfflcet. Nasprotnikom ae le namreč ponudil igia.ov Moirron, čian Bfo-iierove gledailifeke družine, rf«a bo pričai zoper Moliera v zolo kočljivi zadevi. Obdol-H ga je, da se je Poročil 6 svojo lastno bčejjo- Moliere je namreč okrog dvajBet tet siveJ z igralko Madeieino BeJarLeje^", ki je bila starejša od njega. Spoznal se je s njo v i&aeetku svoje Igraiske karijere. Potznejo je Madolejma pripeljala v njegovo družino še Armando Bejartjevo, ki jo je predstavila kot svojo najmlajšo sestro-JMlada, t&ienttrana igradka je nau skrit sii-fial nauagovor mod Madeieino in La Gran-geffn ki tako slučajno zvedel taa skrivnosi no Poreklo Armande Bejartjeve. Ker j< Moliere ookrfl v njem velik igralski ta-*Quti ga. je vzel k sebi, Moirron pa se Je izkaiaafl Za zelo nehvaležnega, vn začel ljubavno razmerje z lahkomiselno mlado Ar-mando. Ob neki priliki Ju je Moliere zalotil in vrgoi Moirrona is stanovanja Ln ge-dališoa, potem ko ga Je Se prej oklofutal, kar je bilo za takrate Pojme zelo pouiie. vatoo. Zato jr šel Moirron h k«b*ali. ki je organizirala borbo proU Moli eni. in ji cz-dal skrivnost Molierovega zakona. Zdaj je bi] Moliere obdolžen krvoskrunstva hi to mu je spod&opalo tla pod nogam L Ma. deJeina Bejartjeva je tik pred smrtjo se izpovedala pariškemu nadškofu, da sicer sama ne ve, kdo je Armandin oče, ker je takrat n.vcda istočasno se z nekim plemičem, s katerim je Moliera goljufala. Na. sprotniki so poskrbeli, da je stvar priida pred krsija, ki je bjl eeio boter Molierove-mu otroku. Zdaj ga ni biy> mogoče ▼eč ščititi. MoJi eni je prepovedaa vstop na dvor » ustavil predstave »Tartužfa<. Ka_ bala je amagadia in Moliere je hiral v ©dno bolj. Vsj i2»ledki nagibajo k temu, da j«* bil jetičen. Pri četrti predstavi iTfnjlIJr Bega bomika< jc dobil »Pet napad in umrl. T0 je vsebina biografske drame »Mo&e-re<, katere premiera bo na Božič zvečer Zato prem ie*"o se vrče velike predpriprave. Popolnoma nova inscenerija, ki jo dete po načrtih ing. Franc« gledališka stl. kama, nam bo v stBizirani, zgoij nakazani obliki pokazal sest različnih priso-rlač, no^e m tspolnjene kostume i^del" Ja doaoaea anodafiaaea pod vodstvom gosp. Hrovata, igralci »ami p« ee pripravljajo na to predstavo 6 posebno vnemo tn veseljem, aaj vse vloge nudijo izredno priliko ca igralca. Vs©m na čelu je g. Le var *i igra vdogo pisatelja Mottera, ki bo zanj mogoče največji dogodek v njegovem dramskem ustvarjanju sploh. Toda nič manj ne aacetajajo drugi. Sončnega kralja predstavlja g Jerman, zapeljivo Armande ga. Severjeva, njeno starejšo se- stro odcvosno mater ga. NaMocka, igraoc«, La Grangea g. KraJj, nesrečnega igraJca Moirrona g. Jan. stotnika črnih mušketir, jev g. Dreno^ec, dobrega, a šaljivega Molierovega alugo g. Lipah, dvornega norca g. Saocio, selzproSBiSga asAkota g. 9kr-bin&ek ttd. že ta aa^oaasaaa aaaeidha pri. ea, da ho unrazoritev >J! otiera« godek v nadi drami Kamniku so vzeli zadnjo nado Vse iu* :ervencije in prošnje, da U m mu vrnila polovične voznine m bile Tarnati Kaanniik, «S decembra. Mnogo se je že pisalo po časopisju, zakaj in kako je Kamnik izgubil pravico do ugodnosti, kater0 je uživaj toliko let. Kako lepo se je razvijal Kamnik vsa leta po vojni. Tz leta v leto je prihajalo v mesto in okolico več tujcev in upravičeno smo pričakovali, da bo Kamnik v nekaj letih postal prvo in najbolj priljubljeno letoviško mesto ln da se mu obeta lepša bodočnost. Kar naenkrat pa, kakor strela, ia jasnega, pade . nas vest, da e Kamnik radi nedovoljne v i?: ne črtam iz seznama letoviških me.-1 in da mu je radi tega od-vieta ugodmost polovične povratne voznu ne za njegove obiskovalce. Pričelo se je s prošnjami, ki niiso zalegle nič. .Mo^odovab' in intervenirali smo pri vseh merodajm ih ob last v in in meni a ni bila izpuščena nobena osebnost, ki količkaj pomeni v naši javnosti, katera bi ne bila angažirana za intervencijo v tej bor. bi za pridobitev naših pravic, toda žal vse je biio zaman. Pred kratkim je bila prošnja dokončno odlbita z motivacijo, da leži mesto na višini komaj 381 m, medtem, ko mora po predpisih imeti visino najmanj Ton m. In kad aadaf? vsako započeto delo, potem hi monda biLo rna-o bolje, kajti za denar bi najbrže tod i molčali. Upatmo in upravičeno prioakujemo, da g. Skala svoje namere ne bo iravršU in pu_ stil Kamnika na, cediiu sedaj, ko nam je najbolj potreben, kajti lahko se nstdtaano. da bu mesto, kakšnih je malo po božjem svet«u, končno pač nasio maUo več uvade-vanja, tako od tftrani meščanov samih, kakor tudi od strani oblasti. Le ■ afoAuckn delom se nami bo posrečilo povzdigniti Kamnik na ono višino, na kateri Je bil pred vojno, ko smo imeli vsako leto and iOOU gostov, takrat bodo pa tudi and. ko naan danes kratijo nase pravice. wvjda*>, <% so naan storili krivico. Uka bodo pa ont ki o stvari niso ponosni, vedeui, da je *ai>avljanje na kamniško maJomeAčamsko aakrknjenostjo upravičeno, jim naj omenimo dva edinstvena pri. mena, ki se menda iatoko ugodita samo prt ■iaaa aa tujski promet Je saprosfial nisko tnjsko^prometno društvo, da a* pre-giedajo, popravijo in eventualno ecpopoL nijo stari ceniki > aovfenl podatki vseh rdAnmskrh koč. dioninv in v>"V ^ .Neuote se vpxa£>čaiio: a*i je njatum kriv, da so ga med? vojno izropali in po-pomoma ntniČiK? Ali je Kamnik kriv, da se t njem ni pojavil kak RockefeEer, ki bi založil zanj svoje milijone, de, ga po. vadigne na aatrldao višino međ'naroinega letovišča? aJI ni Kamnik « svojo dnrvmo okolico in svežim zrakom prav toliko primeren kraj, kjer si človek lahko odpočije in pridobi novih življenjskih sil, kaikor ono mesto, ki leži na višini 700 m? In končno: Ali ni bil Kamnik ie o1 nok<3aj slovito zdravil išče? — Na vsa ta vprašanja ne niore nihče (iati nepovoAjmega odgovora. Zato se upravičeno vprašujemo, kniku v njegovem razvoj-u ~m H—MJM iausta.vil pot nn zakaj ? Saj je vsakomur znano, da je K&mnik izhodišče za poset Karnuitških pianm v letnem in zimskem času. V zimskem časa je zelo dobro obiskana Velika pJasiiraa ra^h svojih sabornih smuSkin terenov, življenje v Kamniku m okolici je cenejše, kot na Gorenjskem m radi tega bo si izbirali Kamnik m oddih manj umoriti «loji, ki si silno dragih drugih letovišč ne morejo privoščiti. Do svetovne voj'ne je bil Kamnik zdravilišče za hidro te i apijo mednarodnega slo. veaa. Vojna je obraic prekinila, daaea pa isti zoPet oživljajo in se razširjajo. 2« letos je bilo otvorjeno adrarfidče za hidro-tenapijo, nadalje plavalni bazen itd. V prL hodnjem letu pa dobimo zdravilišče, 2 znanim načinom kombiniranega dietetičnega in vodnega zdravljenja po Schrottovem s L e tednu, kot ga imajo v Lmde VViese v CSR. Z vso upravičenostjo smo pričakovali, da bodo te naprave našle primeren odziv med letoviščaJji ter se je radi tega nameravalo restavrirati Vn urediti tudi glavno po. slopje v lep, moderen hoel. će pomisliirio, da je tudi mestna občina pred leti sezidala «novo kopaljsče, v katerega je vlodšla ogromeai denar in to vse radi stalno naxa-^eajočena dotc-ka tujcev, da morajo bremena teh investicij nositi vsi Kaanci loani. potem si 'aliko mislimo, kako veliko uslugo nam je storila generalna direkcija dri. železnic s tem, da nam je odvzela ugodnost polovične voznine in s tem tudi sko-raz vse tujee. Samo za Kamničane bi gotovo ne investirali tolikega kapitala. Za nas same bi bika dovoljna naravna kopališča, kot smo jih imeli pred v ono ob Nevljici, ki bi ne stala nflti pedesetine tega, k a. nas stane sedanje. Toda ne Eanemo obupati Stojimo tik pred občnim zborom tu jsko-pr< m e tn ega društva, ki je za naše mesto storilo zeio mnogo Kakor do&navazno, namerava na tem občnem zboru odstopiti dolgoletni tn natdvtse požrtvovalni predsednik in tajnik g. Alfonz Skala, ki je za Kamnik ston) mnogo več, kot vsi drugi, ki s« tako radi Pohvalijo z zastavami, katere &o si baje pridobili za naše mesto. Temo sklepu g. Skale se pa tudi ne smemo čuditi, kajti vsakdo mora priznati, da je ■ starokopit-neži težko delati. Mi smo namreč bili in ostanemo oni stari zakrknjeni porgarji, ki se pričkamo za oslovsko čeljust, drugi pa se nam smejejo v pest, ko nam ohaa. ebva jemljejo eno ugodnost aa drogo. Raz, m bš i jamo in ra>amiš.ljasznor dokler naan glava ne more več objeti vso kopko nagih misij in potem od časa do časa ustrelimo velikanskega kozla Ce bi se v našem me. eto pojavil kak mecen, ki bi dal vsakemu purgarjn čedno vsoto denarja za to, da bo molčal in ne bo iz principa zabavljal čez dvibbiuc ivckLuniKa v nov velik cea^, teater ega namerava izdati aa letošnjo sezono. Društvo Je fe&dalo okrožnico, Po kateri je zaprosilo vse hotele, restavracije im ga. stilne, da vpišejo potrebne Podatke Bn saj se je zgodJo? Najpreje akroAnAoe nihče ni hotel popoiniti, češ, zakaj pa prtdets ravno k meni najpreje. prinesite okrožnico potem, d& vklim, kaj bodo napisali drugi. Ko pa je na energično zahtevo rama-šalca končno le prišlo do tfiga, da so pri-čefli okrožnico iamolnjevati, smo naleteli na novo oviro. RazTiašalca ©o nekje nahru-Jiti, zakaj je nvršeen njihov obrat med restavracije drugega reda in aakaj ne nua pnvem vidnejšem m«>tu, med glavnimi re-atavracijami. — Dalje ae najde restavracija, ki po e*ni okrožnici prijavlja 7 aob z 10 posteljami. po drugi okrožnici pa, komaj po preteku mPsec dni, 2 posteljaana-Kaj sedaj drži? Ta ruštvo za varstvo ptic mamo rodi v Ljiibljani, kii po svojrh močeh skrbi mi lačne Ždodčke prezebajočih ptic pod mtfkn nebom in ki priredi v ta namen o božičnih praznik* od 25—20. XII. 1939 v dri. učiteljišči V»1t. ženski oddelek, Resrjeva cesta razstavo zaštitnih kanarčkov, katere čisti dobiček je namenjen aa prenosno ptie preko rkne. Torej je razstava dobrodelnega naraena, ki ima pa se poleg tega drugo žaramivr> stran: to ao pevci ksnarSd, ki bodo na n>ej zastopniki rz vse naše m savske bsnoariue. Preko 300 zelen o-romenib pevcev bo v obsarni m i xe Ven jem okrašeni dvorani pritličja ženskega nčrte^jača tekmovalo za prvenstvo dravske ban orme. Za sodnice* ocenjevalce so letos določeni gg. tajnic dn> šptva T. ICetaariB. Sever an Goj-grAsr. kt bodo 2 dni ocenjevati petie maHh hi Ml omet-mkov. Morda se bo kdo čudil m rekel: saj vri mogoče, da bi ptičari pen, kadaiajufl to kdo zatželi. Pa je vendar res! Pravilno v^gojem in »trenirani pevci morajo zaneti ob vsakem času, kajti pred oceno ptičke žreba m nihče ne ve. ob katerem času pridejo na mino pred sodnike. Ce pa kdaj odpovedo, potem je pač tastu ik na zadnjem mestu, zato pa vsak svoje pevce strenira. da pri oceni ne odpovedo NTa razstavi bo tudi nrkai rmsv krotk#i pevcev. V; poio na prstu roke. da so 5e po* sebno srčkani in ljubki. Med našo mlađinn Otoka kfw bo aopet vse pokonci! Kanarčki po jo! To bo aopet na razstav« veselja in kramljanja pri ptičkih. TucS kariaroke fme pevce bodo krveli ra sročkanje m komur bo sreča mila, bo lahko dobil kanarčka za L—> Dira, pa ae kako IjVabkoga pevoa, Krmfln« hfisce bodo prodajali na ms-stavi po prav mzkflh cenah, ds si jo bo lahko nabarvil vsak, ki kna doma vrtiček, kamor bodo hodSli Vačrri ptički krotit svode žeiodčk©. Zdravo ptičjo hrano bo razstavila rvrdka Sever ki Komo., rtčne in praktične kletke pa veletrgovina x Ze4eznino Fran Stupaca iz Ljubljane. Lepo >e, kjer ptrčki pojo tn veliko raavedV rfta bomo na^i pri ptičkih na razstavi: ker je pa isna še dobrodelnega znač«)a> k) bomo paaa vst obiskali Nov sreski kmetijski referent Iz Oorujega ?rada naan piiejoc Prišla je zima v deželo in z njo vse ts-pobe in nezgode. Po hribih tn doimah as vlači neprijetna megla, ki loga na pljuča, na možgane io živce. Vsakdo je vesel, fe se lahko stisne v topel kotiček. Nikomur ne pride na misel, da bi as v tem času ae-KL In vendar so ljudje, ki se seliti morajo Za Miklavža je prišel k nam novi sre-aki kmet. referent g. ini. W unko Bori«. Doslej je služIl kot referent za živinorejo pri kr. banski upravi v Ljubljani Tjakaj je bal pozvan pred štirimi leti is Prekmurja na radi svojega prepričanja, temveč radi bogatin izkušenj na polju organizacije živinoreje Na odgovorna in vodilna mesta spadajo najboljši strokovrjjaki. Kmetijstvo dramske banovine zahteva resnih m odločno kvalitiri.ran.ih vodilnih mod •> strokovnjakov. Kmeta zanimajo ls eens ln vsa. kar je v zvezi z njegovim materijalnim življenjem, kar se tiče njegovega oostanka. Kolikor nam je znano, je Imet g. tal Wenko največjo usposobijenost »a ilvinoroj-skega referenc od vseh slovenskih agronomov. Ni se učil ls ▼ 4oh m v svoji praksi na veleposestvih, temveč tudi v prvih lelth sluibovantja je imel obilo koristnih prilož nosti. ki jih je temeljito izrabil v izpopolni tev strokovnega znanja. Saj je sktl.il pod na&im živinorejskim veteranom g. Zupan* cem in pod spretnim vodstvom izkušenega Sefa g ini. Zidanfika. Specialni tečaj s« &-vinorejske inšpektorje v Zagreba je mejnik v njegovi strokovni izobrazbi. Sledi njegovo temeljito udejetvovanje ta uveljavljanje bogatega znanja v prakKl Spremo je znal zajemati iz številnih skušenj. Organ Jasi ral Je naso živinorejo na široko in na globoko. Dosegel je, da as danes lahko ponašamo z naso živinorejsko se« lekcijo ne samo pred drugimi banovinami, temveč tudi pred inozemstvom. Po četi banovini je razpredel mrežo živinorejskih selekcijskih združenj, ki »e končuje v last strokovniih zvez. Molzna prelzkuAnia ki jn rriti Švicarji tako natančno na vodijo, j» vpeljana pri 80*/» rodovniških krav. Hajlju*>&a panoga pa mu je bOo perutoa-narstvo. Slovenska Štajerska kokos js prodrla ls po njegovi doslednosti in vztrajno atL Trenutni neuspehi, številne opaske ta kritike ga niso odvrnile od nje. konec koncev je pa le stri vaafe odpor proti tej ras ustrezajoči domači kokošji pasmi Svoja **-krztarje v borbi aa štajersko js sapssal v knjigi: »Kmetijsko kokussaitaac Vsak organiziran živinoreje« pozna urJL Wenka, Poraiajo ga pa is premnogi Is ujakovih predavanj v radiu in Hevibnn strokovnih člankov in predavati] na dflielL Nje* govo ime bo vedno tesno spojeno z nato živinorejo. Vik do mu teb zaslug ne more odvzeti. 2al nam je. da js centrala izgubila tako od H eno moč. Toda naš SPSS st lahko čestita na pridobitvi. Vemo. da v*aka i*pr*-memha škodi strokovnemu dem. Pred*w more kmet. strokovnjak pričati s ptodntm delom. mora zbirati podatke, spoznati di, kraje in razmere, mora prouAti vas mogoče činitelje, ki odločajo v organizacij! kmet. gospodarstva, dele na ko more zasta* vrti vse reoje sile ia uspešno delo. G. mžeujerju želimo, da M ne med nami kar najbolje početi1. Preprieaoi smo, da bo tndi tukaj dosegel lepe uspehe v korist osle živinoreje in v prospeh nsWte lepe doline. Vemo, da ea bo Ljubljana terjala na<-zaj, toda za sedaj ga imamo in ga najto» pleje pozdravljamo ▼ tej mrzH zimi. Mara Janeeek: Mamica, kakana ptica pa ie tsas, ki me tako radovedno ogienmtje? To je aorklja, ki nosi otroke. Aha. ssaa ase > Stran 4 »SLOVENSKI NARODi. sobota, 21. decembra 1930. DNEVNE VESTI Z. K, D, a. i, isa g — * n,,. wa rMjXvcm |iiu^i Vesela otroška ris hgara|a Micky, Poppay, Ptički in drugo — Veliko veselja v«u bo priprav i La božična številka ilustrirane tedenske revije za radio, gledališče. Hm in modo »Naš vaJ« ki je danes izda v visoka nakladi in pove— čanecu obsega. Bogata vsebina, pestra oprema in razkošna izbora slik kc radijskega, gledališkega in filmskega sveta veča od številke do številke interes za ta naš najboljši slovenski tedenski magazin, ki v vseh ozirih lahko mirno konkurira z vsemi slričmTnri krozeniekjma tedenskimi revi-jasni. Pa še vetako prednost ima pred tujimi revijami, ker vsebinsko dostojno reprezentira težnje in nas seznanja z vsemi možnostmi m vsemi dognano« ti iv: naše domače radiofonoje. Nova, božična številka prinaša na uvodnem mostu razmišljanja uredništva za »veti veoer, dva oianka i 7 področja rtidiofonsj^ »Popoiua nepristranost« in j>Kateo hr pospešiii razvoj našega radia«, ki jasno pričata točno informiranost in visoko kvalifikacijo pšsca, ki je prvovrsten strokovnjak v radiofoniji, Ka-Cevo duhovito i*i hudomušno črtico »&mo_ la u«mil j enega samaritana*. nadaljevanje izredno zanimivega ruskega romana rt dobe revolucije v Srednji Aziji »Ederrinštri-rideseM". nadsrl je vanje GoMonaJosL klasične komedije ^Krčmarica Mirandolana«. konec romana v dl&aih iz žrvljenja živa-li v \'iso3ci Siemi, vedno duhovit* ia ^badljrvo-dovtipni >Makrofovruk, v katerem sodelujejo bddjučno naročnSbi s svojimi željama in opombami k sporedu nase oddajne postaje, bogata je modna priloga, ki jo urejuje priznana modna strodKrnijakMija. Pa tudi brSžanke in Bka najdejo v »Nakrn v a hi« svoj kotiček. Posebno bogata pa je ^d$feka prT«kK?a. kn na© na 32 straneh seznani s popok>kndT točnimi m pregledno urejenimi sporedi vseh ervropskih oddajnih postaj. »(Nas vai« ni samo najboljši, je toda najcenejši Bustri>rwTri tednrifc. Me. čsečna raaročn-ina znaša komaj Din 12.—. Pišrte še danes irpravj radijske revije »Naš va«k. Ljubljene, naj vam posije brezob-vezno ki brezpJačoo ns ogled eno števillko. Prepničanri smo, da boste potem z novim letom tndi vi stalen naročnik »Našega vale«. Premdera Robert Stofoove operete Riviera ekspres Chartote Susa — K. L*. Diehl — FL A. Roberta — RJhard Roraanovskv Ljubavne pustolovačine, krasne pokrajinske slike razkošne rivijere, smeh, zabava in petje! Danes ob 16-, 19.16 in 21.1© uri jutri ob 16., 17. 1©. in 2l. uri KINO SLOGA Dvoje src ▼ % takta Matineja danes oh K. 15 ari ia jutri sb 10.30 ori. Vstopni** po 4.50 — Z banske uprave. Kr. bonska uprava Frparoča: V boreftt 24. t. m. in v petek 27. t. m. g. ban m g. pomočnik ban« ne sprejemala stx»&ik_ — pomočnik prometnega us4ni**tvu v Zsv. jrrebu. Pomočnik prometnega min i« tira 13 tč je priđpel včeraj zK>tra-1 v Zagreb od ko-okmc so se ^braM v ih. Do ponedeljka zvečer oddane obteke ▼ kemično čiščenje, pKsiranje, barvanje, pranje in sveti obkan je perila negotovi sigurno do BOŽICA tovarna JOS. REICH — Sokolski oder na Jezici. Delovanje Sokoiskega dramskega odseka je v letošnji sezoni izredno zrvaboo. Kljufc temu, da so bratje m '»ostre, ki sodehjjejo na naoem odru preko celega dne zaposleni pri težkem diši duševnem ali fizičnem delu, najdejo vendar še v večernih uran dovolj časa za to, da potom dramatike pridobivajo prijateljev »okolcPtva in sokolske rnisii. Razen v telovadnem pogledu prireja Sokol Jezica v tej sezoni dne 22. decembra t L ob & uri zvečer že tretjo dramaeske predstavo. To pot bodo predvajali bratje dijaka veselo« igro »Študentje smo«. U ver jen i smo. da bo občinstvo tudi to pot napolnijo sokolsko dvorano ter našlo obilo zadovoljstva in za-bave pri tej predstavi. Sokol Jezica vljudno vab; vse prijatelje sokolstva, da se prireditve udeleže. —Skupščina Saverov lanskih športov. Prometni minister je dovolil z odlokom M. S. br. 22.604 z dne 11. decembra 1935 polovično voznino n^ državnih železnicah udeleženkam in članicam Jugoaflovenekih savezov ženskih športov v Zagrebu, ki bodo sodelovale na VEH. redni glavni skup. dčuni, ki bo 21. in 22. t. m. Znižana vozni-na valja od 18. do 25. decembra- POZOR! Ker iziđe „Slovenski Narod" za božične praznih e v zelo povečani nahladi in posebno pesterf bodo zlasti božični oglasi naših gostilni' carjev imeli velih uspeh. Opozorite torej Ljubljančane na svoje gostilniško podjetje, her Vam bo naš inse-rat pripeljal mnogo gostov. Oglase sprejema uprava do 23. t. nu do 18. ure. — Valvasorjev a koča pod Stolom je vso 25mo odprta m oskrbovana, okro^c koče so lepi smučarski tereni. — Z Abrahamom Se je nrečal te dni nas dimnikarski mojster in večkratni hiteli posestnik g. Prane Dobrajc. Pozna ga. kot simpatičnega mož« ves okraj, pa tudi L^ubljana> kjer se je učil svoje črne obrti. Ves se je posvetil vzgoji Sole in doma«. Seveda pa je tudi navdušen voj-ščak sv. Florijana, ter opravlja vse posle, ki so mu jih zaupali gasilski tovariši. Ob jubileju tudi nase čestitke zvestemu na. ročndku našega Mata, z iskreno željo: se na mnoga leta! — Velik božični izJet Zagrvb—Beograd —Slovenija. Za pravoslavni božič priprav, rja žedezmšk^ uprava velik družabni izlet iz Beograda » Zagreba v Slovenijo, izflet-rufci ,«*e odpeljejo te BeogTK pa#dle. Zaidoije dni so prodajad-i na trgu purane po G _ 7 Din k t: pitane gosi p© 4v do 50 Din komaii, mrsa va 20 do 35, kokoši po 15 do IS, piščance po lO do 16 Din. — Pretresljiva rodbinska tragedija. V bližani tromej** AiVStJrije, Madžarske in Ju. go« lavi je <=e je odigrala včeraj preti' e«lji-va rodbinska tragedija^ Premožni kmet Pa-vao Hajdu je odišel pred 20 leti na bo-ji&če i>n prišel je v rusko ujetništvo. Ril je v Sibiriji. Pred leti je pobegnil ter se vrnil domov. V Sfbiriji je pa dob:.! skorbut, ki ga je začel doma razjedati. Izgubil je vid. Te dini sta bila z odraslim sinom v go'zd'n. kjer se je sin prehladi! in čez tri dni podlegel pljučnici. Roditelje je ginova smrt tako potria. da ste si sklenila končati zkvljenje Spisala sta cKporoko potem sta ae pa zastrupila. K© «o prfSM Sosedje 5%o našli VSe tri mrtve. ZAHVALA Podpisano osobje tvrdke Desa se iskreno z ab val ju je gospodoma stražnikom* Perčič-u Feliksu m Breznik-u Ivanu ter stražnici st. II na Tvrsevi cesti, ki so z vso svojo vnemo poma-eeli najti krivca tatvine pn naši t vrd-fci ki nas s tem rešili mučnega položaja. LrubHa-na. dne 31. decembra 1995. Paternoeter TXnkn, ffariseh Herman. Šengelaja Aleksander, Harisch Teodor. Hafner. $ta?c Franc, Bahar Franci, Zupan Lojze, Kopač Albin. Rogelj Viktor. Smodiš. Tomšič Vinko, Nedeliko Maks. !Jpogla\'šek Franc, Int*. Sever Rihard. štreketj Franc. — Zanimiv gost v Šibenika. V Šibenik je prispel francoski novinar An dre Zucca. dopisnik neke francoske poročevalske agencije. Prepotoval je velik del nase države, zdaj se je pa namenil v Abesmijo, Seboj ima dva volkova, ki mu čwsta šotor. — Snega je nam n*sulo radodarno nebo toliko, da ga bomo imeli najbrž za letošnjo zimo dovolj. Božič brez snežne odeje je pust. a letošnji bo naravnost čaroben, saj bo narava zavita v debelo snežno odejo Smučarji so se snega razveselili in jutri pohite na vse. strani, da se navžijcio zimskih radosti Zdaj se ne moren* pritožiti, da bi bilo kje snegia premalo Dovolj ga ima Gorenjska, dovoli ga ima Dolenjska in tako smučarji ne bodo v zadregi kam bi jo mahnili. Prijazni valoviti griči okrog Polževega i-n nazaj gori proti Ljubljani so pod debelo snežno odejo, da je dobra ermeVj Albert. Pertot Avgust, Pupis Karel. Pri klavirju je prof. Marijan Lipov -šek. Sedeži po 10, stojišča po 5 Din. so v predprodaji v knjigarni GSasbene Matice. Začetek točno ob H 9 zvečer. _lj Danes se visi v predavalnici Mineraloškega instituta na miiverzi zanimivo predavanje Prirodoslovnoga društva. Ob mnogih akioptičnih slikah nam bo g. dr. Ljudem it Kusčer prikazal delo In raolska. vanja v kraških jamah v Italiji ter spe-leoski institut v Postojni, g. prof. dr. L. čerroelj pa bo poročal o geofizik atom raziskavjnjih tega instituta. Ni dvoma, da je to predavanje z& nam. k5 šmarno na oaemlju svoje ožje domovine totBuo jam. posebno zanimivo ia ponfino. Pradavnoj e se načne ob 18. uri. Vabljeni so člani m prijatelji drustrva k čim steArUnejsi udeležbi. —lj »Ljubljanski Sokol« priredi svojim najmlajšim pripadnikom na praznik sv. Štefana ob 16 uri v telovadnici v Narodnem domu božićnico na katero cenjene roditelje in prijatelje sokolske dece vljudno vabi. — Dne 31. decembra pa priredi svoj tradicijonalni Silvestrov večer s povsem no vim. zanimivim in pestrim sporedom. je nekaj, kar ie niste videli —lj Ne zamudite prilike oejedati si veliko umetniško razstavo v Jakopičevem paviljonu. —1] Na retrospektivni rasstavi akad kiparja Franceta tiorseta. bo imel jutri 22. t. m. ob 11. uri dopoldan vodstvo kipar sam-Ker je bila od strani obiskovalcev razstave večkrat izražena želja videti kako nastane kip v plastiki, se je zaradi tega kipar odločil. da občinstvu nazorno pokaže nastanek portreta v plastiki po živem modelu v \r>* nedeljek 23. t. m. ob 18.30 C. občinstvo vab ljeno. —lj Jubilejna premier« naše primadone. D revi priredi naša priljubijena primadona ga. Zlata Gjungjenoeva jubilejno sedemdeseto premiero svojega opernega umetniškega udejstvovanja- »Traviati*. >Madami Bnb terflv«. >Rusalki< in »Mouoo<\ njenim najljubšim partijam, v katerih je žela nede-ljea priznanja kritikov in občinstva. se pridružuje sedaj še Richarda Strnussa »Šaloma c. Nedvomno bo nocojšnja premiera radosten dogodek za našo publiko in svet* la točka našega opernega repertoarja- Naši odlični pevki ffospej Zlati Gjungjenčevi is-krr-no čestitamo k redkemu jubileju in ie v naprej k nocojšnji premieri. >SalonuK dirigira in režira g. Niko Stritof. ELITNI KINO MATICA Telefon 31-54 Dane3 ob 4^ 7*4 in 9 y4 uri — jutri ob S., 5., 7l/4 in 9V4 uri PREMIERA SUAJNE KOMEDIJE POVRATEK K SREČI SMEH, SALA, ZABAVA, PETJE. PAUL HttRBIGER Luise Ullrich — Heinz Buhmann. Predprodaja od 11 — H IS. PREMIER M KINO j —. —lj Ustanovitev Slovenske šakovske zve* ze. Jutri ob lo. se vrši v kleti hotela •Metropol* ustanovni otčni zbo: »Slovenske šahovske zveze«. £ah je med Slovenci zelo razvit, nam je pa že dalje prepotrebna. ker bo povezala vse šahiste naše banovine v skupno enoto. —lj Presenečenje za modni svet in smučarje je smučarski kostum za Nj. Vel. Kraljico. Marijo, ki ga je Izdelal Alojzij Paulin. Kongresni trg. in g* razstavlja do 22. decembra v izložbi Tvirdrt3d Paulin časti tamo k lepemu uspehu. Izložbeno okno je uredil aranžer Knasič. nadvse dovršeno. —lj Zlata nedelja Trgovske izloJbc v mestu oznanjajo predbo/ično razpoloženje in vabijo k nakupu najrazličnejših predmetov, ki si jih želimo doma. v stanovanju, na sebi. v žepih in sploh tn sicer. Jutrišnja ^>/lata nedelja« ima še ve-dno .svojo moč, kakor nekoč vabi in žene kupce v trgovske lokale, kjer imajo na razpolago vsega česar si poželi srce. Naši trgovci so se tudi lotos potrudili, da so na moč lepo okrasili svoje izložbe, aranžmani so okusni /lasti v notranjosti mesta, na glavnih trgovskih ulicah in so se povsod potrudili, da že v izložbah pokažejo kaj vse lahko nudiio, če* prav se bogastvo izbire skriva prav za prav v notranjosti trgovin. V trgovinah je pričakovati iutri res nekam večje živahnosti, kar ie tudi prav, saj naši trgovci dao danes ne preživljajo baš najboljših časov. —lj Bofičn-' *re\*esca na K ono resnem trgu je včeraj m ponoči zatgmnil sneg ki so iih morali prodajalci, da se ne polomijo vsled težine snega, položiti v kupe postarani na tla. Zgodaj zjutraj so jih spet otep-li snega in jih razpostavili po trtju, kjer ca* kajo kupcev. Ti so pa zaenkrat še precej redki, vendar pričakujejo prodajalci boljše k noči je prihodnje dni. —lj Prihodnja premijera v Šentjakobskem gledališču bo prihodnjo soboto. Upozori se Wa!fricdova kmečka burka v tmh dejanjih Matasasrovaga ^»Jacera nesrečna snubitev (iMaflooi). Burk« je zelo zwbavna. rn vsebuje mnogo Adravega htHnorja m »irtu* aoijske kom:ke. V glavnrh vlogah nastopajo Oemovičeva. Bučarieva. Gorjupova, Koman Vn Moser. Rtvira Petnovčfč. Cenie-no občrn^stvo oporzarjamo že sedaj na prerm-jero. —lj Kočtjiva sftuacip na živilskem trgn. Ko bi moral biti živilski trg najboli aa£o_ /en. je Mi skorai povsem zasut 6 snegom in zjrneti so z".ina.j mest«! ta.kšnl. da kmet je niso mo^t: v Ljubljano. Kljub temu f« p«i bil trg še precei dobro z^dožen. a vendar se bodo cene nekoliko dvignile tudi /-^radi snega. \n tr^u leži še povsod v kupih sneg. ker ga ni^o utegmla zvoziti oez noč. Zdaj ga seveda tudi ne morejo odv«_ /«ti. dokler so na njem prodajsflci. Zsaro so se morale gospodinje sukati okro^ v*so-bih kupov sne^a. krnetice so pa r*znok>_ Hle živra po r!eb Hud naval je bnl pri pro dajsJkab mlečniri iziderkov. Jte v ugodnj-th urash je bilo razprodano tnaelo pri nekate rib prodaja liku h. Cene so se seveda dvig. ni-le. Kmetje so še prodajal'! danes najcenejše m«as/lo po 24 Din kg, proda jafke pa nrecej dražje. Boljše maski po 2& Dm. Podražila so se tufr jajce, in sicer na 1.50 1 Jrn komad. PerutrMna \r. Bosne, purani. kS w> bft prt-d tednom tv> 35 Din komad, so /daj po 50 Dim. Nekorflco se je podfražfJs tudi zelenjavo, rn sicer so salnrne glave majhne po 75 par. Tfk pred orazTnV; se najm obeta na trgu občtitljfva drsanj«. Kakor nala^ ** maleke je Wn R A N G e Id ga predvaja Z. fiL D. DANES ob ?3 uri jutri ob 11. predpoidne —lj Pred važnim prevratom! Po mestu kroži znnšnaiva luarjtžioa vSpoznaj sebe* Irl cxikriva, kdo je ka+v današnje krt«e in kako jo odstranimo za vselej. Važno. 6V. si jo nabavi vsaka oseba obojega spola brez ra2rtSke stanu in poklica. Najpametnejše darilo Za rahadmo da zasede vodfcma mesta in doseže boljšo bodočnost celokupnemu narodu. Dobi se povsod. Oena 3 Din. — Trgovci. dmAtva te organizacije dobijo pri vocjem odjemu popoet, Če naročijo pri muaKrvu >Sponr*aj aefcer L«Johfl.jana( I. 286. i ^r. Leaaai). —lj Plesni zavod JENKO v KAZINI še sprejema nove začetnike — dame in gospode v ponedeljek ob 8. sveč. Vaško soboto zvečer m nedeljo popoldne ob 4. plesne vaje Posebne ure vsak dan. ie čudo na polju filmske Bosambo Ljubijona, 21. decembra. Izmed številnih de! slovitega pisca kriminalnih romanov Edgarra Wallacec si je filmska produkcija izbrala njegovo novelo ~Sanders ob reki« za siže fikna »RoMmbo*, katerega premiera je danes v Elitnem kinu Matica Film ima svojevrsten značaj in predstavlja pravo senzacijo, saj v njem sodeluje več tisoč črncev raznih plemen, ki žive na področju ogromnega angleškega teritorija v notranjosti Afrike Zopet je fiVn. ska kamera prodrla prav v osrčje Afrike in odkri'a nam je marsikaj novega, razne šege i° običaje številnih plemen in iz tega u Zvočni kino Ideal , Danes ob 4. 7., in 9.15 uri Jutri ob 3., 5^ 7 in 9uri Težko pričakovana premiera naj aktualnejšega velefilma sezone. BOSAMBO je senzacija za staro In mlado. Sodeluje slavni črnski nariton PAVi-1, ROBESON in lepa mu la t k; i NINA M ^ B. JUTRI ob 12H. uri mutiivja. je nastal pravi velefilm I/ l i j t vidno, kako te/ko proilir^ cevil / cijil v K kraje, ki jih je treba osvoje vati , ljuti b i -bi, korak za korakom. Vidino ••.."k b >rb komisarja Sandersa prv»t; nom. a zlasti proti staremu lisjaku kr; Mofolabi, ki vlada v najbolj db'jcm Sandersovegti di>trikta. Kupčija alkoholom je njegov gla\ po ci, A j obrti mu verno služita dva kvarjena beloko/ca. Ta fikn so letos spomladi uri tedne prti'.. vaja,U v londonskih kinematografih 1 v >. predstave s«» bi'e razprodane. Delo je siral sloviti Alektan-de: K.or« izkazal mojstra /-e v mnogih d V £rimu nastopata sloviti črnec bai ' ni»-i Paul Robeson In lepa muJatka Nina Me Kinnev. I 1 m je ^edaj moruu aktualen, aai se nad črnim kontinen zopet »birajo temni ob'aki. Iz Maribora — Orevl pr*mi©ra »V**stj<. V Nai v gledališču l>o *revi <>b 30. uai ptatB »Vesti«, ki jo je reilra. tjublji n- »er g. Debevec Premiera bo za rad — Petkov« rtbe. Včerajšnji ribji trg uii «ek) dtoibro aaJožan. Krsiv so [>ro pri Pra^M Požar, ki je uni&B ostresj« ta wv »oljske pridelka. Skoda Pokto^m po o^nju 11.000 dtinarjeT. — Jvtlo Frtodmam — aiepar vri(k kova. Včeraj je polšcaja a/eur«.^ i ga Ju/Lja Wđađ—a^ o č<:«nei- -^ii,<> /•> raj poročail. Pri z^aHeevanju je mi.zjih da je bi 1 «nradi raanfii aiepar^ in lat v m bil toaasnovan ekoraj Se v veseh ve*:t,p rop^kfti mestih. Nastopal je kot Ar, K-^est Watai m aapelje-va: nedole-Uia .iekl' ta, ki jim. je obJ^Mja. zakoči. Zornj.: nKnJii prevar je bil t«*ri le v enkrat kaj van. Ko se je peljal v beograjske m brzo vie-ku, gR. je neki sopotnik; pro«!. I menja 100 Br. FVi©ldmaai j^ oar^SJS kovce, jzstopfi aft nekem koJodvoru t pretvezo, da gre menjat tire ta laainiJ t daaaaja^a — ZaOuŠn-tCa sa QrafensAierj#**n. \'c, ob 9. url po>ftie je bila v marMn.-« stolnici moda aadu/talcsa za Maflop vo^rrrteljem koroAkih .Slovencev Orair-najie1" jem Zadošnloi so prisostvovali trudi zastopniki oblasti. Iz Celja —e V B»eeti»em gledališču bo a, dtjas>*a drmicra >&)oga< v Oa>i r lar« i 14. januar ja ob 20 Medvedovo dr tu-u '/ \ pr»7>do in srcec —« Javna mastna kajidbnrca bo nan)«-««.-,, na bodfcičsil ve*er od|>rta v ponedeljek t m. od dr SO. —e Celjatee pekarne smejo ▼ smislu ob kastnega dovoljenja v nedfitjc 33. t. m. do^>o*dne poči potic© to kmh —c Ceijsoce trgovine bodn na r\Atr> n *4jo 8S. t o, odprte od 7.30 do 14 S« —e S*awo*"*oiWrke mas© bodo Sf ob a. hi O^ao v ve**k1 dvorani jfjrai ne^ra doma. Po maA na &tpOmu.>va bi stanek star0kato*ikov v aaalasaaatf v \'n rodnem doma. —e Četrt metra snega je zopet zapa#Uo ▼ potek popoMne ie avečer —e Novi m««tnl tfbožnl »vet bo m« PoaLodeijGfe 23. t m. c* W. m mestnem r-" rlavtaTBtvn prvo s©jo —c Nočno tokam »§k0 sfutbo ima vštetesa petka 2T7. t m. lekarna >Prt or]n* na GWvn€au trgu. NecMja, 22 decembra SjOO: Napoved čana, poročiTa, objava sporeida- — 8.15: Telovadba (g. Cirtl I k«*). — S.45: Ne**đ a«rodnJh Pe«rH i« ^; Pev0v (i>k*če)_ — 9J£: Prenos cerkv glasbe fct franč cerkve — 9.4C: Ta« predavanje te. dr M!taaefl Opeka). — TO.on zamiki sprobodn. Sodelujejo: BjMo erk efter, g. Rocnen PetroW5č fba-riton). Marjan Lrpovć©* (kdavir m g. Vr^n L pah član Nar. gted. (recitacije), vmes m plofič. — 11.90: Otroci* Pofrtufcajrm.• ti I ka Matička * Narod-ne peamiee in pri p. j vtfSt-e o poTednom to. pridnem Mirkot" ' Pa še o m pcanlsfd-i tn še o Anici, pa o mlinčku in psičku (g. BmiJ Kralj, i Nar. gJed. prt klavirju; g. pro! M Upovšek — K3.0O: Nsjpovejd čaaa. obj apoTeda, c^e*tJlA. — Ka: leHte, to dobrte fptosče po željab). . 16.00: Kn tijska ttra: O ne^ovanjn sfcinegrt 'lrc"j^ (g. r^eSo Anbrm). — lt>.2f>: Koncert r ekega orkestra: Haydn: V. sinfonlja. D dur ti stavki) — 115.00: Gospodinjska ari Obleke in obutev 'etoV Anv-H — ItJS: Nastop citmAkega kr0žk-r \\ sna<\ — ii.lK: .-»rvoj 0tpTen?k< lr:t!n IV. ura. I. Uvodno prodavanje TT. Fr. Lcv 6tik: Juuter: /"Tvaja.V) Alani Xn- rfed, Lj.)- — 19.30: V»e ura. — 30 00: Napoved ča#;a. poro. a. obdava sporeda. — 10.15 Pr^toratai večcr. fr^rireditev Glasbene M,i-ttee, prenos fe Hubadovo drrorane). . 21.30: orkester). Ellsworth izginil v Antarktidi Z 7 na ni m pilotom Kenyetn je krenil nad južne polarne kraje in pogrešajo ju že od 20. novembra V neraziskanih snežnih pustinjah An-tarictiole je izginil pred tedni sauni ameriški rikziskoval-ec Bllsvvorth, ki je hotel z znanim pilotom Kenvjern v letalu raziskati Antarktido. Dvignila sta se 20. novembra na otoku Tundel k 3200 km dolgemu poletu, čigar cilj je bila Mala Amerika, bgza slavne ekspedicije ndmirala Byrda. In od tistega dne ni o njem nobenega sledu. Čez nekaj dni je prestregla vojna ladja >Dunedin« njuno rsdiobraojavfko, iz katere pa ni bilo razvidno kje in v kakšnem položaju sta. Ni se točno ugotovljeno, ali se je telogT;)fist >Dunedinat zmotil ali pa je bil mistificiran. Pogumna letalca nista več dajala od sebe znakov žrvtjeiija. Poskusili so sicer kreniti za njima, toda to je nemogoče kajti daljava kjer sta Izginila je prevelika, vreme pa preveč nezanesljivo. Velika bela pustinja za ledno barijero kaj lahko pogoltaig letalo in letalca, ne da bd ostala Za njima najmanjša sled. Po naziranju admirala Bvrda, zdaj najboljšega poznavalca Antarktdde, Je ta cedina okrog južnega tečaja najbolj zaostali del nase zemlje n^ samo na splošno, temvcč tudi strogo iz znanstvenega, geološkega vidika, V svojem nedavnem pre-davunju je Byrd LzjavHj da je Antarktida najmanj za 30.000 let zaostala za ceflinami okr^g Severnega tečaja. Zdaj Sg nam ni treba zanašala samo na dogrhanja mziskn_ vanj v zgodovini naše zemlje, če hočemo vedeti, kakšna je bila Zemlja v ledeni dobi. Zadostuje premaguti 10.000 milj, ki nas ločijo od Antarktnde in tam lahko vidimo vse karakteristične znake iednie dobe. Byrd je nadalje pripovedoval, da je povpreJaia temperatura okrog južnega tečaja za 25° nižja od temperature v severnih polarnih krajih .Zato ima arktična oblast rnzmerocna zelo bogato živalstvo — beli medved, tjuln in razne vnste vodnih ptic — dočhm v južnih polarnih krajih pozimi sploh ni nebanega življenja. Bvrdo-vu ladja, ki r9 prevozili! Sat-unovo pokopališče v Južnem lcdenem morju, je naštela v enem dnevu md 8.000 ledenih gora najrazličnejše velikosti. V severndh vodah po Bvrdovem mnenju ni toliko ledenih gor a skozi vse leto. Bvruova ekspedicija je preiskati a 20.000 kvadratnih milj doslej neraziskanega morja. Polet nad neskončnimi pustinjamu večneg.i snega je pokazal, da je vsa celina okrog ;užnega tečaja pod debelo ledeno skorjo in da prczivlja prav za prav Se led-no dobo. Snežne stene pokrivajo do 1.300 m visoke gore. Ko so pa s psi prodrli še bolj proti fugu se nam je odprl veličasten pogled ttg »astnezene gorske velikane, visoke nad 3.000 m, Največje presenečenje je nas pa čakalo v gorskih soteskah, kamor smo prodrli z veliko težavo in ne brez nevarnosti. Nash" smo namreč znake premogovnih ležišč, po katerih se da sklepati, da ima Antarktida največje za'oge premoga izmed vseh deiel sv^ota. Ta ležišča pa tudi pričajo da sO MM po* larni kraji pred mnogimi tisočletji čisto drugačni, kakor so danes, da je bHa bujna tropdčna vegetacija tam, kjer se razprostira, jo zdaj snežne pustinje. Izberite najboljšega Besede apostola Pavla, da je treba vse poskusiti in potem najboljše izbrati, si je vzela k srcu Virginia Overskinerjeva i« Chicaga. Stara je Sele 28 let, pa je že sedemkrat ločena in omožila se je osmič. Od* krito priznava, da se bo takoj zopet ločila, Čim spozna, da 5e vedno ni našla pravega moža. Pred osmo poroko se je obrnila na svoje prejšnje može in ugotovila, da so jo vsi varali. Vsi so bili zelo lahkomiselni, toda z barvo so prižli na dan sele v zakonskem življenju, kakor je pri moških pa« navada. Ona pa ni lahkomiselna in dobro ve, kaj hoče. Ce me bo varal tudi ta, je dejala pred osmo poroko, se dam zopet ločiti in iskala bom moža. dokler ne najdem pravega. Ta se mi že vnaprej smili, se je začul globok szlas med svati. To opazko si je dovolil baje eden izmed bivših Virginijinih mož, ki se je bil pomešal med svate, da bi videl, kakšen je njen osmi mož. V Ameriki ener-gičine. izbirčne žene niso izjema, toda da bi bila 28 let stara žena že osemkrat ločena, to je tudi za Ameriko mulo preveč. Najdražja spalnica Najčudovitejša in najdražja spalnica je v kroni orjaškega figovega drevesa v džungli angteake kolonij« Kenya v severovzhodni Afriki. Iz te spalnice pod širnim nebom i™«* namreč človek čaroben razgled na noino džunglo, kjer lahko opazuje nosoroge, leoparde in slone, kako hodijo pit a-h' pa posluša tuljenje hijen ter nočne pornejnke opic in drugih divjih zi-vadi. Lady Bettie Walker, ki se je nedavno vrnila iz afriških pragozdov v London, je pripovedovala svojim prijateljem, kaj vse je doživela v tej najčudovitejši spalnici sveta. Za eno noč se plača za spalnico med vejami figovega drevesa 50 funtov št etri in gov, ali v našem denarju blizu 10.000 Din. Zato je pa pogled nad džunglo edinstven. Skozi okno te čudovite spalnice lahko nemoteno opnzujes življenje divjih živali v džunsrh. njihove igre in borje, borbo divjine, aržeče se nedzprosno zakona: »Ubij ali pa boš sarn ubit.« Ves ta zračna hotel, obstoieč iz dveh spalnic in ene oW;?čctnice, je tako dobro skrit v gosti kroni drevesa, da žrvaJli niti ne slutiio. da j'h Covek opazuje. Prihaiato navadno zgodaj z*utra^ in zvečer po izhoienih stezic- k ribn:ku nit vodo In m.;ra Belgijski kralj bo imel svoj sedež v kapolici Sv. Jurija. Vidni znak visokcf": odlikovanja morajo izdelati po pravilni reda plemkinje angleškega dvora. Izdelan bo sele čez nekaj tednov. Francoski politični krogi pripisujejo velik pomen po-setu bsJgijskega kralja v Angliji in ga spravljajo v zvezo z novo orijentacijo angleške politike, ki deluje na Se tesnejšem abližanju z Nemčijo. Odkritosrčni Jurčc*. Gospodar po^tu: Skoda, Kebra Nagastc in stavek, na-našajoč se na Sabo, se glasi: >Kralj Sala-mon ji je dal noleg drugih stvari ladjo, s katero je bilo mogoče potovati po zraku, in ki jo je bil Salomon zgradil po svojem od boga danem znanju*:. Ta zrakoplov je hil eden izmed dragocenih daril, ki jih je po* klonil Salomon svoji vroče ljubljeni pri jat e-Ijicit ko se je hotela po velikem državniškem posetu vrniti v svojo prestolnico; baje je bilo to sveto mesto Aiksum. Iz starih spisov je znano, da je lepa Arahka zapeljevala židovskega kralja ne samo z »ugan* kamic, temveč tudi z drugimi mnogo bolj ženskimi pripomočki. Od Salomona je dobila poleg zrakoplova in »vsega, kar je poželelo njeno srce« tudi sina. ki se je pozneje imenoval Menelik Ebus liaikim in ki velja za praprednika vseh abesinskih vladarjev. In okrog tega Menelika Ebusa Hakima se plete druga abesinska bajka o poletu, fibus Hakim je doraščal na dvoru svojega očeta-Nekega dne pa je dobil v sanjah migljaj« naj zbeži k svoji materi »v Abesinijo«. Storil je tako. S seboj je pa vzel dvanajst svečenikov, skrinjo zaveze in tablo z desetimi zapovedmi. Salomon je dal begunca zasledovati, toda zaman. Arhanpel Mihael je posodil sinu kraljice Sabo zračni voz, s katerim je srečno prispel v Aksum. Tretja pravljica o poletu se je ohranila tudi iz pradavnih časov in ima za glavno osebo svetopisemskega Bileama. o katerem tari zakon tudi pripoveduje mnogo čudo* vitega. Abesinski kralj Kikonos je odrinil z veliko vojsko na vojno, doma je pa pustil r.ileama kot svojega na-mestnika. Bileam ::iu je pa ponudil ljudstvo in zasedel pretok Kikonos je našel vrata prestolnice ra-; rta in je upornike oblegal. Zato si je Bilkam napravil letalni stroj in odletel s svo* : ma sinovoma v Egipt. Tam ga je faraon imenoval za vrhovnega čarovnika in tolmača zvezd. Kikonos je pozneje umrl in Mojzes je postal abesinski kralj- Iz Kranja — Stojnice na Uiavneni *rgu bi kazalo prestaviti drugam. Včasih a* je n« tem deuu Mostaiega trga nahajaj velik vodnjak, ki je črpal vodo iz Save. Ker je radi vodovoda postal odveč, bij je pa prevelika ovira za promet, ki pa tiste časa a« ni b. deležen toJflko avtouu'biiov kot danes, so vt»dnjak odstranita. Dane« P>a Imamo ua najlepšem jmestu trga stojnice, kot nek,' dr mg je. Ta prostor za stojnice ni prinu -ren. Ovira promet, sadje to tivila so Poie-u radi škropljenja v&a prašna, tanaj • higijenska, ve« po-o*U>r pa je Poln p*pir>u »a odrpadkov stojnice se a*j prpmaaii kam drugam, najbolje k obolnaki hiši na-sproti Jegltca, poplavijo pa naj se le**^ hišice, Ki s« zapr0. — Športniki se organizira jo. Skupina kranjskih športnikov snuje >SpoTtni *]ub Poljana^. Pravila /a ustanovitev so le vlcdona in čakajo sedaj smo še odobritev s strani ministrstva. K tub bo soju tun-aean m ziimeki sport. Vneti športniki su si na Poljani srsii Stortiča zgradil!1 prvovrstno smučarsko skakalnico, ki bo <*>vo-lljvaia sikoke do 40 m. Nanaj« s*> »koro v višini 1600 m ter j« najbrže (če odšteiemo Pokljuko) najvišja skakalnica v JulV**w ji Prožnost ima zato, ker zgodaj ene^ dobi in radi ritine p<^no zgubi. Prejšnjo ne del ju so že na nj^j skakali. ^ratst^'c41 ^senski prvak gorenjskega okrožja Za letošnjo jesensko noc; metnu pr\čustvo Gorenjske so se vsi klub dobro pri pravili z mmenom, da s»i uatvaii}0 1 • 1 ugodnejšo pozicijo /a spoml.id.insk'i nudi ljevanje prvenstva. Kot nairesnej.ši prt tendenta za prvo mesto bila Bratstvo« z Jesenic in SK »Korotau« \z Kranj** Poslednji jc računal, da pride pri iaJočifln h tekmaih v podsavezno Uda, kier pa ni usne! in lahko trdimo, da je bas to kvarne vplivalo na ierače v.korotan:i«. Podccajevak so vse nasprotnike, kar iih jc na Ciorenj-skem. Domiiijevali si celo. da no kakor LjubljanCum. \ se to jc prines .» »visokoleteJemu Korotanu- ncu^pcac• enega za družni in konCn porxz v jesenskem prvenstvu. ^Korotan« mi i med dom. : o I igrači brez dvoma bo"jše moči, kot so one tuje izposojene, katerih o'oves /e tone in katere uspevajo le s svojo surovo silo. »Bratstvoa je v tem tekmovanju pokazalo, da sne najbolj solidno moštvo na Gorenjske«n in je nekoliko popustilo. De bodo pomladi vremenske p-ilike u^'dne. da bo lahko pričeo z z^ovin;0 tren:i/o, potem mu bo skoraj gotovo uspelo osvojiti tudi pomladansko prvenstvo. Na tretjem mestu v tabeli se nahaja SK »Kovinar« z Jesenic z moštvom polnim elana in borbenosti, ki je povsod dostojno reprezentirala jeseniški sport. Na IV. mestu ie SK »Sora« iz Škofje Loke. nato sledi ŠK »Svoboda« Tržič Na pred/adnj<.tu me. stu je Alp. SK »Gorenjec« z Jesenic. Kakor za »Korotan«, tako tudi za »Gorenjca-velja precej sli-een op-.Tmin. Ne bodi pre-oSaben zaradi slučajnega uspeha. 2oga je okrogla, kolo sreče se suče. Spomladanski rezultat proti »Bratstvu« 1 K) je tudi njim vlil preveliko samozavest, ki pa 6e je jeseni razblinila pri tekmi »Bratstvo« — »Gorenjec« v nič z rezultat-m 7:1. Njegove šanse za pomladansko prvenstvo niao rožnate. Na zadnjem mestu v tablici se nahaja SK »Radovljica«. Kako bo pomladi. poča» kajmo, čas sam nam bo prinesel odgovor. Jeseničani na delo! Uspeh na jesenskem prvenstvenem tekmovanju nas ne sme omamiti. Z. pospešen m delom in vsestransko pripravo si lahko priborite prvi dve mesti na vrhu tabele, ki vam po vaši tradiciji in tehniki vsekakor pripadata. Vsa jesen:Ška športna javnost vas bd v vašem strenVjenju po napredku vedno rad« pod-pir; * i. Moderno dekle. — Kaj deiaš da ionas tako bele roke* — NHL ENIIILI SMO VSA 013 L A vaxr Huberrus plašč . . . Din 235.— Huherrus plašč otroški Din 115.— Trainchcoath impregniran . . . Din 420.—— Veternl suknjič . . Din \Vindjaoke) Zimski površni suknjič Din 173.— la športni snknjlč . D' > 05.— CJsnjat suknjič . Smučarska obleka Kamgam obleka po meri . Za športne srajce Din 420.-Din 250.— Din 395.— Din 39.— Športni klobult . . . Din 44.— Ia pumparice Din 95.— Double suknje in vsakovrstna izbera vseh oblačilnih potrebščin r bo g; aH izbori. & 9 TO RES ^%^iLai CS »V. F^TRA (ISTA 14. TELEFOM 3* *3. Lion Feucht\\agner: 112 Zid Siiss Komar V množici je bil tudi rnbdi M*chael Kop-penhofer in negove teinnoniocire uču so žarele od navdušen.a Oh, da bi le vsn tirani končali takol \' množici e stal tudi stari Adam Schenfcn Glas mu e zamoik'o hropel. udanal e ritmično s DaV'cn po tlaku kakor pri pte«u \r> z nie^rovejca ru-javega, izsušenega, mumiji podobnega obraza je odsevala divja mržnja. V množici le stala tudi lepa n čudovita ž^na Johanna S^erfh'na Francozmin Oblečena e bila sromašno. n en mož e b'i ž<* čisto obubožal. Postal ie Ml pi anec bre? doma. ona je pa nav^Pc temu nos''a gto-vo z drobn:mi. rdefim; ustnami nok^nc kakor prei. Njene oodoi?ovatp oci so metale ponosne poglede na kričeče, vriska joče 'iudstvo ki «e sežgalo slamnata moža ;n krivilo hrbte pred tisima. ki sfa ju predstavljala. Kraj nje stoieča žena o je ogovorila ona jo je oa oogV°dab tuj^ in zanlčltivo. molCe !n no?a«i je zap'is* la trg t3r odšla prožnih, dostojanstvenih, p«>-losnili korakov. 16. V veliki, £oIi sobi Baate Sturmove so sedeli Ma^Jalena Sibyla, Johann Konrad Rieger, njegov brat Immanuel, ejkspedit-ni svc'nil: isn magister Schober. Magdalena SJbyla je imela na sebi svetloaivo ob'eko iz zelo dragoceneg^a bVaga, toda narejeno zelo priprosto. Ogenj njenih temno modrih očd je bil ugasnil, poznalo se ji je, da se je ohlad^a. da ljubi samo še udo-bnost. Podobna je trii1 a meščanki, zadovoljni, precej okrogli meščanki, in pozorno je poslušala dekana, ko ie pripovedoval o svoji včerajšnji pridi*ri, o njenem mogočnem bogu, ljubem učinku in ko je ponovil iz nje nekaj odstavkov s svojim jasno zvenečim itn Solon-m glasom. Skromno v svojem kotu je sedel Jakob Polvkarp Schober. Ta ubog' n-rega.n^ni mož. trpeč zarad: svojega dvoineg^ po-'ožaja pri Siissu. je h^tel tu na iti mmlo m:iru pred svojo nemirno notrfln^oatin. Zrl ie iz svojega kota na pridigrarja, ki je hooT po sobi in deklamiral. G^dcl je slepo satnico, rnirno in brpzbarvno, kako sedi ne sto»!u m nosluSa. r~\i pa tam ruj je ušel pogled na e!npedHrieea svetnika Immanuel a. ki je vise! STK)at»"Hvo na ustih svojega v^ikega in pomembnega brti.tr. Tz sv-o^ee? k^*a jc na t^d* vide1, kako je pc^cd tsc^ ko^^erj^a J njegovi dostojanstveni bradi, aapu?tfi ' počasi pridrigarjev obraz ter aSnl na Magdaleno Sibvlo in obtiČai z živa^io udanostjo na dek'c-tu, sedečem udobno v naslanjaču. Podobna je bila skoraj matroni, veliki, lepo okrogli, držeči otro s.: o nežne roke prekrižane v naročju. Videl je ta pokorno hrepeneči pogied. razumel ga je dobro in beda j je naenkrat zaslutil pred seboj pot. kakor da more nekoliko ublažiti svojo pek°čo vest z dobrim, bogu dopadljivim de^anjeni. Mar nima on nekaj rjraviee do d^kleita zaradi svoje spoštljive, pokorne udanosti, ki ji jo je izka^ova-l dorga leta, ko «ta bi'a v Hiraauu? Toda on ae bo umakni1, zatrl bo v sebi hrenenensje, pa naj bo + o še ^aiteo težko, odpove se vsemu, svojemu bratu Immanuelu Riegerju prepusti pro-pot. Ta čas je bM dekan konča:1 svojo pridigo in pnrjovedovanle. potem ni. TT^mf^p^t^^rit naihrnl m#»hld mora1 o nr1-iigujoči stih' Poa'u^a'ei pa n'ao o*>*iziM nr-rznote ^eb resmi, ogroYi tn navdušil'* so se za nje. Mehkemu in o^35.ujočemu okspeditnemu svetniku so pri : k le solze po bradi. Ko so odhajaj je stopil n::;isiter k ekspeditnemu svetniku. Le-ta jo fantaziral o Magdaleni Sibv-li. Tedaj se je Schober zdrznil, požrl slino in mu povedal o svojem Ekđepu. Blede oči ekape-ditnega svetnika so posta/le vlažne od ganotja, ni mogel niti spregovoriti in še e čez nekaj časa je tiho vpraša' prijatelja, ali je po njegovem mnenju srVoh kakšna možnost, če bi dvignil k nji oči, aM bi se ne obrnila ta velika, vnvisena, prekrasna žena z gnevom in grozo od take smelosti? Schober je men.Fl, da ga moro potolažiti in eJcsroedstini svetnik je bil ves sročen. M&erd&'ena Sibyla je pos'ušaJa njegovo iec1^«x>čo nonudbo resno. t^\cVi ne z ne-vo-jo. Izprosila si je nekaj časa za pre-Tuslek ki ori nraviha se je odSrovoriti mu v ftiMh. Sedeti za pisalno mizo in ča-kaH na rimo in ritem, to so bili ntmi naf iubš; trenutki. To jo je krepilo in Lgovezno s^abo pesem, ki je govor1.!a »dac, sprva oklevajoče, pot >m pa vedno odločneje. Rime so kupi čile na do^o in široko vse razloge za in proti, govorfle so orrV^ino o svobodi in odgovornosti, rxwel;čevare ZRkon. red, mir določena meie. Ko je zani-ovala ta modra, previdna opazovanja, je pa napočil trenutek, ko sta to rima H ritem naenkrat nustiTa na cedilu. V udih je znČutita, neskončno mučno osi^hHost. zaerledaj« je ^.rasten pogled nemirno bega joči h oči, žametast, mehak glas "e je dotaknil njene kože, kakor priletna top'a voda ln tedaj je naenkrat sooznaila, kako nemško prazno nadomevilo za Ooe to je niena gkroa poeziia. Toda brž je aapo-d^a od sebe to snoznan1*« kot »io 'Tiku.š niavo fn z mračno odTočnoe*jo, skorai s fantastičnim hrepenenjem po treznosti je nadaljevala svoje pesni* ^vaiije. »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 23 decembra 1935. ?tcv. 201 t Veseli in zadovoljni se počutit* pri • dobri kapljici, katero Vam stalno nudi gostilna »LOVŠIN« Gradišče lj. CENIK VINA IN ŽGANJA ČEZ ULICO! Pristni dolenjski cviček Štajerski rizling Portugalec Silvanec • . Čajni rum . liter Din 10.— « c 10.— « « 10.— c « 12.— « «c 28.— Slivovka 45% Brinje vec kranjski 45% Brandy (cognac) • Bermet Vermouth « te, 1 30, « 48. c 20. « 28, t MALI OCLASI beseda 0.50 para, davek Din 3.—, beseda 1 Din, davek s Din preklici Za pismene odgovore gieoe malto oglasov je treba priložit anamJco — Popustov za male oglase ne priznamo RAzno Beseda 50 par. davek 3.- Dtn Najmanjši znesek 8 Din VESEL. BOŽIČ in SREČNO NOVO LETO. Božiček, obišči B, Rangusa, Kranj. Lepa darila- ure, zlatnina, bleikrislal jedilni pribor itd. ZA ZIMO VAM KUDI pernate odeje po Din 500-600-650-700, svilene odeje, izgotov Ijene pernice od 230 do 4oQ. odeje iz vate, volne in puha po najnižjih cenah Pred nakupom drucje. poglejte pri meni. RIDOLP K R V E R Marijin trg 2 50 par BNTLANJB, ažurira nje, vezenje zaves, perila, monogramov. gunihnice, velika zaloga perja a 6.75 Din. "Juli ianaobnih in kuhinjskih oprav- Spalnice od 1600 Din. omare 375 l>ostelje 150 „ kuhinjske oprave 700 „ kuhinjske kredence 100 kuhinjske mizo 120 „ kuhinjski stoli * 50 „ madraci 2<>0 lični vložki 00 .. otročje postelje 325 ., dobi se najugodneje na obroke Vzamemo knjižice in prepis Mestne hranilnice Mizarstvu »Sava*. Miklošičeva 6. 32/1- &wa£ne strofe Ourkopp za dom, » šivilje, » krojače. * čevljarje, > mdustri je itd Vam dobm'i naiutiodneje Ljubljana Nebotičnik NAZNANILO 1 Sporočarin cenj. občinstvu, da «*em danes odprla frizerski salon za dame in gosj>ode v Ta v? carjevi ulici 4. Priporočam se Vladka Božič. 3578 0E> r i C C O 99 O W 90 H O O 9 > 93 55 I C VELIKO vinsko klet L>nzu gl. kolodvora dam v najem. Pobliže Masarykova 14, Buffet iiriški 3570 Nova tir>a STANDARD radia •a DiM 1S0— naplačila ia praznike lahko vsak doni. ■vdor k >Tehnik« J. Banjai *'opi t palači Okrožnega urada na VI i k loži cevi cesti 20 se nahaja. 3588 Želja vsake dame je lepa frizura. Najboljše Vas postrežemo v n o voo t vorjenem salonu „FANČI" KONGRESNI TRG 3 poleg trgovine Svetina. l4 Najmanjši znesel« 8 Dtn e5eseda f>0 pai. davek 3.- Din VINO ZA PRAZNIKE Hvar belo 8.— viško črnoO.—t cviček 10.— silvanec 10.—. \ u-teljčria vina, rum, likerje toči vinska klet Mencinger. Sv. Pes tra cesta 43 na dvorišču 3559 GRAMOFONI in plošče [*>ce-ni pri Banjai, Miklošičeva c '2h. H545 LUPE JASLICE, trpežne, kompletne ali posamezne kipe. pa •>tirčk<\ ovčice, hlevčke, vodnia e palme nudi najceneje Ko-njedič. Sv. Petra cesta 17. Ljubljana. 341 s POCENI zimska jabolka kakor tudi rozine in fige za žganjekuho prodaja Gospodarska zveza v Ljubljani, Tvrševa cesta št. 29. Samo naše domače praške ^DRIA 4 prednosti imate pri urar ju in juvelirju M. aJLGER - jevem SINU MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 15 Prvovrstna izpeljava po najnižjih cenah. — Prvovrstna kakovost. — Največja izbira. Plačilo na obroke, brez povišanja cen. Cenik brezplačen. Inserlrajte t našem liiti!! Za praznike vina čei ulico! Haloško belo Ur. Din TJ— Srbsko črno „ „ 8.— Cviček „ fc 9.— Rizling ,» i).— Silvanec „ „ 12.— Buteljčno 1. 1932. ., „ U.— JabolČnik sladki „ ». 5.— Žganje: Tropinovec Itr. Din 22.— Slivovka „ 24.— Hruševec „ „ 28.— Brinjevec ,. » 32.— kakor tudi razne fine likerje, konjak desertna vina Vam nudi po konkurenčnih cenah ter se priporoča: >Buffet< S. -J. Je-raj, Ljubljana. Sv. Petra c. 38. 3542 DAMSKO belo krzneno jopico z mufoni prodam za Din 30«) dva para dobro ohranjenih dr* salk št. 24 po Din 50.—. Ogleda se v trgovini Sever. Marijin trg 2 3580 NAPRODAJ je večje podjetje z dobrimi donosi, dve gostilni in več stavbnih parcel. Več pove Rajnar Josip, Janše* va ulica št. 11 Ljubljana 7 od 12 do 3 ure popoldan. 3569 KUPIM Reseda SO par davek 3.- Din Najmanjši -.neseh 8 Din SMUČARJI! vse potrebščine najceneje se kupi pri Banjai, Mikošičeva c. 20. o546 Najmanjši znesek 8 Din Beseda 50 par. davek 3.- Din KLAVIRJE, planine, harmonije izposoja najceneje ter prodaja lud? na obroke od Din 300 le prve =vetovne fabrikate-Bosendorfer, Steinway, Forster, Petrof. Holzl. Stingl original, k) so nesporno najboljši: (Lahka precizna mehanika. * izključno le pri tvrdki Alfonz Breznik učit. Glasb Matice in zaprise žen sodni izvedenec. Ljubljana. Aleksandrova c. 7. KAPITAL Beseda SO par davek S.- Dir. Najmanjši snesek 8 Din DR U 2 ABNIKA - co, s 30.000 Din, s sodelovanjem iščem za brezkonkurenčno podjetje. Ponudbe na upr. lista pod »Rentabilnost zajamčena*. 3579 4g BODOČNOST je za vas j2 a a a a ta H a a a 'a en NEZNANA DEŽELA hptaM apornju vašo iivljeujako pot. ae oklevajte. »m:«ak ;■> t~trologu. kJ bo oezmotljiv to z&oeelji-v volaLk V«*«? življeujtike »reč«. G•»;-••» u >t Vam je z« dogodUo, Ja »U- prtšli w at-zranr tr»jt> kjer ni^t«- poznali ce«t in poti. V takem polotaju *e aiste prepustili golemu »lučaju in predali u-ouu. utguuivucu. temveO *te povprašal: kakega J<>mačJna. Van ^k*/*- - - n kam? Zakaj bi ne povprašali kada' gT« i* va&e iMtjboij tateljeno »poina uje ia Vašo bođoćaoetr Zakaj tavat* v negotova ti in trd crv ra Ln o ho1mikajo! Zakaj pa itbirate siabe žt*>viike in igro te v nepovoljnem faen? V takib velevažnih momentih »e prepuščat* golemu *lu Aaju :n njf?oviiD kapricam Vamp*to da blodite t negoto ▼osti. nejasnotiti ra ugibenj'ib jiiSi'e »'troligu ln ga \pra Ja^te za i>«c-v.t On if ooklican. da Vam bo odkrit in zaupen vodnik Vaše »reče Zahtevajte >d n;e?a VaSo fcivJjen^sko prognoxo. da borte *po?.na'' -mt- Vafie bMočnoeti in iti po tej rjoti »reć* in uspehom a—proti Spoznaji boete jesno in nataofno to. kar morate *t-^riti za blagor in ns.;»el) uri vseb 1elib in nodjetjih. ter dH Vaiib >dlo^it\ ah ^raf'.lošfc! oureau Vam (»okaže * Va*i zivlienjakl pro znmijK>t fe Vače sreče in Vam namenjene usode. Vaak Jan nam poa lokate našega dela in za ':rai^ naSh kJiientov Prrmim ritajte t: >Za vsebino VaSera cenjen-ga 1 >oU%, t ozirom na etndlj m-'v-j- krvi • n.»a in moje rMihruaneliie. se Vam naprijir^neje zahvii njem. V«a V^sa posvarila in nasvete »o za mojo bo ioču"ft življenjsko važni S«m tele • -»*ene^en. Ker «e Vase n.n».»vedi izpoltjiujejo Čudim M »amo. kako »te mogl: podnti tako toe»-T> opis mojega pro^leg« življenja in moj'ih neusp^rit>v S^lai vem ko »o »e zabele Vaie napovedi upol njovati. kdo je moj vodnik na moji bodoči tivljenjsJu poti r>a Vam -vismenn irnizim zahvalo me je napotil tudi 1< terij ski usprn ki *em gja lo^e^H v progiem koln lote igmnia Znhvaliujem se Vam ca VaSe delo. Vam veiaf hvaležen - .I-rnej Kavčič dipl tehnik. Maribor.« Pi?rt* hre7 odl'»ara pošljite te 1anee Vat -oko-»i« }n ojst nI d.if'im te»r 3t\ Oin kot hortorar za Va5o -vsihoanalizo :r *kiro Va.Se >ivlienjsk«? progTiore. ^t^lna ln točna adr^na ae ~Laer- Orafološki bureau — CELJE poštni predal 106. c E E E E E tebpcmtin0v0 «110 je izdelano na podlagi olivnega olja, zato da perilu hitro skrajno možno belino in čudovito svežos* Zahtevajte vedno le Riviera terpentinovo milo* OGLEJTE SI veliko izbero dvokoles, otroških in igracnih vozičkov, invalidskih vozil, prevoznih tricikljev, motorjev, šival h strojev, pneumatike in raznih delov. CENE ZNI2AKE! CENIKI FRANKO! »TRIBUNA« F. BATJEL*, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovska cesta 4. X** zamndite ugodne priložnosti in naročite za Božično številko »Slovenskega Naroda44 takoj svoj oglas« ker izide za praznike naš list v posebno pestri in povečani nakladi. Uspeh tudi najmanjšega in-serata je torej zajamčen* Oglase sprejema uprava do 23* decembra do 18. ure Zelo primerna BOŽIČNA DARILA 1 Največja izbiral Oglejte si nase izložbe! \. & E. SKABERNČ LJUBLJANA Danes zvečer vsi na otvoritev kavarne, kjer bo koncert, pristna kava, žganje, likerji, čaj bi nladtaa vince. Za obilen obisk se najtopleje priporoča KALIN, gostilna in kavarna Ljubljana — Glince, Tržaška cesta 18. MESTNA OBČINA MARIBOR. X štev. 19936/4097 — 1935. Razšla s. Mestna občina Maribor razpisuje za zgradbo nove deške meSČanake in dekliške osnovne šole v magdalenskem predmestju oddajo mizarskih del, napeljavo centralne kurjave, inštalacijo vodovoda z zdravstvenimi napravami, keramičnih talnih oblog, kakor tudi kamnoseških del. Ponudbe je oddati najkasneje 7. januarja 1936. ob 11. uri pri mestni občini. Ponudbe morajo biti zaprte in ko le kovane v smislu § 9 zakona o spremembi in izpopolnitvi taksnega zakona od 25. marca 1932. »Službene Novine« štev. 70-XXIX od 26. marca 1932. Kavcijo v znesku 5% ponuđene vsote je v vrednostnih papirjih položiti do 7. januarja 1936. ob 10. url pri mestni blagajni. Informacije in pojasnila dobe ponudniki na mestnem gradbenem uradu, 2. nadstropje, vrata 2 od 23. decembra 1935. naprej proti predložitvi stroškovnika. MARIBOR, 17. decembra 1935. Mestni predsednik: dr. Jovan, L r. SLOVENSKI NAROD Makulaturni papir proda uprava ..Slovenskega Naroda44, Ljubljana, Knafljeva ulica štev* % Urejuje Josip flupanciC — Za »Narodne tiskarno« Fran jazeršea. — Za jpiavo m uiaeratr -ei Usta Oton Chnstoi — Val v Ljubljani