Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemSi nedelj In praznikov. m t 4) S* List Slovenskih delavcev v cAmeriki *Ti > ■ --sir - The first Slovemc Daily* m the United States. Issued every, day* except Sundays and Holidays* SXLEFOH PISARNE: 1279 RECTOR Iscsod Pit m Matter, September, 21, 1903, at ths Post Offics at New York, IT. Y., under the Act of Oongrss of March S, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 REOTOB NO. 149. — ŠTEV. 149. NEW YORK, THURSDAY, JUNE 25, 1908. — ČETRTEK, 25. ROŽNIKA, 1908. VOLUME XVL — LETNIK XVL Ob Clevelandovem mrtvaškem odru. -o- Bivši dvakratni predsednik Zjedinjenih držav, Grover Cleveland, je umrl radi srčne hibe in ostarelosti. -—o- Pokojnik je bil jedini predsednik, kterega je izvolila demokratična stranka od državljanske vojne nadalje. POGREB POKOJNIKOVEGA TRUPLA SE VRŠI V PETEK. K POGREBU PRIDE TUDI PREDSEDNIK ROOSEVELT. Sožalja prihajajo iz vsega sveta. Životopis. -o- Kakor smo že v včerajšnjem izda-nju "Glasa Naroda" poročali, je v svojem domu v Princetonu, N. J., umrl bivši predsednik Zjedinjenih držav Grover Cleveland. Vsa javna poslopja, kakor tudi tamošnje vseučilišče in vse hiše v bližini doma pokojnega predseduika so okrašene z žalnimi znaki in vse mesto žaluje za svojim najpriljubljenejšim in najslavnejšim meščanom. Iz vseh krajev naše republike, iz Mehika, Ca-nade in celo iz Evrope je prišlo ne-žtevilno brzojavk v znak sožalja in vsako uro prihajajo novi znaki sožalja. Dasiravno je bil Mr. Cleveland že dolgo časa bolan, nastopila je njegova smrt vendarle nepričakovano. Včeraj je prišel k njemu njegov sdravnik in prijatelj dr. Joseph Bryant iz New Yorka in takoj se je po mestu razširila govorica, da pri Clevelandu ni vse v redu. Njegova iena je pa zatrjevala, da se dobro počuti. Bivši predsednik je umrl v pred-njej sobi v drugem nadstropju svoje vile. Pri njem so bili trije zdravniki in njegova žena, kajti njegovi štirje otroci so bili s staro materjo na njegovi farmi v Novi Angliji. Predvčerajšnjim zvečer so pozvali zdravnike, ker je postajalo Clevelandu slabo, toda s pomočjo stimulacij se je zdravnikom kmalo posrečilo, da se je bivši predsednik zopet zavedal, vendar je pa potem postajal vedno slabši. S'ioraj vso noč je bil potem nezavesten. Rano zjutraj je nekaj šepetal, toda zdravniki ga niso zamogli razumeti. Proti šestim zjutraj mu je bilo nekoliko boljše, toda kmalo potem se je zopet onesvestil in vsa zdravniška znanost ga ni mogla rešiti. Ob 8:40 je njegovo ■ree prenehalo biti in jedini še živeči bivši predsednik je odšel v večnost. Ko so njegove j ženi zdravniki naznanili, da je njen mož umrl, se je jokaje sklonila nad pokojnikom, vendar pa je bila toliko srčna, da se ni onesvestila in ko so jo odvedli iz so-je bila njena prva skrb za otroke. Ko se je nekoliko pokrepČala, je pozvala profesorja Hibbina iz vseučilišča, kterega je naprosila, naj naznani predsedniku Rooseveltu o smrti njenega moža, kar se je tudi takoj zgodilo. Pogreb pokojnega predsednika se vrši v j>etek. Pokopan bode na malem pokopališču sredi mesta kraj groba njegove pred štirmi leti umrle prve hčerke. Vsled želje njegove vdove bode pogreb strogo privaten, vendar bode pa to skoraj nemogoče, kajti k pogrebu pride predsednik Roosevelt in tudi se bodo pokojniku izkazale vse vojaške časti, kakoršnje so predpisane za predsednika. Mogoče bi pokojnik še živel, ako bi ne bilo včeraj tako nepopisno vroče. I Vkojuik je že več let bolehal na želodcu, srcu in obistih. Tropična vročina. 93 stopinj nad ničlo. VČERAJŠNJI DAN JE BIL NAJBOLJ VROČ V LETOŠNJEM POLETJU. — KAKOR V PEČI. Popoludne je kazal toplomer 93 stopinj nad ničlo v senci. ŽRTVE. Stephen Grover Cleveland je bil rojen v Caldwellu, N. J., kjer je bil njegov oče presbiterijanski duhoven, in sicor leta 1837. Rodbina Cleve-landov se je naselila v Ameriki leta 1G35 in je prišla iz Suffolk eountyja v Angliji. Njegova mati je bila irskega pokolenja. Doma je bila iz Baltimore, Md. Ko je bil kasnejši predsednik star štiri leta, se je s svojimi stariši preselil v Favetteville, N. Y., kjer je obiskoval šolo in college in kasneje je vstopil v neko prodajalnico kot pomočnik. Leta 1853 se je rodbina preselila v Holland Patent, kjer je umrl njegov oče, ki je ostavil vdovo in devet otrok, med kterimi je bil sedaj umrli Grover peti. Ko je bil pokojni predsednik star sedemnajst let, je dospel v New York kot učitelj v šoli za slepce. V starosti 25 let se je hotel preseliti v Cleveland, Ohio, toda na svojem potu v imenovano mesto se je ustavil v Buffalo, N. Y., kjer je pomagal nekemu sorodniku pri pisanju knjige "American Herd Book". Leta 1855 je vstopil kot kopist v službo odvetniške tvrdke Rogers, Bowen & Rogers, kjer je delal za tedensko plačo v znesku $4. Svoj prosti čas je porabil za to, da se je učil pravo in se tako pripravljal za odvetniško karijero, ktero je tudi dosegel. Vse, kar je zaslužil, je porabil za podporo svojej materi. Dne 1. januarja 1863 je bil imenovan pomožnim pokrajinskim pravnikom za county Erie. Kasneje je postal tudi šerif, mayor in končno tudi guverner države New York. Ker se je kot governer odlikoval, je postal tudi predsedniški kandidat demokratične stranke. Izvoljen je bil potem tudi predsednikom Zjedinjenih držav, in sicer kot prvi demokratični predsednik od državljanske vojne nadalje. To se je zgodilo leta 1884. Leta 1892 je bil v drugič izvoljen predsednikom in pri tem predsedovanju so postajali časi vedno slabejši, tako, da je tudi končno zlata rezerva naše vlade počasi zginola. Industrijelna kriza je postajala vedno večja in rezerva zlata je postala uprav neznatna. Uvoz je bil dovoljen in to je bilo vzrok, da so domače tovarne počivale in da ni skoraj nihče delal. To je zavdalo demo-kratičnej stranki smrtni udarec in od tedaj naprej je zopet republikanska stranka na krmilu. Pokojni predsednik ostavlja vdovo in štiri otroke v starosti 13, 11, 9 in 4 let. Njegova prva hčerka je umrla pred štirimi leti, ko je bila stara 13 let. Heugnana žeja. "Vroče je danes zvečer. Daj mi deset centov, da grem po pint pive." S to čudno prošnjo je včeraj presenetila neka nepoznana ženska Julija Roso, ki stanuje na 40. ulici v New Torku. Rušo si pogleda žejno oso bo, ki ga nadleguj® za pint pive, nakar pa odvrne precej neusmiljeno: Pojdi v peklo, kjer je le bolj vroč®! Žejna fenska p« potegne izza pasa nekaj težkega in s to stvarjo tako udari oboro* &0*** d* mu prekolje če-Sjujft. Prepeljati so ga morali v bol-in komaj so mu rano obvezali, ko j« i*t vzel nož v roke in zbežal za jLmmo Amazonko. Živina uničila polje. Grover, Colo., 23. junija. Naselni-ki, ki so se v minolem letu tukaj naselili. se sedaj pritožujejo radi živinorejcev, kajti živina slednjih ubaja vedno na njihovo polje in jim je uničila vse njive, ktere so imeli posejane s žitom. Na njihove proteste se živinorejci niti ozirali niso in so jim le odgovorili, da morajo biti njihova polja ograjena, ako hočejo, da ne bo živina uhajala. Nasprotstvo med živinorejci in farmerji postaja vsaki dan večje in farmerji so sedaj ie zapretili, da bodo vse vole in krave, ki prihajajo na njihova polja, jedno-stavno postreljali. Včerajšnji dan je bil najbolj vroč v letošnjem poletju, kajti popoludne ob 4. uri je kazal toplomer 93 stopinj nad ničlo. Vročina se je pričela že rano zjutraj, kajti že ob 8. uri je kazal toplomer 70 stopinj vročine in od te ure nadalje je postajalo vedno bolj vroče. Vročina je bila tem ne-znosnejša, ker je bila tudi vlažnost izred velika, dočim vetra skoraj ni bilo. Zastave so visele mirno ob dro-gih in dim je odhajal iz dimnikov naravnost proti nebu kakor sveča. Tekom popoludneva je nastal v mestu in okolici mal vihar, ki pa ni prinesel zaželjenega dežja. kajti padlo je le par kapljic, vendar se je pa tekom noči nekoliko ohladilo, ta ko. da je danes lepo in hladno. Vsled vročine je včeraj v našem mestu umrlo pet ljudi, dočiin so v bolnice pripeljali dvajset ljudi, ki so se vsled vročine na ulicah onesvestili. • * « Chicago, 111., 24- junija. Včeraj je vladala tukaj taka vročina in vlažnost, da je bilo skoraj nemogoče vsako delo in da je bilo tudi dihanje skoraj nemogoče. Štirinajst ljudi je vsled vročine umrlo in kacih sto so jih pripeljali v bolnice, ker so se na ulicah vsled vročine onesvestili. POLOŽAJ NA FILIPINIH. Po otočju je pričela krožiti okrožnica, ki poživlja domačine da pomore v Be Američane.. Manila, 23. junija. Tukaj je anonimnim potom pričela krožiti okrožnica, koja poživlja vse rodoljube na Filipinih, naj prično z ustajo. Teh okrožnic kroži na tisoče po mestu in po deželi iu dosedaj ni bilo mogoče dognati od kje prihaja in kedo jo je razširil med ljudstvom. Na okrožnici so stari takozvaai kabalistični znaki, kakoršnjih se je svoječa="~ posluževala organizacija Katipunanov. V letaku se očita Američanom, da so prinesli deželi tiranstvo mesto svobode in da Američani nimajo druzega namena, nego domačine izkoriščati in jih držati v sužnjištvu. Nadalje se imenujejo Američani v okrožnici nesramne, nepoštene in pijančevanju podvržene lopove. Tudi moralo ameriških žensk se ožigosa. Dokler se ne prične prava ustaja, priporoča imenovani cirkular, naj domačini trebijo Američane potom zavratnih umorov, požiga in uničevanja poljskih pridelkov in živine. Listina se konča z besedami: "Živili Filipinci in smrt Američanom." Tukaj so mnenja, da ta cirkular ne bode imel posebnih posledic. Bogatsva iz Alaske. Washington, 23. junija. Geologičm urad naše vlade neznanja, da se v Ala&ki sedaj pridobi vsako leto za sedem milijonov dolarjev dragocene rude, oziroma zlata, kterega izpirajo zlatoiskalci iz raznih rek in potokov. Dosedaj se je v Alaski pridobilo že za $40.000.000 zlata in kakor se zatrjuje v imenovanem uradu, se bode letna količina pridobljenega zlata še dolgo vrsto let redno pomnoževala. POZOR! V zalogi "Glas Naroda" je izila podučna knjižica, ki obsega 54 strani), z naslovom: Kako se postane smeriiki državljan? Ker je knjižica jako potrebna in koristna, naj jo takoj naroči vsak rojak. Stane samo 5 eentov, ktere pofiljite v poštnih znamkah. Frank Sakssr Oo.f 109 Greenwich St., New York, N. Y. ČRNA OSVETA. Kv so m n škodovali milijonarji, jim je poslal za—orce na rat. V Seabrightu, N. J., imajo sedaj tudi svojo senzacijo, dasiravno v imenovanem letovišču milijonarjev vlada inače vedno po polen mir in se nič izvanrednega ne zgodi. Na posesti Jima Allgorja visi namreč napis sledeče vsebine: "To posestvo se da v najem. Prednost imajo zamorci.'' Jim je rojen na imenovanem posestvu, ktero je podedoval po svojih sta-riših. Več let je pustil svoje zemljišče v miru, toda v lanskem poletju se je spomnil, da bi bilo dobro, ako bi zamogel kaj ukreniti tako, da bi zemljišče prinašalo kake dobičke. Radi tega si je na zemljišču zgradil malo leseno kočo, kakoršnje imajo meščani radi, ki pridejo na letovišče. Ker v vsej okolici bivajo izključno le milijonarji, mu radi tega niso zamerili. Ko so pa videli, da namerava pričeti v svojeje koči prodajati sladoled, se jim je zameril, kajti prodajalnica sladoleda vendar ne spada med mili-jonarske hiše, v kterih vsakej se itak izdeluje sladoled. Jim je mislil, da je njegova ideja izvrstna in da bode prodal obilo sladoleda, toda slednji se je stopil, ne da bi ga bilo mogoče spremeniti v denar in tako je koncem lanske sezone izračunal da je imel veliko zgubo. Ker je vedel, da so bili milijonarji njegovi nasprotniki, je bil naravno tudi prepričan, da so oni krivi, da ni prodal sladoleda. Vsled tega je vso zimo premišljal na kak način bi se zamogel osvetiti. Ko je napočila pomlad, je naprosil oblast, da mu dovolijo postaviti na svojem posestvu strelišče, na kterem naj bi mladina streljala in se vozila po takozvanem Luping the Lup, toda oblasti mu niso dale tozadevnega dovoljenja. Potem je na svoje posestvo razobesil velik napis sledeče vsebine: "Ta prostor ostane zaprt in sicer radi bojkota mili jonarjev." Ta napis je ostal vse do včeraj, ko je razobesil napis, ki naznanja. dn se posestvo odda v najem in da imajo pri tem prednost zamorci. Ko dobe milijonarji za sosede zamorce, bodo postali gotovo bolj krotki in bodo obžalovali čemu niso jedli Jimov *>—*»■*»» ROOSEVELT NA POCITNICAH V OYSTER BAYU. Nastanil se je za poletje na svojem posestvu na Long Islandu. Oyster Bay, L. I. N. Y.. 23. junija. Kakor vsako poletje, tako se je predsednik Roosevelt tudi letos nastanil v Oyster Bayu, na svojem posestvu Sagamore Hill, kjer vživa počitek. Včeraj ja odšel s svojimi tremi sinovi v prvič kopati se in sicer v Cold Spring Harbor. V bližini ni bilo nikogar da H predsednika fotografiral, ko je v prvič s svojimi dečki skočil v vodo in plaval s tako zadovoljnostjo, kakor da bi bil on odbran predsedniškim kandidatom republikanske stranke. V soboto pride v Oyster Bay predsedniški kandidat William H. Taft, da obišče predsednika Roosevelta in tedaj bodo meščani in okoliščani skrbeli za to, da bodo vse hiše daleč na okrog lepo okrašene. Zajedno bodo državljani naprosili Tafta naj govori v Oyster Bayu svoj politični £ovor za bodoče predsedniške volitve. Denarje v staro domovino pošiljamo: za 10.35.......... 50 kron za 20.40 ............ 100 kron za 40.80 ............ 200 kron za 102.00 ............ 500 kron sa 203.90 ............ 1003 kron za 1018.00 ............ 5000 kron Peitarina je všteta pri teb vsotah. Doma so nskazsne vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarno pošiljat' izplačuj« e. kr. poitni hranilni urad ▼ 11. do 11 dneh. Denarje aam poslati jo aaJprOtt-asjo do $25.00 v gotoofad ▼ pri^tsio- £«tt«a> sil registriranem pfanra, tsEJo mesks po Domestic Foetal Hasty Or?.. T«fV Draft FRANK pAKSXR 00., 10» Chromic* 8k., Nov Tut, 0104 8t Clair Ava, IT. K. Razne novosti iz inozemstva. RAZSTRELBA V PREMOGOVEM ROVU SAINT ETIENNE V FRANCIJI JE ZAHTEVALA MNOGO ŽRTEV. Generalni štrajk v mestih Bologna, Spezia in Mantua v Italiji. RAZNOTEROSTL Paris, 23. junija. V premogovem rovu Saint Etienne se je pripetila razstrelba plinov in pri tem je bilo, v kolikor je dosedaj bilo mogoče dognati, najmanj dvanajst premogarjev ubitih. Splošno se pa trdi, da se bode to število izdatno povečalo, kajti dosedaj je bilo mogoče dobiti le površna poročila iz imenovanega kraja. Mnogo premogarjev je bilo ranjenih in med njimi jih je tudi mnogo tako poškodovanih, da je dvomiti, bodo-li okrevali. Na lice mesta je odšel pomožni vlak s potrebnimi zdravniki in bolniškimi strežaji. Tam, kjer se je pripetila nesreča, se je takoj nabrala velikanska množica ljudi, večinoma rodbine in znanci premogarjev. Jokanje in kričanje teh nesrečnikov je bilo nepopisno, kajti v bližino rova, oziroma vhodov in izhodov sedaj nihče, kedor nima dovoljenja, ne sme. Rim, 23. junija. V mestih Bologna, Spezia in Mantua v severnej Italiji se je danes pričel generalni štrajk. O vzroku štrajka se ne poroča. Plymouth, Anglija, 23. junija. Ko je dospel hamburški parnik General Grant danes semkaj na svojej poti iz New Yorka v Hamburg, je kapitan naznanil oblastim, da je nek mož, imenom Gruenwald, sredi oceana skočil v morje. Parnik se je ustavil in spustili so čoln v morje, ne da bi se mornarjem posrečilo samomorilca najti. Rim, 23. junija. Med poslancem Santanijem, ki je poročevalce italijanske zbornice razžalil, in časnikarjem Zambellijem, ki je zastopal svoje kolege, je prišlo včeraj do dvoboja z meči. Ker je pa Santani nepričakovano zbolel radi srčne napake, so bili v zadnjem trenotku prisiljeni dvoboj preložiti do srede. Dvoboj se je že pričel in je trajal 65 minut, kljub temu pa ni bil dokončan. Calcutta, Indija, 23. junija. rfa železniške j postaji Kanakanara je nek nepoznanec včeraj vrgel bombo v vagon druzega razreda nekega o sobnega vlaka, ki je vozil mimo. Vagon je razdejan in pri tem sta bila dva evropska potnika težko ranjena. Zdravnik se napoti k Eskimovcem. New Westminster, B. C., 23. jun. Angležki zdravnik dr. James F. Ry-mer se je podal na dolgo potovanje iz Edin on t a v 1800 milj oddaljeni Fort Good Hope, da bode zdravil tamošnje Eskimovce in Indijance. On trdi, da bode ostal na skrajnem severu najmanj 3 leta. Dr. Rymer bo prvi zdravnik, ki bode živel med no madi daljnega severa, oziroma med ljudmi, ki nimajo niti pojma o higi jeni. V Fort Good Hope živi le pet belih, in sicer nek katoliški misijonar, nek trgovec in njegova žena in dva lovca. Rymer je star 43 let in ni oženjen. Odslovitev delavcev. Topeka, Kans., 23. junija. Santa Fe železnica je svoje tukajšnje delavni ce za nedoločen čas zaprla in 1700 delavcev je vsled tega zgubilo delo. 2elezniea priznava, da je bila to pri siljena storiti, ker so časi slabi. Cena vožnja« Dne 8. julija odpluje parnik Laura od Anstro-Americana proge iz New Yorka ▼ Trst ter stane do Trsta $28.00 in do Ljubljans $28.60. Vožnji listki so dobiti pri: FRANK SAKSER 00., 109 Greenwich St.. Hov York. 0104 St. Glair Avonna. K. R, Cleveland, Ohio. Rusija in Perzija. o Rusija se pripravlja da zasede severne pokrajine Perzije; v kratkem odkorakajo ruske čete v Penijo. V Teheranu se nadaljnje krvava državljanska vojna. Vodje takozvanih revolucijonarjev|vjetT^ MESTO TEHERAN JE V PLAMENU; OBNOVITEV ULIČNIH -BOJEV. TRUPLA UBITIH LJUDI IN KONJ SO PRIČELA GNITI. Krvavi boji v Tabrizu; reakcijonarji in revolucij onarji. Turčija proti Perziji. Petrograd, 25. junija. Iz Julfe, oziroma malega mesta pri Ispehanu v Perziji, se poroča, da je tjekaj dospel z posebnim vlakom ruski prometni minister, generalni poročnik Šafhau-zen. Minister inšpicira vse železnice, ki vodijo v Perzijo in Turčijo, zlasti pa transkavkaško. Minister je ostavil Petrograd še pred bombardementom v Teheranu in sicer, tako, da javnost o tem ni vedela, vtendar je pa sedaj znano, da je odpotoval v zvezi z dogodki v Perziji, ktero deželo Rusija v kratkem zasede. Vlada bode sedaj vse železnice hitro popravila in priredila vse potrebno za transport vojaštva. Na jug se neprestano pošiljajo vojne potrebščine in barake za vojaštvo, tako, da je pričakovati v kratkem velikih dogodkov. Teheran, Perzija, 25. junija. Včeraj popoludne ob 3. uri, se je tukaj po vsem mestu zopet pričelo splošno dočim je po noči in dopoludne vladal nir. Ljudstvo se šahovim četam le malo upira, ker je preplašeno od prejšnjega prolivanja krvi. Množica je oplenila hišo governerja Zehir ea Dovleja. Njegovega sina so včeraj vje-li in odvedli pred šaha. Vojaštvu sc je pridružilo mnogo postopaČev, kter; plenijo po mestu. Šahovi kozaki so. ■knr poročajo očevidci, streljali tudi na ranjence. Včerajšnji bombardement je trajal poldrugo uro. Kakor predvčerajšnjim, tako so uporniki, oziroma reforme rji tudi včeraj metali bombe. Kozaško topništvo je imelo na razpolago tudi dva topa, s kterima so vojaki streljali na kratke instance. Hiša Zahir ed Dovleja je sedaj razdejana. Vsled streljanja z topovi, je tudi v evropskem delu mesta mnogo hiš poškodovanih. Perzijski vojaki so včeraj skoraj ves dan plenili in prinašali svoj plen v tabor, kjer so ga naložili na lafete topov. Včeraj so se po vsem mestu vršili boji, kajti množica se je medsebojno bojevala za plen in kozaki so imeli obilo opraviti, predno so izgrednike pregnali iz ulic. Proti večeru, ko je mir zopet nekoliko zavladal, je šah ukazal, da se morajo bazarji zopet odpreti in je zapreti!, ako se to ne zgodi, da bode ukazal na nje streljati. Vročina je neznosna in ozračje je polno smradu, ®ki prihaja iz trupelj ubitih ljudi in konj, kterih so vse ulice polne. Inozemski diplomatje naznanjajo, da je v mestu proglašeno obsedno stanje, kajti položaj je neznosen. Dasiravno se Evropejcem lo sedaj ni nič žalega zgodilo, so sedaj v nevarnosti. Brezdvomno je pričakovati nadaljnjega prolivanja krvi. Mnogo ljudi je pribežalo v angleško poslaništvo in šah je ogorčen, ker o Angleži slednjim dovolili svoje vir-stvo. Poslaništvo čuvajo sedaj možaki. Petrograd, 25. junija. Iz Tabriza v Perziji se brzojavlja, da so se včeraj zjutraj pričeli v imenovanem liipstu krvavi boji med takozvanimi revolu-jonarji in pristali reakcijonarjev. Duhovni so se pridružili reakcijonar-jem. Vsi bazarji, banke in prodajal-nice so zaprte. Teheran, 25. junija. Tukaj se zatrjuje, da je v bojih, ki so se vršili predvčerajšnjim, izstrelil prvi strel član nekega političnega kluba, kar se je zgodilo, ko je šahovo vojaštvo obkolilo parlamentarno poslopje, da si prilasti šahu sovražne poslance. Takoj na to so kozaki pričeli streljati. Ko so kozaki zasedli poslopje, so prijeli predsednika parlamenta Saiid Abdulaha in podpredsednika Saiid Mubameda, ter druge poslance za-jedno z lastniki različnih časopisov. Vse so vklenili. Vodja opozicije Takizadeh, ki je tudi urednik časopisa "Habdul Matin" in devet drugih urednikov je pribežalo v angleško poslaništvo. Ista-dobno sta ru^ki in angleški poslamilc opozorila šaha na to, da bode v očeh Rusije in Anglije on sam odgovoren '.a vsak eventualni neljubi slučaj. Sah jima je odgovoril, da bode stoli! vse, da se mir v nadalje ne bode kalil. Včeraj je bilo petnajst kozakov ubitih. Nadalje so padli tudi trije častniki, dočim je devetnajst vojakov ranjenih. Ko je prišlo šahovo vojaštvo v mesto, ie pričelo takoj na vseh straneh pleniti. Parlamentarno poslopje je popolnoma razdejano. V mesti traja streljanje z puškami, revolverji in tudi topovi še vedno dalje. Trupla ubitih ljudi še vedno leže v kupih na ulicah in trgih in pod razvalinami razstreljenih hiš je baje Se več mrtvecev. Vojaštvo je oplenilo tudi hišo princa Zil es Sultana, ki je šahov stric in ki je naklonjen Angliji. On je vodja vsega naprednega gibanja v južnej Perziji in radi tega se je zameril šahu. Vlada je proglasila za Teheran obsedno stanje. Za sedaj je še šah gospodar položaja, vendar se pa ne more trditi, bodo li ostale perzijske pokrajine ostale mirne. Carigrad, Turčija, 25. junija. Ruski in angleški poslanik sta pri sultana protestirala radi tega, ker so turške čete zasedle obmejno perzijsko pokrajino Urumijo. Veliki vezir trdi, da to ni resnično in da turško vojaštvo nji prekoračilo perzijsko mejo. Nadalje je izjavil tudi, da bode vsako četo. ki bi prekoračila mejo, takoj pozval nazaj in da bode skrbel za to, da Kurdi ge bodo ropali po deželi. Nedeljske poroke onemogočene. Člani unije kočijažev v Patersonu, N. J., so sklenili pri njihovem včerajšnjem posvetovanju, da mora biti tudi njihov nedeljski počitek popolen. Ker se pa ob nedeljah vrše običajno poroke in pogrebi, jim je nemogoče počivati. Kadi tega so sklenili, da v nadalje ob nedeljah na nikak način ne bodo delali. O tem so naznanili svojim gospodarjem, kteri so jim pa nasve-tovali, naj se preje predno prično štrajkati posvetujejo z duhovni, kteri ob nedeljah pri pogrebih, porokah in krstih tudi radi kaj zaslužijo in si radi tega de dovolijo po zakonu predpisanega počitka. Kočjaži pa tega ne* bodo storili, ker upajo, da se bodo ljudje ravnali ijatančno po zakonn in ne bodo ob nedeljah prirejali cerkvenih slavnosti. Položaj v Panami. Washington, 23. junija. Tukajšnji poslanik republike Paname, senor Arango je bil odpozvan in v par dnevih pride^na njegovo mesto senor M»-jia Salvadore. Senor Arango ni bil priljubijo« predsedniku Amadorju, kteri deluje na to, da bode njegovim naslednikom ali predsednikom odbran senor Arise* Ako se to zgodi potem je po mnenja tukajšnjega panamskega poslanika revolucija v Panami neizogibna. O vsem tem je že preje naznanil vojnemu tajniku Taftu, in to je deloma t»-di vzrok, da je naša vlada podala sc Panamo vojne ladije in mornariSn« čete. "GLAS NARODA" Daily.) published bjr tb« COMPANY (a corporation.) FRANK RAKBF.R, Praaideat. VICTOR VAJLJAVEC, Secretary. LOUIS BENXDIK, Treasurer. Plan oi BtHUMH of the corporation and addsMM of above officers: 100 Greenwich •teeet^Boroc^fa of Manhattan, New York la leto Telia list sa Ameriko in Osnsdo.........$3.00 „ pol leta.........1.50 „ leto ta mesto New York . . . 4.00 M pol leta sa mesto New York . 2.00 „ Evropo sa vse leto.....4.60 „ „ „ pol leta.....2.50 „ „ „ četrt leta .... 1.75 V Evropo pošiljamo skupno tri številke. "GLAS NARODA" iihaja vsak danlž^ vaemii nedelj in praznikov. «QLAS NARODA^ ("Voice of the People") foaed every day, except BondayH and Holidays. Subscription yearly $3.00. ^Advertisement onjagreement. Dopisi brez podpisa in oeobnoeti ae ne natisnejo. Denar naj ae blagovoli pošiljati po Money Order. " Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje nlvallAče naznani, da hitreje najdemo naslovnika Dopisom in poeiljatvam naredite naslov: "QLAS NARODA" 100 Greenwich Street, New York City. Telefon: 1279 Rector. Nazadovanje naseljevanja. Naseljevanje v letošnjem maju je za osemdeset odstotkov manjše, nego je bilo v istem mescu minolega leta. To posnamemo iz včeraj nam pripo-slanega poročila o naseljevanju v letošnjem maju,'koje poročilo nam je došlo iz Wasliingtona. V maju je prišlo v Zjedinjene države 36,317 naseljencev, dočim jih je prišlo v istem mesecu lanskega leta lS4,8Sti. Napram maju v letu 1906 je letošnje naseljevanje za 76 odstotkov manjše in je z jedno besedo uprav neznatno. Od vseh v maju do-šlih naseljencev se jih je v newyor-škej luki izkrcalo 25,983, v Bostonu 2686, v Baltimore 506, v Philadelphia i 598, v Galvestonu 343 in v New Grleansu 155. Med došleci je bilo 20,434 možkih in 15,883 žensk. Ra-zun teh je došlo v maju 11,928 ne-emigrantov in 12,667 državljanov Zjedinjenih držav, tako, da je dospelo vsega skupaj preko oceana 61,470 osob. Iz Avstrije je dospelo 2599 naseljencev, oziroma za 19,924 manj, nego v istem času lanskega leta; Ogrska je poslala 2242, ali za 25,000 manj, nego v lanskem maju. Nemčija 2439^ Italija 5382, ali za 32,591 manj, nego v lanskem maju. Iz Rusije je došlo 3880 naseljencev, ali za 31,623 manj, nego lani v maju. Tudi iz Britan-fcfee je došlo 10,000 naseljencev manj nego lani. Odkar se je pri nas pričela kriza, se je v Zjedinjenih državah naselilo 227,283 naseljencev, medtem ko se je v istej dobi minolega leta naselilo pri nas 674,684 naseljencev, kar po-menja, da se je naseljevanje v primeri z lanskim pomanjšalo za 66 odstotkov. Naseljevanje v lanskem maju je bilo večje, kakor je bilo letošnje tekom prvih petih mesecev v letu. Po nekje v republiki so časi postali nekoliko boljši in v nekterih krajih se je zopet pričelo z delom, dasiravno so plate, oziroma zaslužek manjši, nego lanskega leta. To je tudi vzrok, da se je število naseljencev tekom zadnjih par tednov pričelo nekoliko množiti in da se je tudi izseljevanje v Evropo pričelo znatno manjšati. Medtem, ko so bili dosedaj dosedaj vsi v Evropo odhajajoči parniki polni, temu v novejšem času ni več tako. sedaj ne sme uživati alkobolične pijače, h kterej spada naravno tudi mrzlo pivo, ktero navaja imenovani Ust s polnim imenom. Tudi higijenični predpisi so uspeh najnovejše znanosti — temperenee. Skoraj bi vprašali: "Od kje prihaja ta znanost t" VzdrŽevanje — tudi od pive. Na podlagi kakih skušenj in na podlagi kojih avtoritet pričenja "American" delati na ta način reklamo za temperenčnike in prohi-bici jo 1 Za vsako avtoriteto, kojo bi za- mogel "American" navesti proti pivi, zamogli bi navesti deset avtoritet, ki trdijo, da pivo v vročini niti malo ne škoduje. Kedor nadomesti ono mokroto, kojo izgubi potom znoja, s pivom, se bode brezdvomno boljše počutil, nego oni, ki nadomešča imenovano izgubo z ledeno vodo, po kterej se želodec tako rad prehladi, da je nezmožen za svoj poklic, oziroma za svojo vsakdanjo nalogo. Ako bi imenovani list svaril pred zmernostjo v uživanju opojnih pijač, potem bi se gotovo z njim strinjali, tako pa moramo čitatelje resno svariti pred uživanjem ledene vode, in sicer v korist neštevilnih slovenskih saloonerjev, ki so raztreseni po vsej Ameriki in ki imajo v sedanjej vročini gotovo dovolj hladne pive na razpolago. Vročina. Najslavnejše vprašanje sedanjih dni je brezdvomno vročina. O tej stvari ne vemo mnogo novega jK^-e-dati, kajti že od pričetka sveta nadalje, posebno še «k1 tedaj naprej, odkar so pričeli časopisi objavljati članke o vročini, je bilo tedaj, kadar w je o vročini pisalo, prav gotovo vroče. Radi tega je najumestneje, da tudi mi svetujemo našim čitate-Ijeni. naj se bavijo v dnevih vročine s hladom, oziroma naj bodo zvesti staremu ameriškemu izreku: "Keep cool! " ' Vendar je pa newyorSki list "American" te dni objavil članek, čegar vsebina je taka, da se nam vsiljujejo o vročini »nadaljne misli. Imenovani list daje namreč trpečim in vročim ljudem vsakovrstne nasvete, kako naj žive v sedanjej vročini. Tako se je na primer treba večkrat kopati v mrzlej vodi in tudi obleko je treba večkrat premeniti, kajti vse Skrivnosti indijskih vračcv. Jako zanimiv sestavek o umetnosti toliko občudovanih indijskih vra-čev je napisal Šaikla, jeden izmed najbolj znanih, s priimkom "knez vračev". Obelodanil ga je v časopisu "London Magazine". V na-sprotstvu s tolikimi potovalci, ki pripovedujejo, vrnivši se iz Indije, o neverjetnih činih "rotilcev" in bolj ali mauj priznavajo, da delujejo pri njihovih izvajanjih nam še nepoznane sile, zavrača ta poznavalec in strokovnjak z največjo odločnostjo in poštenostjo vse take in enake krive misli. Vedno znova naglaša, da je je-dino vaja in spretnost, ki se prenaša od roda do roda, pravi vzrok vseh teh osupljivih prevar, ki jih potujoči Evropejec tako često opazuje z nekim gotovim strahom. V Indiji nas tudi ne imenujejo "rotilce", temveč " Jadoowallahe". Jadoowallah pa ni človek, ki si vsled neprečakovanih nesrečnih razmer izbere nov poklic, kakor se to dogaja po Evropi: naša umetnost je podedovana in se prenaša od očeta na sina. Vse velike, stare rodbine vračev se poznajo med seboj in velikih nespo-razumljenj ni med njimi. Mnogi se poslužujejo istih načinov v izvajanju, ne da bi se vsled tega sovražili. Težko je dobiti med nami kakega, ki ne bi poznal in uporabljal večine znanih indijskih spretnosti. Vsi so izučeni prestidigiterji. Tudi jaz sem se začel učiti že v zgodnji mladosti in kot desetleten deček sem znal že celo vrsto najtežjih komadov, kar jih sploh poznamo. Ni, da bi primerjali našo prestidigitersko umetnost z ono v Evropi, mi delamo na povsem drugačen način, in ako bi se pripetilo, da bi opustili te narodne posebnosti, ne bi imeli v Indiji nikakega uspeha več. Cela vrsta takih komadov je, da bi jih v Evropi skoraj ne mogli izvajati. Prostor v gledališču ali pa v dvorani je nepripraven za najpre-senetljivejše točke. Ma rabimo narave in prostega neba. Vzemimo primer: Hinduški svečenik kliče bogove, poje, prosi vode — in v trenotku zazija pod nami zemlja, na kteri stojimo; v približno tri čevlje široki odprtini se pokaže lončena posoda z o-krasjem, starim stoletja. To je ena izmed najpresenetljivejših točk, ali v dvorani je seveda nemogoča. Jako mnogo naših prevar obstoji na uporabi zraka, zemlje, ognja in vode, in večina njih je preveč razburljivih za evropske pojme, ki smatrajo pogled na pristno kri preveč realističnim. Charles Bertram, kj je svoje dni potoval po Indiji, je razložil celo vrsto čudes, ki jih je videl v Indiji, in je >pisal o tem knjigo. Ali tega vendar ni mogel razložiti. Vrač vzame v usta kos volne, njegova asistentka ga *une z nožem v trebušno stran, nato vzdigne srajco, in na mestu, kamor je priletel sunek, je v resnici sveža odprtina. V veliko presenečenje svojih gledalcev potegne iz rane dolgo, skoraj neskončno volneno nit, vso s krvjo nasičeno. Volna je izginila iz njegovih ust. In vendar je to jeden izmed najlažjih slučajev, ki sem •ra tudi sam preje vedno izvajal, dokler ga nisem po letih popolnoma opustil. Sploh sem take senzacijo-nalnosti sčasoma popolnoma opustil, ker se prepogostokrat izvajajo. Od takrat uporabljam ves svoj čas za prestidigiterska izvajanja. Znano je, da razlagajo celo vrsto indijskih prevar s pomočjo hipnotizma. Človek poklekne na tla, drugi mu kleči na plečih; prvi se pomakne v stran, oni To je ii! Ali potniki pripovedujejo, da so videli to s lastnimi očmi; potom moramo iskati razlage ▼ mtsimii iaiini Jaz, za svoj del, moram odkrito pri-poznati, da nisem tega izvajanja nikdar videl. Znana m, ki se jo vrie v zrak in po kteri pleze deček, je — mislim tako — slična bajka, ki izhaja iz pretiravanja potujočih vračev. Jaz Be ne sklicujem pri izvajanju svojih točk na nikake nadzemske to se mora zgoditi na podlagi najnovejših uspehov higijene. Med dru- ostane prostoviseč v zraku, gim priporoča "American", da se gotovo v protislovju z zakonom o te- šile, kar žali bože tako mnogo indijskih vračev dela. Tudi ne verujem v njihovo teorijo. S kačami sem se tudi že pečal. Poznam ta posel in nekoč sem že enkrat okreval od pika kobre, o kteri se vedno trdi, da njen pik usmrti vedno že po par minutah. Imam pa pri sebi neko indijsko pro-tisredstvo, za koje mislim, da nikdar ne odreče. Slaven sem postal po temle svojem mojsterskem izvajanju: svoji ženi poveznem na glavo lonec z izbitim dnom, naložim kuriva na njeno glavo, zapalim ogenj, ki vzplamti včasih do tri metre visoko, in spečem na njem — omleto. Pred nevihto. Novela. Ruski spisal Ivan Turgenjev. m. "Prosim, k obedu!" reče gospa Stakova prijazno iu vsa družba se poda v jedilnico. "Vsedite se tukaj le k meni", odloči gospa Zofki prostor. "Helena, dovoli, da zavzame gospod Brzenjev prostor na tvoji strani in ti, Pavel", obrne se gospa proti Šubinu, "prosim te, ne draži Zofke; danes me muči glavobol." Šubin pogleda s smešnim izrazom globoke pokorščine proti nebu, Zofka pa ga smehljaje pogleda prav na-tihoma. Obed ni trajal dolgo. Brzenjev se je pogovarjal s Heleno o življenju na visoki šoli, o svojih načrtih in svojih nadah. Šubin je pogledal molče, a je mnogokrat upiral svoje poglede v mlado Nemko, in v svojih pogledih se je trudil kazati hinavsko zgrevanost. Ona mu je vračala jednako z jednakim. Po končanem obedu se podajo Helena, Brzenjev in Šubin na izprehod po vrtu; Zofka jih opazuje nekaj časa, potem se pa slabovoljna vsede h glasovirju. "Čemu se ne greste izprehajat?" vpraša jo gospa, a predno še dobi odgovor, nadaljuje že: "Igrajte nekaj, nekaj žalostnega." "Veberjevo zadnjo misel?" vpraša Zofka. "Oh, da, Veberja", zamrmra gospa, nasloni se v naslonjaču nazaj in si otrne solzo, ki se je bila prikazala na trepalnici. Istočasno je bila Helena peljala družbo v majhen log; tamkaj je stala priprosta miza, obdana z jednakimi stoli. Helena in Brzenjev se vsede-ta. Šubin pa, ko se je nekolikrat ogledal in veselo poskočil, zakliče: "Počakajta nekoliko!" Pohitel je v svojo sobico, prinesel si kepo ilovice in začel upodabljati dve glavi; med delom je kakor navadno uganjal svoje burke. "Zopet stare norosti!" opazi Helena, ko je pogledala delo. Brž se obrne k Brzenjevu in nadaljuje pogovor, kterega sta imela pri obedu, rekoč: "Vi torej hočete postati profesor?" "Da, gospodična", odgovori on in potisne svoji veliki roki med koleni. "To je smoter mojih najvročejših želj! Uverjen sem, da mi še veliko manjka, hočem reči, da sem še pripravljen premalo, toda imam upanje, da bodem smel iti v tujino. Tam bodem ostal tri ali štiri leta, ee bo treba, in potem--" Prenehal je in pogledal kviško, na-snjehljal se na svoj neroden način in si potegnil z roko skozi lase. Kadar se je Brzenjev razgovarjal s kako damo. je bil njegov jezik še okorne jši kakor navadno in jecljanje se je opazilo še lož je. "Predavati hočete zgodovino?" vpraša Helena. "Da, zgodovino ali — filozofijo", pristavi Brzenjev prav tiho. "Oh. v modroslovju je podkovan že grozno", oglasi se Šubin in stisne ilovico prav krepko. "Njemu ni treba iti v tujino, če hoče predavati o barvah in čuvstvih!" "In se čutite srečnega v svojem poklicu?" vpraša Helena dalje in se ne briga za Šubinove hudomušne o-pazke. "Popolnoma srečnega", je bil odgovor. "Kaj si hočem želeti boljšega? Slediti svojemu očetu — je-dina misel, delovati, kakor je deloval oče, napolnjuje me z veseljem, pa tudi z bojaznijo, če mislim na svoje slabe moči. Oče mi je dal na smrtni postelji svoj blagoslov — izrekel je z njim svojo-željo — in nikdar ne bodem pozabil njegovih zadnjih besed." "Vaš oče je umrl lansko zimo?" "Da, gospodična, v mesecu februarju." "Slišala sem govoriti, da je ▼ rokopisa zapustil dragoceno delo; je-li to res?" "Da, res je. Bil je občudovanja vreden moi. Vi hi ga bili ljubili, gospodična." "Mislim, da. Kaj je bil predmet njegovega dela?" 1 "Težko se da s par stavki povedati. Moj oče je bil zelo učen moi, bil je Šelingijanec; on se ni vedno izrazil dovolj jasno." 'Oprostite mi mojo nevednost", poseže mu Helena v besedo, "kdo je Šelingijanec?" Brzenjev se nasmehlja. '' Šelingijanec je tisti, ki je učenec Šelinga, nemškega modroslovca. Šelingov nauk je --" "Andrej Petrovič!" zakliče Šubin, "za božjo voljo, ti vendar ne bodeš gospodično Heleno mučil z dolgim govorom o Šelingovi filozofiji! Daj se oprostiti, prijatelj!" "Nisem hotel predavati", zavrne Brzenjev in močno zarudi, "hotel sem samo —" "Čemu bi ne smelo biti predavanje?" oglasi se Helena, "zelo bi bila potrebna slišati ktero od vas." Šubin ji pogleda v obraz in se glasno nasmeji. "Čemu se smejete?" vpraša Helena trpko in skoraj nevoljno. Šubin ne odgovori nič; Brzenjev pa se čuti dolžnega, da se opraviči. "Oprostite, gospodična; res ni sedaj pravi čas govoriti o modroslov ju — v tako lepem vremenu — pod senčnatim drevjem. Slavčki, cvetlice, sladke harmonije naj bi bile vsebina naših pogovorov." , "In francoski romani in vse tiste malenkosti, ktere so važne samo damam", pristavi Helena ironično. "Saj res, še celo budalosti slišim rad", norčuje se Šubin, "če je dama lepa, ktera jih govori." "Me ženske pa nimamo vsikdar volje govoriti budalosti, kakoršne bi se vam dopadle, govoriti o malenkostih", reče Helena. "Vi umetniki zahtevate tudi svoje ozire — dovolite torej tudi nam kterih. Ker tako mislite, Pavel, čemu imate vedno tiste male boje z Zofko — če smem vprašati? Ona je vendar dama, s ktero se prav lahko pogovarjate z vsakdanjimi pogovori." "Oh, resnično — razumem!" vzklikne Šubin ter vstane, "tukaj sem brezpotreben. Vi ste mnenja, da sem dober samo za Zofkino družbo in pošljete me k nji. Naj bode! Zdravstvujte!" Ilovico, iz ktere je naredil Zofkino glavo, v roki stiskajoč se poda Šu-bin v svojo sobico in ni ga bilo več videti tega večera. Helenin razgovor z Brzenjevom trajal je še dolgo. Nač je bila že davno nastopila, mesec in zvezde so bile že na nebu, ko se je poslovil visokošolec od gospe in go-spodičen. Grede mimo Šubinovih vrat potrka na nje. "Kdo je?" zakliče mladi umetnik, '' Jaz'odgovori Brzenjev. "Že dobro. Kaj hočeš?" "Odpri. Opusti svojevoljnosti! Te ni sram, da se obnašaš tako, kakor se kuja otrok?" "Saj se ne kujam, spim namreč in sanjarim o Zofki." "Ne norčuj se. Odpri duri in podaj mi roko." Šubin odpre. Še dolgo sta potem mladeniča govorila in se potem ločila kot veliko boljša prijatelja, kakor sta si bila prej. nec študiral, doČim se štipendije navadno podeljavajo za določen čas; da če nikdo ni dobil tako velikega štipendija, ker se navadno ta svota razdeljuje na več dijakov; in slednjič: da je bil ta štipendij podeljen 2e sedaj, dočim se štipendije navadno podeljujejo koncem počitnic, ali pa šele začetkom Šolskega leta. Ali ravno to je tolažljivo na tem nezasliSanem Škandalu. Czernkovich bržkone sluti, da ga ob koncu počit-nic ne bode več pri koritu. Zato je hitel, da vzame iz korita, dokler je Se čas za to! Rauehov sistem je sistem korupcije in nemorale na višku. Slovensko katoliško V STARO BO 8B -/---- NOV ŠKANDAL RAUCHOVEGA RF.ŽTMA Še ni poleglo ogorčenje radi ne čuvenega nasilja Rauchovega na ofi-cijalu Ježiču, ki so ga po tridesetletnem službovanju vrgli na cesto, radi neke obsodbe iz leta 1907, ki jo je pa ban Rakodczay-Fueek razveljavil kakor neutemeljeno in so šli spisi že ud acta. Na podlagi take obsodbe se je Raueh ljuto maščeval, ne da bi bil uvel kako novo preiskavo, je-dino fato, ker je Ježič na zadnjih volitvah deloval za opozicijonalnegu kandidata. Še je torej vsa javnost ogorčena radi tega čina kanibalske krutosti, že je prišel na dan nov veliki škandal Rauchovega režima: Podban Czernkovich je dal namreč p<»deliti svojemu lastnemu sinu 1600 kron, da more študirati v Švici. Isti tiran Czernkovich, ki meče uradnike z družinami vred na ulico, ki odjeai-lje sirotam štipendije, ki odteza gimnazijcem, sinovom siromašnih - stari-šev, oproščenje od šolnine, ki je na stotine domaČih dijakov pognal v tuji svet, isti Czernkovich, ki dobiva mastno plačo petnajst tisoč kron — isti Czernkovich zlorablja svoj službeni položaj, da naklanja — samemu sebi štipendijo 1600 kron!! A da bode vidna vsa grdoba te zlorabe, treba vedeti, da bode Czern-kovichev sin študiral v tujini zato, da se odtegne vsaki kontroli, da je tako revno klasificiran, da bi ga niti od Šolnine ne smeli oprostiti; da je ta štipendij dovoljen sa neomejen čas, to je, dokler bode ta protešira- DOMOVXNO PODALE: Ivan Čop in Matija Čop iz Hib-binga, Minn., v Hreljen; Ignacij Ur-šič in Josip Soudat iz Delagua, CoL, v Kobarid; Josip in Margareta Hvala iz Newark, N. J., na Vič; Anton Ternovec iz Joliet, 111., v Gorico; Tomaž Podgornik in Valentin Filipič iz Newark, N. J., v Gorico; Mat Dolinar - iz Cumberland, Wyo., v Škof jo loko; Ferd. Lažič iz Esca-naba, Mich., v Cernik; Rud. Urban-čič iz Indianapolis, Ind., v Kobarid; Blaž Kremžar iz Salt Lake City, Utah, na Vič; Fran Založnik iz Murray, Utah, v Polhov gradeč; Peter Svilar iz Salt Lake City, Utah, v Trajanski; Bude Deiič iz Salt Lake, Utah, v Babji potok; Jakob Semenc iz Salt Lake, Utah, v Podgorico; F. Berlisk iz Biwabik, Minn., v Velenje ; Alojzij Jakše iz Oregon City, Ore., v Reichenberg; Ivan Žagar iz Brooklyn, N. Y., na Travo; Anton Sivee iz Milwaukee, Wis., v Drež nieo; Anton Ziherl z družino iz Ash-tole, Pa., v Cerknico; Ivan Koren čič, Josip Benigar, Uršula Ziherl iz Ashtola, Pa., v Cirknico; Ivan Ma-kovec iz Davis, W. Va., v Ljubljano; Fran Ban iz Bellaire, Ohio, v Trst; Anton Zadel iz Davis, W. Va., v II. Bistrico; Mihael Govekar iz Davis, W. Va., v Laze; Mihael Leopoldina, Rudolf in Julija Černovec iz India-polis, Ind., v Reko; Fran Pire iz Williamsburg, Pa., v Jurkavas; Gre-go_r Laboda iz Minesville v Ljubljano; Ivan Zupančič iz Montes, W. Va., v Vavtovas; Anton Peček in Josip Kmet iz Hendrioks, W. Va., v Št. Rupert. Vsi ti potniki so kupili vožnje listke pri tvrdki Frank Sakser Company, 109 Greenwich St., New York, N. Y. podp. društvo 3 -- svete Barbare 4 ■o Zjedinjene države Severne Ami Sedež; Forest City, Pa. Inkorporlrano dm 31. januarja I903 v državi 11 O O ■ ■ —^ ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest CSty, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 61, West Mineral, L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St.. Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHlC, P. 0. Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: - MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, Wm. KAROL ZA T.AR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFELJC, II. nadzornik, 909 Braddock Avenue, Brafl-dock, Pa. FRAN ŠUNK, HL nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: j PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kana« JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, IL porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se poSiljajo L tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box NT, Forest City, Pa. Druitveno glasilo je "GLAS NARODA". Tretja Češka ljudska šola na Dunaja. "Vidensky Denmk" poroča, da se na jesen otvori na Dunaju v Vil. okraju tretja češka ljudska šola — seveda ob žuljih naroda. Nemci v Italiji. V italijanskem kraljestvu živi oko-lu 21,000 Nemcev, in sicer 10,745 Nemeev iz "rajlia" (6211 protestantov, 3643 katolikov, ostali so Zidje in disidentje) in približno 10,000 avstrijskih Nemcev, ostali so Švicarji. Kje je TEREZIJA ŠTRUKELJ * Doma je iz Cerknice na Notranjskem. Pred nedavno je bivala v St. Louis, Mo., kjer ima tudi brate. Prosimo, da se nam javi, vročiti ji imamo neko pošiljatev. — Slovenic Publishing Co., 60—62 Washington St., New York. N. Y. Išče se MLADO SLOVENKO za pomočnico gospodinji v kuhinji. Plača od $20 do $25 na mesec. Natančnosti je zvedeti pri: John Kam, 1803 S. Washington St., Butte, Mont. (25-27—6) NA PRODAJ sodarsko (pintarsko) orodje (Cooper Tools), s kterim sem delal le štiri mesece in je še precej novo. Prodam ga po zelo nizki ceni. Kdor istega potrebuje, naj se obrne osobno ali pismeno na: Andrew Sushon, 1380 E. 43rd St., Cleveland, Ohio. Pozor! Slovenci Pozor! ^SALON^ tmodernim kogljlščom. Sveže pivo v sodičkih in buteljkah ir druge raznovrstne pijače ter unfjsloi smodke. Potniki dobe p.. i meni čedno prenočiSCe za nizko ceno. Postrežba točna in izbora«. Vsem Slovencem in drugim Slovanoa se toplo priporoča 9 Marti« Potokar (64 So. Center Ave. Chicago, IU! niVaHii irftmiM kupiš vožni listek sa Brejce ali prijatelje is stare domovine v Z jed. dr2ave, pri FB. SAKSER CO., 100 Greenwich St, New York. ASESMENT, kteri je plačati 5. julija, 1908. I. razred, možki oddelek: vsak član plača po $1.00. II. razred, ženski oddelek: vsaka članica plača po 20c. III. razred, otročji oddelek: vsak član plača po 10c. NAZNANILO UMRLIH ČLANOV. Ivan Stare, član postaje št. 16 v Willocku, Pa., umrl 21. aprila t. 1. Vzrok smrti: plučna tuberkuloza. Umrl v Studencih na Kranjskem. Star je bil 37 let. Josip Stanič, star 19 let, član postaje št. 6 v Clevelandu, O., umrl 23. aprila 1908. Vzrok smrti: ubit na železnici. NAZNANILO. V nadalje prosim vse postajne tajnike, da poskrbijo, da vsak član naznani, komu zapušča usmrtnino, da se še ostalim napravijo certifikati, ker kakor je bilo na konvenciji sklenjeno, mora imeti vsaki član svoj certifikat, zato naj vsak, kakor hitro mogoče, svoje izgotovi. Vse postajne tajnike prosim, da me v tem podpirajo, da vsem članom svoje postaje naznanijo, da napravijo, kar imajo napraviti. PBISTOPILL K postaji št. 2 v Jenny Lind, Ark., Milan Dolar star 18 let. K postaji št. 6 v Clevelandu, O., Fran Baje 33 let. K postaji št. 7 v La Salle, 111., Fran Jeruc 38 let, Ivan Skobec 42 L, Ivan Lopuh 20 let, Ivan Smrekar 26 let. K postaji št. 8 v Johnstownu, Pa., Martin Čenetič 28 let, Jakob Govekar 25 let. K postaji št. 11 v Duryea, Pa., Viljem Knap 24 let. K postaji št. 19 v Bridgeportu, Ohio, Alojzij Gros 20 let, Fran Seni-čar 44 let. K postaji št. 20 v Claridge, Pa., Fran Jerina 31 let, Matija Petek 24 let, Martin Štrejner 44 let. K postaji št. 21 v Little Falls, N. Y., Ivan Marjanovič 20 let, Nikolaj Milic 20 let. K postaji št. 24 v Soprisu, Colo., Andrej Kos 25 let, Ivan Iskra 26 let, Josip Iskra 34 let, Pavel Verh 34 let. K postaji št. 29 v Rock Springs, Wyo., Matevž Ferlič 30 let, Anton Sedej 34 let. K postaji št. 31 v Calumetu, Mich., Ivan Leban 28 let, Ivan Koste-lic 24 let, Josip L. Hrovatič 23 let, Fran Koželj 40 let, Valentin Lesar 39 let, Andrej Kavčič 31 let, Jakob Kavčič 37 let. K postaji št. 33 v Clevelandu, Ohio, Fran Udovič 25 let. K postaji št. 45 v Delagua, Colo., Matija Tomšič 37 let, Anton Za-krajšek 25 let, Matija Zakrajšek 21 let, Peter Pavletič 24 let, Fran Keš 32 let, Matija Švigelj 29 let, Aurelio Ger 34 let. IVAN TELBAN, glavni tajnik. f Vse parobrodne družbe so znižale cene za prekmorsko vožnjo. Kdor rojakov želi potovati v staro domovino, naj se v tej zadevi obrne na FRANK SAKSER CO. * 109 Greenwich Street, NEW YORK CITY. 6104 St. Clair Ave., N. E., CLEVELAND, O. SLOVENCEM V POOLED. Slavni direktor Collins New York Medical Instituta! Vam naznanjam, da sem Vaše pismo prejel, kakor tudi poslana zdravila, ktera sem že tudi porabil, ter se počutim popolnoma zdravega, za kar se Vam iskreno zahvaljujem. — Da Vam nisem takoj odgovoril, je vzrok to, ker sem čakal, če se mi bode bolezen povrnila, pa ostal sem popolnoma zdrav. Še enkrat se Vam zahvaljujem sa poslana zdravila ter ostajam s spofitovanjem Alorij Pregelj, Box 183, Camp 30, Richwood, W. Va. pristne DOLENJSKI CVIČEK V — KTTCL — Veselo naznanilo prijatelj dolenjske kapljic-. Tvr^ka C. Butcher, 56 Warren St., New York, je importirala --rdeče dolenjsko in belo vipavsko vino_— in je prodaja na drobno in debelo po celi Ameriki v posodah ii. steklenicah. Točna , -strežba Zmerne eena. Cviček je s Trške gore nad KrSkem. Naročila sprejema: **BANK P-- ' OEfirK, 217 East 22n_ St New Y-rk, K.Y. WMMMMM mmmimimmmhmmm Rojaki, naročajte Be na " roda,'* največji in najeeneji Jugoslovanska i Katol. Jednota. lnkorporirana dne 24. januarja 1901 ▼ državi Minnesota« Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: FRAN MEDOS, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, DL Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopustu Evropi-) Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 57, Brad- IVAN GERM, doek. Pa. ALOJZIJ VIRANT, IL nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, Bouth Lorain, Ohio. IVAN PRIMOŽIČ, m. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street, Calumet, Mich. IVAN KERŽIŠNIK, IL porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAR, ILL porotnik, 719 High St., W. Hoboken, N. J. Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVE C, 711 North Chicago Street, Joliet, I1L Krajevna druitva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE I«. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna druitva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Umor dekana v Vipavi. Iz Vipave nam poročajo: Dne 15. junija med dopoldansko božjo službo je bil v svojem stannovanju umorjen tukajšnji dekan Matija Erjavec Kdo ga je Laški izgredi v Gorici. Ob priliki koledarske dirke slovenskih goriških in tržaških koledarskih društev v Gorici so Lahi pr^edili demonstracije. O teh se poročajo sledeče podrobnosti: 8. junija zjutraj že okolu osme ure so se začeli zbirati goriški golo-bradci. med njimi mnogo visokošol-cev in drugih dijakov, v Gosposki ul. in po Kornju. Čakali sn nn trlačane, ••moril, »e dosedaj še ni dalo dognati. . . ' , . , . . •> kterih se je govorilo, da se v veli- Vse kaže na to, da je dejanje roparski umor, ne pa akt maščevalnosti. kem številu pripeljejo po državni železnici v Gorico. Kasneje je prišel med to imenitno družbo sam mestni župan dr. Marani, kterega je mulari-ja glasno p ozdravila ter začela upiti: ."Evviva il podesta". Prišli so orožniki. Ko so videli Lahoni orožnike, so -e zač *li nad njimi spodtikati in nek Merlo je zaklical. da naj se orožniki pobašejo v kason in naj se jih vrže v I Sočo. To je dalo povod, da so orožni-j ki aretirali omenjenega Merlota. Ko I je orožništvo videlo, da vsled tesra 1 ... »v laski hrup narašča, so z nasajenimi bajoneti izpraznili ulico in Italijana-še potisnili v stranske ulice. To je Itaiijanaše speklo. Župan Marani, ki je bil kakor oče sredi te tolpe, je protestiral proti temu ter rekel, da je ulica posest "magistrata". A vse ni nič pomagalo. Z največjo jezo so mo-pred orožniškimi bodali zapustiti Gosposko ulico. Slovenci so se zbrali v velikem številu na slavnostnem prostoru, kjer se -pa vsled slabega vremena veselica ni mogla vršiti. Slovence, ki so šli po mestu, so Lahi insultirali ter jim trgali narodne znake s prsi. Redarji, ki so objektivno in pravično postopali, so aretirali par razgrajačev, toda drhal je metala na njih kamenje. — V tem času so se Slovenci vračali v ogromnem številu iz Velodroma v mesto, kjer so se razpršili na razne strani. Mnogo jih je šlo h "Jelenu". Okolo "Jelena" se je pa medtem zbralo že več Lahov v raznih gručah, ki so začeli Bil je za- jozno padati na Slovence. Bilo je to •kolo pol sedme ure zvečer. Ker se je •>olitifna oblast zbala, da bi prišlo do kakih spopadov, poklicala je na lice mesta oddelek vojakov tukajšnjega pešpolka pol poveljništvom enega astnika. Ta oddelek postavil se je v Ozki ulici pred "Jelenom". Ker pa ni bilo nobene nevarnosti, kajti Lahi so jo popihali, so se vojaki kmalu vr-' jani :iili v vojašnico. Zvečer so Lahi na-; »adali posamezno Slovence in enega celo ranili. Samomor na morju. Med vožnjo iz ! Port Saida v Trst je skočil 281etni I pasažir Lloydovega parnika "ErzberJ zog F ran z Ferdinand", goslar Karol Ol ivier Edger, v morje ter utonil. Uiiiorjenec je ležal na tleh pri odprti blagajni. Telo je polno ran. Koil-.or se more presoditi, je morilec dekana naj.'reje udaril s kamauiu po glavi in ga smrtonosno ranil na lobanji. Na to je vzel s pisalne mize velike škarje, jih razstrgal na dvoje in navalil s škarijskimi rezili dekana. Zad.*l mu je nešteto ran na telesu : na zgornji ustnici, na vratu, na prsih in na spodnjem delu telesa. Rana na vratu je bila smrtna. Deka-nova nečakinja je bila ves ta čas, ko je morilec vršil svoje grozno dejanje, v kuhinji, ne da bi kaj slišala. Šele ko jo je dekla opozorila, da je v de-kanovi sobi slišala nekaj pasti, je hitela v stričevo sobo, kjer ga je našla hropečega v krvi. Sprva je mislila, da se je dekanu vdrla kri. Ker je še hropel, je dala poklicati kaplana, da bi strica dejal v poslednje oljer Kaplan je propoved prekinil ter prihitel v župnišče. Toda bilo je prepozno: dekan je med tem že izdih, nil. Hiralnica v Kranjski gori. Zdravstveni zastop v Kranjski gori je sklenil, da zgradi za zdravstveno okrožje kranjskogorsko v proslavo GOletnice cesarjeve okrožno hiralnico v Kranjski gori. Občina prepusti stavbišče brezplačno. Pogorel je pretekli teden skedenj in kozolec posestniku Knezu na Hra-stovici pri Št. Rupertu. Zažgali so menda delavci od železnice varovan. Delavsko gibanje. Y«'-eraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 12 Slovencev in Hrvatov. Poskusen rop. L)ne 31. maja je po-sestnikovega sina Jožefa Goriška iz F tare gore, občina Gradišče pri Moravčah, nek prisiljeuec v gozdu napadel z nožem. Ker je bil pa Gorišek od napadalca fizično močnejši, mu je ta po napadu uše! v gozd in ni izpeljal ropa. Sumi se. da je ropar identičen z 2. sept. 1885 leta v Steinu pri Vetrinjah na Koroškem rojenim in dne 19. maja od dela pri kemični to-■ lrni v Mostah ubeglim prisiljenoem Ignacijem Rauschem, ki je baje ho- •,;1 z nekim enako starim tovarišem Ker je bilo morje zelo viharno, je po deželi in obiskoval na samoti se. »ila rešitev trupla nemogoča. V kajiti tiskar' nahajajoče hiše. Rauscha je orožniS- — —--s-*- —* *' *■ ■■ - Žužemberku aretovalo in izro- Zabodel fe z nožem posestnikov sin Miha Kapun v P roe enj ako vi gostilni v Slo- Bistrici hlapca Fridriha, s kterim se je spri, v desno bedro. Ka-puna so djali pod ključ. Presedel je šele pred kratkim petmesečno ječo v Mariboru, ker je z nožem hudo obdelal svojega brata. Obesil se je v Pobrežu pri Mariboru TOletni premožni posestnik Andrej Schmirmaul. Zmešalo se mu je. Ustrelil se je pri Mariboru 211etni pekovski pomočnik Mihael Rozman iz bt. Jurja ob južni železnici. Usmrtil se je, ker ga je gospodar spodil iz službd? ker je bil na sumu, da je kradel. Samomor. V Razvanju pri Mariboru se je obesil 501etni delavec Anton Šeruk. Vzrok pijančevanje in domači prepiri Poskusen samomor. V Mariboru je skočil v Dravo 391etni lelavec Alojzij Lorbek iz Karčovine, a so ga še rešili. Lorbeku se meša. HRVATSKE NOVICE. Padec 1 ar o na Raucha? Dunaj, 11. j n. Iz zanesljivega vira nam poroča, da je položaj hrvaškega bana barona Raucha docela omajan, ker -na najvišjem mestu skrajno nezadovoljni z njegovo politiko. Baron Rauch bo že v najkrajšem času prisi-I jen odstopiti, da napravi prostor nekemu zelo popularnemu hrvaškemu politiku, ki bo naslanjaje se na hrvaš-ko-srbsko koalicijo uredil preporna vprašanja med Hrvaško in Ogrsko. Govori se, da je bodoči hrvaški ban grof Miroslav Kulmer. Ogrsko-hrvaski parlament. Budimpešta, 11. junija. Zbornica je razprav^ ljala o železniških investicijah. Prvi je govoril poslanec Supilo v madžarskem jeziku ter se pritoževal proti krivicam, ki jih zadajajo Madžari Hrvaški. V istem smislu so govorili tudi hrvaški poslanci Babic, Luki nič, Mažuranie, in Srb Budisavljevič. Na izvajanja hrvaških delegatov je od govarjal državni tajnik S>terenyi ter skušal dokazati, da Ogrska ne dela nobene krivice Hrvatom. Zbornica je sprejela investicijsko predlogo. Kača v človeškem želodcu. Blizu Djakova v "Slavoniji je kmetu Cablo-viču zlezla skozi usta kača v želodec ko je spal na jolju na hrbtu. Ko se je mož zbudil, mu je bilo silno težko v želodcu, kajti kača se je gibala in hotela priti ven. Poskušala je priti skozi grlo, a vselej je morala nazaj. Tri dni ni mogel Čablovič nič jesti in nič piti. Tu so mu ljudje svetovali, naj se vleže na hrbet, pa pojde kača iz njega. Mož se je ravnal po nasvetu — in kača je res prišla iz njega. Za resnico te vesti ne prevzamemo odgovornosti. Samomor polkovnika. V Zagrebu se je ustrelil upokojeni polkovnik Milutin Kajganič, zaradi srčne bolezni. ber, se je na sprehodu spri s tremi neznanimi možmi, ki so ga s palicami tako nabili po glavi, da je obležal mrtev. Dr. Huber je bil svoječasno gimnazijski učitelj v Trstu. Blazen polkovnik mobilisoval polk. Vpol-ojeni polkovnik Boulanger na Francoskem je mobilizoval svoj prejšnji polk. Za odhod je bilo že pripravljenih več stotnij, ko so opazili, da se polkovniku meša. Rekel je, da odkoraka s polkom v Pariz, da spravi Zolov pepel iz Panteona .Polkovnika so oddali v blaznioo. Kdaj je bila spevana pesem "Hej Slovani 1" Leta 1813. se je rodil v Jelšavski Toplici v Gemerski župa niji severne Slovaške Samuel Toma-šik. Leta 1834. podal se je kakor kandidat bogoslovja preko Prage v Jeno 26. oktobra 1334. je prišel prvikrat v Prago v češko gledališče. Predstava ga je osvedotila in pretresla tako, da je po predstavi v svojem stanovanju spevol pesem "Hej Slovani, naša reč slovanska živo klije!" V par dneh je pevala to pesem vsa Praga in vsa Češka. Tomašik j« postal sloveč slovaški pesnik in novelist in je agirl kakor župnik v Chižnu v Gorenji Slovaški. IVA PRODAJ NARAVNA CALIFDRNIJSKA VINA Dobro črno in belo vino od 35 dt 45 centov galona. Staro belo ali črno vino 50 centom galona. Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galoi vina, mora sam posodo plačati. Drožnik po $2.50 galona. Slivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popusL. Spoštovanjem STEPHEN JAKŠE, Crockett, Contra Costa Co., CaL JOHN KRAKER EUCLID, O. ANGLEŽČINA v 3. do 6. mesecih. Lepopis je, slovenščina, računstvo. Pouk se vrši potom dopisovanja. Pojasnila se dajejo zastonj. Slovenska karespondenčna iola, P. O. Box 181, Sta. B, Cleveland, O. Slovencem in Hrvatom priporočam svoj SALOON v obilen pose t. Točim vedno sveže pivo, dobra vinu in whiskey ter imam v zalogi zelo fine smodke. Rojakom pošiljam denar* Je v staro domovino hitro in poceni. Pobiram naročnino sa "Glas Naroda". V zvezi sem s gg. Frank Sakser Co. v New Yorka. Z veiespoštovanjem Ivan Govže, Ely, Minn. Navodilo, kako se doseže najvišja starost. Neobhodno potrebna knjiga, kdor želi biti in ostati zdrav. Spisal dr. Jurij SimoniČ. v zalogi je samo 26 Lztisov. Gena 40c. Pišite in pošljite poštne znamke na Frank Sak 109 Greeawich Street, r Co, NEW YORK. Pozor Rojaki! Novoiznajdeno garantirano mazilo ti pleiaste in golobradce, od katerega v % tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.60! Potne noge kurje očesa, bradovice in ozeblimo V>b t 3 dneh popolnoma ozdravim za 76c. da je to resnica se jamči $500. Pri na. ročbi blagovolite denarje po Post Mone) Order pošiljati. Jakob WahciS, P. O. Box 69 CL6VHLAND, OHIO. BALKANSKE NOVTOB. Srbi v Bosni. Srbska cerkvena in šolska ^»HTia je odposlala deputaci-jo na državnega finančnega ministra P.uriana, da jej odpusti dolg občine v znesku 170.00 K. Deputacija, v kteri je bil tudi sarajevski metropolit Evgen Letica, se je 2. junija vrnila z Duflaja. Baron Burian je prošnjo odklonil z obrazloženjem, da bi morala občina prej omiljeni dolg pripoznati. Minister je baje svaril o tej priliki srbske voditelje radi njihovega agresivnega vedenja nasproti upravi in uradništvu, izlasti radi napadov na sekcijskega načelnika Hormana. Minister bo vedno vsprejemal opravičene pritožbe, sumnjičenja pa odločno zavračal. Naglašal je krivo razumevanja Srbov z ozirom na deželno pravo in o suvereniteti sultana. Bosna je bila osvojena z orožjem, in se jo bo, ako treba, branilo tudi z orožjem. Prva profesorica - Dalmatinka. Gospica Jelka Peric iz Stona je dne 1. junija položila z dobrim uspehom profesorski izpit iz zgodovine in ze-mljepisja na češkem vseučilišču Pragi. JOHN VBNZUL, 1017 E. 62nd Street. N. E„ Cleveland. 0M izdelovalec kranjskih in nemških HARMONIK. Delo napravim na zahtevanie naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpeino in dobro. Trivrstni od $22 do $45. PloSče so iz najboliSega cinka. li» delujem tudi plošče ix aluminija, nikelja ali medenine. Cena tri vrstni m je od »4č do $80. Priporoča rojakom svoja izvrau^ V1HA, ktera v kakovosti nadkrilju jejo vsa druga ameriška vina. Rndeče vino (Concord) prodajan po 50 centov galono; belo vino (C* tawba) po 70 centov galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VI NO JE 60 GALON. BRINJEVEO, za kterega sem ira-portiral brinje iz Kranjske, velja 13 steklenic sedaj $13.00. TROPINO VEG $2.50 galona. DBOŽNIK $2.74 galona. — Najmanje posode za iga nje so galone. Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila se priporoča JOHN KRAKER, Euclid. Okla NARAVNA KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Dobro črno vino po 50 do 60 ct. galon s posodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 ct. galon s posodo vred. bvretaa tropavics od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker man je količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg na* ročni ki dopošliejo denar, ozira« ma Money Oraer. Spoštovanjem Nik. Radovich, 594 Vermont St, Saa Francisco, CaL Na koga se zanesti v slučaju bolezni in komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje ? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo pisatelji in znanci, katere je že ozdravil. THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mogoče že zastonj trosili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko, sifilis, kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik boleznij ostane tajno. Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od njega ozdravljeni bolniki. Ozdravljen rane licu od zobobola. na Cenlenl gospod doktor) ]u vila ostala, zato se Vam iskreno zahvaljnicm ter pripo ročam rojakom. ako potrebujejo zdravil, naj se na Vas obrnejo, ker pri Vas se zares dobra dobijo, katera gotovo po rn a z o jo. Vas 5e enkrat zahvaljujem in pozdravim ter Vam ostanem hvaležni priatelj Jakob Ukar Doz 94i West Newton. Pa ( Na razpolago imamo še mnogo takih pisem, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino knjigo, "ZDRAVJE", katero dobi ZASTONJ ako pis-|mu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pišite v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov : THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE I404WEST 34th STREET, NEW YqRK, N , Y Zdravju najprimernejša pijača je ♦^LEISY PIVO ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela Radi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih. Leisy pivo je najbolj priljubljeno terse dobi v vseh DoljSm j gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6102 Si. tlair Ave N.H. j kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. i \ i t žilo sodišču. PRIMORSKE NOVICE. Pohotnei. V Tretu je 331etni Alojzij Janoscbi iz Italije izvršil svojo pohotnost na 81etni Štefaniji Mali-san. Zaprli »o ga. • so nalli začeto pismo, v kteri prosi samomorilec vse, da mu odpustijo nesrečni korak. Bil je namenjen v P^riz. Ogenj v osmi soli. V 8. gimnazij- sk%n razredu RAZNOTEROSTI. Veliko flleparstvo v ruskem mini-sterstvu. V mornaričnem minister--tvu v Petrogradu so razkrili veliko sleparstvo. Ilranilnične vloge ruskih vojakov, ki so padli v bitki pri Cuši-ii'i. so vojaški računski uradniki vzdignili zase.--Odbor osmih iz boljših krogov si je prilastil s ponarejenimi pismi mnogo tisočakov takega denarja. Vsota, za ktero so bili oškodovani sorodniki padlih vojakov, znaša več milijonov rubljev. Poljska pesnikinja Marija Kono-pnicka nevarna za Prosijo. Iz Po- j znanja se poroča, da je pruski držav- j ni pravdnik v fc>eitni v spremstvu so- | dnika, tolmača in orožnika preiskal , no uredništvo in zasebno stanovanje urednika lista "Mazur" ter ondi zaplenil pet iztisov zbranih pesem Marije Konopnicke, v kterih se bojda nahajajo ščuvajoči verzi zoper prusko vlado. Umrl je v Rimu bivši minister zu- * Gone, je 12. junija _ JC T U1VB1 ^ zgore pod. Ce bi ognja ne bil hitro nanjih del Prinetti, etar 57 let. opazil sin hišnikov, bi bila zgorela1 Ubit urednik. Urednik "Dmzer vsa Vealna knjižnica. J Tajfcspost" v Line,, Gradčan dr. Hu- Nižie Dodnisana t>riDoro - I! čam pOUSjUtJli. o j - m*. in Hrvatom svoj........ SALOON 107-109 Greenwich Street, o o o o NEW YORK oooo v katerem točim vedno pivo, d««ma prešana in importiraua v L-n a, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke........... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe............. stanovanje in hrano proti nizki eeni. Postrežba solidna............ Za obilen peset se priporoča PRIDA vrni KROC-n 107-109 Greenwich St., New Y. ik. V ~ -~ ^ AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA (preje bratje Cosullch.) ->a5 Najpripratnejša in najcenejša parobrodna črta m Slovence in Hrvat«, Novi parnik na dva vijaka "Martha Wa^hin^ton". REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO Cans rožnih listkov (z NEW YORKA za lil. razred in y k spodaj navedeni novi parobrodi na dva vijaka imajo brezžični brzojav: AUCB, liAURA, MARTHA WASHINGTON, J ARGENTINA. \ mesecih majn fn juniju se bodeta zgoraj navedenemu brodovjn pridružila ie dva druga nova potniška parnika.* TRSTA........................................... .128 — LJUBLJANE........................................128.60 REKE...............................................|28 - ZAGREBA..........................................$29.20 KARLOYCA........................................1S9.25 IL RAZRED do TRSTA ali REEJB..........................$52.50 do Parobrod "LAURA" odpluje dne 8. julija 1908. Parobrod "ALICE" odpluje dne 18. julija 1908. Parobrod "EUGENIA" odpluje dne 22. julija 1908. Phelps Bros. & Con Gol Agents, t waiting** stmt, mwwbsz * - "j*.. .V • • • .. - _____ ^ S'v . r- .v-- • V padlsaHovej -senoi. Spisal Karo! May; sa "Glas Naroda" priredil L. F. PRVA KNJIGA. - PO PUŠČAVI, (Nadaljevanje.) "Kaj lahko pridete v nevarnost in potrebujete naše pomoči," omeni «nir šejk kan. "S seboj vam dam znamenje, ki vam zagotovi pomoč vseh Dtesidov, kterim ga pokažete." / "Hvala! Morda kako pismo t" vprašam. "Ne, temveč melek ta-us." Skoro bi začudenja skočil po koncu. Melek ta-us je ime hudiča! Ime one šivali, ki stoji pri njih daritvah na altaTju in mora ugaševati luči, ko ee pričnejo orgije! Konečno je melek ta-us ono ime legitimacije, ktero zaupa mir šejk kan vsakemu duhovniku, kteremu poveri važno poslanstvo! In to veliko, skrivnostno besedo, o terej se toliko prepirajo, je izgovoril povsem vsakdanje! Vendar se naredim kot bi ne bil presenečen in vprašam : "Melek ta-us? Smem vprašati, kaj je tot" S prijaznim obrazom očeta, ki nevednemu sinu razloži nepomljivost, mi odvrne: "Melek ta-us se pri nas zove oni, kterega ime sicer nikdar ne izgovorimo. Melek ta-us &e pri nas zove tudi žival, ki je podoba poguma in ču-ječnosti, 'in melek ta-us imenujemo tudi podobo živali, ki jo podelim onim, kterim zaupam. Vse mi je znano, kar o nas pripovedujejo; toda tvoja modrost ti pove, da se mi r>i treba zagovarjati. Govoril sem z možem, ki je bil v mnojrili kristijanskih cerkvah. Povedal mi je, da so v njih podobe matere božje in svetnikov. V njih imate tudi oko, ki je simbol Boga Očeta, in goloba, ki je simbol Boga Duha. Vi klečite na krajih, kjer se nahajajo te podobe, toda nikdar ne vrjamem, da te podobe molite. Mi verujemo o vas fcamo, kar je pravilno, vi pa, kar je napačno. Kdo je bolj dober in razumen, mi ali vit Poglej na vrata! Meniš, da te podobe molimo?" "Ne." "Tam vidiš leva. kačo, sekiro, moža in glavnik. Džesidi ne znajo brati; radi toga je bolje, da jim v slikah razložimo, česar ne razumejo. Pisanih črk ne bi razumeli; teh podob pa ne bodo nikdar pozabili, ker so jih videli na grobu njih svetnika. Ta svetnik je bil mož; raditega ga ne obožujemo; toda zbiramo se na njegovem grobu, kot se zbirajo otroci na grobu svojega očeta." "Ali je on ustanovil vašo vero t" "Dal nam je našo vero. ne pa naše običaje. Vera prebiva v srcu. običaji pa rastejo po zon.lji. v kterej živimo. Šejk Adi je živel pred Mohamedom. K njegoven u nauku smo mi dodali Še one točke, o kterih smo spre-vidili, da so dobre za nas." "Pripovedali so mi, da je Šejk Adi Čudeže delal." "Čudeže dela sam Bog; toda, kadar jih dela, naredi to po človeških rokah. Poglej v dvorano! Tam je studenec, kterega je Šejk Adi poklical na dan. Šejk Adi je bil še pred Mohamedom v Meki. Tako se nam pripoveduje. Nikogar ne prosimo, da nam veruje, ker čudež imamo vseeno." Mir šejk kan preneha s svojim govorom, ker se odpro zunanja vrata, in prikaže se dolga vrsta romarjev, kterih vsak nese luč v svoji roki. Luči ao bile zahvalna darila za ozdravljenje od bolezni ali za srečno rešitev iz ktere- koli nevarnosti. Namenjene so bile za "šejk šems" (solnoe), svetleči simbol božje čistosti. Vsi romarji so bili dobro oboroženi. Opazil sem prav čudne kurdske puške. Pri nekterih je bila strelna cev po dvajsetkrat zvezana, kar je popolnoma onemogočevalo varno streljanje. Možje so zaporedoma korakali pred mir šejk kana in oddajali svoje luči; poljubovali so mu roke, pri čemur so orožje pobesili ali pa odložili. Luči potrebujejo, da na večer praznika slavno razsvetlijo sveti kraj in okolieo. Pri tem rabijo posebne vrste olje. Ko se sprevod oddalji, privedejo kakih dvajset otrok, ktere krstijo in obrežejo. Prisostvoval sem vsem verskim obredom. Pozneje odidem z Mohamed Eminoan, da pregledam dolino. Kamor sem dospel, povsod so prodajali baklje. Približno sem jih naštel skoro deeet-tisoč. Trgovci so delali krasne dobičke, ker so jim ljudje blago kar iz rok trgali. Pravkar stojimo pred nekim trgoviščem, ko zapazim belo postavo Pir Kameka prihajati v dolino. Če hoče v svetišče, mora mimo nas. "Dobrodošli, solnčni gostje! Spoznali boste svetnika Džesidov!" Poda nam roko. Takoj ko ga ljudje zapazijo, se prično gnesti okoli njega, in vsakdo skuša, da se mu približa in poljubi njegovo roko ali pa vsaj rob njegovega plašča. Kmalu prične govoriti navzočim; njegovi dolgi 'beli lasje ao plapolali v jutranjem vetru; oko se mu je bliščalo, in. obraz svetil navdušenja. Kmalu prično ljudje nad dolino streljati, in odgovarjajo jim oni v dolini s tisoči streli. Žal, da njegovega govora nisem razumel, ker je govoril kurdsko. Konečno pa zapoje pesem, ktero prično naenkrat vsi navzoči peti: "O usmiljeni, dobrohotni Bog, ki prehraniš mravlje in plazeče kače, ki vodiš noč in dan, živi, najvišji, brezvročni, ki podeluješ noči temo in svetlobo dnevu! Modri, vladaj nad modrostjo; močni, vladaj čez močne; živi, vladaj čez smrt!" Po petju se množica razide, in Pir Kamek pride k meni. "Ali si razumel, kar sem množici prepovedoval 1" "Ne. Znano ti je, da ne razumem vašega jezika." "Povedal sem jim, da bom daroval solncu, in ljudje so odšli v gozd, da naberejo drv in suhljadi. Dobrodošel si, če boš navzoč pri daritvi. Toda: oprosti sedaj, emir; že pri pel ja vajo tam darilna živinčeta." Odide proti grobu, kjer je bilo že uvrščeno obilo živine. Počasi mu sledimo. "Kaj se zgodi z živalmi?" vprašam svojega tolmača. "Pobijejo jih." "Za koga?" "Za solnee." "Kaj more solnee jesti vole in bike?" "Ne, temveč meso se podari siromakom." "In kri?" "Slednje ne povžijemo, temveč zakopljemo v zemljo, ker v krvi prebiva duša." Imeli so torej isto naziranje kot ljudi v stari zavezi, ki so trdili, da je življenje v telesu, duša pa v krvi. Takoj sem sprevidel, da tu ne opravljajo poganjkih žrtev, temveč omogočijo z ljubavnim darom siromakom, da slavnostni dan prežive v veselju in izobilju. Ko pridemo do kraja, stopi uprav mir šejk kan s Pir Kamekom, šejki in kavali iz svetišča; vsi imajo v rokah nože. Bolj spodaj stoji množica vojnikov, ki drže pripravljene puške za strel. Nato odvrže mir šejk kan vrhnjo oblačilo raz sebe, skoči r,a prvega bika in mu s tako gotovostjo zasadi nož v tilnik, da se žival takoj mrtva zgrudi. V istem trenutku se oglasi stoteri krik, kteremu sledi na tisoče strelov. Mir šejk kan odide, in Pir Kamek nadaljuje delo. Pač je bil čuden pogled na starega moža z belimi lasmi in črno brado, ko je skakal od enega bika do drugega in jih z veliko gotovostjo pobijal. Tekla ni niti kapljica krvi. Sedaj pa pristopijo šejki, ki odpro vratne žile in fakirji nastavijo pod vrat zaklane živine velike posode. Ko je bilo to opravilo končano, priženo veliko čredo ovac, kterih prvo zakolje zopet mir šejk kan, druge pa fakirji z veliko ročnostjo. Tu stopi Ali Bej k meni. "Ali me hočeš spremljati v Kaloni?" me vpraša. "Zagotoviti si moram prijateljstvo badinanskih Kurdov." "Kaj živite z njimi v sovrašt%~u?" ga vprašam. "Kako bi potem izmed njih zvolil svojo poslance in ogleduhe? Njih glavar je moj prijatelj; vendar so slučaji, ko človek nikdar ne ve, kdaj je varen. Pojdi!" Do hiše, kjer je Ali Bej za časa praznika stanoval, ni bilo daleč. Na pragu nas je že pričakovala njegova Žena. Na verandi pred hiši je bilo več preprog, na ktere se vsedemo, da povžijemo zajutrek. Od te točke sva lahko pregledala celo dolino. Vsepovsod so taborili ljudje. Vsako drevo se je spremenilo v šotor. Važno, Važno. Važno. Važno. 0 C »N G3 > 0 C >N 83 > Ura za gospode (18 size) 20 let jaitičeua z dvojnim pokrovom (field) z zlatom prevlečena z 15 kameni....................^lO.UU $15.00 $13.00 z 17 kameni................... Ravno take vrste nre za gospe bolj male (size 6) z 15 kameni kolesovjem Elgin ali Waltham . Za blago jamčim. Priporočam se za naročbo, kajti /gornje cene so samo za nekaj časa. /VI. Pogorele, 1114 Heyworth Building, Chicago, 111. Naslov za knjige: M. POGORELC, Box 226 Wakefield, Mich. Marija Grill važno. Važno. Važno. Važno, ROJAKI, NABOC/ T^ SE NA "GLAS NAHODA," NAJVEČJI IN K VJCENEJŠI DNEVNIKI 633 Frank Petkovšek 720 Market Street, Waukegan, 111. priporoča rojakom svoj) SALOON, v k te rem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter ima na razpolago fine smodke. PoSilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; ▼ zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorkn. VWII1WWWWWWWWW i VtfWf %F WWWtR MARKO KOFALT, 249|So. Front SL, STEELTON, PA. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voli-macht) in drugih v notankl posel spadajočib stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje proda jem parobrodne listke za v stari kraj za vse tx ljše parnike in parobrodne Droge ter pošiljam denarje v staro domovino po najniiii ceni. vina In žganja. Prodaja belo vino po...... ,t črno vino po...... Drožnik 4 galone za...... Brinjevec 12 steklenic za., ali 4 gal. (sodček) za..... Za obilno naročile se priporoča -. 70c. gallon . .50c. „ ......$11.00 ......$12.00 ......$16.00 5308 SL Oair Ave., N. EL, Marija Orli!, mm Generale Tntiantlp (Francoska parobrodna družba.) DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN 'JUBUAl Poštni parniki so:] *La Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih mof 'La&fvoie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 „ „ "La Lorraine** w „ „ ..................12,000 „ 25,000 „ 'La Touraine" , „ ....................10,000 „ 12,000 „ *La Bretagne"................................ 8,000 „ 9,000 „ „ -'La Gasgogne"................................ 8,000 „ 9,000 „ Si Glavna Agencija: 19 STATE.STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. ?amiki odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. mrf iopoludne iz pristanišča St. 42 North River, ob Morton St., K. T. 2. julija 1Mb *LA SAVOIE 6. avg. 1908. 9. julija 1908. La Bretagne 13. avg. 1908. 16. juL 1908 »LA LORRAINE 20. avg. 1908. 23. julija 1908 »LA TOURAINE 27. avg. «->08. 30. julija 1908*LA SAVOIE 3. sept. 1908. *LA LORRAINE »LA TOURAINE La Bretagne •LA PROVENCE »LA TOURAINE FOSBBHA PLOYITBA. Krasni novi parnik na dva vijaka "Chicago" odplove dne 20. julija t L opolndne is piera it 84 North River, blizo 44. eeste. Parnik '1 Californie'' odpluje dne 27 junija 1908 v Bordeaux. Parnik "Floride" odpluje dne 18. julija 1908 v Havre. Mr. Marico Kofalt jc na* zastopnik za vse posle in ga bo-toplo priporočamo PRANK SAKSER CO* J BAMO ZA POTNIKE DRUQEOA IN TRETJEGA RAZREDA) Cena drugega rssreda do Haves: $66.$$ in vflUa. Thrntkft s zvezdo sacnamovmni Imajo f& #m vtyafca. Al* W« Kozminskl, generalni agent sa zapad. 71 Doaoorn St., Chicago, tU. Na desno je «tal teropel, posvečen solncu. Postavljen je bil tako, da 3o ga vselej obeevali prvi jutranji žarki. Ko pozneje stopim v tempel, opazim samo štiri gole stene in nobene naprave, ki bi spominjala na poganstvo. Po žlebu ob vodni strani pa je žuborel vodni curek in na belem zidu vidim sledeče arabske besede: "O solnee, o luž, o življenje od Boga!" (Dalje prih.) Telefon 1279 Rector, N. Y. Fr. Sakser Co. (Inkorporirana v državi New York.) 109 6REENWICH STREET, NEW YORK. 6104 ST. CLAIR AVE. H. E. CLEVELAND, 0. Pošilja najhitreje in najceneje denarje v staro domovino. Vloge izplačuje c. kr. poštni hranilni urad na Dunaju; c. kr. pri vil. avstrijski kreditni zavod v Ljubljani; ljubljanska kreditna banka in kraljevi ogrski hranilni zavod v Budapešti. Prodaja originalne parobrodne listke za vse prekomorske črte po izvirnih Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrvatom, kakor potujočim rojakom, pripozo* cwn svojo moderno gostilno, pod imannm ^V«?'« HoteU"na 709 Breed St., eden največjih hotelov v mestu. Na čepu imam vedno sveže pivo, najbolj« se vrste whiskey, kakor naravnega doma napravljenega vina in dobre smodke. Na razpolago imam čez 25 urejenih sob.' sa prenočitev. — Vzamem tudi rojake na Btanovanje. — Evropejska kuhinja I Za obilen posek se priporočam udani Božo Oojsovlč, Johnstero, Pa. Zastonj! Zastonj! Nikjer v Ameriki ne morete dobiti ' tako dober in fini IMPORTIRANI TOBAK za cigarete in pipo ali cigare kakor pri nas. Pošljite nam na eni dopisnici va§ naslov in dobite takoj zastonj našega tobaka za cigarete ali pipo za vzorec in tudi naš cenik, da se prepričate o finoti istega Vsi ljudje morajo naš tobak poskusiti, da se prepričajo, da je najboljši in najcenejši. Pišite takoj na: ADRIA TOBACCO CO. &. 1265-67 Broadway, New York. V, AMMMMM cenah. Vsak potnik dobi originalni vožni listek, ko istega plača. Potnike počakamo na železniški postaji ako iwmanijo ter graščin.......... 2,320.893 „ 1 Cisti upravni dobiček — razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom— je odmenjen dobrodelnim in obče-koristnim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. l5enarne pošiljatve iz Zjed. držav in Canade posreduje tvrdka: '".KSSSi'" FRANK SAKSER CO., Kje je najbolj varno naložen denar ? ? Hranilnih ulog je: milijonov kron. Rezervnega zaklada je: 800.000.— kron. Mestna hranilnica ljubljanska je največji in najmočnejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema nloge in jili obrestuje po 4%. Rentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. •Za varnost vseh ulog jamči njen' bogat zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost j« toraj tolika, da vlagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država sama s posebnim zakonom in zato c. kr. okrajna so-dišča nalagajo denar malol-rtnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki; Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA POSLUJE V SVOJI PALAČI V PREŠERNOVIH ULICAH. v Zdraienfli državah je že več let 10» Greenwich S t, NEW YORK, N. Y. FRANK SAKSER CO. 6104 Saint Clair Ave. N. E. CLEVELAND, O. T. ; K&Ž,. v ii :-Jv ta". ■ M -a... ~ ii fes s; 'š i