PaSč/T-tna pfa&asza t, grcrfotseš?r. Glasilo Obl. organizacije pošt, telegr. in telef. uslužbencev v Ljž '^ani. Letnik IX. V Ljubljani, dne 1. novembra 1929. 31. številka. Kako je $4 povračilom odtegnjenih razlik na prejemkih? V »Poštnem glasniku« štev. 29 od 11. oktobra t. 1. smo objavili v članku »Razlike na prejemkili pred 1. aprilom 1929. se ne vračajo« odiok gradbenega ministrstva, po katerem bi veljal člen 73 finančnega zakona za leto 1929/30 samo za povračilo po 1. aprilu 1929. Po tem takem bi se ne vračale raizlike na prejemkili izza prejšnjih let, če je moral uslužbenec zaradi napačne postavitve ali napredovanja vrniti razliko med prejetimi in pripadajočimi prejemki. * Kakor smo se sedaj informirali, stvar nj tako brezupna. Ministrstvo je sicer res izdalo tak odlok in sploh rešuje take prošnje negativno, to pa samo zato, ker še ni prejelo od finančnega ministrstva potrebnih navodil, iz kakšnega kredita naj izplačuje te razlike iz prejšnjih let. Državni svet pa rešuje vse take pritožbe pozitivno, to je z razsodbo, da se morajo uslužbencem vrniti svoječasno odtegnjeni zneski. Pri rokah imamo eno tako razsodbo državnega sveta., ki je izdal pod štev. 34.764/28 od 13. maja 1929. naslednje rešenje: »V svojem VI. oddelku, sestavljenem od -svetnikov: Popoviča Dimitrija kot predsednika, dr. Gjurgjeviča Nikole, dr. Mušickega Mite, Radivojevića Mihajla in Nešiča Štefana kot članov in II. tajnika Lujiča Milivoja, je vzel državni svet v razpravo pritožbo g. Simiča J. Nikole iz Beograda proti rešenju ministra pošte in telegrafa štev. 40.713 od 29. septembra 1928., pa je potem, ko je proučil tako pritožbo, rešenje in ostale spise, kakor tudi ministrov odgovor na pritožbo, ugotovil: Po čl. 73 finančnega zakona za 1. 1929/30 (»V kolikor so ali v kolikor bodo z razsodbo državnega sveta razveljavljena napredovanja državnih uradnikov in uslužbencev, se ne bo zahtevalo povračilo preveč izplačanih prejemkov zaradi napredovanja do dneva izvršene razsodbe«) — kar znači, da minister. izvršujoč razsodbo državnega sveta štev. 18.185/25, ni mogel s spornim reše-njem obremeniti tožnika oziroma izterjati od njega preveč prejetih prejemkov za oni čas, dokler je bilo napredovanje v veljavi, odnosno dokler ni izdal državni svet drugačne razsodbe. Hz teh razlogov je sporno rešenje nepravilno in nezakonito ter se mora kot tako razveljaviti s tem, da se morajo imenovanemu Simiču vrniti zadržani prejemki. Zato, a na osnovi čl. 17 in 34 zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih državni svet razsoja: da se razveljavi rešenje ministra pošte in telegrafa štev. 45.062 od 29. septembra 1928, kolikor se nanaša na povračilo prejemkov.« Zato naj prizadeti uslužbenci napravijo v roku 30 dni po prejemu negativnega re-šenja ministrstva priziv na državni svet. Bratska splitska organizacija, ki nas je tudi opozorila na to, nam je poslala vzorec takega priziva, katerega objavljamo tu v originalu: X. Y. pt. čin—pošte Žalba protiv rešenja g. Min. Gradjev. od . . . br . . . Državnom savetu Beograd Dana . . . primio sam rešenje g. Ministra Gradjevina od . . . br. . . protiv kojega podnosim ovu tužbu i to uz ovo obrazloženje: Rešenjem bivše Direkcije pošta i telegrafa u Ljubljani od . . . br. . . . bio sam postavljen za . . . ml II. kategoriji . . . grupi sa . . . stepenom osnovne plate. Glavna Kontrola, smatrajući da nemarni dovoljnu spremu za II. kategoriju, podnela je tužbu Državnom Savetu i ovaj je presudom svojom od . . . broj . . . poništio tužbe no rešenje, pa sam usled toga bačen re-šenjem g. Direktora P. i T. u Ljubljani od . . . broj ... u III. kategoriju . . . grupu sa . . . stepenom osnovne plate, i to retroaktivnom! snagom1 od dana postavljenja u II. kategoriju. Ali je pri tome pomenluta Direkcija išla dalje od presude, pa mi je oduzela i razliku pnnadležnosti izmedju II. i III. kategorije za vreme od ... do ... a u sumi od . . . Din. Pošto o ovim prinadležnostima nije bilo u presudi ništa rečeno, to smatram postupak Direkcije nepravilnim, pa dosledno tome smatram neumesnim i ovo tužbeno rešenje g. Ministra Gradjevina, koji mi uskraćuje povratak zadržanih prinadležnosti, ma da postoji u moju korist čl. 73 Financijskog zakona za 1929/30 i praksa samog Drž. Saveta. Tužbeno rešenje prilažem u dvostruko kao i tužbu i molim! Državni Savet, da pre-sudomi poništi ovo rešenje. kako bih došao do svog prava. V........dne.........1929. X. Y. P. t. činovnik II. kat. Pogodbeni poštarji in plačevanje pridobnine. Organizacija dobiva od strani pogodbenih poštarjev prošnje za ipojasnila, kam naj se obrnejo zaradi odmere pridobnine. Kakor znano, pogodbeni poštarji ne plačujejo od 1. aprila 1929 nič več uslužbenskega davka, ki bi se jim odtegoval vsak mesec sproti od njihovih službenih prejemkov, marveč se smatrajo po tolmačenju finančnega ministrstva za podjetnike, ki so zavezani plačilu pri-dobnine tako kakor drugi podjetniki ali obrtniki. Ugotovili smo, da plačujejo sorazmerno tako velike davke zato, ker so prijavljeni davčnim upravam njihovi celokupni prejemki, torej tudi oni, ki jih dobe za selsko dostavo in za prenos pošte, kakor tudi za najemnino, razsvetljavo in kurjavo uradnega lokala. Po našem mišljenju bo treba davčni upravi samo pojasniti, kakšni so ti prejemki, da znesek, ki ga dobi pogodbeni poštar prvega v mesecu na svoje ime, ni njegova plača, ampak da so v njem ztapopadeni tudi drugi izdatki za vršenje službe, kateri pavšalni izdatki so marsikje večji nego poštarjeva nagrada. Jasno pa je, da tega ne more izvršiti organizacija, marveč da mora iti stvar uradnim potom. Zato je napravila oblastna organizacija pod štev. 659 od 14. oktobra t. 1. na oblastno poštno-telegrafsko upravo v Ljubljani sledečo vlogo: »V prigibu si usojamo predložiti dopis g. ..........pogodbenega poštarja v.............. glede prijave pridobnine pog. poštarjev. Ker so z novim pobiranjem pridobnine pog. poštarji zelo prizadeti, vljudno prosimo, da se .izvoli Obl. p. t. uprava za stvar pozanimati in po možnosti zaščititi interese skromno nagrajenih pog. poštarjev. Organizacija dobiva zadnje čase mnogo takih prošenj od revnih pogodbenih poštarjev. Prosijo navodila in nasvete, katerih organizacija, žal. ne more dati. Tako je nam na primer javljen slučaj pog. poštarja iz...........(1II-3), ki da je prejel za me- sec oktober 687.16 Din prejemkov, istočasno pa je dobil plačilni nalog za poravnavo pridobnine 540 Din, kateri znesek se mora plačati tekom 30 dni. Ta poštar mora preživljati poleg sebe še ženo in 3 otroke, pa mu je ostalo samo 147.16 Din za ves mesec. (Zdi se, da mora biti pri odmeri te davščine kaka pomota. Prijavljeni so namreč slučaji, da je predpisano obrtnikomi, ki stalno zaposlujejo 2 do 3 pomočnike in še po 2 učenca, samo 97, 100 in največ 180 Din tega davka. Ker zasluži tak obrtnik neprimerno več nego pogodbeni poštar, je gotovo pomota, da se slednjim odmerja 3krat in 4krat toliko davka. Končno si usojamo pripomniti, da nam ni docela jasno, na kakšni podlagi je Obl. p. t. uprava vrnila neposredni davek, ki so ga bili pogodbeni poštarji že plačali. Z odlokom št. 63.463-Va od 12. VI. 1929 je namreč uprava obvestila pogodb, poštarje, da je s plačilno polo za mesec junij 1929 vrinila v mesecih aprilui in maju 1929 odtegnjeni neposredni davek. Ker prizadeti uslužbenci niso dobili povrnjenega tega odtegljaja tudi za mesece januar, februar in marec 1929, se zdi, da bodo morali za imenovane 3 mesece plačati davek na dve strani. Po inforanacijab pri davčni oblasti se namreč davek ne more predpisati samo za 9 mesecev, ampak za vse leto. Ako je v- možnosti Obl. p. t. uprave, ji bodo tako prizadeti uslužbenci kakor njih organizacija hvaležni, če bo uprava blagohotno posredovala pri merodajni oblasti.« — Dokler pa. ne bo ta zadeva rešena, nimamo pog. poštarjem kaj drugega svetovati, nego da napravijo proti odmeri pridobnine priziv na fin. ravnateljstvo v Ljubljani. Tam naj posebno podčrtajo znesek, kateri je res njihova nagrada, dočim ostalo vsoto samo upravljajo: prihaja sicer na njih ime, toda prav za prav bi se morala glasiti na poštni urad kot tak, ker niso ti zneski nič drugega ko pa/všal za dostavljanje, prenos pošte, najemnino itd. Ako bi tudi finančno ravnateljstvo odbilo priziv, bo treba iti na fin. ministrstvo in kesneje na državni svet. Aspirantska In poslo-vaska leta $e ne štejejo v efektivno službeno dobo. iPo zakonu o dosegi pravice na osebno pokojnino od 1. marca t. 1. pripada pokojnina uslužbencu, ki je navršil 10 let efektivne dPžavne službe. iBratska splitska obl. organizacija se je obrnila na ministrstvo s prošnjo za pojasnilo, katera službena doba se šteje v teh 10 let efektivne službe. Gradbeno ministrstvo je odgovorilo z odlokom štev. 61.604 od 5. septembra 1929 sledeče: »Na prošnjo od 23. avgusta t. 1. se daje tej organizaciji naslednje pojasnilo: 'Služba poštnega ofieianta se smatra v smislu zakona o dobivanju pravice do osebne pokojnine od 1. marca 1929 kot efektivna državna služba. Ta služba je bila stalnega značaja, ne dnevničarska, niti pogodbena. Služba poštnega aspiranta pa je bila dnevničarska, služba poštnega poslovača pa pogodbena. Zato se niti aspirantska niti poslo-vatška služba po omenjenem zakonu ne more računati v onih prvih deset let, potrebnih za dosego pravice na osebno pokojnino. Te službe se priračunajo za pokojnino šele potem, ko uslužbenec navrši deset let druge (stalne efektivne) državne službe, vračunlji-ve za pokojnino. Z ozirom na navedeno zadobi uslužbenec, ki je služil kot aspirant, poslovač in oficiant, a služi sedaj kot uslužbenec po uradniškem zakonu, pravico do v računanja aspirantske in poslovniške službe šele, ko navrši deset let službe oficiantske in službe po zakonu o uradnikih in ostalih državnih uslužbencih civ. reda.«1 ' Proti temu odloku ministrstva je napravila bratska splitska organizacija priziv na državni svet. _______———— Železniške legitimacije za upokojence, invalide in rodbine. Državno računovodstvo finančnega ravnateljstva v Ljubljani je izdalo v gornji zadevi naslednje pojasnilo: »Vsi upokojenci in njih rodbine, ki imajo železniške legitimacije in ki jim bo potekla petletna doba koncem tega leta, naj jih po možnosti vrnejo najdalje do 15. novembra 1929 finančni direkciji — oddelku za državno računovodstvo (vojaški upokojenci, invalidi in njih rodbine pa referatu za vojaške mirovine) v Ljubljani. Obenem naj v svrho izposlovanja nove železniške legitimacije predlože sliko in 10 Din v gotovini kakor tudi zadnji knjižni izpisek plačilne nakaznice. Legitimacije pa, katerim koncem leta petletna doba še ne bo potekla, naj se za podaljšanje predlože zgoraj omenjenemu uradu do 30. novembra 1929. — Prošnje za legitimacije, predložene po navedenih terminih, se bodo mogle upoštevati šele po novem letu. Tekom leta vložene prošnje za nove legitimacije se pa ne bodo predlagale posamezno direkciji državnih železnic, ampak le skupno, in sicer največ dvakrat mesečno. Take prošnje naj se torej pravočasno vlagajo, ne pa šele na dan, ko se železniška legitimacija že potrebuje. — Upokojenci in upokojenke se končno vabijo, da v bodoče prilagajo vsem morebitnim reklamacijam, vlogam in prošnjam v pokojninskih zadevah tudi zadnji knjižni izpisek plačilne nakaznice, ker se s tem omogoča hitrejše in lažje poslovanje.« Uporabljajte ime pošte namesto žel. postaje. Skoraj nimamo železniške proge brez dvoimenskih železniških postaj. Te postaje opozarjajo potnike na bližnja zdravilišča, letovišča, mesta, industrijske kraje itd. Imena dvoimenskih železniških postaj so se pri naših ljudeh tako udomačila, da jih mnogi uporabljajo tudi v poštnem prometu pri naslovih mesto pravilnih imen pošt. Ti pošiljatelji nevede povzroče zakesnitev v pravilni odpravi svojih poštnih pošiljk. Tudi v Sloveniji imamo mnogo dvoimenskih železniških postaj. Navajami samo take, ki imajo v obeh krajih pošte: Križe-Golnik, Lesce-Bled, Videm-Krško, Račje-Fram. Gor nja Lendava-Mačkovci, Petrovci-Križevoi v Prekmurju, Vuhred-Marenberg, Vuzenica-Muta, Dravograd - Meža, Polzela - Braslovče in Šoštanj-Topolšica. Kam naj odpravi poštar pismo n. pr. z naslovnim krajem Račje-Fram? V obeh krajih je pošta in vsaka teh pošt dobiva na železniški postaji svojo pošto neposredno od ambulančne Ipošte. Dostikrat se ime dvoimenske železniške postaje tudi obrne, takp. da je poštarjem take pošiljke res nemogoče pravilno odpraviti. Poštarji si v takih dvomljivih naslovih pomagajo tako, da odpravljajo pošiljke prvo napisani pošti. K temu pravilu jih je privedlo mnenje, da daje pošiljatelj prednost kraju. v katerem se nahaja naslovnik. To mnenje v mnogih slučajih zadene pravilno smer, imel sem pa že večkrat priložnost, prepričati se tudi o nasprotnem. Pis-smo za N. N. Videm-Krško sem odpravil pošti Krško, ker mi je bil naslovnik slučajno znan. Moj tovariš, ki naslovnika N. N. Vi-demi-Krško ne bi poznal, bi isto pošiljko po gornjem tolmačenju odpravil pošti Videm pri Krškem. Tedaj napačno, naslovnik bi prejel pošiljko s 24 urno zamudo po krivdi pošiljatelja samega. Imel sem že večkrat opravka tudi s pošiljkami z naslovnim krajem Savski Brestovce, ki so napravile obiske v Bačkem Brestovcu, Banatskem Brestovcu in došle nazaj v Slovenijo kot nedostavljive. Zlasti v pokrajinah izven Slovenije se ime železniške postaje Savski Brestovec mnogo Uporablja mesto imena pošte Rajhenburg. Ker ima pošta s takimi in sličnimi pošiljkami dnevno opravka, priporočam pošiljateljem, da v lastnem interesu uporabljajo v poštnem prometu pri naslovih pravilna imena pošt mesto imen železniških postaj. V nasprotnem primeru povlzročajo sami zakesnitev v pravilni odpravi. T. S. II. i%kaz prostovoljnih darov za bolno tovarišico. Danes objavljam II. izkaz prostovoljnih darov, ki sem jih prejel za bedno neimeno-vaino tovarišico v času od 15. do 25. oktobra (po časovnem redu): Uradništvo brzojavne dvorane na glavni ljubljanski pošti 250 Din, Podlipnik Marija 10 Din, Benkovič Štefan 20 Din, Flisek Karla 10 Din, Kopač Lojzka 50 Din. uradnice pošte Murska Sobota 40 Din, pošta Sodražica 50 Din, pošta Marenberg 60 Din, pošta Št. Vid nad Ljubljano 70 Din, neimenovana pog. poštarica 50 Din, Pintar Lovro 100 Din, Ziherl Franica 10 Din, Korošic-Ažman 20 Din, Horvat-Karnovšek 30 Din, Fiirst Kornelija 50 Din. Cvar Tončka 40 Din, Primožič Marija 15 Din, Zupančič Olga 10 Din, Krašovec Ivana 20 Din, Pakiž Mara 100 Din, pošta Maribor 2-70 Din, Kert Jožko 20 Din, Zdolšek Otilija 20 Din, neimenovana 40 Din, neimenovana 30 Din, Dernač Jakob 25 Din, pošta Ljubljana 7 - 240 Din. pošta Metlika 60 Din. Petrovec Ana iz Sarajeva 52 Din, ga. Majcenovič Mina 50 Din, gdč. Petek Justa 50 Din, neimenovana 10 Din, neimenovana 100 Din in Štebe Mara 50 Din. Vsem več ko požrtvovalnim darovalcem.: naj Bog stotero povrne! Tretji izkaz darov prispevkov v času med 25. oktobrom in 5. novembrom objavimi.v prihodniji številki. S tem dnem, kakor je bilo že v prvotnem apelu povedano, se zbirka zaključi. Dovoljena naj mi bo samo skromna pripomba: med darovalci so tudi taki, ki težko dajo in bi bili sami potrebni podpore. Tovarišica, kateri se ti zneski izročajo, sama prosi, naj ji ne teže vesti darovi takih, ki so sami potrebni. 'Hudi jaz še enkrat ponavljam. kar sem rekel v prvem' pozivu: obračam se na ono manjšino med nami, ki je dobro situirana in lahko da. Jos. Jakše. Iz Internacionale I*TT. AMERIŠKI IN ANGLEŠKI TELEGRAF. Leta 1928. se je podal odbor angleške poštne uprave s predsednikom g. L. Simonom v Ameriko, da prouči ameriško brzojavno službo in da predlaga po opazovanjih na licu mesta potrebne reforme v angleški brzojavni službi, katera se splošno kritiku-je. Svoje poročilo je predložil dne 28. februarja t. 1. s posebnim spremnim pismom angleški poštni organizaciji. Priporočila omenjenega odbora se tičejo tako tehničnih kakor personalnih in tudi ko-mercielnih zadev. Tu navajamo najvažnejše predloge, ki jih priporoča ta odbor: Enojni huges (Huhges simiplex) naij polagoma izpodrine vse druge sisteme. Morse in Wheatstone naj se po možnosti izločijo tudi kot rezervni aparati. Število na aparatih odpravljenih besed naj se poviša, in sicer pri kombiniranem multipleksu na najmanj 50 besed v minuti, pri iutgesu pa na najmanj 60 besed na minuto. Razdelitev brzojavk znotraj urada naj se racionalizira. Uporabljanje personala naj se vrši po vidikih specializiranja. Vsaka novovstopivša ženska moč naj se vežba samo za one službe, za katere pride v poštev. IMoški telegrafisti naj se jemljejo od zunaj. Promene službe naj se znižajo na minimum', zamene pa naj se dovolijo samb med uradniki približno enake kvalifikacije. Posebne nagrade (tantieme) naj se določijo za večje nego normalno delo. Razen odmorov, ki so določeni za okrep-čanje, naj se dovolijo še posebni počitki po 5 minut, in sicer pri 8 ali večurnem nepretrganem delu dve pauzi, pri manj ko 8-ur-nem nepretrganem delu pa ena mirovna pauza. V večjih uradih naj ima vsak obratni uradnik časovno kontrolno uro. Kontrola naj gleda s posebno strogostjo na to, da se čim več napravi. Kontrolorska mesta se smejo zaupati samo onimi uradni-kom, ki jamčijo, da bodo plodonosno vršili svoljo nadzorno službo. O tem koliko se je naredilo, morajo vsak dan poročati. Poročila se morajo najskrbneje prekontrolirati. Časopisom naj se gre na roko v tem pogledu, da se jim dajo v njih uradih posebne proge na razpolago, tako da hi bili o tekmah in drugih posebnih dogodkih takoj neposredno informirani. Pošta mora zato dati v ta namen linijske huges ali mor-se aparate in Uradnike za določeni čas na razpolago. V trgovskih okrajih naj med normalnimi poslovnimi urami ne leži nobena brzojavka dlje ko 5 minut. Brzojavne dostavljače naj se plača po opravljeni poti, kolikor je kdo prehodil. Osnovo tvori najnižja plača, ki se ravna po starosti raznosača. Blanketi in ovitki naj 'bodo lepši in boljši. Kje leže brzojavni uradi, naj se označi s primernimi, najboljše svetlobnimi znaki. Omogoči naj se, da se pride po telegrame na dom, če jih najavi telefonski naročnik. Za brzojavke za Božič, Veliko noč, rojstne dneve itd. naj se uporabljajo posebno prijetni blanketi in ovitki. — Generalni poštar je predloge blagohotno prevzel in Obljubil, da jih bo skušal uveljaviti. INVESTICIJE PRI BRZOJAVU IN TELEFONU NA ANGLEŠKEM. Lani so na Angleškem ipoložili kablov v daljavi 4.800 km. Stalo je okroglo 4.2 milijona funtov (preko 1 milijarde dinarjev). Ves material je bil britskega izvora. V Londonu so odprli 7 novih telefonskih faradov in 6 avtomatskih central. Število avtomatskih telefonov je zraslo na 46.800. V provinci pa so odprli 35 avtomatskih central, tekom letošnjega leta pa zgrade še nar daljnjih 40. Zgradili so tudi direktni telefonski kabel s Parizom. Telefonski promet obstoji domala z vsemi mesti vzhodne, Južne in centralne celine. Brezžična telefonija z Ameriko se je znatno razvila. Govorilni čas od 11.30 dopoldne do 3. zjutraj. Še bolj se je uvedel enojni brzojavni aparat, na katerem' se dela kakor na pisalnem stroju. Takisto se je razširil brzojav s slikami med pomembnejšimi angleškimi mesti. Organizacijsko gibanje S 4. ODBOROVE SEJE OPO OD 22. X. 1929. Predsednikovo poročilo je bilo zelo obširno, ker se je pravkar vrnil iz Beograda. 'Poročal je o splošni situaciji in o Save zn em veću. Situacija se more označiti za, povoljno. Številna napredovanja se pričakujejo v teku meseca novembra. Pravilnik o pogodbenih poštah je v načelu že izdelan, toda je naletel na izvestne te'žkoče v finančnem pogledu. Predsednik je posredoval še zal ngodno rešitev drugih vprašanj. Likvidacija pokrajinskih zvez. Po sporočilu Saveza je 'glavna skupščina Gl. saveza v Skoptju sklenila, da se postavi Gl. savez na osnovo strokovnih udruženj in ne na pokrajinske zveze (primerjaj naš članek »Kako je s članstvom Glavnega saveza« v P. glasniku štev. 30 od 21. oktobra 1929). Zato so postale pokrajinske zveze prav za pravi odveč in bo večina njih najbrž likvidirala. Zaradi tega in po nalogu Saveza je odborova seja v načelu sklenila, da izstopi OPO iz Zveze drž. nameščencev za Slovenijo. Definitivno, zlasti pa o formalnostih bo sklepala prihodnja odborova seja. Pokojninski fond za p<>g. poštarje. Sedaj smo prejeli od obl. p. t. uprave svoječasno zaprošeni izkaz pogodbenih pošt z vsemi potrebnimi podatki o pogodbenih pdštarjih, da hi mogli ustanoviti zanje prepotrebni pokojninski fond. Na osnovi teh podatkov bodo posamezne oblastne organizacije najprej proučavale projekt, kesneje pa se bo s skupnimi konferencami in s pritegnitvijo zastopnikov včlanjenih pogodbenih poštarjev izdelal končni osnutek za ustanovitev pokojninskega sklada. Podpora mestnega magistrata za kongres. Na prošnjo OPIO je podelil župan mestne občine ljubljanske g. dr. Dinko iPuc 5000 Din podpore za II. poštni kongres, ki se je vršil 14. in 15. julija t. 1. v Ljubljani in ki je bil obenem prvi poštni kongres v Sloveniji. Odbor je vtzel velikodušno darilo mestne občine v vednost s toplo zahvalo tako gospodu županu, kakor obč. svetniku tov. Karlu Urbančiču, ki ima glavno zaslugo za to izdatno podporo. SAVEZNO VEĆE. Kakor smo javili v P. glasniku od 11. oktobra t. 1., je sklical Savez za 18. oktobra v Beogradu Savezno veće. Udeležili so se ga predsedniki oblastnih organizacij Skoplje (Miloš Aritonovič). Novi Sad (Jovan Mišič), Sarajevo (Pavle iMilojevič), Split (Srečko Radman), Zagreb (Ljubomir Lalič) in Ljubljana (Jožko Jakše), torej vsi predsedniki. Veće (svet) je vodil predsednik Saveza g. Toma S. Jovanovič in je trajalo od 18. do 22. ure. Posvetovanje je bilo živalhno in zanimivo, podrobnosti pa tukaj ne moremo razpravljati. Poudariti pa je treba popolno harmonijo med centralo in vsemi oblastnimi organizacijami ter resnično bratstvo, drugarstvo in ljubezen, ki spaja tovariše in funkcionarje vseh pokrajin naše kraljevine. Sam svečenik, ki je drugi dan rezal kolač pri krstni slavi, je v svojem krasnem govoru poudarjal, da takega bratstva in edinstva ni v nobeni organizaciji nego v naši. To in ono. Sestanka OPO v Mariboru in Celju. Ker ne moremo objaviti običajnega predsednikovega poročila iz Beograda, pride v glavne centre sam poročat. In sicer se bo vršil v Mariboru sestanek v soboto 2. novembra ob 20. uri v hotelu »Zamorec«, v Celju pa v nedeljo 3. novembra ob 15. uri v hotelu »Evropa«. Himen. Poročila se je tov. Fiirst Kornelija, p. t. uradnica M/3 v Slovenski Bistrici, z g. Rihardom Ulblom. Zavedni tovarišici iskreno čestitamo. Prostovoljni prispevki. V blagajno OPO sta darovala tov. Gorečan Ivan, predstojnik pošte Vojnik, 25 Din in tovariš Sever Anton, p. t. manipulant IiI/3 v Ljutomeru, 10 Din. Najlepša hvala! DnevnlčarjjJ se ne smejo premeščati. Računovodstvo gradbenega ministrstva je z odlokom1 K. br. 8737 od 12. oktobra t. 1. izdalo odredbo, da na osnovi čl. 45 uredbe DR br. 150.000/28 dnevničarji. ki vrše službo zvaničnikov in sDužiteljev, nimajo pravice na selitvene stroške, pa se zaradi tega kot taki tudi ne morejo premeščati po službeni potrebi. Poštna vežbanka z meščansko šolo in poštnim izpitom se priporoča za pomočnico ali daljšo administracijo pri državni ali pogodbeni pošti. Cenj. ponudbe na uredništvo »Poštnega glasnika«. Pogodbene poštarice pri pog. pošti s te-legrafomi 1V/1 nekje na Gorenjskem', v lepem, mirnemi kraju tik državne ceste, želi zamenjati mesto s kako pog. poštarico na Štajerskem ali Dolenjskem. Cenj. ponudbe na uredništvo Pošt. glasnika. Za 44urno tedensko delo v Ameriki. Senat Združenih držav Sev. Amerike je predložil kongresu zakonski osnutek, po katerem bi bili poštni uslužbenci, kateri delajo v soboto več kakor 4 ure službe, odškodovani s teni, da bi imeli v teku naslednjih 5 delavnih dni ravno toliko prosto. Osebne vesti. Postavljeni: za služitelje 2. skupine: Olga Prešeren, Anica Tanko, Justina šalehar. Bogomila Zupan. Vida Hribar, Jerolim. Crljenko in Alojzij Forstnerič pri oblastni pt. upravi; Ljudmila Ko-prinskv v Škofji Loki in iMarica Wirth v Št. liju v Slov. goricah. 'Napredovali: administrativni ur. 11-2 Tilen Epich pri oblastni pt. upravi za sekretarja 1-7; za manipulante III-3 zvaničniki 3. skup. Jelka Špacapan in Gabrijela Vidmar pri oblastni pt. upravi; Alojzij Škerjanc na 'Ljubljani 7, Matko Kucler na Ljubljani 2, 'Ivan Kavčič in Ivan Vrančič pri 3. ter. t. t. teh. sekoijii v Ljubljani in Anton Pečar v Ljutomeru. Premeščeni: inspektor 1-5 Miroslav Matjašič iz Skoplja k obl. pt. upravi v Ljubljani; pb. ur. II-3 Nikola Petrovič iz Grocke v Mursko Soboto, Iva Krajc iz Zagorja ob Savi na Ljubljano 1, Vaclav Kunst z Bleda 1 na Maribor 1, Rajko Koritzky, Danica Kobal. Franjo Žnidarič in Antonija Simčič z (Bleda 1 na Ljubljano 1, Frančiška Kappus z Bleda 1 v Tržič, Srečko Staut in Franjo Urbič z Bleda 1 na Beograd 2; pb. ur. ®H> Jože Čuček z Bleda 1 na Ljubljano 1 in Hinko Fajdiga z Bleda 1 v Rogaško Slatino; pt. manipulant 1II-3 Ana Hudales z Bleda 1 v Rogaško Slatino; avam. 1. skup. Franc Erčulj z Ljubljane 1 na Ljubljano 2; zvan. 2. skup. Vinko iBorštnar z Bleda 1 na Jesenice na Gor.; zvan. 3 skup. Ida Tavčar iz Guštanja v Mežo ta Josip Drinovec z Ljubljane 2 na Ljubljano 1; služ. 1. skup. Franc Goja iz Tržiča v Škofio Loko in služ. 2. skup. Marija Zimmerl iz Meže v Guštanj. Poroka: pb. ur. II-3 Kornelija Fiirst v Slovenski Bistrici se je poročila z obratovodia Rihardom Ulbl. Prestanek službe: zvan. 1. skup. Valentin Gorup na Mariboru 1 ije odpuščen iz državne službe. Zvan. 3. skup. Marija Žen roj. Kopitar je podala ostavko na poštno službo. Strokovne izpite so napravili: sekretar 1-7 Tilen Epich za administrativno službo; Alojzij Teka-vec, Aleksija Pakač, Josip Knez in Josipina Kovačič pa za vodstvo pogodbenih pošt. Vaše potrebščine za jesen in zimo v raznovrstnem manufak-turnem blagu nabavite najbolje in poceni le pri tvrdki J. Preac, Maribor, Glavni trg; št. 13 Poštni uslužbenci dobe tudi na obroke. dhemogovnifc „(foeCo&rajina*1 ^lHotneij priporoča svoj izborni visoko kalorični premog. Cene zmerne, postrežba točna in solidna. Oglejte si veliko zalogo blaga za plašče, pralnega baržuna, flanele in barhenta ter vsakovrstnega manufakturnega blaga v najboljši kakovosti pri Jknton mMaeun •Maribor Gosposka ulica štev. 10 Prvovrsten, trpežen, lep! Zahtevajte prospekte! (flex spec. trgovina *a pisalne stroje lijnhl jaua Telefon «24iK Gradišče 1» Velika zaloga tapetniških izdelkov, žime, afrika — solidno - najceneje nudi Rudolf Sever lij ubij ajlžft, Marijin trg* S. Drž. uslužbencem tudi na obroke. ]ože jlftihelič in drug Ljubljana Dunajska cesta št. 41 Telefon 2777. Telefon 2777. ® ANTONAČERNE GRAVEUR V LJUBLJANA ETIKETE, MODELI Stance KLIŠEJI J’TAMPILJE PEČATI, ŠABLONE TABLICE PLOMBE L ORNIK Maribor, Koroška cesfa 9. Velika izbera jesenskega sukna za plašče in obleke! Na obroke! Na obroke! Največjo izbero vsakovrstnega usnja In čevljarskih potrebščin priporoča Franc Erjavec Ljubljana, Stari trg št. 11. Z nakaznico Gospodarske zadruge pošt. nam. si nabavite aparate in potrebščine 99(^o^o©oBo@ol»ava članom zadrugo po nakaznieah Popelin, batist in svila za damsko perilo E. <£ A. Skoberne Ljubljana Najcenejši nakup angleškega sukna, svilenih robcev, nogavic, platna in čipk pri ffeeti&tiCni •Maribor, (Detrinsica ut. Ž5 v J Jrjovina s kožuhovino Filip Bizjak krznarstvo Ljubljana, Šelenbnrgova ulica št. <» se priporoča poštnim nastavijencem, katerim daje tudi na obroke. < - > d} »Mariboru se kupuje ntanufaleturno blago zelo ugodno pri tvrdki Franjo •Majer na Stavnem trgu št. Q. V J Manufakturna in modna trgovna Felix Škrabi Maribor Gosposka ulica štev. 11. MERCINA in DRUG TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO LJUBLJANA, KOLODVORSKA 8. GLAVNO ZASTOPSTVO IN SAMO-PRODAJA ZA SLOVENIJO VSEH IZDELKOV TOVARNE ZA DOKU-— MENTNI IN KARTNI PAPIR — BRATJE PIATNIK, RATEČE. Scftneider ^ IPerov&eti trgovina z železnino na drobno in debelo. Največja zaloga strojev in orodja za poljedelstvo in industrijo, kakor tudi bogata izbera vsakovrstne kuhinjske posode in vsega v železninarsko stroko spadajočega blaga. JCfubijana, J^unajstea cesta lt> Vsestransko iBObrabUo in zabavo priniafia dober radio aparat. Zato mora 'priti v vsako hfeo. Zaht(jvajte še dame« veliki iLu»trovaoi cenilk od veletrgovino Stermociki z ve6 ti-eod filikami, katerega dobite ,popolnoma brez