ISSN 0350-5561 za konectedna Spremenljivo oblačno bo. Več sonca bo na severovzhodu države. 5S let številka 19 četrtek, 15. maja 2008 1,30 EVR IIADIO VELENJE zeCene doCine Mlekarna Celeia VABLJENI! Folklora med cvetjem Velenje - Letos je evropsko leto medkulturnega dialoga. Velenjski dijaki so ga obiskovalcem sobotnega cvetličnega sejma prikazali tudi s folklornimi nastopi plesov nekdanjih jugoslovanskih republik, ki so pred cvetlični oder privabili veliko »navija čev«. Kaj vse se je na najbolj množično obiskanem sejmu doslej še dogajalo, preberite na strani 14. ■ bš Soštanjski ponos na Dunaju Šoštanj, Dunaj, 8. maja - Razstava izbranih del kiparja Ivana Napotnika, ki so jo v četrtek odprli v osrednjem razstavišču Akademije upodabljajočih umetnosti na Dunaju, pomeni za Šoštanj in vse Šoštanjčane pomemben dogodek. Z razstavo, ki bo odprta do 25. maja, gostujejo na Dunaju prav v letu, ko praznujemo 120-letnico Napotniko-vega rojstva in v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji. V okviru razpisa ministrstva za kulturo za predstavitev slovenske kulture in umetnosti v tujini so uspeli pridobiti del sredstev za postavitev te pomembne razstave. Drugo so primaknili sponzorji. Reportažo z Dunaja objavljamo na 10. strani. ■ mkp Rože in gradbišča Bojana Špegel Moja zgodba Šoštanj - Jutri, v petek, 16. maja, ob 18. uri bodo v Osnovni šoli Šoštanj odprli že 40. razstavo Likovni svet otrok. Razstavo bo odprla soproga predsednika Republike Slovenije Barbara Miklič Türk. Na likovni natečaj je prispelo 2.310 likovnih izdelkov iz 77 šol in vrtcev. Žirija, ki so jo letos sestavljali predstavniki pedagoških fakultet Maribor in Ljubljana, oddelka za likovno katedro, v sestavi dr. Tona Tacol, Matjaž Duh in Dragica Čadež Lapajne, pa je za razstavo odbrala 440 likovnih del iz 59 šol iz vrtcev. Naslov letošnjega natečaja je bil Moja zgodba v sliki in besedi. Razstavo, ki bo vse leto krasila prostore šole, sta postavili Alenka Venišnik in Mija Žagar. ■ ■ ¿ir I .fcaoVNf svet 2Q0S Ce me kdo od prijateljev in znancev, ki niso iz Šaleške doline, vpraša, kako je pravzaprav živeti v Velenju, mu vedno odgovorim, da zame lepo. Pri tem me velikokrat vprašajo, če se počutim varno, saj mesto vse prepogosto pride v _ republiške medije le, ko se tu zgodi umor ali kaj drugega, kar beremo na straneh črne kronike. Potem na dolgo in široko razlagam, kje vidim prednosti živ-ljenja v Šaleški dolini, in mnogi mi ne verjamejo, dokler jih ne povabim na obisk. Potem pa ... Večina obnemi ali pa od navdušenja kar ne more priti k sebi. Velenjski grad, pešpot in okolica velenjskih jezer, naselje Kunta kinte in center mesta jih »razorožijo«. Mi, ki tu živimo, tega včasih niti ne opazimo več. Vzemimo le zadnji vikend v našem mestu. V soboto se je center spremenil v eno samo prizorišče. Šalečani so sončno dopoldne izkoriščali za nakupe na sejmu na Titovem trgu, Cankarjevi in tržnici. Vzeli so si čas za kavo, klepet s prijatelji in znanci, mnoge med njimi so ta dan zagotovo srečali po dolgem času. Vtem času je center mesta lep tudi zato, ker je v njem toliko lepih dreves in grmovnic, ki so prav v maju odeti v sveže zelene barve in nežne cvetove - zame najlepši. Srečala sem znanca iz Celja, ki se kar ni mogel načuditi, koliko se dogaja pri nas, v Velenju. Dodal je tudi, kako lepo je mesto. Imel se je fajn, mi je povedal, seveda pa ni pozabil dodati, da je opazil, da na veliko gradimo. In da mu je žal, da mu cesta od Celja proti Velenju ni všeč, ker mu vzame veliko časa in ker ni najboljša. Vse to že vemo, a ne? O tem veliko govorimo in pišemo, hkrati pa upamo, da bo kmalu bolje. To, da Velenje postaja eno veliko gradbišče, nam bi moralo biti všeč, saj to pomeni razvoj. Pa mnogim ni. Gledam jih, kako nestrpno pritiskajo na hupe in izzivajo srečo ob nemogočih vozniških akrobacijah ob občasnih preusmeritvah prometa v gradbišču velikega krožišča pod skakalnicami. Gledam nestrpnost voznikov ob prometnih konicah na Partizanski cesti in v okolici novih nakupovalnih centrov ob Cesti talcev. Tu promet res postaja kaotičen. Še vedno čakam, da bo začel delovati semafor na Partizanski cesti pri Super Novi. Rumena utripa že pol leta, konec marca, ko so odgovorni na občini napovedali, da bodo semaforji vključeni v promet, pa je tudi že zdavnaj mimo. So pa mnogi Velenjčani veseli, da so v križišču pri restavraciji Jezero postavili začasno krožišče. Promet je tam sedaj bolj varen, ko bo zgrajeno pravo, kar bo kmalu, pa bo še bolj. In še bolj, ko bo končano tudi krožišče pri novem Jagrovem nakupovalnem centru, pri Vegradovih samskih domovih ... Sicer pa tudi nove, višje kazni očitno še niso dosegle svojega namena. Ljudje so po mojem prepričani - vsaj dokler jih ne dobijo, da se njim ne more zgoditi, da bi jih pri prekrških zalotil policist. Kot so prepričani tudi, da ni nič narobe, če so »nekaj malega« spili, ker je pač bila žeja in dobra družba, potem pa sedejo za volan. Ali na kolo. Prejšnji teden so velenjski policisti pridržali tudi opitega kolesarja! Bojim se, da bo na policijskih postajah ob novem zakonu kakšno noč zmanjkalo prostorov za pridržanje, ki bi jim lahko rekli tudi prostori za »treznenje«, saj morajo policisti sedaj v »bunkerjih« gostiti vse, ki napihajo nad 0,52 ml/l izdihanega zraka. Ko je prostor za pridržanje zapolnjen, mi je zadnjič povedal velenjski policist, morajo iskati prazen prostor na drugih, okoliških policijskih postajah. V Velenju imajo dva; enega za 24-urno in enega za 48-urno pridržanje. »Treznjenje« poteka le v prvem. Nedavno so morali nekoga iz Velenja peljati celo v Ljubljano, ker je bilo bližje vse »zasedeno« ... Očitno stroge kazni nekaterih ne streznijo in jih tudi ne bodo čez noč. Pa naj gre za alkohol ali divjo in nepravilno vožnjo. No ja, gradbišča ali čudne prometne rešitve vsaj divjake hočeš - nočeš ustavijo. ■ 9770350556014 Podprli regionalizacijo Slovenije Člani sveta Savinjske statistične regije potrdili nabor 40 projektov in izvedbeni načrt razvojnega programa regije za obdobje 2008-2010 -Podrobneje o razvojnih načrtih celjske bolnišnice Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki, 8. maja - Člani sveta Savinjske statistične regije so se tokrat zbrali na seji v Mladinskem centru v Šmartnem ob Paki. Na njej so osrednjo pozornost namenili potrditvi izvedbenega načrta razvojnega programa regije za obdobje 2008-2010. Gre za drugi tovrstni dokument (prvega so sprejeli pred dvema letoma za obdobje 2007-2009). Izvedbeni načrt vključuje 40 projektov, od tega naj bi jih 28 v skupni vrednosti 31,2 milijona evrov prijavili na razpis Službe vlade za lokalno samoupravo za razvoj regij. Projekti segajo na pet pomembnejših področij, in sicer polovico projektov predvideva posodobitev cestne infrastrukture, 6 jih je s področja komunalne nadgradnje, dva s področja podjetništva, 4 posegajo v kulturno dediščino in 2 s področja turizma. Kot je bilo slišati, naj bi za uresničitev omenjenih projektov prejeli 18,7 milijona evrov nepovratnih sredstev iz državnega pro ra ču na in evrop skih skla dov. Hkrati s tem so na seji podprli še projekte za tretji javni razpis za prednostno usmeritev »regionalni razvojni programi« v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za svoj projekt v celoti,« je povzel razmišljanja predsednik sveta mag. Branko Kidrič. Na seji so se dotaknili tudi zelo aktualne teme - regionalizacije oz. uvedbe pokrajin. Podprli so jo, za kaj več pa svet nima pristojnosti. Regija Saša v okviru Savinjske statistične regije ali samostojna? Kot so dejali razpravljalci, vedo za predlog, da bi lahko iz savinjske regije nastali dve pokrajini, ker pa svet ima zanimive ter potrebne razvojne projekte. O slednjih bodo še razpravljali na osnovi gradiva, v katerem naj bi bila tudi analiza sedanjega stanja in vsebine, pomembne za zdravje prebivalcev regije. Je pa strokovna direktorica bolnišnice primarij Frančiška Škrabl Močnik gotovo z zadovoljstvom zapustila sejo, saj so župani menili, da seje v zadnjem času odnos osebja do pacientov in obiskovalec v bolniš- obdobje 2007-2013 - razvojne prioritete »razvoj regij«. V razpravi o obeh dokumentih so ocenili, da že žanjejo rezultate preteklega dela, kamor sodi tudi delitev denarja po merilih. »Namreč, po uskladitvi na subregijah in po posameznih občinah smo lažje uskladili vsebine projektov in finančne obveznosti posameznih občin. Dogovorili smo se, v katerem obdobju bo posamezna lokalna skupnost lahko uresničila nima pristojnosti, se do tega niso opredelili. V nadaljevanju seje so še soglasno podprli projekt Naravoslovnega izobraževalnega centra za traj-nostni razvoj pod okriljem Fakultete za naravoslovje in matematiko v Mariboru ter se seznanili z delovanjem in razvojnimi načrti Splošne bolnišnice Celje. V raz-pra vi so pouda ri li, da gre za pomembno regijsko ustanovo, ki S seje sveta nici precej izboljšal. Glede na to, da na tukajšnjem območju deluje še Bolnišnica Topolšica in predstavlja pomemben del zdravstva, bodo kaj več o sodelovanju med ustanovama govorili takrat, ko bodo imeli na voljo več podatkov, kako sistem deluje in za kaj naj bi si prizadevali zanjo v prihodnje. Eni bi spet štirinajst pokrajin, drugi (še) nobene Gospodarstvo Saša regije ustanovilo samostojno zbornico Za konec maja pripravljajo srečanje malega in velikega gospodarstva - Še vedno tesno povezani s krovno zbornico Mira Zakošek Velenje, 7. maja - Na ustanovni skupščini so se zbrali predstavniki gospodarstva savinjsko-šaleškega območja in ustanovili Savinjsko-šaleško gospodarsko zbornico kot samostojno pravno osebo. Dogovorili so se, da bo članarina najnižja v Sloveniji. Oblikovali so tudi letošnji delovni program, v katerem bo osrednji dogodek 10. srečanje velikega in malega gospodarstva, ki ga bodo pripravili konec maja, ter 8. konferenca kakovosti na temo varstva in zdravja pri delu in 2. razvojna konferenca lesarjev Slovenije. Dr. Cvetka Tinaver, predsednica tukajšnje območne gospodarske zbornice, ki je sodelovala tudi pri preoblikovanju Gospodarske zbornice Slovenije, je izrazila zadovoljstvo, da se je tukajšnje gospodarstvo odločilo za samostojno zbornico, ki pa bo še vedno tesno sodelovala z matično. "To se mi zdi zelo pomembno, saj imamo tako večji vpliv na zakonodajo. Za skupno zavzemanje naših interesov na različnih nivojih vsekakor potrebujemo krovno zbornico. To, da smo se odločili za samostojno pot, nikakor ne predstavlja separatističnega principa ali delovanja. Nasprotno, s tem želimo samostojno kreirati naš vpliv in naše delovanje v tukajšnjem okolju, kjer moram reči, da pogrešamo lobiranje, skupne interese pa bomo skušali uveljaviti preko krovne gospodarske zbornice," pravi Tinaverjeva. Direktor zbornice Franci Kotnik je povedal, da je delovala zbornica samostojno že vse od začetka februarja. V ospredje delovanja postavljajo izvajanje gospodarskih interesov svojih članic, pripravljajo izobraževanja, malim podjetjem pa skušajo pomagati s tem, da jim omogočajo neposredne stike z velikimi. Najbolj neposredna oblika teh aktivnosti je srečanje velikega in malega gospodarstva, na katerega se že aktivno pripravljajo. Z gospodarstvom želijo tesneje sodelovati, zato se upravni odbor sestaja na sedežih različnih podjetij in se tako tudi neposredno seznani z njihovim delovanjem, težavami in načrti. Pri zbornici delujejo tudi različni odbori. Odbro za razvoj Saša regije je že pospešil aktivnosti za izgradnjo avtoceste. Kg) lokalne novice Zapora ceste čez Gorico Velenje - Od ponedeljka, 12. maja, je cesta mimo Živkoviča (Cesta V in Koželjskega cesta)na KS Gorica zaprta za ves promet. Gre za cesto, ki je bila dolga leta zaprta, po ponovnem odprtju za promet pa je postala zelo prometna, saj jo mnogi izkoriščajo za skrajšanje poti proti Šaleku in naprej proti Koroški. Cesta ni široka, ob njej pa doslej ni bilo pločnika za pešče, pa čeprav ob njej dnevno hodijo v šolo številni otroci, uporabljajo pa jo tudi odrasli pešci. Zato so se na MO Velenje odločili, da ob cesti zgradijo hodnik za pešce. Dela bodo predvidoma končana do 30. junija. Izvajalec del, podjetje MINS No1, bo zaporo prilagajal poteku del. Investitor izgradnje je MO Velenje, vrednost del pa znaša 87 tisoč evrov. ■ bš Koši šoštanjski na karnevalski turneji Šoštanj, Budva - V Združenju evropskih karnevalskih mest, v katerem je tudi TOD Šoštanj, prirejajo karnevale vse leto. Od 1. do 4. maja je bil karneval v eksotičnem obmorskem mestu Budvi. Udeležila se ga je skupina Košev šoštanjskih in Tresimirjev. Tridesetčlanska ekipa je bila sprejeta pri županu mesta Budve, organizatorju karnevala, ter pri predsedniku FECC-a, gospodu Hen-ryju van der Kroonu. V vseh evropskih karnevalskih mestih so Koši šoštanjski zelo želena pustna skupina, zato jih vabijo skoraj povsod po Evropi. Še letos nameravajo obiskati karneval v Banja Luki ter v Makedoniji, točneje v mestu Kavadarci. Naslednje leto bodo obiske v okviru izmenjave skupin znotraj FECCa izmenjavali v Avstriji in Italiji. S tem bo zrasla tudi kakovost domačega karnevala Pusta Šoštanjskega, pravijo Šoštanjčani. Za referendum o pokrajinah in proti njemu - Odbor za razvoj okrepil Sašo - Avtocestni križ gre h koncu, križi s hitro cesto -Vinjete jezijo predvsem sosede - V Novem Celju pa kar cesarske lipe Ne le ustanovitev pokrajin, tudi referendum o tej tematiki še visi v zraku. O tem naj bi po neuspehu v matičnem odboru za lokalno samoupravo in regionalni razvoj zdaj odločali v državnem zboru. V poziciji so še vedno prepričani, da je to dober predlog, možen je še vedno tudi kompromis, po katerem bi največjo predvideno pokrajino, osrednjeslovensko, krjaveljsko presekali na dvoje. Tako bi dobili Kam-niško-Zasavsko pokrajino, ki bi mejila s pokrajinama, ki naj bi nastali na našem dosedanjem širšem regijskem prostoru. Druga bi bila Notranjsko-Dolenjska, ali, če bi bilo ljudem to bolj všeč, Južnoslovens-ka. Tako bi namesto 12 plus eno pokrajino dobili spet štirinajst pokrajin. Res pa je, da taka nova delitev tudi vsem v koaliciji ni všeč. Pa bo tako glasovanje o poizvedovalnem referendumu na seji državnega zbora, če bo do njega prišlo, zelo zanimivo. Katera koli od inačic bi prevladala, mesto za Sašo naj bi bilo zagotovljeno. In nekateri trdijo, da se to sicer še ne rojeno dete vse bolj krepi. Novo moč naj bi ji dal odbor za razvoj Saše, ki se je že spopadel z nekaterimi težavami, ki tarejo to območje. Nazadnje zaplete in načrte glede gradnje hitre ceste tretje razvojne osi, ki je za to območje še kako pomembna. Kmalu pa naj bi zagrizli v še eno kislo jabolko savinjsko-šaleškega območja, to je skupnega razvoja turizma. O potrebi po tem že več let mnogi veliko govorijo, sadov pa ni. Nekateri menijo, da jih bodo morda združile možnosti pridobitve denarja za skupne projekte te (za zdaj še) subregije. In ko na tem območju šele govorimo o načrtovanju hitre ceste (čeprav naj bi po zagotovilih premiera Janeza Janše zanjo letos že zasadili lopate), naj bi počasi vendarle končevali slovenski avtocestni križ. Pa čeprav je še kar nekaj trdih orehov, ki jih bodo morali pravočasno streti. A v zvezi z avtocestami in hitrimi cestami se zadnji čas pojavlja nova težava, na katero smo sicer tudi v tej naši rubriki že opozorili. Nesrečne vinjete, ki jih bomo kmalu dobili tudi pri nas, ne jezijo le mnogih slovenskih voznikov, ampak tudi tujce. Predvsem so zadnji čas glasni Avstrijci in Hrvati. Podobno kot mnoge voznike pri nas tudi tujce moti, da bomo imeli le polletne in letne vinjene. Avstrijce bo tako dražje stala vožnja skozi Slovenijo na hrvaško morje, Hrvate nakupi v Avstriji. In ti so že naredili in v časnikih objavili posebne karte z možnimi cestami, po katerih se je moč izogniti cestam, kjer bi sicer morali imeti vinjene. To pa pomeni, da se bo promet zgostil na nekaterih drugih našim cestah, tudi takih, ki vodijo preko nekaterih mestnih središč, predvsem Maribora. Pri nas so nad tem, da ne bo tudi vinjet za krajše obdobje, najbolj jezni upokojenci, ki se na pot po avtocesti morda podajo le enkrat, ko se zapeljejo na morje ali v Brezje. Pravijo, da smo včasih drevesa sadili zaradi potrebe, zdaj, ko se gozd pri nas marsikje že sam močno zarašča na travnike, že bolj iz mode. Ob pravih sadovnjakih je vse več vrtičkarskih nasadov sadnega drevja, namesto pogozdovanja zaradi ohranjanja velikosti gozdov nastajajo »gozdovi« v parkih in ob gredicah. Posebne vrste drevored so zasadili v Novem Celju. Saj veste, da to ni v celjski občini, ampak žalski. Znameniti dvorec Novo Celje nekateri imenujejo tudi savinjski Schönbrunn, pa ni \ čudno, da so tu zasadili cesarske lipe. Kar 43 so jih posadili ob letošnjem dnevu zemlje, drevored pa poimenovali Sožitje generacij. Vsako drevo je nekomu namenjeno: od političnih strank do (celo) medijev. Marsikje pa drevesa, tudi to je res, po nepotrebnem še vedno padajo. ■ k | _________________________l n./rif\.'.<.\ NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d.o.o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5 % odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstlč-Planlnc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik (propagandista); Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR- Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.sl Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o. Tisk: Tiskarna SET d.d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. V SREDISCU Nov korak k čistejšemu okolju Svečana otvoritev prve plinske enote v TEŠ-u - Na slovesnosti tudi dva slovenska ministra - Odslej proizvodnja električne energije tudi z zemeljskim plinom Vesna Glinšek Za Termoelektrarno Šoštanj je bil v petek zelo pomemben dogodek. Uradno so namreč predali namenu prvo od dveh plinskih turbin, ki so jo dogradili k najmanjšemu bloku elektrarne. Tako bodo odslej lahko za proizvodnjo električne energije poleg velenjskega lignita in bioma-se uporabljali tudi zemeljski plin. V Vizjaka in ministrice za zdravje Zofije Mazej Kukovič. Vsi so prav posebej poudarili pomembnost obstoja in delovanja te turbine, predvsem zaradi čistejšega okolja, minister Vizjak pa je zbranim obljubil, da se bo še naprej tudi oseb no zavzemal za nemoteno gradnjo bloka 6 v vseh pogledih, tudi finančnem: »Zagotavljam vam, da bom storil vse, da bo Holding Slovenske elektrarne dokapitaliziral TEŠ v letošnjem letu in tudi v prihodnjih letih z denarjem za nemoteno izvedbo te investicije.« V TEŠ so zato prepričani, da so zaradi potreb po večji količini električne energije v Sloveniji naredili pravi korak naprej. In najpomembnejša pri tem je gotovo naložba v blok 6, na katero se že dlje časa intenzivno pripravljajo. ■ REKLI 51=1 ... Andrej Vizjak: »Zagon te plinske turbine je zelo pomemben za celo Slovenijo. Gre namreč za prvo večjo investicijo v termoenergetiki po letu 2000. Z njo bodo lahko v Šoštanju tako pridobivali električno energijo tudi iz plina, kar so do sedaj počeli le iz velenjskega lignita. Poleg tega bo turbina veliko prispevala tudi k varstvu okolja in nadgradila moč obstoječih obratov v Šoštanju. Toda to je prvi korak. Drugi še sledi. To bo zagon druge plinske turbine, ki je še v izgradnji.« Zofija Mazej Kukovič: »Na okolje moramo paziti povsod, tudi v termoenergetiki. Daje temu tako, TEŠ dokazuje ravno s to investicijo. Okolje namreč neposredno vpliva na naše zdravje in od tega smo seveda odvisni. Zato sta zagon te plinske turbine in današnja slovesnost toliko pomembnejša.« Uroš Rotnik: »Celotna investicija plinskih turbin znaša okrog 50 milijonov evrov. Jasno, gre za tehnološko dovršeno opremo z nizkimi stroški vzdrževana in dolgo življenjsko dobo. Investicijo smo namreč nadgradili prav zaradi tega, da izboljšamo vpliv na okolje. S to plinsko turbino bomo povišali izkoristek bloka 5, s tem bomo znižali porabo premoga in posledično tudi emisije CO2 v okolje.« Turbino sop redalin amenun ekolikod rugače- nisor ezalit raku,t emveč sop repiknili velik balon. To čast soi meli: AndrejV izjak,m inister zag ospodarstvo,Z ofijaM azejK ukovič, ministrica za zdravje, in Uroš Rotnik, direktor TEŠ-a. Na fotografiji se na otvoritev še pripravljajo... načrtu imajo, da bodo s plinom do konca leta proizvedli 10 % celotne električne energije. Zagon turbine je pomemben z več vidikov, saj se bodo povečali izkoristki, moč, zmanjšali se bodo nega-tivni vplivi na okolje in nenazadnje bodo v TEŠ tako tudi znižali lastno ceno električne energije. Konec minulega tedna pa so prvo turbino torej tudi uradno predali namenu. Seve da tak šen dogo dek ni minil brez slavnostnih govornikov: direktorja TEŠ-a Uroša Rotni-ka ter dveh slovenskih ministrov, ministra za gospodarstvo Andreja ... int urbina je bila tudiu radno» zagnana« »Slovenci smo bili in smo na strani zmagovalcev« Šmartno ob Paki, 10. maja - V počastitev dneva upora, praznika dela in dneva zmage so občina Šmartno ob Paki, tamkajšnji borci ter Veterani vojne za Slovenijo zaznamovali s pohodom po poteh spominov (udeležilo se ga je več kot 30 pohodnikov) ter proslavo na igrišču Športno-rekreacijskega društva Gavce - Veliki vrh v Gavcah. Na slednji je v svojih mislih Jože Berdnik, član odbora Občinske organizacije ZZB Šmartno ob Paki (prebrala jih je članica Mija i (' rj ■ rA , • C* Posebna ponudba depozitov z obrestno mero do 5,5 % Narava nas navdušuje s pisanimi barvami pomladi, vendar ne cveti samo na travnikih, temveč tudi v Abanki. Pri nas cvetijo priložnosti. Pripravili smo posebno ugodno ponudbo depozitov. Če sklenete depozit z ročnostjo nad 1 do 2 let in imate vsaj enega družinskega člana z osebnim računom v Abanki, je obrestna mera 5,5 %. BANKA PRIJAZNIH LJUDI Žerjav), obudil spomine na dogodke pred 63 leti, ki so še kako zaznamovali tudi območje ob spodnjem toku reke Pake. 195 žrtev za svobodo ni majhen davek za svobodo. Tudi nekateri novejši dogodki so - po Berdnikovem prepričanju - neizbrisano povezani s preteklostjo. »S spravnimi dejanji bomo razbremenili sebe in naslednje rodove velikih dvomov o početju prednikov ter s tem pokazali veličino NOB in našo velikodušnost do vojnih žrtev,« je še menil Jože Berdnik. Slavnostni govornik Alojz Podgoršek, župan Občine Šmartno ob Paki, pa je med drugim dejal, da Slovenci nismo sloveli kot uporniki brez razloga. Takrat, ko je bilo potreb no, smo zdru ži li moči za dose ga tis te ga, kar smo žele li. Prazniki, kot je 1. maj, so priložnost za opozorila. »Delo izgublja ceno. Danes veljajo v družbi drugačne vrednote od tistih, za katere so se borili. 9. maja se spominjamo dogodka, ko se je Evropa znebila nacizma in fašizma. Občutek je, da se tega dne sramujemo. Slovenci smo bili in smo na strani zmagovalcev. Čas je, da že enkrat končamo razprave, kdo je bil in ni bil na pravi strani. Zgodo-vi na to doka zuje. Izro či lo in naša nalo ga je, da obuja mo spo mi ne na tiste dni, ko so se ustvarjali pogoji za to, da je Slovenija danes demokratična in svobodna država - biser Evrope,« je še poudaril AlojzP odgoršek. Priložnostni kulturni program so pripravili člani domačega moškega pevskega zbora Franca Klančnika, članici Kulturnega društva Gorenje, prireditev pa je popestril še mlad harmonikar Timotej Kreft. ■ Tp Veliko storili, a še vedno premalo Mlajši bolniki z diagnozo multiple skleroze ne sodijo v dom upokojencev - Ministrica Kukovičeva obljubila diagnostiko v novi nevrološki kliniki do poletja Tatjana Podgoršek Velenje, 11. maja - Letos mineva 35 let od ustanovitve Združenja multiple skleroze Slovenije. Jubilej je približno 700 obolelih za neozdravljivo boleznijo centralnega živčnega sistema in njihovih svojcev zaznamovalo s proslavo v velenjski Rdeči dvorani. upokojiti, temu primerna je nizka pokojnina. Velika težava je tudi to, da pri nas ni posebnega doma za mlajše nepreskrbljene bolnike, zato jim oskrbo nudijo v domovih za upokojence, kar pa zanje ni sprejemljivo. »Z multiplo sklerozo je težko živeti. Združenje poskuša omiliti stiske bolnikov z 18 programi, usmerjeni pa so predvsem na le najbolj ogroženim.» Ješelnik je še dejal, da je neprecenljivo delo v skrbi za kakovost življenja bolnikov z multiple sklerozo delo 68 poverjenikov, ki delujejo v 16 podružnicah združenja, ki redno obiskujejo težko gibljive ali povsem nepo-kretne člane. Zahvalil se jim je za njihovo požrtvovalno delo. Izrazil je tudi prepričanje, da jim bo vla- naziva Velenje prijazno invalidom. Veliko so za to postorili, ugotavljajo pa, da jih veliko dela še čaka, predvsem pri odpravljanju arhitektonskih ovir. Gromek aplavz pa je med udeleženci slovesnosti požela ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič, ki je dejala, da nam 10-letna gradnja nevrološke klinike ni v ponos in ZofijaM azejK ukovič in AlojzJ ešelnik stap odelilap riznanja nekaterimn ajprizadevnejšimp overjenikom -p riznanje za Rafaela Rednaka iz Velenja . Ob3 5-letniciz druženjas o prireditevz n aslovomŽ iveti zm ultiplos klerozo izkoristili tudi zap ogovor ov sakdanjiht ežavah. da za vse olepšave, ki zagotovo pripomorejo k boljšemu počutju bolnikov, ne potrebujejo milijonov. »Dovolj bi bila že kanta jupola in pobeljene stene, da bi se bolniki bolje počutili v nevrološki kliniki.« Po njenem mnenju ni težava samo pomanjkanje denarja, ampak tudi pomanjkanje volje za premaknitev določenih reči na bolje. Ministrica je zbranim obljubila, da bo ministrstvo za zdravje že letos poleti usposobilo novo nevrološko kliniko za diagnostiko, do konca leta pa naj bi bila primerna za vselitev. Ob koncu slovesnosti, ki so jo pope stri li pevci otroškega zbo ra Sonce, pevca Irena Vrčkovnik, Adi Smolar, prvak Ljubljanske opere Branko Robinšak ter folklorna skupina Koleda Velenje, so podelili nekaterim najzaslužnejšim poverjenikom priznanja združenja. Alojz Ješelnik, predsednik združenja, se je ob tej priložnosti spomnil razlogov za ustanovitev združenja. Po njegovih besedah je v Sloveniji blizu 3000 bolnikov z multiple sklerozo, 2000 pa jih je včlanjenih v združenje. Čeprav so zanje že marsikaj postorili, še vedno premalo. Mnogi živijo v zelo skromnih razmerah, ker se morajo zaradi hitrega napredovanja bolezni zgodaj dve področji: z rehabilitacijskimi programi poskušamo ohranjati psihične in fizične sposobnosti. Te financira nacionalna zdravstvena zavarovalnica. Drugo veliko področje pa predstavljajo socialni programi. Tvorijo jih različne oblike izobraževanja predvsem za mlade ljudi, ki šele izvedo za kruto diagnozo. Z enkratnimi denarnimi pomočmi pa lahko pomagamo da pomagala pri uresničevanju potreb, kot so zagotavljanje celovite obravnave bolnikov, skrajšanje čakalnih vrst ob poslabšanju stanja, zagotovitev dostopa do novo vpisanih zdravil, daljša terapevtska obravnava. Bojan Kontič, podžupan Mestne občine Velenje, je med drugim dejal, da solidarnost v mestu ni tuja, kar dokazuje tudi pridobitev Dohodninski kotiček (4) Bosanske dobrote za dializni center Čeprav prispevek od prodaje dobrot ni bil prav velik, je bila gesta okusna, lepa in pohvalna Velenje, 10. maja - V soboto se je v Velenju dogajalo zelo veliko stvari in morda je tudi v tem vzrok, da žal odziv na vabilo Bošnjaškega mladinskega kulturnega društva (BMKD) Velenje in bosansko-hercegovskih žena iz Šaleške doline ob njihovi dobrodelni akciji ni bil tako velik, kot bi si zaslužil. V dvorani Nove so se mize šibile pod okusnimi jedmi, ki so jih ponudili v nakup po zelo ugodnih cenah, ves izkupiček pa so namenili dializnemu centru, ki nastaja v velenj-skem zdravstvenem domu. Zato so bili organizatorji veseli, ker se je dogodka, ki so ga z nastopom popestrili tudi mladi, udeležil direktor Zdravstvene ga doma Vele nje Jože Zupančič. Dob rote, od baklav do okusnih burekov in pečenega jagnjeta - imen vseh dobrot niti našteti ne znam - so kljub povprečnemu obiskuh itrok opnele z miz. Predsednica BMKD Velenje Jasmina Imširovič nam je sredi prireditve, ko izkupiček od prodanih dob rot še ni bil znan, pove da la: »Priprave na današnji dogodek so bile dolge, predvsem pa mislim, da mamice naših mladih, ki so pripravile vse te tradicionalne bosanske dob rote, v noči s pet ka na soboto niso kaj dosti spale. Pobuda za akcijo je priš la od bosan sko -hercegovskih žena iz Velenja, ki se že nekaj časa želijo bolj organizirati in aktivneje vključiti v dogajanje v dolini. Z našim društvom že dolga leta dobro sodelujejo, vedno so tu, ko jih potrebujemo. Med njimi so 4 dializne bolnice, ki se zelo veselijo novega dializ-nega centra v zdravstvenem domu Velenje, zato so predlagale, da pripravimo dobrodelno akcijo za ta center v nastajanju. Vsi, ki so danes kupili dobrote, ki so jih pripravile naše žene, so prispevali zanj. Naš pri spevek ne bo velik, vsaj finančno ne, ostaja pa občutek, da smo nekaj naredili, in to je edino prav.« ■ bš Glavnina informativnih izračunov dohodnine za leto 2007 je že pri davčnih zavezancih. Zdaj ste najbrž že tudi vi med tistimi, ki ste informativni izračun prejeli. Če se vam je ob pregledu porodilo kakšno vprašanje, vam ponujamo možnost in priložnost, da odgovor nanj dobite iz prve roke. Sporočite nam ga na naslov: Uredništvo Našega časa, Kidričeva 2 A, 3320 Velenje in pripišite: za dohodnino. Vaša vprašanja bomo posredovali Davčnemu uradu Velenje, kjer bodo nanje odgovorili. Na nekaj, ki smo jih že prejeli, pa odgovarjajo tokrat. Koliko lahko študent zasluži na napotnico, da mu Študentski servis ne bo odvedel akontacije dohodnine? ODGOVOR: Akontacija dohod ni ne od izpla ča ne ga dohodka študenta (ki izpolnjuje pogoje glede starosti in statusa za priznanje posebne študentske olajšave) se ne izračuna in ne plača, če posamezen dohodek ne presega 400 EUR. Ali sem v prekršku, če zoper napačni izračun ne podam ugovora? ODGOVOR: Prekršek storite, če ugotovite, da je vaša davčna obveznost v informativnem izračunu prenizko ugotovljena, pa v roku za ugovor tega ne vložite oziroma ga sploh ne vložite. V tem primeru storite hujši davčni prekršek po določilu prvega odstavka 395. člena ZDavP-2, ki določa, da se z globo od 400 do 1.200 EUR kaznuje za prekršek posa mez nik, če v napove di navede neresnične ali nepravilne ali nepopolne podatke in s tem spravi davčni organ v zmoto. Informativni izračun, ki ga sestavi Davčna uprava RS, v 15 dneh od dneva vročitve informativnega izračuna postane odločba o odmeri dohodnine, v kolikor zavezanec ne vloži ugovora. Dolžnost zavezanca za davek je, da mora davčnemu organu dajati resnične, pravilne in popolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davka. Kaj če informativni izračun pokaže previsoko vračilo? ODGOVOR: V tem primeru morate v 15 dneh od vročitve informativnega izračuna (pošiljka se šteje za vro če no 20. dan od datuma odprave, natisnjenega na kuverti) poslati ugovor zoper informativni izračun dohodnine na pristojni davčni urad oziro ma izpo stavo, in sicer na obraz cu, ki je dostopen na vseh davčnih uradih in izpostavah, objavljen pa je tudi na spletni strani Davčne uprave RS www.durs.gov.si. Ugovor lahko z varnim kvalificiranim digitalnim potrdilom pošljete tudi v elektronski obliki prek portala eDavki na naslovu: http://edavki.durs.si/. Med letom nisem uveljavljal vzdrževanega družinskega člana, ker sem pričakoval vračilo dohodnine. Pa je ni bilo toliko, kot sem računal. Bi bil na boljšem, če bi olajšavo koristil med letom? ODGOVOR: Rezidentom, ki vzdržujejo družinske člane, se prizna zmanjšanje letne davčne osnove v višini, določeni z Zakonom o dohodnini. Za istega vzdrževanega družinskega člana se v davčnem letu prizna posebna olajšava samo enemu zavezancu ozi-ro ma vsa ke mu soraz mer ni del olajšave. Davčni zavezanec lahko uveljavlja olajšavo za vzdrževane družinske člane že pri izračunu akontacije dohodnine (med letom). Zavezanci, ki pa med letom posebne olajšave za vzdrževane družinske člane niso uveljavljali, lahko olajšavo uveljavljajo v ugovoru zoper informativni izračun. Zneski olaj-šav so v obeh prime rih isti. Okusne tradicionalne bosanske jedi so bile tudi prava paša za oči, da o odličnem okusu sploh ne izgubljamo besed. Bosansko-hercegovske žene iz Velenja so se resnično potrudile. Vljudno Vas vabimo na Shod Socialnih demokratov v Slovenj Gradcu v soboto 17. maja 2008, ob 16. uri v pokritem prireditvenem prostoru na Vorančevem trgu v Slovenj Gradcu. Z nami bodo SToP, Ročk Partyzani, Sašo Hribar z ekipo in Fake Orchestra. Poskrbljeno bo tudi za animacijo otrok. Se vidimo v Slovenj Gradcu! www.socialnidemokrati.si mw/iviw AKTUALNO Hlad bo v mestno hišo »prihajal« iz vročevoda Prva stavba v Sloveniji, ki bo izkoristila vročo vodo, s katero pozimi ogrevamo domove, za hlajenje prostorov, bo velenjska občinska zgradba - Ta bo gradbišče do 17. julija Velenje - Stavba Mestne občine Velenje bo kmalu stara pet desetletij, zato že nekaj časa na in v njej potekajo različna obnovitvena dela. Ena obsežnejših so se začela tik pred prvomajskimi prazniki, končana pa bodo predvidoma do 17. julija. Delo v vseh uradih poteka nemoteno, čeprav bodo morda občani potrebovali kakšno minuto dlje, ko bodo iskali želeno osebo. Kar dve nadstropji sta trenutno izseljeni, v njih pa je pravo gradbišče. Več o obsegu in poteku obnovitvenih del v velenjski mestni hiši nam je povedal Maks Arlič, predstojnik urada za stanovanjske zadeve na MO Velenje. »Odločili smo se za obnovo vseh napeljav in omrežij, od telefonskih do računalniških, postavili pa bomo tudi optično hrbtenico, tako da bo delo v bodoče bistveno lažje, saj se bomo lahko širili in uvajali nove programe. Objekt je bil poleg tega krepko potreben obnove električne inštalacije, obnovili bomo tudi razsvetljavo. Stavba bo kmalu stara 50 let, v tem času pa večjih posodobitev inštalacij ni bilo, zato je že jo toplotne podpostaje pozimi greli, poleti pa hladili. Tako bomo zagotovili boljše pogoje dela, saj so bile v poletnih mesecih v prejšnjih letih v nekaterih pisarnah temperature krepko čez 30 stopinj Celzija. Dogajalo seje, da so zaposleni celo omedlevali, težko pa je bilo tudi za stranke. Zamenjava oken na celotni stavbi, ki smo jo opravili lani, je stanje rahlo izboljšala, ne pa dovolj,« je povedal. In tako se je občinska stavba tik pred prvomajskimi prazniki začela spreminjati v gradbišče. Trenutno potekajo dela v zgornjih dveh nadstropjih, torej četrtem in petem. Izselili so vse zaposlene in do zadnjega kotička izkoristili pisarne v nad stropjih, kjer dela še ne potekajo, delno pa so Urad za javne gospodarske zadeve preselili tudi v občinske prostore na Šaleški 19, nad Loterijo. V naslednji fazi obnove bodo preselili davčno službo iz tretjega v že dokončano četrto nadstropje, selitve pa bodo potrebne tudi ob obnovi nižjih nadstropij. »Ko smo se dogovarjali z izvajalci del, smo najprej računali, da bi ta zaposlene niso najboljši, občani pa niso nič prikrajšani, saj to poteka nemoteno,« je še dodal Arlič. Vsa dela financira občinski proračun, stala pa naj bi 425 tisoč evrov, saj so bila oddana na ključ. Težje dostopno otroško igrišče Alenka Rednjak, vodja urada župana na MO Velenje, nam je povedala, kako dolgo bodo zaprti nekateri vhodi na mestno otroško igrišče. Te so zaprli takoj po prvomajskih praznikih, zapora pa je prav tako povezana z deli v občinski hiši: »Postavljamo sistem daljinskega hlajenja, kar pomeni, da bomo z vročevoda hladili nekatere objekte v centru mesta, med katerimi je občinska stavba prva v Sloveniji in bo projekt na njej izveden pilotno. Zato pa morajo izvajalci postaviti opremo in podpos-tajo, ki smo jo umestili ob rob otroškega igrišča. Zato smo morali delno zapreti nekaj dostopov do otroškega igrišča, kar bo trajalo predvidoma do 15. junija. Vse Da se bodol ahko vo bčinski hiši že top oletjeh ladili sp omočjov roče vode, v teh dneh ob robuo troškegai griščag radijop odpostajo, ki pa jo bodov erjetno vp rihodnjek oristile tudi druge stavbe v mestu. Interes za tovrstno hlajenje stavb je menda precejšen. obstajala nevarnost, da pride do večjih napak v delovanju. Bistven povod za obnovo pa je bilo uvajanje hlajenja s pomočjo vročevod-nega omrežja, ki ga bo izvedlo Komunalno podjetje Velenje. Poskrbeli bodo, da se bomo s pomoč- potekala le v popoldanskem času in ob vikendih. To bi vse precej podaljšalo, zato sedaj delajo tudi dopoldne. Po pogodbi je rok dokončanja del 17. julij. Priznam, da vsi upamo, da bodo dela do takrat končana, saj pogoji za delo sedaj za dotlej bo dostop nemoten v podhodu Mastodont. Gradbišče je ustrezno zavarovano, vseh ostalih vhodov na igrišče pa zaradi varnosti otrok ne bomo odprli, dokler ne bodo dela v celoti končana. ■ bš g, Vfloi&OolBMSi Urejeno mesto '01 Velenje, petek, 16. 5.2008 V petek, 16. maja. Mestna občina Velenje pripravlja veliko spomladansko očiščevalno akcijo Moje Velenje 2008. Pridružite se nam ob 16. uri na enem od zbirnih mest. Zbirno mesto 1: čolnarna ob Velenjskem jezeru. Posebej vabljeni: člani Kluba vodnih športov Velenje, Potapljaškega kluba Jezero, Drušlva modelarjev Modelar Velenje, Rafting kluba Velenje, Konjeniškega kluba Velenje, Kinološkega društva Velenje, Šaleškega teniškega kluba, Ribiške družine Velenje, gasilci PGD Pesje in PGD Škale, krajani KS Pesje In KS Škale, zaposleni v podjetju Gost. Zbirno mesto 2: kotalkališče v Sončnem parku. Posebej vabljeni: zaposleni v občinski upravi in v upravni enoti, člani Turistične zveze Velenje in njenih društev, gasilci PGD Velenje, krajani KS Stara vas in MČ Desni breg. Zbirna mesta za udeležence velike spomladanske očiščevalne akcije Moje Velenje 2008 bodo tudi pri glavnih vhodih v vse velenjske osnovne in srednje šole ter vrtce in pri vhodu v glasbeno šolo. Na ta zbirna mesta so posebej vabljeni zaposleni v vzgojno Izobraževalnih zavodih. VABLJENI! Je Slovenija še socialna država? V Šoštanju gostili ministrico za delo, družino in socialne zadeve, Marjeto Cotman - Meni, da je Slovenija ena najbolj socialnih držav v Evropi Milena Krstič - Planinc Šoštanj, 6. maja - Drago Koren, poslanec državnega zbora iz vrst Nove Slovenije (NSi) in podžupan Občine Šoštanj, je v začetku prejšnjega tedna v kulturnem domu gostil ministrico za delo, družino in socialne zadeve Marjeto Cotman. Okrogla miza, ki je pritegnila številne, je skušala odgovoriti na vprašanje, ali je Slovenija še socialna država. Ministrica je kot prijetna sogov- tem zmanj ša lo za 8.000, je med drugim povedala ministrica. V zadnjem sklopu pa je spregovorila še o domski oskrbi starejših. Povedala je, daje želja ministrstva, da bi starejši ostali čim dlje doma, zato ponujajo tudi druge vrste oskrbe na domu. Če to ni možno, pa je najboljše za starejše, da ostanejo v bližini svojega kraja, zato ministrstvo pod pi ra grad njo manj ših domov za starejše. Z zadnjim razpisom (dobil gaje tudi Šoštanj oziroma Topolšica) za podeljevanje koncesij so dosegli, da bodo do leta 2011 domovi za starejše v vseh upravnih enotah po Sloveniji. Pa odgovor na vprašanje, ali je Slovenija še socialna država? Cot-manova je nanj odgovorila pritrdilno. »Nihče ne more očitati Sloveniji, da to ni. Prepričana sem, daje Slovenija ena najbolj socialnih držav v Evropi.« To je spoznala, kot je dejala, tudi v pogovorih z ministri drugih držav Evropske unije. ornica v uvodu odgovorila na številna vprašanja, ki jih je zastavil Koren, glavnina pa se jih je nanašala na njeno življenje in mladost. V nadaljevanju je med drugim poudarila, da se v ministrstvu trudijo izboljšati socialni položaj delavcev z različnimi ukrepi. Zelo vesela, kot je dejala, je tudi dejstva, da število rojstev v Sloveniji narašča. Trenutno pa je v Sloveniji 64.250 brezposelnih. Število se zmanjšuje zaradi aktivne politike zaposlovanja in ugodne gospodarske rasti. Najbolj »problematični« so starejši, ki so najtežje zaposljivi. Velik poudarek - zaradi strukturne brezposelnosti - dajejo usposabljanju in izobraževanju brezposelnih. V Sloveniji seje število prejemnikov socialne pomoči lani glede na leto pred V dvorano kulturnega doma sta ministrico Marjeto Cotman pospremila šoštanjski župan Darko Menih in podžupan ter poslanec Drago Koren. Namera o oddaji stvarnega premoženja v najem -gostinski prostor bistro Oaza Mestna občina Velenje na podlagi 57. člena Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Ur. list RS, štev. 84/07 in 94/07) objavlja namero o oddaji stvarnega premoženja v najem - gostinski prostor bistro Oaza, Cesta na jezero 7a, Velenje, v skupni izmeri 203,67 m2, in sicer: - kletna etaža v izmeri 28,99 m2, - lokal v pritličju v izmeri 43,90 m2, - prizidek (letna kuhinja s skladiščem) v izmeri 47,32 m2, ■ pokrita terasa v izmeri 83,46 m2. Javni razpis za javno zbiranje ponudb za oddajo gostinskega prostora v najem bo objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletnih straneh Mestne občine Velenje (www.velenje.si) dne 16.5.2008. Vflaj&Oal&njsi Velenja, sobota, 17. 5. 2008 Spoštovani občanke in občani, Velenje je naše. Imejmo ga radi in skupaj poskrbimo, da bo še lepše, še prijaznejše. Tako se bomo v njem vsi dobro počutili. V soboto, 17. maja, lahko med 10. in 12. uro na Titovem trgu z vabilom, ki ste ga prejeli v vaš nabiralnik, brezplačno prevzamete sadiko bršljanke. Z njo si boste lahko polepšali vašo okensko polico, balkon ali teraso. VABLJENI! 1 16, 1 Od srede do torka - svet i n domovina a Sreda,7. maja Evro je praznoval 10. rojstni dan. Spominjali smo se, da je bila odločitev o uvedbi skupne evropske valute sprejeta 2. maja 1998 ter da so evr-ski bankovci v vseh državah enaki, zadnjo stran evrskih kovancev pa si lahko vsaka država izbere sama. Tako smo do zdaj dobili 18 različic evrskih kovancev, kmalu pa se jim bodo pridružili še kovanci Slovaške, ki bo evro prevzela prihodnje leto. Predsednik Danilo Türk se je v Portorožu srečal z Joškom Jorasom in mu predlagal, naj preneha gladovno stavkati. Predsednik je dejal, daje v reševanje Jorasove problematike vključen s svojimi nastopi in s stiki s slovensko vlado, s čimer namerava tudi nadaljevati. Dodal je, da ne želi dajati nobenih zavez, saj meni, da to ni potrebno, po njegovih besedah pa Joras tega tudi ni pričakoval. Joras pa je kljub Türkovi pobudi še vedno nadaljeval gladovno stavko. Dmitrij Medvedev je na slovesnosti pred 2.400 povabljenimi gosti v Kremlju prisegel kot novi, tretji predsednik Rusije. Štiriletni mandat, ki si ga je priboril z gladko zmago na marčevskih volitvah, je prevzel Prisegel je novi ruski predsednik. od svojega mentorja Vladimirja Putina. Medvedev je že nekaj ur potem ruski dumi izročil uradno nominacijo za Putinov prevzem premier-skega stolčka. Na demokratskih primarnih volitvah v Severni Karolini je prepričljivo slavil Barack Obama, Hillary Clinton pa je komajda odnesla zmago v Indiani. 46-letni senator iz Illinoisa, ki je v boju za demokratsko nominacijo po dolgem boju dobil več glasov volivlcev, zmagal v več zveznih državah in osvojil več delegatskih glasov, je po prepričljivi zmagi v Severni Karolini dejal, da je po mesecih boja zdaj res že zelo blizu nominaciji, in ob tem zagotovil, da je ne namerava spustiti iz rok. Četrtek,8 .ma ja Oglasili so se v DeSUS-u, kjer nasprotujejo tako pokrajinskemu referendumu kot referendumu o ukinitvi protikorupcijske komisije. Opozorili so, da bodo - če bo pokrajinski referendum kljub njihovemu nasprotovanju razpisan - v stranki podprli tudi drugega. Kot so še napovedali, se nameravajo pri odločanju o kazenskem zakoniku poslanci DeSUS-a glasovanja vzdržati. Erjavec pa je dejal, da bodo na jesenskih parlamentarnih volitvah kandidirali tudi ljudje, ki niso člani stranke, nad imeni katerih bo javnost prijetno presenečena. O konkretnih imenih Erjavec še ni želel govoriti, zavrnil pa je namige, da bi bil eden od kandidatov izolski župan Tomislav Klokočovnik. Ministrstvo za šolstvo je na svoji spletni strani objavilo seznam srednjih šol, ki imajo omejitev vpisa. Teh je 39. Izbirnega postopka zaradi omejitve vpisa se bo tako moralo udeležiti 26,3 odstotka učencev, ki so se prijavili v srednje šole, kar je za približno šest odstotkov več kot lani. Učenci, ki bodo uspešno končali devetletno osnovno šolo in na njihovi prihodnji srednji šoli ni omejitve vpisa, se bodo lahko na izbrano šolo vpisali med 16. in 18. junijem, ostali pa bodo v tem času na šole prinesli ustrezno dokumentacijo. Andrej Bajuk je dejal, da je vlada z rebalansom odpravila 230,4-mili-jonski primanjkljaj v proračunu za leto 2008 in napovedala proračunski presežek. Poleg Morsa bo 8 milijonov evrov sredstev za naložbe prispevalo ministrstvo za promet, nekoliko več prihodkov bo od trošarin, močno pa so se povečali dohodki iz davka na dobiček pravnih oseb, tega 1 I IUI m Ii AfVrl Predstavili so se novi ustavni sodniki. je za 162 milijonov evrov več od načrtovanega. Pred začetkom plenarne seje ustavnega sodišča so se javnosti predstavili štirje novi ustavni sodniki. Potem ko je državni zbor na marčevski seji potrdil vse štiri kandidate za ustavne sodnike, ki jih je predlagal predsednik države, so Mitja Deisinger, Jasna Pogačar, Jan Zobec in Ernest Petrič tudi uradno prevzeli svojo funkcijo. Petek, 9. maja Prišel je dan, ko smo pričakovali, da bo davč na uprava zave zan cem po pošti poslala drugi sveženj informativnih izračunov dohodnine za leto 2007. Ob tem so na DURS-u opozorili, da bo treba, če bodo morali dohodnino doplačati, to storiti do 14. julija, skrajni rok za vračilo pre-plačanega zneska pa je 30. junij. V prvem svežnju je izračune prejelo nekaj več kot pol milijona zavezancev. Doplačati bo moralo 45,78 odstotka zavezancev, ki bodo vrnili 59 milijonov evrov, država pa bo 237.311 zavezancem iz prvega svežnja izračunov nakazala nekaj manj kot 26 milijonov evrov. Jasno je postalo, da bodo o razpisu pokrajinskega referenduma kljub negativnemu mnenju pristojnega odbora DZ odločali glasovi poslancev. Tako se je odločil predsednik DZ France Cukjati, potem ko nobeno od predlaganih referendumskih vprašanj ni dobilo zadostne podpore. Pred 58 leti je tedanji francoski zunanji minister Robert Schuman prebral deklaracijo, v kateri so bile države pozvane k sodelovanju pri proizvodnji premoga in jekla. V spomin na ta prelomni dogodek, ki pomeni prvi korak k tesnejšemu povezovanju evropskih držav, Evropska unija na ta dan praz nuje dan Najbolj znana cvetlična korita daleč naokrog. Praznovali smo dan Evrope. Evrope. Leta 1950 je Schuman v sodelovanju z Jeanom Monnetom pripravil načrt, ki je vseboval skupni nadzor nad proizvodnjo premoga in jekla, najpomembnejši surovini za industrijo orožja. Povsod po Evropi so potekale številne slovesnosti, v Ljubljani seje nadaljeval forum Evropa, v ospredju so bili okolje, podnebje in energetika, nastopil pa je tudi premier Kosova Hashim Thaci. Gradnja avtocestnega križa se po skoraj 40 letih od prvega zgrajenega kilometra le približuje koncu. Načrt gradnje avtocest predvideva dokončanje avtocestnega križa na oseh Nova Gorica-Lendava in Karavan ke-Ob-režje do konca letošnjega leta. Prometni minister Radovan Žerjav je poslan cem zatrdil, da bo križ zares dokončan decembra, razen avtoceste mimo Trebnjega in nekaj kilometrov med Peračico in Podtaborom. Sobota, 1 0.maja Ameriška policija je v Kaliforniji začela prekopavati ranč zloglasnega množičnega morilca Charlesa Man-sona. Oblasti domnevajo, da bi lahko na ranču v Dolini smrti, kamor se je Manson s svojimi pajdaši zatekel po umorih konec 60. let, našli nova trupla. Manson je bila leta 1969 obsojen za umore sedmih ljudi, med njimi tudi noseče žene slavnega režiserja Romana Polanskega Sharon Tate. Ob prazniku Ljubljane in dnevu miru, ki ga prestolnica sicer praznuje 9. maja, je potekala šprtno--rekreativna prireditev Pot ob žici. Kot je pojas nil ljub ljan ski župan Zoran Jankovic, tradicionalni dogodek predstavlja zdravo, športno življenje in spoštovanje zgodovine. Poteka namreč po 35 kilometrov dolgi poti, ob kateri so Ljubljano med drugo svetovno vojno okupatorji obdali z bodečo žico. Prireditev je bila tako kot prejšnja leta razdeljena na rekreativni in tekmovalni del. Po podatkih Timinga Ljubljana naj bi se dogodka udeležilo rekordnih 30 tisoč ljudi, med njimi je bilo za tek trojk prijavljenih štiri tisoč tekmovalcev. Zunanji minister Dimitrij Rupel je ocenil, da je Joško Joras politično zlorabljen, in zagotovil, da bo vlada Jorasov problem rešila. »Vlada bo problem Joška Jora-sa rešila, tako kot je rešila vse prob le me doslej, in Sloven cem se ni skrivil niti las,« je dejal Rupel. Na vprašanje, kako in kdaj se bo vlada tega problema lotila, je odgovoril, da imajo dva ali tri scenarije. »-Joras na nek način pritiska na politiko vlade in parlamenta, kar ni dobro, saj nastaja vtis, kot da se nam mudi, kot da moramo jutri nekaj rešiti.« Problem se bo rešil, je še poudaril Rupel in ocenil, da bodo pomagali predvsem pogovori in dogovori s hrvaško stranjo. Nedelja, 11.maj a V javnost je prišel podatek, da si je med 25. aprilom in 4. majem postojnske znamenitosti ogledalo 40 tisoč turistov, kar je četrtino več kot v enakem obdobju lani. Med obiskovalci je bilo največ Italijanov, Slovencev in Nemcev, sicer pa so obiskovalci prišli iz 63 držav. Mitja Pekovšek je ubranil naslov evropskega prvaka na bradlji in se še četr tič oven čal z zlatom na tem orodju. Aljaž Pegan je uspeh dopolnil z bronom na drogu. »Zdaj grem z Mojco in ostalimi proslavit ob jezero. Velika čast mi je, da sem se izenačil z Vitalijem Ščerbom. Za to, da gre za izenačitev njegovega rekorda, sploh ne bi vedel, če mi ne bi povedali novinarji,« je veselo razlagal 31-letni telovadec Narodnega doma o načrtih po novem zmagoslavju. Leipziška univerzitetna knjižnica je digitalizirala 43 listov Codexa Sina-iticusa, najstarejšega in najpomembnejšega rokopisa Biblije. Projekt digitalizacije vseh 390 do danes ohranjenih listov Codexa Sinaiticu-sa, ki se ga je leipziška univerzitetna knjižnica lotila v sodelovanju z Rusko nacionalno knjižnico v Sankt Peterburgu, Britansko knjižnico in samostanom svete Katarine, naj bi bil končan do leta 2009. Z binkoštnim praznikom se je za kristjane končal velikonočni čas. Na ta dan so se verniki spominjali priho- Čebele po Sloveniji na veliko umirajo. Mitja Petkovšek je četrtič postal evropski prvak. da Svetega Duha in ustanovitve Cerkve. Po pisanju Apostolskih del se je zbranim Jezusovim učencem v viharju in ognju razodel Sveti Duh. Začeli so govoriti v različnih jezikih, tako da jih je vsak tujec razumel v svojem jeziku. Ponedeljek, 12. maja *» j Urad za makroekonomske analize je ugotavljal, da se gospodarska rast umirja, inflacija pa ostaja na visoki ravni. Umar je - podobno kot Banka Slovenije, Mednarodni denarni sklad in Evropska komisija - za letos napovedal 4,4-odstotno gospodarsko rast, inflacija pa naj bi bila 5,2-odstotna. Največ, kar štiri točke, k inflaciji v Sloveniji prispevajo visoke cene nafte in hrane. Če se bodo trenutna gibanja cen nafte in hrane nadaljevala, bo umirjanje inflacije bistveno počasnejše, je dejal direktor Umarja Boštjan Vasle in dodal, da se je rast cen začela prenašati tudi na tiste skupine proizvodov, ki niso neposredno povezane z dogajanji na svetovnih trgih. Potres, ki je dopoldne prizadel kitajsko pokrajino Sečuan, je pod seboj pokopal 900 učencev. Otroke je pod seboj pokopala osnovna šola, ki se je zrušila zaradi tresočih se tal. Samo v pokrajini Sečuan je v potresu umrlo najmanj 107 ljudi, več kot 34 pa je bilo ranjenih. Deset ljudi je umrlo tudi v pokrajini Gansu, najmanj 14 pa je hudo ranjenih. Oblasti se bojijo, da bi se število mrtvih zaradi vse več zgradb, ki se rušijo v pokrajini Sečuan in njeni okolici, lahko nevarno povečalo, reševalci pa do nekaterih območij zaradi prevelike škode ne morejo. Prekinjene so tudi telefonske zve ze. Iz čebelarske zveze so sporočili, da je bila nepravilna uporaba fito-farmacevtskih sredstev vzrok tudi za sobotni pomor čebel v okolici Domžal. Na območju nekaj kvadratnih kilometrov je bilo pomorjenih 7 odstotkov čebeljih družin. Čebelarji sumijo, da seje to zgodilo zaradi škropljenja oljne ogrščice. ČZS je na nevarnost opozarjal že lani in je nasprotoval sprejetju novele zakona o fitofarmacevtskih sredstvih; ta omogoča, da so čebelam nevarna sredstva dostopnejša vrtičkarjem in manjšim kmetijskim pridelovalcem, vrtnarjem, urejevalcem parkov, grobov, igrišč za golf. Torek, 13. maja Jasno je postalo, da novi kazenski zakonik, ki ga je veto DS-ja vrnil v parlament, pred vnovičnim odločanjem poslancev nima podpore matičnega odbora. Za sklep, da je zakonik ustrezen, je na odboru za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje glasovalo sedem poslancev koalicije, vzdržal pa se je poslanec DeSUS-a Franc Žnidaršič. En glas je torej zmanjkal za sprejetje sklepa. Žnidaršič je tudi napovedal, da se bo DeSUS glasovanja na seji DZ-ja vzdržal, saj menijo, da glede kazenskega zakonika ne bi smelo priti do tako velike razklanosti stroke. Oglasila se je varuhinja Zdenka Čebašek Travnik, ki je dejala, da odločitev Ministrstva za notranje zadeve, da ne izvrši sodne odločbe v primeru Gazvoda, pomeni napad na pravno državo. Varuhinja človekovih pravic je dodala, da je Antonu Gazvodi, ki mu je policija pred desetimi leti nezakonito požgala nasad konoplje, država dolžna izplačati sredstva, ki jih je določilo sodišče, ne glede na revizijo, ki jo je vložilo ministrstvo za notranje zadeve. Za izdelavo vinjet so na Dars prispele štiri ponudbe. Oddali so jo Cetis, Epitex A. G., KIG in Riko-Optaglio. Najugodnejša je ponudba zadnjega. Ponudbena cena celjskega Cetisa je 2.383.680 evrov, švicarskega Epitexa 1.017.414 evrov, iškega KIG-a 2.546.160 evrov in slovensko-češkega konzorcija Riko-Optaglio 995.040 evrov. Pristojna komisija, ki jo vodi Marija Bukovec Marovt, naj bi čim prej izbrala najugodnejšo ponudbo, merilo za izbor pa je ponujena cena. V mestu Jaipur je po poročanju indijske televizije v šestih eksplozijah bomb umrlo najmanj 80 ljudi. Eksplozije v bližini zgodovinskega spomenika naj bi se zgodile ravno v času, ko se je v okolici zadrževalo veliko ljudi. Tamkajšnji vodja policije je dejal, da je šlo za teroristični napad, število žrtev pa bi lahko, kot poročajo indijski mediji, še naraslo. žabjor perspektiva 1 Ste peti v čakalni vrsti Katja Ošljak Pozdravljeni! Poklicali ste podjetje ABC. Trenutno so vsi operaterji zasedeni. Ste peti v čakalni vrsti. Predvidena čakalna doba je dve minuti. Prosimo, počakajte na prostega operaterja. Tiririririri, lalalala, tralala ... Trenutno so vsi operaterji zasedeni. Ste drugi v čakalni vrsti. Predvidena čakalna doba je trideset sekund. Prosimo, počakajte na prostega operaterja. Tiririririri, lalalala, tralala ... Delovno mesto številka 10. Cin, cin, cin. Dober dan, tukaj Jana, prosim? Uvod vam zagotovo zveni zelo znano, saj je praktično nemogoče, da bi v 21. stoletju dočakali še tako zgodnja leta svoje pismenosti, ne da bi se do tedaj srečali z glasovi telefonskega avtomata. Povejte mi, kam sploh lahko še človek pokliče, ne da se mu oglasi odzivnik? Morda najdete v svojem telefonskem imeniku kakega starokopitnega znanca (kot sem jaz), ki zapriseženo odklanja te storitve, zagotovo pa je neuporabnikov telefonskih odzivnikov zunaj kroga vaših prijateljev zelo malo. Kličete zdravstveni dom, avtomobilski servis, center za reklamacije, številko za naročanje rojstnodnevnih tort, kupujete vstopnice za kino, plačujete račune, iščete sosedovo telefonsko številko, ker vam zamaka v kopalnici, ali... kličete ponudnika informacijsko komunikacijske tehnologije (saj veste, kadar vam internet ne dela). Prav slednji so običajno najbolj napredni. Prijazen glas vam odpre vrata digitalne sprejemnice in našteje možnosti, ki so voljo. Kot zakleto med naštetimi elektronskimi vrati, kijih odpirajo izbrane tipke na vaši telefonski številčnici, ni takih, da bi v njih prepoznali možnost za rešitev svoje težave. Pač pritisnete nekaj in dobite nekoga, ki se predstavi kot, recimo mu, Janez. Ta vam pojasni, da ste napačno klicali, in vas bo preusmeril na oddelek za tehnično pomoč uporabnikom. Spet zvoni in javi se Andrej, ki mu znova opišete, katere lučke na modemu gorijo in katere utripajo. Ker je Andrej že zelo dolgo v službi, vas vljudno odslovi z opravičilom in polresnico, da na omrežju potekajo nadgradnje. Prepričan je, da bo čez pol ure vse delovalo, sicer pa le pokličite nazaj. Hja, takrat bo njegovega delov-nika že konec in se bo z vami morala ukvarjati Marjeta z nočne izmene. Tako, Andrej opravi svoje, vi pa obsedite pri računalniku in buljite v modem, kdaj se bo spet prižgala zelena lučka ... Klicni centri so bili izumljeni z namenom, da bi uporabnikom olajšali dostop storitev oziroma informacij v zvezi s kupljenimi storitvami/izdelki. A resnica je taka, da so prevečkrat vse kaj drugega kot to. Izrodili so se v neprebojno ograjo, ki odgovorne v podjetjih varuje pred vprašanji, pripombami in pritožbami kupcev ali naročnikov. Hale telefonskih operaterjev dvigujejo slušalke tulečih telefonov in igrajo vloge prijaznih hostes. Vedno zvenijo, kot da želijo resnično pomagati, in se ne pustijo sprovocirati zaradi izpadov jeznih klicate-ljev. Hkrati pa dejansko ničesar ne storijo; po navadi nimajo dovolj podatkov, ne znajo pomagati, ne vedo, kdo je odgovorna oseba, ničesar ne morejo zagotoviti. Samo predvidevajo in skupaj z vami upajo, da bo npr. izklop in ponovni vklop modema težave čudežno odpravil. Saj dostikrat jih res, a to samo zato, ker preigravajo scenarije "velike verjetnosti". Zato pa so tako neučinkoviti, kadar jih človek pokliče zaradi težave, za katero ne najde odgvora v priročnikih, na internetu ali pri znancih. Takrat scenariji "pogostih uporabniških napak" odpadejo in uporabniki postajamo nejevoljni, ko ugotovimo, da Janja na drugi strani nima pojma, kaj naj vam svetuje. Samo blebeta in išče izgovore zase, za podjetje, ki jo hrani. Kontaktni centri so se izrodili v pravo nasprotje od pričakovanega. Namesto da bi povezovali uporabnika s ponudnikom, med njima gradijo zid. Namesto da bi reševali zagate kupcev, vse bolj odmikajo prodajalce od dejanskega stika s potrošniki, ki z nakupi investirajo v njihovo podjetje. A to ne zaradi tega, ker bi bil klicni center sam po sebi nekaj slabega, ampak po mojem mnenju bolj zato, ker je podjetniška kultura pri nas ... No, mnogi je nimajo. VABILO k p r i p r i p r a v i lokalnega programa razvoja mladih v MO Velenje za obdobje petih let Svet MO Velenje je sprejel odlok o mladinskem delu v MOV (Uradni vestnik, 13/07), v katerem je zapisano, da Mladinski svet lokalne skupnosti in Mladinski center (ter ostale zainteresirane mladinske organizacije) pripravijo lokalni program razvoja mladih v MOV. Vabimo vas na prvo srečanje zainteresiranih ciljnih javnosti za pripravo lokalnega programa. Srečanje bo v ponedeljek. 19. maja 2008. ob 15.00 uri v prostorih Kunigunde Regionalnega multimedijskega centra Kunigunda. GOSPODARSTVO Brez ustreznega orodja ni dobrega izdelka Orodjarstvo j e staro toliko kot Gorenje, 15 let pa j e organizirano kot samostojno podjetje Gorenje Orodjarna - S pridobitvijo novih prostorskih zmogljivosti in sodobno opremo napovedujejo še hitrejši in uspešnejši razvoj Mira Zakošek Gorenje Orodjarna je danes srednje veliko podjetje v 100-odstotni lasti skupine Gorenje. Zaposluje 211 delavcev (od tega 35 v razvoju) in ustvari okoli 213 milijonov evrov letnih prihodkov. Kot samostojno podjetje deluje 15 let. Ta jubilej so prejšnji teden obeležili z odprtjem posodobljenih in dvakrat večjih sodobno urejenih proizvodnih prostorov. Nanje so po besedah direktorja dr. Blaža Nardi-na zelo ponosni. »Lahko rečem, da smo največja orodjarna v Sloveniji, pa tudi širši regiji. Poznani smo po tem, da znamo oblikovati orodja za preoblikovanje pločevine, brizganje plastike, termoformiranje, stiroporno emba la žo in meril ne sis te me za potrebe kontrole in testiranja funkcionalnih lastnosti električnih aparatov. Naša vizija pa je postati orodjarna za izdelavo orodij, ki bodo proizvajala izdelke, ki se bodo vozili po vsej Evropi, ali pa izdelke, ki bodo prisotni praktično v vsakem gospodinjstvu po celem svetu. Zadovoljevati skušamo potrebe, ki jih kupci od nas pričakujejo. Veči- na naj brž sploh ne ve, da že sedaj ustvarimo večino prihodkov s storitvami za avtomobilsko industrijo, beli tehniki pa pripada le še od 35 do 40 odstotkov.« Orodjarstvo ima v Gorenju dolgo tradicijo, kako pa je prišlo do oblikovanja samostojnega podjetja za to dejavnost? »Orodjarstvo ima v Gore nju res dolgo tradicijo, saj je bilo prisotno že povsem na začetku proizvodnje gospodinjskih aparatov, kar je seveda razumljivo, saj ni mogoče niti enega izdelka izdelati brez ustreznih orodij. Tako so zgodnji začetki proizvodnje Gorenja temeljili na spretnih rokah in pameti orodjarjev. Na njihovih osnovah seje orodjarska dejavnost razvijala kot podporna dejavnost preko procesne tehnike, procesne opreme ... beležila je vzpone in padce, leta 1993 pa so jo združili v samostojnem podjetju, ki se je hitro in uspešno razvijalo. Seveda so bile tudi težave, a lahko rečem, da smo ponosni na to, da ima mo orodjarno, ki pro -slavlja 15-letnico delovanja kot samostojna družba, predvsem pa »V bistvu že pred tem. Orodjarna je delala tudi za kupce zunaj skupine Gorenje, ampak v manjšem obsegu. Seveda pa smo se s svojo stavljajo zavidljiv tržni delež v slovenskem prostoru.« Petnajstletnica je za vas prelomni trenutek. Za svoje delo ste prido- Nove prostore so namenu predali (z leve): član uprave Franc Košec, direktor Gorenja Orodjarne dr. Blaž Nardin in predsednik uprave Gorenja mag. Franjo Bobinac. tili za nas odlični prostori, ki so nam obetali dodaten razvoj orod-jarstva. Ko je bila v lanskem letu sprejeta tudi strategija razvoja orodjarstva, smo seveda lahko začeli razmišljati predvsem o tem, kako to novo pridobitev, novo halo zapolniti, da bomo lahko proizvodni proces optimalno izpeljali. Najprej smo začeli temeljito obnovo hale, ki je bila prej prilagojena drugačni proizvodnji. V celoti smo obnovili tlake, kanalizacijo, zamenjali elektroinštalacije, računalniške napeljave, postavili nove dvigal-ne proge . Sedaj imamo halo, ki nam je vsem v ponos, in mis lim, da nam daje odlič ne pogoje za delo, tako da bomo lahko delali še hitreje in bolje.« Verjetno ste še bolj kot na same prostore ponosni na sodobno opremo? »To nenehno posodabljamo. V zadnjih dveh letih smo vanjo vložili sko raj dva milijo na evrov. Obnova hale nas je recimo stala le približno pol milijona evrov. Še posebej naj ome nim sodob no laser sko opre mo ( med dru gim pet osni laser), ki nam omogoča izdelavo na to, da imamo pred sabo jasno začrtano uspešno prihodnost.« Pred 15 leti ste torej postali samostojno tržno naravnano podjetje, ste takrat začeli iskati tudi zunanje kup ce? samostojnostjo in pridobitvijo statusa pravne osebe dobro zavedli, da se moramo obnašati tržno, da potrebujemo nove kupce. To ni bilo lahko. A smo uspeli, pridobili smo si zaupanje in naša orodja pred- bili kar podvojene prostorske zmogljivosti, ki ste jih uredili v nekdanji hali Indopa, ki se je preselil v Šoštanj. »Ko je Indop zgradil nove prostore v Šoštanju, so se tukaj spros- Med slovesnostjo prototipnih izdelkov iz pločevine. Dokupili smo nekaj manjših obdelovalnih strojev, ki nam dodatno večajo zmogljivosti. Do avgusta bomo uredili velik obdelovalni center, ki bo tudi ena večjih investicij v zadnjih letih. Prav tako se lahko pohvalimo z računalniško opremo za 3D modeliranje in CNC programiranje. S temi tehnološkimi posodobitvami bomo pridobili čas, kar pomeni, da bomo orodja izdelovali hitreje. Kupci jih bodo tako dobili prej in lahko tudi hitreje uvedli v proizvodnjo. Na letni ravni bomo naše zmogljivosti povečali za približno 14.000 delovnih ur." Pravite, da je vaša razvojna strategija jasno zastavljena. In kakšna je? "Vsega vam seveda ne bom razkril. Kot sem že dejal, želimo postati orodjarna, ki bo izdelovala orodja, katerih izdelki se bodo vozili po celem svetu in bodo pri sot ni v vsakem gospodinjstvu. To lahko doseže mo samo tako, da bo vsak od nas dobro opravil svojo nalogo. Vsak delavec je kot veslač s svojim veslom, ki pa ga mora usmerjati v skupnem taktu. Zadovoljiti moramo zahteve lastnikov po dobičkonosnem poslovanju, na drugi strani pa kupce, ki od nas pričakujejo kakovostna orodja, in to v čim krajšem času. Prepričani smo, da ima orodjarstvo v Sloveniji veliko perspektivo in se bo širilo. To velja seveda tudi za nas. Mi smo v zadnjih letih zaposlili 16 novih strokovnjakov s področja orodjarstva, širili se bomo tudi v prihodnje. Računam, da nas bo kmalu 220.« Orodjarstvo je ena tistih dejavnosti, ki daje precej visoko dodano vrednost? »Res je, ta je tudi precej višja od povprečja v skupini Gorenje. Na delavca jo dosegamo v višini 34.000 evrov, kar pomeni veliko možnosti razvoja. Seveda pa je treba poudariti, da predstavlja v strukturi stroškov izjemno velik delež delo in je zaradi tega posledično stopnja dobičkonosnosti nižja, dose ga mo jo v viši ni od 3 do 5 odstotkov na letni ravni.« Iscejo se Premogovnikovi najboljši Zaposleni so največje bogastvo vsakega podjetja -Ob četrtkih ura odprtih vrat direktorja Milena Krstič - Planinc Velenje - V dobrih podjetjih se zavedajo, da brez pravih kadrov ni uspeha, zato jih nagrajujejo na različne načine. Mnogim denarna stimulacija ni na prvem mestu, čeprav je pomembna, številnim več pomenijo dobri odnosi in pohvale, ki so jih za opravljeno delo deležni, nekaterim je spodbuda to, da jih kdo sploh opazil, da delajo dobro, drugače, bolje. V Poslovnem sistemu Premogovnik Velenje so se zato odločili, da bodo izbirali najboljše med dobrimi. Uprava Premogovnika je razpisala nagra- do za najboljšega sodelavca oziroma sodelavko v Premogovniku Velenje in njegovih družbah: HTZ, RGP, PV Invest in Gost ter nagrado za najboljšo delovno skupino. Predloge, ki morajo biti utemeljeni, bo komisija za nagrade sprejemala do 31. maja.Tako bodo orodjem, s katerimi zaposlene motivirajo (nagrajevanje, izobraževanje, varno delo, možnost razvoja, varnost zaposlitve ...), dodali še eno. Ob tem pa v Premogovniku Velenje stavijo tudi na dobro komunikacijo na vseh ravneh. K temu želi prispevati tudi direktor Poslovnega sistema dr. Milan Medved, ki je 8. maja prvič odprl vrata svoje pisarne za vse tiste zaposlene, ki imajo vprašanje, predlog, pobudo, morda težavo, pa je v svojih delovnih okoljih ne morejo razrešiti. »Za take pogovore sem si rezerviral četrtke med 6.30 in 7.30 uro. Čeprav čarobne palice za razreševanje težav nimam, sem zaposlenim pripravljen prisluhniti in jim po svojih močeh pomagati, kjer lahko,« pravi. Kukovičeva prodala svojo petino Esotecha Velenje, 13. maja - Ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič naj ne bi bila več med lastniki družbe Esotech. 21,83-odstotni delež naj bi prodala sedmim menedžerjem družbe. Robert Hudournik, Bogdan Špegel, Drago Pavlič, Iztok Hrastel, Miran Špes, Boštjan Žigon in predsednik uprave Marko Ško ber ne naj bi tako sami ali preko podjetja Delta Orel, ki je v njihovi večinski lasti, zdaj obvladovali okoli 60 odstotkov Eso-techa. Informacijo, s katero je postregel torkov časopis Dnevnik, smo želeli preveriti v Esote-chu, vendar so bili vsi, ki bi jo lahko potrdili, službeno odstotni. Rudarski inšpektorji pri varnosti ugotavljajo pozitivne trende V rudarstvu in premogovništvu kljub vsem ukrepom in preventivnemu delovanju obstajajo potencialne nevarnosti, ki lahko postanejo izredni dogodki Velenje, 12. maja - 7. maja je bila v Premogovniku Velenje redna obravnava letnega poročila Rudarske inšpekcije RS z oceno stanja varnosti in zdravja pri delu v slovenskem rudarstvu in premogovništvu za leto 2007. Rudarska inšpekcija pregleduje vse obrate s podzemnim pridobivanjem surovin dvakrat na leto, enkrat na leto pa predstavi tudi letno poročilo, ki ga sestavi na osnovi poročil o stanju varstva in zdravja pri delu v posameznih podjetjih in na podlagi lastnih ugotovitev. Kot je pove dal glav ni rudarski inšpektor Anton Planinc, je pri dajanju ocene stanja varnosti treba biti paz- ljiv, ker kljub vsem ukrepom in preventivnemu delovanju v rudarstvu in premogovništvu še vedno obstajajo potencialne nevarnosti, ki lahko kadarkoli postanejo izredni dogodki. Glede stanja na področju varnosti in zdravja pri delu v Premogovniku Velenje je dejal, da je podjetje v zadnjem desetletju na ravni, ko izvaja ukrepe za preprečevanje potencialnih nevarnosti. Inšpektorji ob tem poudarjajo, daje treba še naprej razvijati tehnološke postopke, skrbeti za usposabljanje zaposlenih, strokovno projektirati in izvajati vse predpisane ukrepe za varnost in zdravje zaposlenih ter delovanje stalno izboljševati. V slovenskem rudarstvu in premogovništvu so očitni trije trendi zmanjševanja: števila aktivnih podjetij, zapos le nih in nezgod pri delu. Aktivna sta še dva premogovnika, to sta Premogovnik Velenje in Rudnik Trbovlje-Hrastnik. V obeh je inšpekcija zabeležila trend zmanjševanja števila nezgod. Za to je, poudarja Planinc, več razlogov, osnovna pa sta, da v obeh podjetjih izvajajo preventivne ukrepe na vseh področjih in da so izvajalci del usposobljeni za varno delo. Več obratov je v zapiranju. To sta kovinska rudnika Mežica in Idrija, premogovniki Zagorje, Senovo in Kani-žarica, rudnik urana Zirovski vrh ter naftno-plinske vrtine. Anton Planinc: »V panogi smo v letu 2007 gle de na leto 2006 zabe leži li manjše število nezgod. Lani jih je bilo 215, leto prej 250, še leta 1995 pa jih je bilo okoli 900. Ob zmanjševanju obratov in števila zaposlenih v rudarstvu in premogovništvu, lani je bilo zapos le nih oko li 4.000, pa se pove ču-je količina nekaterih pridobljenih mineralnih surovin, na primer tehničnega kamna, količina premoga pa se že 15 let vrti oko li 5 milijo nov ton.« Tudi tehnični direktor Premogovnika Velenje mag. Marjan Kolenc je bil zadovoljen z ugotovitvami rudarske inšpekcije: »Poročilo nam pokaže stanje v slovenskem rudarstvu in premogovništvu, mi pa se lahko primerjamo z drugimi podjetji v naši panogi in z gospodarstvom nasploh, z inšpektorji pa na takšnem srečanju razpravljamo tudi o odprtih vprašanjih pri zakonodaji in na tistih področjih, ki jih inšpektorji med letom posebej pozorno spremljajo.« "»HAS jR Jg. 4 - .. fx \ Č ? ¡Ú u de"i _ Priznanja inn agrade zao snovnošolskem lader aziskovalce... Gibanje - zgodba o uspehu Kljub strogim merilom letos nagrajenih kar 60 odstotkov oddanih raziskovalnih nalog -Veliko razlogov za ponos - V 25 letih v gibanju sodelovalo 1837 mladih raziskovalcev, izdelali pa so 907 raziskovalnih nalog Tatjana Podgoršek Velenje, 6. maja - V domu kulture v Velenju so na zaključni prireditvi letošnjega gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline podelili priznanja ter nagrade avtorjem najboljših nalog. Tokratna podelitev je bila še posebej slovesna, saj mineva 25 let od začetkov gibanja, ki je prerasel okvire doline. Predsednik programskega sveta gibanja mag. Marjan Penšek je na slovesnosti med drugim dejal, da je gibanje v četrt stoletju doseglo vsaj tri zastavljene cilje: popestrilo je monoton šolski program, omogočilo mladim, ki želijo več, da to pokažejo, in dolgoročni razvoj širše družbe. Veliko je razlogov za ponos. »Ponosni smo na 1837 mladih raziskovalcev, ki so v 25 letih gibanja izdelali 907 raziskovalnih nalog. Pri tem jim je stalo ob strani več kot 900 mentorjev, ki jim je sodelovanje v gibanju tako kot za mla de svoj stven izziv. Ponos ni smo na veliko število priznanj z republiških srečanj mladih raziskovalcev, na celostno podobo gibanja, s katero se lah ko mla di poistovetijo, na sodoben način komuniciranja, na tiste, ki gibanje financirajo (občine Vele nje, Šoš tanj in Šmart no ob Paki).« Ponosni so tudi na zbornik, kije letos barven, obsežnejši, njegova vsebina pa je razdeljena na dva dela: prvi je posvečen 25-let-nici gibanja, ki vse od začetkov deluje pod okriljem Šolskega centra Velenje ŠCV), v drugem delu pa so povzetki raziskovalnih nalog, ki so jih izdelali mladi raziskovalci v šolskem letu 2007/2008. Penšek je izrazil zadovoljstvo, ker ima gibanje še vedno takšen naboj, kot ga je ime lo na začet ku, kar je dobro. »Razvoj pušča vrsto odprtih vprašanj in iskanje odgovorov nanje je eden od zelo pomembnih vsebin tega gibanja,« je še poudaril Marjan Penšek. DobitnikiB ergmandeljca Po mnenju velenjskega župana Srečka Meha je gibanje zgodba o uspehu, ki jo nadaljujejo že 25 let. Glede na uresničene cilje ter dosežke ni bojazni, da je ne bi nadaljevali tudi v prihodnje. Darko Menih, župan Občine Šoštanj, je mladim raz iskoval cem zaže lel, da bi tudi v prihodnje z znanjem strli čim več orehov, izkušnje pa koristno uporabili tudi v nadaljnjem življenju. Podžupan Občine Šmartno ob Paki Janko Avberšek pa se je, tako kot njegova predhodnika, zahvalil mladim raziskovalcem, ker so prosti čas porabili za raziskovalno delo. Doc. dr. Tone Ravnikar je v ime- nu ocenjevalnih komisij povedal, da je letošnje gibanje ohranilo kakovostno raven, kar med drugim dokazuje tudi to, da je nagrajenih kar 60 odstotkov vseh oddanih nalog. Po njegovem prepričanju je v letih gibanje delovanja naredilo ogromen korak, pridobilo pomen in prestiž. Mladi raziskovalci so »elita«, pred katerimi je uspešna kariera. Na jubilejni prireditvi gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline so podelili spominska priznanja tudi nekaterim posameznikom, ki so pripomogli k razvoju in razcvetu dejavnosti mladih: podelili so jim zaščitni znak gibanja - Bergmandeljca. Prvega je prejel glavni »krivec« za gibanje in takratni direktor Centra srednjih šol Velenje mag. Drago Šulek, predsedniki programih svetov gibanja Vane Gošnik, Štefka Kordež, mag. Marjan Penšek, mag. Franc Avberšek in Irena Pilih, kije koordinirala aktivnosti v gibanju 19 let. Prisotni v dvorani so zaploskali tudi Šolskemu centru Velenje, kije pred nedavnim prejel zlato priznanje za razvoj in delo na področju mladih raziskovalcev v Šaleški dolini, ki ga je podelila Zveza za tehnično kulturo Slovenije. Slovesnost so s kulturnim programom popestrili kvartet Rondo velenjske glasbene šole, učenci osnovne šole Šmartno ob Paki ter Marko Mandic, tudi sam nekoč mlad raziskovalec, danes pa uspešen igralec. Summit motors Ljubljana, Flajšmanova 3, 1000 Ljubljana Preizkusite svoj prihodnji avto Morda vam ga celo podarimo j Ford flota ponovno prihaja v vašo bližino. Ne zamudite enkratne priložnosti za testiranje različnih Fordovih modeiovvozii in se prepričajte o izjemnosti njihove vozne dinamike med 17. aprilom in 26. junijem po vsej Sloveniji. Sodelujte v žrebanju za glavno nagrado, družinski izlet s FordS MAXom v EuroDisney Pariz. Presenečenje pa smo pripravili tudi za kupce in morda boste prav vi tisti, ki mu bomo povrnili celotno kupnino za novega Forda. 16. 17. maj, Avtomarket Rebernik, Podvelka 19. 21. maj, AC Mlakar, Velenje Prijave na testno vožnjo in informacije na 080 88 76. FordFlota Feel the difference Nagrajene raziskovalne naloge V letošnjem gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline je programski svet gibanja prejel 37 raziskovalnih nalog, kar je četrtino več kot lani. Od tega so jih 21 izdelali osnovnošolci, 16 pa srednješolci. Skupaj so popisali 1990 strani. Med osnovnošolskimi raziskovalnimi nalogami jih je nagrado prejelo 14, med srednješolskimi pa 8. Nagrajene osnovnošolske naloge: bronasto priznanje: Pa se je zgodilo - prva menstruacija, avtorici: Urška Katanec, Hana Videmšek (OŠ Šoštanj); Angleški lomilci jezika, avtorici: Mojca Lebe-ničnik, Blažka Felicijan (OŠ Vransko -Tabor); »Cockney sleng«, avtorja: Thys Grobelnik in Eva Mavrič (OŠ Vransko-Tabor); Vpliv Kož lja na življe nje Velenj ča nov, avto ri ci: Ana Mest nik, Špe la Mestnik (OŠ Gorica Velenje); Živali v frazemih. Koliko jih poznamo?, avtorja: LucijaAnžel in Blaž Sitar ( OŠ Pol ze la); Živeti s hibo, avtor: Ivan Ribežl (OŠ Nazarje); srebrno priznanje: Spomladi 2009 175 let šole v Šmartnem ob Paki, avtorici: Janja Kamenik in Monika Pod-vratnik (OŠ Šmartno ob Paki); Ali nas e-gradiva motivirajo?, avtorici: Karin Konečnik, Mira Vučenovič (OŠ Gorica Velenje); Energetski varčevalni račun, avtorja: Miha Lam pret, Jernej Kata nec ( OŠ Šoštanj); Jezik, v katerem si najstniki dopisujejo po MSN-ju, avtorici: _ Tina Korošec, Anja Silovšek (OŠ Polzela); Prehodnost pločnikov in dostopnost objektov v javni rabi v Vele nju, avto ri ci: Sara Potoč nik, Ana Vojnovic (OŠ Gustava Šiliha Velenje); Uporaba nakupovalnih vrečk in njihova razgradnja v tleh, avtorici: Manca Dremel, Tjaša Her-lah (OŠ Gustava Šiliha Velenje); zlato priznanje: MP3 predvajal-nik, prijatelj ali sovražnik mojemu sluhu?, avtorja: Niky Grabant, Maruša Rihar (OŠ Gustava Šiliha Velenje); Nagrobne sveče - odpadek, avtorja: Vesna Arlič, Srečko Terzič (OŠ Livada Velenje). Nagrajene srednješolske naloge: bronasto priznanje: »Frizi-ranje » mopeda - da ali ne?, avtorja: Nejc Zager, Davor Želez-nik (ŠCV, Poklicna in tehniška strojna šola); Od usnja do čevlja, avtorji: Stojan Zagoričnik, David Avberšek, Aleš Gašper; RFID identifikacija, avtor: Klemen Glušič; Terarij, avtorja: Jure Prikeržnik, Zala Pia Lipičnik (vsi ŠCV, Poklica in tehniška elektro in računalniška šola); srebrno priznanje: Virtualna borza Forex, avtor: Jani Jovan (ŠCV, Splošna in strokovna gim na zi ja); Pomen in vlo ga recep-tivne turistične agencije pri uresničevanju razvoja turizma v Saša regiji, avtorice: Tjaša Kolenc, Alma Avdic, Jana Hrnčič (ŠCV, Poklicna in tehniška šola za storitvene dejavnosti); Ugotavljanje genotoksičnosti metil tetra-butil etra (MTBE) z Alliumtestom, avtorica: Ana Špes (ŠCV, Splošna in strokovna gimnazija); zlato priznanje: Med kot naravni antibiotik, avtorica: Sandra Hasic (ŠCV, Splošna in strokovna gim-na zi ja). Avtorji osnovnošolskih raziskovalnih nalog so za nagra do preje li MP3 predvajalnik, jutri (v petek) pa bodo odšli še na izlet, avtorji nagrajenih srednješolskih nalog pa poleg MP3 pred va jal ni ka še denar no nagra do. VROČA TEMA Uhajajo zadeve iz rok in komu? V občini Šmartno ob Paki naj bi se dogajale nečednosti pri prodaji kmetijskih zemljišč -Poleg »lokalnega mogotca« Novalija Mumonoviča vpleteni še zadruga, župan, občinski tajnik, inšpekcijske službe, upravna enota ...? TatjanaP odgoršek Za uvod najprej tole: v našem uredništvu smo se dogovorili, da praviloma anonimnih pisem ne bomo objavljali oziroma raziskovali njihovih vsebin. Ker pa se o vsebini tega, ki smo ga prejeli v uredništvu, med ljudmi v občini Šmartno ob Paki veliko govori, in ker so o njem pisali nekateri častniki, smo pravilo »prekršili«, tudi zara di tega, da bi zadeve vsaj malo razjasnili. Sedaj pa k vsebini: že pred približno štirimi leti je v občini Šmartno ob Paki dvignila precej prahu med nekaterimi tukajšnjimi občani izgradnja stanovanjskih hiš v Paški vasi, ob ces ti Šmart no ob Paki-Gorenje. Vse od takrat dalje ne manjka namigov o nečednih poslih pri prodaji kmetijskih zemljišč. Naposled je v nekatera uredništva prišlo še anonimno pismo, v katerih avtorica (kot je zapisala, se ni podpisala zato, ker se boji groženj zase in svoje otroke) med drugim prosi za razjasnitev nepravilnosti pri trgovanju z omenjenimi nepremičninami na območju spodnjega toka reke Pake. V ospredju zgodbe so Novalija Muminovič (znan po tem, da kupuje nezazid-ljiva zemljišča, jih potem uspešno spreminja v zazidljiva, za katere po hitrem postopku pridobiva gradbena dovoljenja za gradnjo hiš, ki jih nato pro da), šmar ški župan, tamkajšnji občinski tajnik, v nadaljevanju pisma pa tudi inšpekcijske službe ter Upravna enota Velenje. Kako lahko nekdo gradi brez vsakršne dokumentacije? V anonimnem pismu se avtorica sprašuje, zakaj ni pred 4 leti občina uveljavila predkupne pravice pri prodaji zemljišča v Paški vasi ob cesti Šmartno ob Paki-Gorenje. Namesto tega je od nakupa odstopila, zemljišče pa je kasneje kupil Novalija Muminovič in zgradil stanovanjske hiše. V naselju Gavce -po navedbah avtorice pisma - hiše celo niso imele gradbenih dovoljenj vse do vselitve. Za potrebe gradnje je investitor posekal del gozda, ki bi ga moral pogozditi, a ga še ni. Do sumljivih poslov naj bi znova pri šlo pri naku pu kmetij -skega zemljišča v Paški vasi med reko Pako in železniško progo. Tu naj bi se na raz pis prijavi la tudi Kmetijska zadruga Šaleška dolina, ki je imela zaradi kakovosti zemlje predkupno pravico, vendar pa naj bi ji Muminovič nakazil 40 tisoč evrov, daje odstopila od nakupa zemljišča. Za ta znesek naj bi kmetijska zadruga Muminoviču izdala račun za urejanje okolice, s plačilom računa pa naj bi omenjeni v res ni ci pla čal pod kup ni no. »Kako je mogo če, da bo kmetij ska zemlja prve kategorije, ki je hkrati tudi poplavno območje, kar naenkrat postala zazidljiva za približno 40 stanovanjskih hiš. Ali je mogoče, da Novalija s svojimi podkupninami in grožnjami poleg občine obvladuje tudi Upravno enoto Velenje, ki izdaja ustrezna dovoljenja? Menim, da je v Sloveniji dovolj inšpekcij skih služb, ven dar v tem primeru bežijo od odgovornosti in si zatiskajo obe očesi. V sklopu tega projekta naj bi bila sumljiva tudi gradnja mostu čez reko Pako v neposredni bližini trase plinovoda Šentrupert-Šoštanj.« In še: »Novalija je - na primer - svojemu protikandidatu za nakup zemljišča grozil tudi verbalno.« Po navedbah v pismu naj bi omenjeni pred nedavnim kupil v Paški vasi in Gorenju zemljišči, na katerih že gradi stanovanjski hiši, seveda brez vsake tisti, ki lažejo z določenim namenom ali pa prefinjeni manip-ulatorji. Da bo Muminovič kar tako zgradil 40 hiš, je seveda čista izmišljotina. Gradil bo le tam, kjer so že stali objekti. Po veljavnem prostorskem aktu za to območje drugje gradnja za zdaj tudi ni možna. Še več - pooblaščenka občine je zavrnila vlogo gospoda, ki pa ima pravico voditi postopke drugače. Nadalje - tudi če bi bilo res tisto o prodaji moje hiše in selitvi v Sloven- kov sestaviti zgodbico, ki se avtorjem zdi zanimiva - pač ne gre. O tem, da je v občini mogoča sprememba namembnosti zemljišča čez noč, pa tole pojasnilo: o vsaki pobudi zanjo na osnovi strokovnih podlag, ki jih pripravijo usposobljeni urbanisti, odloča preko 30 pristojnih nosilcev urejanja prostora. Pri tem je vloga občine zanemarljiva,« je še pojasnil Gregor Petrovič. ča občina v postopku sprejemanja prostorskih aktov. Pet stanovanjskih hiš v Gavcah je zgrajenih na podlagi gradbenih dovoljenj, kijih je izdala Upravna enota Velenje v letu 2006. Nadzor nad sečnjo opravlja goz darska inšpekcija.« Kot še navaja, gradbena inšpekcija ni pristojna za ugotavljanje nepravilnosti pri gradnji, ki se še ni začela. Zazidljivost zemljišč in pogoje določa občina v postopku sprejemanja prostorskih aktov, pogoje gradnje pa tudi upravna enota v postopku izdaje gradbenih dovoljenj. To velja tudi za zemljišča, ki so imela pred spremembo namembnosti kmetijsko rabo, kakor tudi na poplavnih območjih. Glede domnevne gradnje stanovanj skih hiš brez dokumentacije v vasi Gorenje in v Paški vasi v inšpektoratu niso prejeli prijave, zato inšpekcijski postopek ni bil uve den. Alojz Podgoršek: "Avtorica anonimke se ni upala podpisati ne zaradi »groženj« in strahu, ampak zaradi laži, ki jih trosi. Ve, da to nosi za sabo tožbe, in tega se boji." dokumentacije. Poseben člen pri nečednih poslih naj bi bil občinski tajnik Gregor Petrovič in njegovo »bypass« podjetje oziroma podjetje njegove mame. Kot navaja anonimka, naj bi si lastnik zemljišča neuspešno prizadeval za spremembo njegove namembnosti, po prodaji Petroviču pa je sprememba takoj uspela. Županje, po mnenju avtorice pisma, majhna riba, vendar ima v vseh zgodbah pomembno vlogo. »Ali je ustrahovan ali pa dobro podkupljen? Dejal je, da bo po koncu mandata svojo kmetijo prodal Muminoviču, ta pa mu bo v zameno zgradil hišo v Slovenskih Konjicah. Kljub temu da po časo pi su in še marsikje oznanja svojo poštenost in nedolžnost, je globoko zabredel,« še navaja avtorica pisma in se hkrati sprašuje, kako lahko nekdo brez vsakršne dokumentacije gradi in počne, kar mu je volja. »Pro sim za razkritje stanja v občini, saj zadeve uhajajo iz rok.« »Ne vem, kaj je ljudem?« Navedbe iz anonimnega pisma smo najprej preverili pri županu občine Šmartno ob Paki Alojzu Podgoršku. »Ne vem, kaj je ljudem,« se je odzval in nadaljeval, »nimam več ne volje, ne energije, časa in še česa za odgovore na takšna podla podtikanja.« Pa vendarle nam je pojasnil, daje na licitaciji za nakup zemljišča v Paški vasi ob cesti Šmartno ob Pak-Gorenje občina odstopila zato, ker je po določilih sveta lahko licitiral le do 3,4 milijona takratnih tolarjev, sam je ne glede na to nadaljeval še do 3,8 milijona, dlje ne. To lahko potrdita dva krajana Paške vasi, ki sta tudi sodelovala na licitaciji.»Tisto, da lahko občina čez noč spreminja namembnost zemljišč, lahko trdijo samo Gregor Petrovič: "Daleč od tega, da bi se sprememba namembnosti zemljišča lahko zgodila čez noč." ske Konjice, je povsem moja stvar. So pa anonimke čudovit način za blatenje človeka, ne da se ti lahko kaj zgodi.To počenjajo ljudje z nizkimi človeškimi in moralnimi lastnostmi. Ko mi bo prvi dokazal kakršnokoli podkupnino, bom takoj odšel s položaja. Očitno pač nekateri ne prenesejo uspešnega župano-vanja, razvoja kraja in velikih investicij, ki so se zgodile. To očitno bode v oči in nekaterim para dušo ter srce. Če bi ti ljudje imeli poštene namene, bi stvar predali organom pre-gona, kar si tudi sam iskreno želim, pa čeprav bi v svoji nemoči spet govorili, da tam, kjer je dim, je tudi ogenj.« Kot je še poudaril Podgoršek, se občina ne ukvarja s prodajo in nakupom nepremičnin. Zanje nima na voljo denarja. Je pa pričakoval, da bodo zemljišča med reko Pako in železniško progo kupili kmetje, zadruga. Na vprašanje, kako daje naenkrat na voljo toliko gradbenih parcel, pa je Alojz Podgoršek odgovoril, da je v občini ogromno zazidljivih parcel, ki jih lastniki prej niso hoteli prodati. To so storili oziroma storijo takrat, ko zaznajo, da lahko zanje iztržijo želeno ceno. Iz pavšal nih podat kov zgod bi ca, ki se avtorju zdi zanimiva Občinski tajnik Gregor Petrovič je v zvezi z očitki dejal, da je zemljišče v Slatini res kupilo podjetje njegovih staršev od družine Ježov-nik iz Paške vasi. Ze vrsto let naj bi bilo od skupnih blizu 5000 kvadratnih metrov zazidljivih približno 1400 kvadratnih metrov površin. »To dejstvo lahko vsakdo preveri v občin skih pro storskih aktih, ki so vedno na vpogled. Družina Ježov-nik se zadnjih nekaj let res trudi za spremembo namembnosti zemljišča, ki ga ima prav tako v Slatinah, vendar gre za drugo zemljišče. Kar tako - iz pavšalnih podat- Ivo Drev: "Urejanje površin je ena od dejavnosti zadruge." »Reševa ti zadevo preko sodišča ni bil naš inte res« Ivo Drev, direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina, je v pogovoru potrdil navedbe, ki jih je že dal enemu od častnikov: da se je zadruga prijavila na razpis za prodajo na 80 tisoč evrov ocenjenega zemljišča, a naj bi zanj Muminovič (po njegovih podatkih) ponudil dvakrat več in na koncu za zemljišče dejansko plačal 160 tisoč evrov. »Če bi hoteli zemljišče kupiti po ceni, določeni v razpisu, bi zadevo morali reševati preko sodišča, kar pa ni bil naš interes. Tudi 80 tisoč evrov bi bil za zadrugo velik finančni zalogaj.« Glede na očitke o plačilu 40 tisoč evrov pa je Drev dejal, da za Muminovi-ča res urejajo nekaj površin, za kar dobijo plačilo, saj je to ena od dejavnosti zadruge. Nenazadnje pa Muminovič pri njih kupuje gradbeni material, vendar nobena od teh stvari ni povezana z nakupom zemljišča v Paški vasi. Tako kot župan je tudi Drev pričakoval, da se bodo za nakup zemljišč potegovali tamkajšnji kmetje. Odgovor inšpekcij skih služb Z vprašanji, kako je z navedbami o zatiskanju oči in bežanju od odgovornosti gradbene inšpekcije pri nečedni prodaji zemljišč v občini Šmartno ob Paki, smo se obrnili še na gradbenega inšpektorja v Velenju. Ta nas je napotil v Celje h Mir-jani Vengust, slednja pa nam je pojasnila, da imajo na Inšpektoratu RS za okolje in prostor za odgovore na takšna vprašanja zadolženo tiskovno predstavnico. Helena Lov-še Vrhovec z omenjenega inšpektorata je takole odgovorila na naša vprašanja: »Gradbena inšpekcija nima pristojnosti nadzo ra spreminjanja nezazidljivih zemljišč v zazidljiva. Namembnost zemljišč dolo- Novalija Mumonovič: "Mene prijavijo takoj, ko samo stopim iz avtomobila na parcelo, na kateri se še nič ne dogaja." Očit ke odloč no zavračajo Brigita Mernik z Upravne enote Velenje, kjer smo prav tako preverjali navedbe iz pisma, je povedala, da Upravna enota Velenje izdaja gradbena dovoljenja na osnovi veljavnih planskih aktov, ki jih sprejemajo občine. »Očitke o podkupnini v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj odločno zavračamo, in poudarjamo, da vse stranke obravnavamo enako in nikogar ne favoriziramo v smislu hitrejše pridobitve gradbenega dovoljenja. V skladu z zakonodajo si prizadevamo za hitro in zakonito reševanje vseh zadev in v čim večje zadovoljstvo strank.Po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, kar gradbeno dovoljenje je, ima pravico vsakdo, tako pravne kot fizične osebe, ne da bi pri tem morale izkazovati kakršenkoli pravni interes. Na Upravni enoti Velenje si bomo še najprej prizadevali zagotavljati čim boljšo obveščenost javnosti o svojem delu, saj ta to pravico ima .« »Avto ri ca ano nim ke je ...« Lokalni mogotec Novalija Muminovič, kot ga je označila avtorica anonimke, je v pogovoru odločno zavrnil sleherne očitke. »Ob njih se lahko samo nasmehnem ter se hkrati čudim, da se ljudje spuščajo tako nizko. Mislim, da imam prav, če rečem, da je avtor pis ma velik idiot. Zgodbe o podkupovanju imajo svoj izvor v hinavščini, favši-ji. Avtorico pisma in tudi druge, če jih kaj zanima, naj pridejo in me vprašajo. Za ničemer se ne skrivam, vsakomur sem dostopen. Na terenu sem od jutra do večera.« Kot je pojasnil, na licitaciji za nakup parcel ob cesti Šmartno ob Paki-Gorenje ni bil sam, ampak sta se prijavila še dva. Hotel je odstopiti od nakupa v korist obči- ne. Ker pa tega ni storil drugi, kije dvigoval ceno, je vztrajal. O gradnji hiš v Gavcah obstajajo zapisniki z ogleda inšpekcijskih služb, datumi, kdaj je pridobil zanje gradbena dovoljenja in pod kakšnimi pogoji. Za spodnji dve hiši so načrti drugačni kot za zgornje tri. Odvodnjavanje je res morda nekoliko šibka točka, vendar ima manjše naselje zgrajeno mini čistilno napravo, ki očisti vodo do 95 odstotkov. »Glede zemljišč med reko Pako in železniško progo ter spor ne izgrad nje mos tu v Paški vasi, ki naj bi ga gradil v sumljivih okoliščinah, pa navajam naslednja dejstva: za omenjeno območje imam dva načrta: enega predstavljajo objekti, ki sem jih porušil in na teh parce lah gra dim nove. Gre za šest hiš. Na ostalem zemljišču pa je predvidena izgradnja doma za varstvo odraslih z varovanimi stanovanji, rekreacijski center, manjša trgovina in morda še kaj. Odvisno od tega, kaj bo dopu ščal pro s-tor. O tem se bomo dogovarjali s strokovnjaki in občino. Vendar so to za zdaj še računi brez krčmarja. Kaj bo nasta lo na ome nje nem območju, bo namreč odvisno od uspešnosti naše pobude oziroma vloge za spremembo namembnosti zemljišča. Sedaj pripravljamo skupaj z za to usposobljenimi strokovnjaki strokovne podlage. V postopku sodelujem kot približno 90 drugih občanov, ki prav tako želijo spremeniti namembnost svojih zemljišč. Od kod do kod sega poplavno območje, je nazorno razvidno na karti poplavnega območja. Za izgradnjo spornega mostu bom imel do konca meseca zbrano vso potrebno dokumentacijo. Pogoje za to sta določila Agencija RS za okolje in prostor ter Agencija RS za ceste. Občina pri tem nima nič. V projekt nih pogojih jas no piše, da mora biti dvopasovni z 1,5 metrov širokim pločnikom. Most bo tako širok 7,5 metra. Naložba bo stala pol milijona evrov, zanjo pa sem se odlo čil zato, ker moram urediti dostop do šestih hiš, ki jih gradim na drugačen, bolj prometno varen način.« Na očitek o obvladovanju z grožnjami je Muminovič dejal: "Ob takih izjavah se počutim užaljenega, saj izpadem kot mafijec. Nimam besed. Nihče me ne vpraša o izsiljevanju, ki sem ga bil deležen pri izgrad nji hiše v sre diš ču Šmartnega ob Paki in višini plačane odškodnine zato, ker se objekt zgradil nekoliko bliže meji. Pa še o drugih odškodninah." Muminovič pravi, da je morda res ekspert za pridobitev gradbenega dovoljenja. To pa zato, ker ima 24 ur na dan čas za urejanje potrebne dokumentacije. Ko mu na upravni enoti povedo, kaj še mora predložiti in plačati, to stori še isti trenutek, manjkajoče papirje pa dostavi naslednji dan. »To je moj posel, od tega živim. Podjetje je registrirano za nakup, prodajo in posredovanje nepremičnin.« O zemljiščih v Paški vasi in Gore nju, ki naj bi jih kupil pred nedavnim, je povedal, da so njihovi lastniki drugi. Je pa pred nedavnim kupil v Gorenju del objekta, v katerem imata prostore manjša trgovina in radio. Tu namerava urediti nekaj stanovanj in objekt olepšati. Iz pridobljenih informacij bi človek tež ko oce nil, da se v zve zi z nepremičninami v Šmartnem ob Paki dogajajo kakšne nečednosti. Je pa očitno nekdo nekomu trn v peti zaradi takšnih in drugačnih zamer ali pa je eden od tiste množice, ki težko razume čase, v katerih živimo. ""HAS Šoštanj se je postavil na Dunaju! V elitnem razstavišču Akademije upodabljajočih umetnosti na Dunaju pripravili imenitno svečanost ob odprtju razstave rojaka, slovenskega kiparja Ivana Napotnika iz Zavodenj -Naklonjenost kiparju in »kulturnemu« prihodu Šoštanja v Evropo pokazali številni Milena Krstič - Planine Rektor dr. Stephan Sehmidt-Wulffen je bil navdušen. Šoštanj, Dunaj, 8. maja - Dva polna avtobusa Šoštanjčanov in njihovih gostov, med njimi je bil poleg šoštanjskega poslanca Draga Korena posebej opažen mozirski Jakob Presečnik, je v četrtkovem zgodnjem dopoldnevu iz Šoštanja in Velenja krenilo proti Dunaju na odprtje razstave plastik slovenskega kiparja, šoštanjskega rojaka Ivana Napotnika. Župan Darko Menih je na poti tja (še) zadržano žarel. Razumljivo. Bilje na trnih. Kako se bo izteklo, kako je razstavo pripravila in postavila ekipa, kije za ta večer v cesarskem mestu garala dva dni, ob postavitvi pa morala poskrbeti še za tisoč in en organizacijski zalogaj? Direktorica občinske uprave Darja Medved, direktor Zavoda za kulturo Kajetan Čop s sodelavko Miloj-ko Komprej, koordinator vsega, kar se je na Dunaju dogajalo, pa naj je šlo za stike z naj vid nej ši mi predstavniki dunaj ske ga kulturnega življenja, vodenja otvoritvenega večera, prevajanja ali zgolj logistike, pa je bil Matjaž Čer-novšek. In ob njih še številni drugi, ki smo jih po krivici spregledali. Se zavedamo. Pa se žal vseh ne da našteti. Omeniti pa je treba gospo, ki je na Dunaju ni bilo, je pa že mesece prej iz občinske stavbe tja vlekla niti - Alenko Verbič z občinskih družbenih dejavnosti. »Občina Šoštanj je dolžna promovirati tako velikega umetnika, kot je bil Napotnik,« je njen stavek (še) z novinarske konference pred tem v Šoštanju. Pa se vrnimo še za hip na enega od dveh avtobusov. Bo otvoritvena svečanost dovolj dobra za razvajeno dunajsko publiko? Vprašanje seje porajalo vsem, ki so na dveh sedežih pred seboj zrli v dobro zavit 34. eksponat razstave, »Egipčanko«, nad katero sta bdeli Tina in Suzana. Nekako je Narodna galerija kljub številnim proš-njam, celo z najvišjih instanc, ni in ni ... No, ampak to -predvsem kako so zadrego potem rešili - naj bo zgodba za kdaj drugič. Za kakšno drugo priložnost. Pravzaprav ocvirek. Kot naj bo priložnost za kako drugo zgodbo to, ali je bil Ivan Napotnik prvi častni občan Šoštanja ali ne. Da ne, je zatrjeval Viki Kojc. Da je to pomota, ki pa veličini Napotnika v ničemer ne škodi. Razstava, kije del velike pregledne razstave pred dvema letoma, na dveh lokacijah, v Ljubljani in v Velenju, avtoric mag. Milene Koren - Božiček iz Galerije Velenje in mag. Mojce Jenko iz Narodne galerije Ljubljana, obiskovalcem ponuja na ogled 33 kipov dunajskega obdobja Ivana Napotnika, 25 prosto stoječih in 8 reliefov. In že omenjeno Egipčanko. Na istem avtobusu je bil del nastopajočih, Oktet TEŠ in Zmago Štih. Njegova harmonika je bila varno spravljena in dobro uglašena, kot seje izkazalo kasneje v programu. »Oh, kako je vam fajn, ko so z vami pevci, pa še harmonikar,« so na prvem postanku bolj za šalo kot zares godrnjali potniki prvega avtobusa. Niso pa vedeli, da so vsi ti kar Če vas zanese na Dunaj ... Razstava bo odprta do 25. maja v osrednjem razstavišču Akademije upodabljajočih umetnosti (Akademie der bildenden Künste Wien), v razstavišču, v kateri je na začetku 20. stoletja kot eden najbolj nadarjenih študentov pridobival znanja in svojo akademsko izobrazbo Ivan Napotnik (1888 - 1960). Na raz stavi so ves čas pri sot ni sloven ski štu den-tje, ki študirajo na Dunaju in ki skrbno beležijo (tudi) obisk razstave. Razstavo je odprl šoštanjski župan Otvoritev razstave je potekala v četrtek, 8. maja zvečer. Popotnico razstavi sta v slavnostnih nagovorih izrekla rektor Akademije upodabljajočih umetnosti na Dunaju dr. Stephan Schmidt-Wulffen in direktor Direktorata za kulturno dediščino Ministrstva za kulturo Republike Slovenije dr. Damjan Prelovšek. Umetnikovo življenje in delo je predstavila mag. Milena Koren-Božiček, razstavo pa je slavnostno odprl župan Občine Šoštanj Darko Menih. S svečanosti; v ospredju dr. Damjan Prelovšek z ministrstva za kulturo. Odlična in odločna »dunajska« ekipa, ki je poskrbela za vse: Milojka Komprej, mag. Milena Koren - Božiček, mag. Mojca Jenko, Darja Medved v prvi vrsti ter Matjaž Črnovšek in Kajetan Čop v drugi. tiho ... Štih seje pomenkoval z Vladom Vrbičem. Nekdaj je v Velenju vodil velik zavod, ki je nosil Napotnikovo ime. Oktet pa se je pustil kar dolgo nagovarjati, da je potem eno, bili sta pravzaprav dve, le zapel. Za vajo. Šlo je za del izvrstnega -pohvalil ga je tudi od otvoritev razvajeni rektor Akademije upodabljajočih umetnosti dr. Stephan Schmidt - Wulffen, programa, v katerem sta poleg okteta in Zmaga Štiha nastopili še Špela Križan (flavta) in Tina Žerdin (harfa) ter dodali dogodku prav posebno milo zvenečo žlahtnost. Preprosto lepo je bilo tisti večer na Dunaju. Že zaradi Šoštanjčanov, ki so prišli tja, da ne zamudijo prvovrstnega dogodka. Čestitke so deževale. Ni ga bilo, ki bi iskreno ne hvalil. Še manj, ki bi mu bilo žal, da se je podal na ne ravno lahko pot. Kakšno gospo so po povratku gotovo pošteno bolele noge. Sploh, če je obula čevelj ce s (pre)visoko peto. S takimi (petami, ne gospemi) je bilo nič koliko težav po tlakovanem dvorišču Štefanove cerkve ali Hun-dertwasseijeve arhitekturne mojstrovine. Organizatorji so namreč poskrbeli, da so si obiskovalci razstave lahko pred otvoritvijo od blizu pogledali nekaj znamenitosti mesta, v katerega so prišli. Rena- Promocija slovenske kulture v EU Občina Šoštanj kot nosilec projekta in Zavod za kulturo Šoštanj kot prijavitelj sta del sredstev za razstavo pridobila na razpisu Mini-strstva za kulturo Republike Slovenije za promocijo slovenske kulture v tujini, del so primaknili donatorji. Pomembno vlogo pri pridobitvi uglednih razstaviščnih prostorov na Dunaju pa je odigralo Veleposlaništvo Republike Avstrije v Sloveniji in izredna naklonjenost ter angažiranje veleposlanika dr. Valentina Inzka. ta in Dejan sta bila pri razlagi zgodovinskih dejstev prizanesljiva. Se pravi ne predolga in tudi v 13. stoletje, kamor gredo vodniki radi, nista (za)šla. Na poti nazaj, po otvoritvi, je župan Darko Menih (že) odkrito žarel. Bilo je še bolje, kot je pričakoval. Bilo je enostavno na nivoju. Majhen Šoštanj se je postavil pred velikim Dunajem! Ni ga bilo, med udeleženci, ki se ga dogodek ne bi dotaknil. Kaj dotaknil?! Ganil. Razvoj Urban Novak Glede na mojo trenutno prisotnost v rodnem mestu mi je med zadnjim obiskom bolj po naključju prišla v roke publikacija, ki jo je izdala Mestna občina Velenje in ki je v meni vzbudila zanimanje. Publikacija ima naslov Razvoj in verjetno jo je večina vas že pred časom spoznala ter prelistala. V zgoščenih besedah opisuje projekte, ki že tečejo ali pa še bodo stekli v Velenju: od projektov na socialnem področju do pravih projektov, ki vključujejo razvoj in gradnjo objektov. Najprej mi je v oči padlo borno grafično oblikovanje zbornika. Po mojem mnenju kar malo žaljivo do vseh občanov ali pa vsaj do tistih, ki kaj dajo na lepoto in estetiko predmetov okoli nas. Človek bi mislil, da bi se vsaj za takšen pomemben zbornik potrudili in izdali res lep izdelek. A bolj kot oblika je zanimiva vsebina. Na prvi pogled (in verjetno tudi v resnici) je to bolj politična ali pa vsaj marketinš-ka poteza. A projekti, ki jih skriva zbornik, bodo (če bodo realizirani) pomembno prispevali h kvaliteti bivanja v mestu. Glede na to, da so to pomembne odločitve tako za mesto kot za tiste, ki v mestu prebivajo, bi v imenu transparentnosti pričakoval bolj pogoste izdaje takšnih zbornikov, zato je to prvo izdajo vsekakor potrebno pozitivno pozdraviti. Nova lokacija in novi objekt avtobusne postaje Velenje je vsekakor pomemben projekt, ki bo, upam da, uspel razbremeniti promet okoli Rdeče dvorane in predvsem prinesel v mestu sodoben objekt z veliko javnimi površinami. Izgradnja tako imenovanega vodnega parka je prav tako nujno potrebna, saj je prav žalostno, da mesto s tako velikimi sladkovodnimi površinami v svoji bližini nima bolj urejenega vodnega parka. Potem je predvidena tudi ureditev in obnova mestne vile Biance, ki že precej časa na povračilo svojega sijaja (glede na to, da je poleg tega projekta znakec EU, kar pomeni, da denar priteka iz EU, je to eden projektov, ki bodo tudi dejansko ugledali luč sveta). Pa izgradnja in ureditev skakalnega centra, stanovanjska gradnja, nakupovalno središče Trebuša, poslovni center na Gorici na mestu nekdanjega Merxa, izgradnja krožišč, izgradnja parkirnih hiš v mestu, izgradnja nove mestne tržnice, izgradnja podhodov pod Šaleško cesto, obnova in ureditev Mladinskega hotela v Domu učencev in izgradnja slavne hitre ceste na Koroško ter še bi lahko našteval. Moram priznati, da je takole na prvi pogled tudi mene impresioniral seznam predvidenih projektov. Takšne sezname poznam precej dobro iz glasila, ki ga redno izdaja naša bela prestolnica in v katerem se prav tako zna pohvaliti, kaj vse je že ali pa še bo naredila za svoje meščane. Vendar se v obeh primerih zdi, kot da so ti zborniki namenjeni bolj obveščanju meščanov o izvršenih dejstvih kot pa obveščanju o možnostih za sodelovanje ali pa o možnostih, ki jih ti projekti prinašajo. Ker se seveda zainteresirana javnost nima možnosti resno vključiti v vse projekte, so ti bolj predmet dogovora med občino in investitorji. O čemer nas potem tako prijazno obvestijo z ličnim zbornikom. Upam, da bodo ti projekti realizirani v čim večjem obsegu, saj se, vsaj sodeč po tem zborniku, Velenju obeta precej živahna prihodnost. Če se bodo namreč uresničili, potem bo Velenje v obdboju 2008-2012postalo eno samo gradbišče. To vsekakor ni sporno, saj je potrebno izkoristiti zagon, ki v mestu očitno narašča, in tako pridobiti nove zmogljivosti. Vendar po mojem mnenju ostaja vprašanje, kako vse te projekte napajati in jih ohranjati pri življenju. Da se bodo trgovske in poslovne cone prijele in preživele v današjem svetu kapitala, skoraj ne gre dvomiti. A kaj je s projekti, ki so vezani na socialno in kulturno življenje v mestu in s tem neposredno na meščane? Za uspešen zagon projekta, ki je vezan tudi na socialno življenje prebivalcev, pa je le potrebna najprej kritična masa ljudi in nato tudi širše zastavljen projekt. Kaj je namreč lepa hiša, če nima v sebi kvalitetnega življenja. Nič drugega kot prazna lupina. Kar nas zopet pripelje k vprašanju odhoda mladih iz doline. Kljub drzno zastavljenim projektom očitno še vedno ni zadosti perspektive za tiste, ki se ukvarjajo z bolj socialnimi ali umetniškimi poklici. Iskreno upam in želim, da bo odgovornim uspelo uresničiti vsaj polovico predstavljenega v zborniku, saj bo to velik prispevek k mestnemu utripu. Če jim uspe rešiti še vprašanja perspektive mladih, ki danes odhajajo iz doline, potem so resnično na konju. In kdo ve, mogoče se bo kdo od kod iz širnega sveta res vrnil v mesto. Kdo ve, mogoče tudi jaz, da mi ne bo treba kolumen pisati v belem svetu ... 107,8 MHz ^DOjSKO IDO i£\S(°)pnsR0l M®X5W Tutankamon in Dunaj Glasbene novičke Vsako leto se pogovarjamo o širjenju obzorij z udeležbo na seminarjih, tečajih, z ogledom kakšnih zanimivosti. Bolj kot minula leta smo od besed k dejanjem priešli letos. Tako smo novinarji, mode-ratorji na Radiu Velenje in naši propagandisti že preživeli enega od sobotnih dopoldnevov na tečaju šole Ide Baš in dopolnili znanje o izgovorjavi najrazličnejših izpeljank iz drugih jezikov, o pravilni rabi »novodobnih« besed in še o čem. Komentar: ne bi škodil še kakšen takšen tečaj. Minuli petek pa smo se odpravili na poučno ekskurzijo na Dunaj, na ogled zanimive razstave Tutankamon - o zlatem faraonu, ki osvaja srca po vsem svetu. Velja za eno najslavnejših in naj privlačnejših osebnosti starega Egipta. Njegovo grobnico so odkrili šel leta 1922. Izkoristili smo priložnost, ki se ponudi zelo, zelo redko, in se na lastna oči ter ušesa prepričali o tem, o čemer smo brali ali so nam pripovedovali v šoli. Na razstavi so namreč na ogled zakladi, ki presegajo okvire predstavljivega in ponujajo sijoč pogled v preteklost. Poleg te razstave so nekateri »skočili« še na dan prej odprto razstavo del kiparja Ivana Napotnika iz Šoštanja. Naslednja izobraževalna zadeva? O njej pa kdaj kas neje. ■ Tp, foto vos ¿Mb ... na kratko... BILLYSI Na izpraznjeno mesto bobnarja v skupini Billysi je sedel Roman Ratej, bobnar, ki je z ruskima zvezdnicama T.A.T.U. nastopal na številnih svetovnih odrih. Po osmih letih se je vrnil v domovino, v skupino pa je vskočil tudi na račun prijateljstva s Sergejem Pobegajlom, s katerim sta bila nekaj časa sostanovalca v Los Angelesu. KATALENA Skupina Katalena pravkar končuje svoj četrti album z naslovom Cvik cvak!, ki bo izšel v drugi polovici meseca maja. Album je v celoti posvečen rezijanske-mu glasbenemu izročilu, občinstvu pa ga bodo predstavili 28. maja na festivalu Druga godba v ljubljanskih Križankah. LEELOOJAMAIS Skupina je za nekaj časa prekinila z nastopi v živo. Razlog za to je trenutno majhno zanimanje organizatorjev za njihove nastope in šolske obveznosti, ki jih ima njihova pevka v času mature. Pavza bo trajala predvidoma do jeseni. BOHEM Skupina Bohem, ki se pripravlja na izid težko pričakovanega albuma Manifest ljubezni, predstavlja nov singl z naslovom Romanca. Nov album, ki bo izšel konec maja, je nastal pod producentsko taktirko priznanega Andrea eFFe. LAST DAY HERE Celjska glasbena skupina Last Day Here je prejela vabilo organizatorja Adria Rock festivala, ki se bo odvijal od 29. do 31. maja v Nišu. Na tem festivalu bodo poleg nekaterih skupin s področja bivše Jugoslavije nastopila tudi velika glasbena imena, kot so The Scorpions, Whites-nake, Sonata Arctica, Pro-Pain in drugi ... 18. DMK - PRIREDITVE Ta konec tedna, v petek, od 21. ure naprej bo v Mladinskem centru Velenje metal koncert s skupinama Kaoz in Toymaker. Na drugi strani, v Max klubu, bo Layds night z Mrigom in DJ Ninjo. V soboto pa čaka vse ljubitelje elektronske glasbe presenečenje. Elektronski spektakel bo pred Mladinskim centrom Velenje potekal od 15. ure naprej. Za mešalno mizo bo nastopil velenjski guru House Mouse in mladi Dj-ji, med katerimi sta tudi Tonske in Karner. PESEMT EDNA NAR ADIUV ELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30. 1. MADONNA-Feat. JUSTIN TIMBERLAKE - 4 Minutes 2. KATIE MELUA - If Lights Go Out 3. JASON MRAZ - I'm Yours Konec aprila je Madonna izdala svoj novi album Hard Candy. Prvi single z njenega sicer že enajstega studijskega albuma je skladba 4 Minutes, ki jo je posnela skupaj z Justinom Timberlakeom. Justin je tudi sicer sodeloval kot soavtor in producent nekaterih skladb na albumu, Madonna pa je po snemanju dejala, da je bilo sodelovanje z njim pravi užitek. Rebeka je že v Beogradu Slovenska predstavnica na tekmovanju za pesem Evrovizije Rebeka Dremelj je odpotovala v Beograd. Z njo so odpotovali vokalist ji, ZDA, Veliki Britaniji, Franciji, Avstraliji in na Japonskem. N'čse ne premakne m ke Sandra Feketija, Jelena Majic in Marina Durovic ter plesalca Matej Bedič in Zeljko Božič. Rebeka bo s skladbo Vrag naj vzame nastopila na prvem prediz-boru 20. maja, na katerem se bo Slovenija predstavila kot osma. Obleke za evrovizijski nastop je oblikovala Urša Drofenik. Prenos vseh treh evrovizijskih večerov, 20., 22. in 24. maja, bo mogoče spremljati tudi na programih TV Slovenija, prvi predizbor in finalni izbor pa tudi na Valu 202. Televizijski komentator bo Andrej Hofer, radijska komentatorka pa Aida Kurtovic. Ze 53. tekmovanje za pesem Evrovizije, ki bo potekalo v beograjski Areni, bosta povezovala voditeljica Jovana Jankovic in pevec Zeljko Joksimovic. Lepljiva in sladka turneja Madonna bo pod naslovom Sticky and Sweet 23. avgusta v Car-diffu v Walesu začela še eno svetovno turnejo. V okviru turneje bo poleg Velike Britanije nastopila še v Nemčiji, Franciji, Italiji in na Nizozemskem. Ze 28. avgusta Madonna načrtuje nastop na Olimpijskem stadionu v Berlinu, 4. septembra bo imela koncert v Dusseldorfu in 9. septembra v Frankfurtu na Majni. Madonnina svetovna turneja med drugim zajema koncerte v Nici (26. avgusta), Amsterdamu (2. septembra), Rimu (6. septembra), Londonu (11. septembra) in Parizu (20. septembra), nato pa po severnoameriški celini. Njen zadnji album Hard Candy se je medtem povzpel na prvo mesto glasbenih lestvic že v 27 državah, med njimi v Nemči- Popusti, hitri krediti, takojšnja dobava! PROMOCIJSKA PONUDBA SPALNIC D0RINA ZIDNA POSTELJA DORINA DIM. 140X200 IN 90X200 Pohištvena industrija d.d. Polzela, Polzela 176 a Industrijska prodajalna, tel.: 03/ 70 37 130,70 37 131, e-pošta: ¡nfo@garant.si, maloprodaja@garant.si, www.garant.si Ob 30-letnici skupine Pankrti je minuli petek, 9. maja, pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija izšla posebna CD in DVD izdaja z naslovom Nč se ne premakne. Zgoščenka vključuje 20 skladb, ki so večinoma nastale v zgodnjih letih delovanja skupine. Starim uspešni cam so doda li še skladbi ZK Punk in Zadnja ljubezenska pesem, ki so ju Pankrti marca letos posneli v Studiu 14 Radia Slovenija. DVD prinaša posnetek lanskega decembrskega koncerta v Hali Tivo li ter vide ospota za ome nje ni novi skladbi. Pankrti so sicer v desetih letih delovanja posneli deset albumov in tri kompilacije, v zadnjem času pa so spet precej koncertno aktivni, saj nastopajo po vsej Sloveniji. Po treh letih spet prihaja Dido Britanska glasbenica Dido bo jeseni izdala svoj tretji studijski album. 36-letna pevka je material za nov album pripravljala več kot tri leta, pri tem pa so ji pomagali producent Jona Briona ter številni znani glasbeniki. Med njimi najdemo tudi Briana Ena, Micka Fle-etwooda in njenega brata Rolla Armstronga iz skupine Faithless. Album naj bi na police prodajaln prispel 23. septembra, izšel pa bo pri založbi BMG Sony. Dido je svoj prvi studijski album No Angel izdala leta 1999, dve leti pozneje pa je z njim osvojila svetovne lestvice. V kar 35 državah je dosegel platinasto naklado, skupaj pa so ga doslej prodali v nakladi 15 milijonov izvodov, kar ga uvršča na drugo mesto najbolje prodajanih britanskih albumov v 21. stoletju. Kingstoni vabijo v Tro pi ka na klub Ena naj uspeš nej ših pop sku pin v Sloveniji, skupina Kingston, nas s svojo novo skladbo Tropikana klub opozarja, da je poletje pred vrati. Idrijski prvaki domačega pop-reggaeja nas tokrat z lahkotnimi ritmi in sladkimi rimami vabijo na ples v svoj Tropikana klub. Glasbo in tekst nove skladbe sta kot ponavadi prispevala Dare Kaurič in Zvone Tomac, ki sta odgovorna za vse uspešnice skupine Kingston. Hkrati nova skladba Tropikana klub pomeni tudi napoved novega, že osmega albuma te priljubljene skupine, ki v prihodnjih tednih prihaja na prodajne police. Koncert ob slovenskem predsedovanju EU V torek, 20. maja, ob 20.00 uri bo v domu kulture Velenje koncert The European Movement Jazz Orchestra (EMJO). Nastal je na pobudo Deutscher Musikrat ob začetku predsedovanja Nemčije svetu EU. V času nemškega predsedovanja je nastopal po vsej Nemčiji in v tujini. V času portugalskega predsedovanja sveta EU je nastopal po Portugalski, tokrat pa bo Cankarjev dom skupaj s partnerji priredil šestdnevno gostovanje po Sloveniji s koncerti v Cerknem, v Kopru, Krškem, Mariboru in z zaključkom v Velenju. Umetniški vodja in dirigent orkestra v času predsedovanja Slovenije svetu EU bo mednarodno priznani skladatelj, dirigent in glasbenik Izidor Leitinger. Orkester podaja sodobno in svežo jazzovsko glasbo, ki se napaja iz raznovrstnih jazzovskh tokov. Člani dvajsetčlanskega orkestra iz treh držav so mladi, vrhunsko izšolani jazzovski solisti, v njem pa nastopa poleg našega dirigenta še šest Slovencev: Igor Matkovič na trobenti, Jaka Kopač na saksofonu, Kaja Draksler na klavirju, Jani Moder na kitari ter domačina - Jure Pukl na saksofonu in Robert Jukič na basu. ■ bš r ■ — 1 LESTVICA : —"H mČdmASmmi I ■ I Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. 1. Make up 2 - Ni popolnega 2. Pungartnikov Karl - Regrat swing 3. Bohem - Romanca 4. Puppetz feat. Tomi M. - Naj vidijo 5. Kristina - Nisem tvoja lutka 6. Zaklonišče Prepeva - Nebesa pod Triglavom 7. Čuki - U-u-u 8. Trkaj - Ljubljančanke 9. SoulGreg & 6 Pack Čukur - Nisi ženska zame 10. Rok Predin - Britev , več na: www.radiovelenje.com I ■ I 12 "»HAS 15. maja 2008 ^ Takole so prejšnjo soboto kolegi mučili Rolanda Kali-gara, nekdaj odličnega velenjskega smučarskega skakalca. Smuči mu je komaj šestletnemu fantiču na podplate pripel oče Darko, najprej tudi sam odličen skakalec, nato trener. In sin je na skakalnici vztrajal približno 20 let. Šport mu je v krvi, zato se v zadnjem času vse bolj spoznava tekvondo. Njegov najdaljši polet znaša 176 m, to razdaljo je preletel, ve se, v Planici, največji uspeh pa je dosegel z ekipnim tretjim mestom na svetovnem mladinskem prvenstvu v Italiji. Čez dva dni se bo poslovil od samskega stanu. No, že nekaj časa ni več sam. Saj imata z Vanjo prisrčen parček - dvojčka Tiaro in Nika. »Dejala sva si, da morajo otroci malce zrasti, potem pa bova najino zvezo tudi zakonsko utrdila,« je povedal za Čvek, ki jima z naslednjo mislijo želi še najprej srečo: Kadar se prijateljstvo globoko zakorenini, ga ne more izriniti niti najhujši vihar. ^ Za Alojza Grudna (prvi z leve) v Šmartnem ob Paki (predsednika odbora tamkajšnjih invalidov, vnetega planinca in še kaj) pravijo, da je vedno buden. Slika je zgovoren dokaz, da ni vedno tako. Očitno ga tokrat planinska tematika ne zanima tako, da bi jo moral spremljati še z odprtimi očmi. Je pa zato toliko bolj buden predsednik šmarških upokojencev Franc Tajnšek. Morda zato, ker čaka, kdaj bodo dali besedo gostom, da bo lahko zbrane pozdravil v imenu upokojencev, se zahvalil za povabilo in zaželel še naprej tvornega sodelovanja. J it 4 Jasmina Imširovič je bila v soboto ponosna na mame članov Bošnjaškega mladinskega kulturnega društva, ki so za dobrodelno akcijo pripravile toliko tradicionalnih bošnjaških dobrot, da tistim, ki so prišli v dvorano Nove, res ni bilo žal. Polne mize in okusna hrana so bile všeč tudi direktorju zdravstvenega doma Velenje Jožetu Zupančiču. Njegova žena Margareta je nekaj dobrot kupila tudi za domov. »Veste, kuhati pa znate. Čeprav kot zdravnik ne bi priporočal preveč vaših dobrot, bom danes vesel, če bodo ljudje pojedli vse,« je zaupal Jasmini. Izkupiček je namreč šel v »njegovo« hišo, za nov dializni center. Kapitulacija V Topolšici so v petek počastili kapitulacijo nemških oboroženih sil. Država j e glede tega, da bi morala biti to državna proslava, »kapitulirala«. Roki za cesto V Saši od pristojnih pričal kuj ej o roke nadaljnjih aktivnosti za začetek gradnje hitre ceste. Nekaterim odgovornim menda to ne gre najbolj na roke. Na plin Šoštanjska termoelektrarna je naredila nadaljnji pomemben korak za učinkovitejšo in okolju bolj sprejemljivo prolzvodnjo električne energij e. Nekoč so se ljudle plina lz Teša bali, zdaj plin v Tešu kurijo, da se bodo drugačnega manj bali. Čudno se sliši Kar zadeva poplav ln poplavne varnosti, j e narava vsaj na našem območj u še vedno korak pred državo, ki naj bi poskrbela, da poplav ne bi bilo več. Morda bodo zdaj po napovedih ministra Podobnika, da j e konec let suhih krav, močnejši rn bodo ta problem lažj e »izvlekli«. (Naj)boljši sosed Šmarčani naj bi končno le dobili boljšega ali celo najboljšega soseda. Ne vedo, če bodo to Braslovl čani, ki naj bi vendarle vsaj razpravljali o tem, da bi se Roje priključile šma^ ški občini, najboljši sosed »se bo prej odprl« sredi središča občine. Potopitev Rokometašem ln ljubiteljem rokometa v Velenju se je verj etno morj e za nekaj časa priskutilo. Ob naši obali le potonila njihova ladj a želja. Hitite! Če občine ne bodo pravočasno pripravile protipol plavnih ukrepov, j im bo še tisti denar, ki bi ga lahko dobile »od zgoraj«, splaval po vodi. Plačal pa nič Nekateri gostinci opozarj ajo, da j e vse več gostov, ki se ravnaj o nekako po stari slovenski ljudski pesmi: pil (rn ledel) bi še vsak hudič, plačal pa nič! Nič kaj milo V Gorenju zadnji čas na poslanca Milana Cvikla ne gledaj o nič kaj milo. Novo v Nakupovalnem centru: Butik Urška Butik, ki so ga v Velenju pogrešali - Urška misli tudi na obilnejše postave - Izključno blagovne znamke slovenskih proizvajalcev Velenje - Kletna etaža Nakupovalnega centra je bogatejša za nov butik, ki se ga bodo gotovo razveselili številni. Razlogov za to je več. Predvsem se ga bodo razveselile ženske, ki se doslej zaradi skromne ponudbe izdelkov za močnejše v Velenju skorajda niso mogle obleči modno. V butiku Urška je ženska konfekcija majčk, kostimov, hlač, pletenin, bluz ..., na voljo vse od številke 34 pa vse tja do številke 56! Podobno velja tudi za moške, ki bodo lahko pletenine in srajce izbirali od številke 48 do številke 62. V butik izključno slovenskih blagovnih znamk oblačil, za katere se ve, da niso le modne, ampak tudi kakovostne, sešite predvsem iz naravnih materialov, bodo gotovo radi zahajali mnogi. Na enem mestu bodo lahko segali po izdelkih Šiviljstva M Laško, Mitnice Vransko, Slapnika, Venetija Grosuplje, Šiviljstva Štefi Frankolovo, Mode M Trzin, Julije Metlika... Šivanje po meri, svetovanje kreatorke Butik Urška pa bo nudil tudi šivanje po meri. »Za tiste, ki se ne bodo mogli ali mogle odločiti same pa bo na voljo tudi svetovanje modne kreatorke. Ve se, da smo včasih ljudje premalo samozavestni, da se težko sami od sebe navdušimo nad kako novostjo, da ne vemo, ali bi nam pristajala, morda bi radi spremenili slog oblačenja, pa ne vemo kako ... Vsi ti in seveda tudi tisti, ki bodo morda v dvomu, bodo lahko pri nas dobili konkreten nasvet,« pravi simpatična lastnica butika, Urška Berlak. Da bodo lahko podobo zaokrožili, je v njenem butiku na voljo tudi bižiuterija, šali, rutke, kravate ... Vsak teden se bo v že tako pestri ponudbi našlo še kaj novega. Cene so konkurenčne, spregledati pa ne gre tudi šivanja po meri, brezplačnih popravil pri njih kupljenih oblačil in proti plačilu tudi popravil za vse druge. Za prihajajoče poletje Modni cvetlični vzorci so ujeti v najnovejši kolekciji bluz, kril, kostimčkov... Tu so vedno priljubljene pastelne barve in letošnja kombinacija belo-črne...in seveda hit modna čipka. V Urški lahko sami sestavite kostim po želji, naj bo to hlačni s krilom ali vse troje in tudi v številkah, ki vam odgovarjajo, kombinacija, v kateri boste res zadovoljne. LJUDJE zaLescanski portreti Elfrida Ambrožič Piše: Bojana Špegel Ob rojstvu, 1. septembra leta 1925, v aktivni socialistični družini, sta ji starša dala redko ime Elfrida. V življenju so se ji pomembne stvari večkrat dogajale prav na njen rojstni dan. In ker je bila večina lepih, jih skrbno hrani v spominu. Tega, da jo je mama Hermina Bajtl rodila v delavski koloniji v Hrastniku, na slami, se sicer ne spomni, spomini na otroštvo v tamkajšnjem delavskem domu, centru političnega in kulturnega delovanja, pa so lepi. Oče Jože Kosmos je bil najprej poslovodja in kasneje direktor trgovskega podjetja Potrošnik, tako da pomanjkanja pri hiši ni bilo. Bila je navihano dekle, saj je odraščala med sedmimi sosedovimi fanti. Z njimi se je potepala, kdaj pa kdaj pa tudi stepla. Mama ji je večkrat rekla: »Le kdo bo tebe maral, ko si pa ves čas na drevesu kot Tarzan.« Med fanti, s katerimi je preživela otroštvo in mladost, je bil tudi Stane Dolanc, s katerim sta si ostala prijateljsko naklonjena do njegove smrti. K temu doda: »Bil je dober človek, od srca predan ideji socializma, ki sem jo podpirala tudi sama. Tega ne morem zatajiti, ker bi tako zatajila svoje življenje.« Da njen dekliški priimek Kosmos pomeni »urejeno vesolje«, ji je povedal profesor, ko je začela šolanje na celjski gimnaziji tik pred vojno. Ko se je ta začela, je imela rosnih 16. Pouk na realki so prekinili, kmalu pa je bila sprejeta v nemško gimnazijo. Ko so jo povabili na razgovor, so bodoče dijake v Celju pričakale »hitlerjanske« zastave in nemška beseda. Obrnila se je in odšla domov. Tam je potem pomagala šivati gospe v njeni obrtni delavnici, čeprav je znanje dokončno izpilila šele po upokojitvi. Po nekaj mesecih za šivalnim strojem so jo poklicali v službo na občino Hrastnik, kjer jo je župan večkrat zalotil pri slovenski besedi, ji grozil in končno predal »gestapu«. Po zaporu so jo poslali na prisilno delo v Tezno. V podzemnih delavnicah je morala delati na stružnici, njeni sodelavci pa so bili vojni ujetniki iz Francije. Iz tega delovnega taborišča je pobegnila v partizane, z njo pa je odšla tudi mlajša sestra Erika. Oče je že od leta 1941 pomagal partizanom, leta 1944 pa so ga aretirali in poslali v Dachau. K sreči je preživel, a nekoč krepkega moža je mama po vrnitvi domov okopala v banici za dojenčke. Elfrida je kmalu po prihodu v partizane postala učiteljica Breda. V vasi Mačkovec, kjer je imela prvo učilnico, so jih obkolili Nemci. Rešila jih je kmetica, ki je otroke in Bredo skrila v luknjo za krompir. Potem je postala potujoča učiteljica, kar je bilo veliko bolj varno. Z nahrbtnikom, polnim zvezkov, slovenskih čitank in računic, je hodila od vasi do vasi. Pri varnih hišah se je ustavila in učila domače in sosedove otroke. Po končani vojni si je želela nazaj v gimnazijo, a jo je ravnatelj domače šole prepričal, da se vpiše v tečaj za učiteljice, ki so jih močno potrebovali. Po treh mesecih tečaja je šla lahko v razred, ob delu pa se je izobraževala še tri leta. Učila je v Hrastniku, na Izlakah, v Trbovljah, Ljubljani in Senovem, najlepše spomine pa ima na Primorsko, kjer je bila v vasi Zajelšje prva slovenska učiteljica. Tam so namreč dolga leta Italijani močno zatirali vse Slovence, zato so jo zelo toplo sprejeli. Tik preden je uradno končala šolanje za učiteljico, je spoznala svojega moža. Kot mlad študent rudarstva je prišel na delovno akcijo v rudnik Hrastnik. Elfrida je bila kot sekretarka SKOJ-a zadolžena za pripravo »banketa« za udarnike. Poskrbela je za pravo slovensko večerjo s kranjsko klobaso in živo glasbo. Bilo je kmalu po vojni, in ko jo je Jože Ambrožič vprašal, kje dela, ni upala reči, da je učiteljica, ker še ni ime- la diplome. Po resnici je povedala, da dela v šoli, on pa je mislil, da je tam čistilka. To iskric, ki so se zanetile med njima, ni prav nič omililo. Že kmalu sta zaživela skupaj, pri Ambrožičevih v Ljubljani. Njen mož je bil brat znanega generala Lada Ambrožiča Novljana, življenje in njegovo delovanje pa je lani podrobno popisal njegov sin Lado, ki Elfrido še večkrat obišče. Da je družina Ambrožič prišla živet v Velenje, je bil »kriv« možev poklic. Kot inženir rudarstva je naprej delal na Senovem, kjer se je v okolje vživela tudi Elfrida. Reži-rala je igre za otroke, tudi sama igrala v amaterskem gledališču, ustanovila lutkovni oder in pripravila prvo krvodajalsko akcijo v kraju. Nikoli pa ni bila srečna v Laškem, kjer je kmalu po preselitvi tudi precej zbolela. Ko je njen Jože dobil ponudbo za delo v velenjskem rudniku, niso dolgo oklevali. V mesto, ki ga ima za svoj dom, saj pravi da se že dolgo čuti Velenjčanko, so se preselili 1. septembra 1961. Najmlajša hči Barbara je takrat dopolnila 4, Anda 6, Alenka pa 12 let. V Hartma-novih blokih so se dobro počutili, še bolje pa v hiši sredi mesta, ki so jo leta 1975 zgradili ob reki Paki, kjer Elfrida živi še danes. Njen Jože je bil med glavnimi projektanti na velenjskem rudniku, zato je veliko delal, hčere so rasle in Elfri-da je z veseljem privolila v honorarno delo na velenj-ski Zvezi prijateljev mladine. Začela je 1. septembra 1963. Najprej dvakrat tedensko, a je bilo dela preveč. 1. januarja 1964 je dobila redno zaposlitev in zraven svinčnik, zvezek, računovodsko knjigo in stol v sejni sobi na Zavodu za zaposlovanje. Kasneje je dobila pisarno v občinski hiši. Takrat sta delovali le velenjsko in šoštanjsko društvo, ker pa so se društva prijateljev mladine ustanavljala tudi v drugih krajih, je organizacija hitro rasla. Leta 1980, ko se je Elfrida upokojila, je bilo društev že 10. Njeno delo v zvezi je nedvomno pustilo neizbrisen pečat. Znala je najti ljudi, ki jim je bilo mar za lepši vsakdanjik otrok. Že ob nastopu dela je anketirala učence na šolah in zaposlene v Gorenju, kako se prehranjujejo njihovi otroci, kako živijo, kje so v varstvu ... Anketo je izpolnilo kar 240 delavk. Ko je podatke obdelala, jih je predstavila občinski skupščini in tam so bili navdušeni, s tem pa je prebila tudi led na tem področju. Kmalu so ustanovili 6 različnih komisij za področja dela z otroki - v šolah so poleg malice uvedli tudi kosila. Bila je dolgoletna predsednica otroškega varstva v času intenzivne gradnje vrtcev. Posebno je zadovoljna, da so prvi v Sloveniji začeli z »družinskim varstvom« otrok in prvi pisno protestirali proti obremenjevanju delovnih organizacij. Predlagali so, naj raje zmanjšajo sredstva za JLA, kar je bilo takrat bogokletno. Njena zasluga je tudi, da vrtcev niso gradili pod zemljo, kar je bila ideja enega od arhitektov sodobnega mesta. Začela pa je tudi z novimi dejavnostmi. Na kurir-čkovo pošto ima veliko lepih, tudi smešnih spominov. Organizirala je prve smučarske tečaje in zimovanja. Z Jožetom Melanškom sta šolo smučanja pripravljala na »njegovi« šoli v Belih Vodah, kjer so montirali tudi prvo žičnico. Tudi poletna letovanja otrok ob morju je razvila Elfrida. Najprej so otroci uživali na Malem Lošinju, za kar se je z upravnikom tamkajšnjega počitniškega doma iz Novega Sada dogovorila kar na vlaku. Sledile so kolonije v Novigradu, na Brionih, Baški na Krku, Pacugu. Potem so Velenjčani investirali v nov dom na Debelem Rtiču in dolga leta letovali le tam. »Njena« so tudi novoletna praznovanja z obiskom dedka Mraza, ki so ga oblekli po Gasparijevih razglednicah - uvedla je enotno obdarovanje otrok. Pomagala je pri organizaciji prvega Likovnega sveta otrok v Šoštanju, v njenem času so na zvezi začeli tudi kiparsko kolonijo v Zavodnjah, pa Kajuhovo bralno značko, ki so jo kmalu obogatili z obiski pisateljev in ilustratorjev. Pripravljala je tudi številne odmevne občinske, republiške in mednarodne prireditve. Tako je pripravila Mednarodno otroško vas, ko je Velenje en mesec gostilo mlade iz 11 držav sveta. Nestl Žgank ji je povedal, da so mu v Beogradu rekli, da je s tem projektom naredila več za prepoznavnost Jugoslavije kot mnogi veleposlaniki skupaj. Ideje za projekte so bile v večini njene, imela pa je srečo, da so ji ljudje, šole in vrtci, radi ustregli in priskočili na pomoč. Še danes je prepričana, da so ljudje, ki so pripravljeni prostovoljno delati za otroke, višja stopnja človeka. Družba se ji je za njeno delo oddolžila s kar nekaj priznanji, ki jih skrbno hrani. Zanjo pa je bila vedno največja nagrada sreča v otroških očeh. Danes uživa zasluženo upokojensko življenje. Vesela je, da z njo živita hči Anda in njen sin Peter. Vsako jutro telovadi, rada poklepeta s prijateljicami, družino pa razvaja z dobro domačo kuhinjo. Ceni vse, ki so bili in so ostali »tovariši in tova-rišice«. Ker so ti vedeli, kaj je socialni čut, in to vedo še danes. ■ Sodelovanje v projektu Pro Mobility V šolskem letu 2007/2008 je Šolski center Velenje vključen v pilotni projekt Pro Mobility - Platforms for the Promotion and Support of Qualifying Mobility"- kot edini predstavnik Slovenije. Projekt poteka pod okriljem direktorata EU za izobraževanje. Namen projekta je izvesti dolgotrajnejše poskusno praktično usposabljanje dijakov v podjetjih v tujini v času od enega do treh mesecev s ciljem, da se osvojena znanja in kompetence priznajo v domači šoli. Na Šolskem centru Velenje so na praktičnem usposabljanju z delom gostili dijake iz Avstrije in Nemčije, prav tako pa so iz večih šol Šolskega centra Velenje v Avstrijo in Nemčijo letos vključili 16 dijakinj in dijakov. Poklicna in tehniška elektro in računalniška šola je v letošnjem šolskem letu sodelovala pri dveh usposabljanjih v Avstriji. Na prvem, ki je potekalo januarja in februarja 2008, so sodelovali s tremi dijaki elektrotehniške usmeritve: Blažem Viden-škom, Tomom Ovtaijem in Robi-jem Cinglom. Dijaki so bili en teden na elektro šoli Berufsschule 2 v Na drugem usposabljanju v marcu in aprilu sta sodelovala dva dijaka iz programa računalništva: Rok Avberšek in Tadej Kočnik. Dva ted- izobraževanja v strokovnem izobraževanju, ki v Avstriji temelji na dobrem sodelovanju šol in podjetij. Več časa namenjajo izobraže- Robi Cingl (dijak v programu elektrotehnik elektronik) med programiranjem robota v podjetju Elektro Schneider na sta bila v šoli Berufsschule 1 v Celovcu, naslednja dva tedna pa v podjetju Flextronics International v Althofenu skupaj z avstrijskimi Tadej Kočnik, Rok Avberšek (dijaka računalniške šole iz Velenja), Martina Hohensee (Flextronics International) in Nedeljko Grabant (mentor iz ŠC Velenje) Beljaku in sodelovali pri pouku, naslednje tri tedne pa so se praktično usposabljali v podjetju Elektro Schneider GesmbH. vajenci. Izkušnje, s katerimi se dijaki vračajo v domače okolje, so zelo dobre. Spoznajo drugačen sistem vanju strokovnih vsebin z dodatkom usposa-bljanj v podjetjih. Dijaki kot pomembno izkušnjo izpostavljajo pomen znanja jezikov, saj samo dobro strokovno znanje ne zadošča. Za organizacijo praktičnega izobraževanja v Avstriji je skrbel mentor Poklicne in tehniške elektro in računalniške šole Nedeljko Grabant. Celotno vodenje projekta Pro Mobility pa tako, kot še nekatere druge projekte na ŠC Velenje, vodi in koordinira Miran Papež. Glede na to, da v srednjih strokovnih šolah s prihodnjim šolskim letom uvajajmo prenovljene programe, ki prinašajo tudi praktična usposabljanja v delovnih procesih, je projekt Pro Mobility kot naročen zaradi možnosti praktičnih usposabljanj v državah EU. Ob dolgoročnih ciljih projekta Pro Mobility, ki temelji na priznavanju mobilnosti kot sestavnem delu strategije v poklicnem in strokovnem šolstvu, ŠC Velenje pomembno prispeva v približevanju naših kurikulov z evropskimi. ■ Velik uspeh velenjskih elektrotehnikov in elektrikarjev na državnem tekmovanju Vsako leto potekajo v aprilu državna tekmovanja elektrotehnikov in elektrikarjev, to je bilo letos na Šolskem centru Novo mesto. Letošnje državno tekmovanje elektrotehniških šol Slovenije je bilo tičnih znanjih. Poklicna in tehniška elektro in računalniška šola iz Velenja je podobno, kot že na mnogih predhodnih državnih tekmovanjih, ponovno dosegla zelo lepe posa- Klemen Drev (drugi iz desne) je zmagal v kategoriji elektrotehnikov. Nagrado mu je podelil predsednik skupnosti ravnateljev elektrotehniških šol Slovenije Ivan Ketiš. že 16. tekmovanje elektrikarjev ter 4. tekmovanje elektrotehnikov. Tekmovanja se je udeležilo 15 šol in skupaj 30 tekmovalcev. Dijaki so se preizkušali v teoretičnih in prak- mične in ekipne uspehe, saj so bili tekmovalci v vseh kategorijah na vrhu. Končne uvrstitve velenjskih dijakov so bile: 1. mesto: Klemen Drev (katego- rija elektrotehnik); 3. mesto: Gregor Tjukajev (kategorija elektrikar elektronik); 4. mesto: Marko Flis (kategorija elektrikar energetik); 2. mesto: ekipna razvrstitev. Tovrsten uspeh je rezultat dobrega dela šole, poleg tega se tekmovalci ob pomoči mentorjev v zadnjih treh mesecih poglobljeno pripravljajo na tekmovanje. Na tekmovanju največ šteje funkcionalnost in estetski videz izdelkov, pomembno vlogo pa ima tudi omejen čas, v katerem je potrebno izvesti praktično nalogo. V zadnjem štiriletnem obdobju, odkar šole tekmujejo v navedenih kategorijah, je to drugi najboljši rezultat velenjske šole. Največji uspeh je šola dosegla pred štirimi leti, ko je tekmovanje potekalo v Velenju in so domači tekmovalci dosegli vsa štiri prva mesta. Tovrstna državna tekmovanja predstavljajo dobre primerjave med šolami. Rezultati potrjujejo, da imajo na Poklicni in tehniški elektro in računalniški šoli ŠC Velenje zelo dobre bodoče elektrikarje in elektrotehnike, ki se kalijo ob dobrem delu učiteljev in mentorjev. ■ ^Hjs Pomladno razigran Titov trg Letošnji cvetlični sejem je bil 13. po vrsti, obisk pa rekorden - Prodali tudi vse cvetlične aranžmaje na dobrodelni dražbi -Bogata ponudba na stojnicah, še bogatejši spremljevalni program Bojana Špegel Foto: Stane Vovk Velenje, 10. maj - Pomlad je v Velenju že 13 let zaznamovana tudi s tako imenovanim Cvetličnim sejmom, ki osrednji mestni trg vedno spremeni v cvetlični trg. Orga-nizatoiji - TIC, Festival Velenje, Turistično društvo Velenje in MO Velenje - so letos napolnili okoli 40 stojnic z bogato ponudbo sadik rož in zelenjave ter različnih pridelkov in izdelkov domače in umetnostne obrti. Številni obiskovalci so uživali tudi v kulinarični ponudbi in številnih zanimivih nastopih na cvetličnem odru. Zanje je tudi letos poskrbela Zveza kulturnih organizacij Šaleške doline, v kateri so se potrudili, da so bili gostje na odru raznoliki. Svoje so s projektom »Medkulturni dialog« prispevali tudi dijaki ŠCV, ki so predstavili kulinariko in kulturo treh bivših jugoslovanskih republik. Otroci so uživali v ustvarjalnih delavnicah, ki so jih pripravili na MZPM Velenje, razveselili pa so se tudi razstave malih živali, ki jo je pripravilo velenjsko društvo. Dijaki presenetili z medkulturnim dialogom Pa gremo lepo od začetka. Prvi obiskovalci so se na sejmu začeli zbirati ob odprtju, ob za soboto zgodnji 8. uri, ko je bilo že jasno, da bo dan sončen in topel. Mnogi so tako zgodaj prišli tudi zato, ker se je prejšnja leta dogajalo, da so najlepše sadike rož in zelenjave kar hitro pošle. Letos smo sicer pogrešali nekaj razstavljavlcev in prodajalcev rož in grmovnic iz drugih krajev Slovenije, ki smo se jih v preteklih letih že navadili, vseeno pa ponudba ni bila slaba. In to so znali obiskovalci sejma dobro izkoristiti, saj se je s Titovega trga skoraj vsak vračal vsaj z eno rožo ali sadiko v roki, mnogi pa so se odločali tudi za nakup kmečkih dobrot. Na sejmu se je letos predstavljala tudi Srednja šola za storitvene dejavnosti, ena od šol velenjskega Šolskega centra, ki na sejmu sicer ni sodelovala prvič. So se pa dijaki in njihovi mentorji tokrat toliko bolj potrudili. Projekt, ki so ga pripravili, mi je predstavila ravnateljica šole Mateja Klemenčič: »Tema je bila tokrat medkulturni dialog. Dijaki so pod vodtsvom mentorjev, naših profesorjev, raziskali vse posebnosti Hrvaške, Bosne, Slove- Pridite po svojo bršljanko Na MO Velenje so se odločili, da bodo letos vsakemu gospodinjstvu v občini brezplačno podarili po eno sadiko bršljanke. S tem želijo prispevati k še lepši urejenosti balkonov v mestu. Ker je v občini 11 tisoč gospodinjstev, bodo imeli to soboto med 10. in 12. uro na velenjskem Titovem trgu, kjer bodo delili lončnice, pripravljenih prav toliko. Vsako gospodinjstvo bo v teh dneh dobilo kupon, s katerim bodo lahko prevzeli bršljanko. vreme pomembno pri takih dogodkih.« Izvedeli smo še, da bo na Titovem trgu junija potekal turistični teden, ko naj bi se na trgu veliko dogajalo. Jeseni pa bodo, prav tako tradicionalno, pripravili tudi po letih nekaj mlajši Jesenski sejem, ki je prav tako vedno dobro obiskan. Najdražjo cvetlično kreacijo sta zlicitirala simpatična Miha Ogrizek in Burja Katič. Ta je mami Andreji Katič na koncu "priborila" želeno kreacijo. Zanjo je odštela 130 evrov. V podjetju PUP so letos izdelali 20 čudovitih cvetličnih kreacij. Vse so prodali na dobrodelni dražbi, ki jo je vodil Matevž Čas. Kreacije je predstavljal florist Simon Ogrizek. nije in Srbije. Zato smo se povezali z društvi vseh teh držav, ki so aktivna v Sloveniji. Pobrskali smo po gospodarstvu, ekonomiji, turizmu, kulturi in kulinariki. Ker se v tem projektu predstavljajo tako turistični kot gostinski tehniki, so morali združiti moči in so dobrote, ki jih ponujamo na naših stojnicah, pripravili sami.« Ker vemo, da v Velenju živi veliko narodov in narodnosti bivše Jugoslavije, kar velja tudi za dijake ŠCV, me je zanimalo, ali je bil zanje projekt prijeten izziv. »To je bil odličen izziv, saj se je vsak nekje našel, zato so toliko bolj s srcem delali v njem. Dijaki so zelo zadovoljni, saj niso pričakovali tako velikega obiska na naših stojnicah. Veseli so, ker niso slišali kritik. Rekli so mi, da je to res prava šola!« Naj k temu dodam, da so z nastopi na cvetličnem odru navdušile folklorne skupine, ki so predstavile plese vseh v projektu predstavljenih držav. Obiskovalci sejma so se ob njihovih nastopih v velikem številu zbrali okoli odra, pa tudi aplavzi so bili iskreno bučni. Prodali vse cvetlične kreacije V avli doma kulture so med krasnimi cvetličnimi aranžmaji, ki so jih pripravili cvetličarji iz podjetja velenjskega PUP. Resnično upam, da si jih je ogledalo tudi veliko tistih, ki sicer pozneje na dražbi niso sodelovali, saj so bili vredni občudovanja. Dopoldne so med cvetjem ustvarjali tudi ljubiteljski slikarji, člani Društva šaleških likovnikov. Malo pred enajsto uro so pospravili stojala in barve, saj se je takrat začela letošnja dobrodelna dražba. Kreacije je predstavljal Simon Ogrizek iz PUP-a, licitacijo pa je vodil simpatični Matevž Čas. Simon mi je, še preden so Dijaki Šolskega centra Velenje so bili navdušeni nad pohvalami za njihov projekt o medkulturnem dialogu. Obiskovalcem so šle dobrote držav, ki so nastale iz republik bivše države, zelo v slast. Društvo gojiteljev malih živali Velenje je s svojo razstavo razveselilo tako mlade obiskovalce kot njihove starše. Živali so vedno prikupne, otroci pa tudi nimajo veliko priložnosti za božanje čisto pravega zajčka. začeli, povedal več o temah letošnjih šopkov in tudi njihovih avtorjih. »Letos smo pripravili miniaturne posnetke tekmovalnih del lanskoletnega svetovnega cvetličarskega prvenstva, ki se je, kot je znano, dogajalo v Velenju. Pripravili smo 20 cvetličnih dekorjev, kolikor je bilo tudi udeležencev prvenstva. Izdelali sta jih cvetličarski mojstrici Mateja Iršič in Jana Šmid, kakšnega pa sem izdelal tudi sam.« Izklicna cena za kreacije je bila 30 evrov, in čeprav je letos na dražbo prišlo nekaj manj dam kot lani, so prodali prav vse. Veseli so bili, da so tako zbrali 1200 evrov, ki jih bodo nakazali Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje za počitniške aktivnosti. Če bi bilo mesto Velenje vsako soboto tako živo in živahno, kot je bilo minulo, mnogi ne bi imeli nič proti. Ko je Cvetlični sejem ob 13. Bayer Schering Pharma nudi 25 % popust pri urološkem pregledu prvim 100 moškim v novi samoplačniški ambulanti za erekcijske motnje, VASACOR, d.o.o., Specialistična kardiološka ambulanta, ki se nahaja v Naravnem zdravilišču Topolšica. Za naročanje se lahko obrnete na telefonsko številko: 03 896 31 33 in sicer vsak ponedeljek: 12.00-19.00 četrtek: 7.00-15.00 petek: 10.30-15.00 (t) vasacor i \ ^r Družba za storitve w zdravstvu, d.o.o. H VI PIŠETE Šport - eko - zdravo = za zabavo L • * V K Dekleta so bila navdušena nad kolebnico. Organizatorji so na športno-rekre-ativno prireditev Šport špas, ki se je zgodila preteklo soboto, povabili prav vse: dedke, babice, mamice, očke, vnuke in vnukinje ... Njen glavni namen je namreč bil druženje vseh treh generacij in vsem trem generacijam tudi približati zdrav način življenja. Med mnogimi slovenskimi šolami, dogodek se je namreč odvijal na več kot 80 lokacijah po državi istočasno, se je za izpeljavo projekta odločila tudi Osnovna šola Gorica Velenje. "Ker je OŠ Gorica "zdrava" šola, smo se odločili, da bomo v projektu tudi sodelovali in s tem opozorili ljudi na pravilno prehrano ter zadostno količino gibanja," je povedal ravnatelj šole Ivan Planinc. Jedro prireditve je predstavljal okrog eno uro dolg planinski pohod, na katerega so se odpravili predstavniki vseh treh generacij. Potem pa so sledile številne druge aktivnosti:različne igre na zelenici pred šolo, balinanje, kegljanje, košarko, skakanje s kolebnico in druge. Vrhunec dne pa je bila gotovo demonstracija nordijske hoje, ki jo je vodil dr. Janez Poles. Med vsem dogajanjem so nagradili tudi najmlajšega udeleženca Brina Lorgerja, najstarejšo udeleženko Anico Krajnik Pistotnik in naj- Ivan Planinc, ravnatelj OŠ Gorica: "Nekatere smo celo prepričali, da je v golažu meso. Pa ga seveda ni bilo." številčnejšo družino, družino Kopčič. "Na koncu smo poskusili še sojin golaž in bio polento, ki je bila vsem zelo všeč. Nekatere smo celo prepričali, da je v golažu meso. Pa ga seveda ni bilo," je še v šali dodal Planinc ter zaključil z besedami: "Prireditev je v celoti uspela!" ■ Vesna Glinšek Za pohod so se nekateri ogrevali kar na šolskem igrišču. S koncerti, predavanji, izleti in predstavami naprej! Drugi vikend v maju so se Dnevi mladih in kulture začeli s predavanjem. V petek so lahko tisti, ki jih zanima fotografija, prisluhnili fotografu Danielu Novakoviču, saj je v Kunigundi predstavil tehnološki napredek fotografije po letu 1990 -od klasične črno-bele fotografije, ki so se je fotografi pri časopisih posluževali še v prvi polovici devetdesetih, preko barvne do današnje digitalne fotografije. V drugem delu predavanja je predstavil vsakdanjik fotografa Slovenske tiskovne agencije, kjer je zaposlen zadnjih šest let. Zvečer je napočil čas za Wreck, Venom seeds, Human toys in Ape-rion. Tisti, ki so bili v Mladinskem centru, vedo, da gre za glasbene zasedbe, ki so predstavile različne glasbene zvrsti. Prva je bila na vrsti velenjska skupina Wreck, s svojim stilom mešanice hard cora poznih osemdesetih, alternativnega rocka ter garažnega rock and rolla, kot ga opredeljujejo sami. Naslednja zasedba - Venom seeds je prišla iz Velike Britanije, igrajo pa surov blues, mešan s punkom in dodatkom ščepca uničevalnega artističnega garažnega stila. Angleži so prostor nato prepustili dvojici Human toys iz Pariza. Zvrst, ki sta jo predstavili Emma Amaretto in Mademoiselle Poupee, je, kot imata zapisano na spletni strani, elektro-psiho-punk eksplozija, polna energije in dinamike Jeznih Žensk. Ob koncu večera, že krepko čez polnoč, je do svojega nastopa prišla še slovenska zasedba Aperion. Veliko obiskovalcev je že odšlo in Human toys tako niso slišali sedemčlanske zasebne, ki jo sestavljajo vokal, električna in bas kitara, violončelo, flavta, viola, bobni in glasbilo didgiredoo. Sobota je za 40 ŠŠK-jevcev minila v znamenju avtobusa, vina in morja. Odpravili so se na celodnevni izlet na Primorsko, v oviru katerega je bila prva na sporedu degustacija vin v Dragonji. Naslednja postaja je bil Piran, kjer so se na manjši ladjici, ki ponuja izlet po morju z "all you can eat" (kolikor lahko poješ) gostinsko ponudbo, preživeli popoldne. Nekateri so se ohladili v morju, drugi pa so se greli ob sončnih žarkih. Večerne ure so preživeli v enem od obmorskih lokalov, dokler se niso v poznih urah po manjših konfliktih odpravili domov. Tisti, ki se izleta niso udeležili, so si lahko v okviru DMK v Velenju ogledali gledališko predstavo Obuti maček v izvedbi gledališke skupine Mamoo-ti. ■ Tjaša Nagrajenka ob dnevu medicinskih sester 12. maj je mednarodni dan medicinskih sester - na ta dan se je rodila Florence Nightingale (1820-1910), ki je vse svoje življenje posvetila ozaveščanju ljudi o pomenu higiene v zdravstvu. Ob dnevu medicinskih sester in vsak dan bi premnoga zaslužila priznanje. Vendar smo se v Bolnišnici Topolšica odločili, da letos prvič javno izrazimo pohvalo sodelavki, ki s svojim delom, skromnostjo, tiho prisotnostjo in nesebično pripravljenostjo bogati naše dneve in dneve bolnikov, ki prihajajo v našo bolnišnico. S ponosom predstavljamo medicinsko sestro CVETKO BRITOVŠEK, letošnjo nagrajenko Bolnišnice Topolšica. Najprej seje s požrtvovalnostjo razdajala bolnikom na oddelku, v zadnjih letih je prevzela dela na triaži, kjer obvladuje vse: izvide, zdravnike, bolnike in včasih tudi v nemogoči prostorski stiski dela čudeže. Poudariti želim, da smo ponosni, da je medicinska sestra Cvetka Britovšek naša sodelavka, in ji iskreno čestitamo. ■ Darja Kramar M ŠALEŠKI ŠTUDENTSKI KLUB www.ssk-klub.si 18. Dnevi mladih in kulture Mesec maj je letos v Velenju precej živahen, še posebej ob koncu tedna, ko zaživijo družabni dogodki za mlade, študente, dijake in tudi tiste, ki so mladi po duši. 18. Dnevi mladih in kulture v mestu stopnjujejo svojo temperaturo. Že naslednji konec tedna, od 23. do 25. maja, bodo velenjske študentske in mladinske prireditve dosegle vrhunec. Obeta se tradicionalna štafeta modrosti od Kumrovca do Velenja, nato velik rock spektakel na Velenjskem gradu in naslednji dan tradicionalna študentska prireditev ob Velenjskem jezeru, kjer bodo tudi družabne in športne igre. Ta konec tedna, v petek, bo od 21. ure naprej metal koncert v Mladinskem centru Velenje s Kaozi in Toymaker, na drugi strani v Max klubu pa Layds night z Mri-gotom z DJ Ninja. V soboto čaka vse ljubitelje elektronske glasbe presenečenje. Elektronski spektakel bo pred Mladinskim centrom Velenje potekal od 15. ure naprej. Za mešalno mizo bo nastopil velenjski guru House Mouse in še ostali mladi Dj-ji, med katerimi sta tudi Tonske in Karner. V soboto, 17. maja, bo tudi premiera tretjega dela ŠŠK-tv. Se vidimo v Hotelu Paka ob 21.30 uri. V nedeljo, 18. maja, na svetovni dan muzejev pa se študentom obeta brezplačen vstop v vse velenjske muzeje. Samo ob predložitvi študentske izkaznice in ŠŠK izkaznice. Z vlakom v Sarajevo Turistično društvo Šmartno ob Paki od leta 2001 dalje povabi občane na zanimiv izlet z vlakom. Letos jih vabijo v Sarajevo od 20. do 22. junija. "To bo skupni projekt občin Savinjske in Šaleške doline, v njem pa so združili organizacijske in še kakšne moči - poleg šmarških turistov še Slovenske železnice, občini Šmartno ob Paki in Velenje ter TIC Velenje. Med približno 300 potniki bodo občani občin regije Saša, Polzele, Žalca. Z nami bodo tudi člani šmar-škega mešanega pevskega zbora, mlad ansambel Grajski muzikan-ti, ki bodo poskrbeli za vedro razpoloženje, pričakujemo tudi nekatere zelo zanimive goste, poslance državnega zbora. Tako kot marsikateri izlet z vlakom doslej, bo tudi na tej poti veliko simbolike," je povedal šmarški turistični zanesenjak Marjan Knez, pobudnik izletov z vlakom. Popotniki si bodo v soboto, 21. junija, ogledali turistične in z nostalgijo prežete znamenitosti Sarajeva ter okolice (olimpijska prizorišča, izvir reke Bosne, objekte, pomembne iz zadnje vojne ...), popoldne pa bodo skupaj z gostitelji - člani tamkajšnjega kulturnega društva Ivana Cankarja - na ploščadi hotela Grand v Sarajevu (kjer bodo popotniki prenočili) pripravili proslavo ob dnevu državnosti. To bodo nadaljevali z družabnim srečanjem. Izletnike bodo med drugim pozdravili tudi županja Sarajeva ter predstavniki velenjskega Gorenja. Prijave za tradicionalni izlet z vlakom ob dnevu državnosti bodo zbirali do 25. maja. Za potovanje v Bosno in Hercegovino je dovolj veljavna osebna izkaznica. ■ tp Dragocen pripomoček pedagogom Če bo dobilo v roke knjigo izpod peresa rokometnih strokovnjakov Darka Repenška in dr. Marte Bon veliko navijačev, bo navijanje na rokometnih tekmah bolj strpno Tatjana Podgoršek Mozirje, 6. maja - V Knjižnici Mozirje se je minuli torek znova gnetlo veliko ljudi. Ne preseneča, saj so na prireditvi predstavili knjigo z naslovom Rokomet, osnove pravil, sojenje in organizacija tekem. Spisala sta jo domačin in znani ter cenjeni mednarodni rokometni sodnik Darko Repenšek Avtorja priročnika dr. Marta Bon (prva z leve) in Darko Repenšek (prvi z desne) (v paru z Jankom Požežnikom je sodil na 1572 tekmah) ter nekdanja igralka Olimpije, selektorka ženske reprezentance, trenerka Krima in predavateljica na Fakulteti za šport dr. Marta Bon. Gre za dragocen priročnik za športne pedagoge, trenerje in sodnike, nenazadnje je namenjen tudi igralcem, navijačem in novinarjem. Izredni profesor dr. Marko Šibila je med drugim prepričan, da če ga bo dobilo v roke več navijačev, bo navijanje na rokometnih igriščih bolj strpno in brez jeze, ki se sproža. Razlog zanjo pa je običajno nepoznavanje pravil. Ivo Milovanovič, ki je vodil pogovor z avtorjema, pa, da bo po tej "knjigi zagotovo manj vprašanj, kaj neki sta naredila sodnika." Osnovna vrednota knjige je namreč prav podrobna predstavitev pravil, sploh tistih, pri katerih se v praksi pojavlja največ težav in napak pri sojenju. Posebno vrednost daje delu tudi obsežno slikovno gradivo. V zanimivi razpravi, ki se je razvila med uglednimi imeni iz rokometnega sveta, kot so dolgoletni predsednik rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško in rokometna legenda Tone Turnšek, nekdanji rokometni sodnik, Celjan Štefan Jug, druga polovica zgornjesavinj-skega sodniškega para Janko Požežnik, sicer šef celjskih poklicnih gasilcev, Miro Požun, je bilo slišati kar nekaj ugotovitev o delu sodnikov in trenerjev. Mnogi pa so opozarjali tudi na vse bolj potreben "fair play". ■ ^Hjs Ostali brez lige prvakov Rokometaši Gorenja izgubili tekmo leta s Cimosom - Koprčani prvič v Ligi prvakov, Velenjčani samo v pokalu Evropske rokometne zveze - Jutrišnja tekma s Trimom zgolj prestižnega pomena Rokometaši Gorenja v naslednji sezoni ne bodo igrali v Ligi prvakov, ampak v manj atraktivnem pokalu Evropske rokometne zveze, letošnja pa je zanje praktično že končana. Ostali bodo na tretjem mestu, kajti zadnja tekma jutri (petek) v velenjski Rdeči dvorani s Trimom ne bo odločala o ničemer več. V sobotni tekmi leta so v Kopru doživeli boleč poraz s Cimosom, njihovim neposrednim tekmecem za drugo mesto, ki ob prvem prinaša igranje v Ligi prvakov, najmočnejšem evropskem klubskem tekmovanju. Izgubili so s 25 : 29. Velenjčani so na Obalo odpotovali že dan prej, a tudi to ni pomagalo. V prvem polčasu so bili na igrišču povsem razglašeni. Posledica tega je bila neverjetna prednost domačih po prvem polčasu z devetimi goli razlike (21 : 12). S tem pa je bil tudi že odločen zmagovalec tega obračuna. Tako so se Koprčani na koncu povsem zasluženo veselili pomembne zmage in zgodovinske uvrstitve v ligo prvakov. V sobotnem zadnjem krogu pa bodo na gostovanju v Celju gotovo skušali presenetiti pivovarje in si morda prvič v zgodovini osvojiti še državni naslov. Pred tekmo so bili igralci Gorenja zelo motivirani in optimistično razpoloženi. Žal je vse to ostalo le v njihovih glavah, na parketu pa so povsem odpovedali. Drago Vukovic, ki ga skorajda teden dni bilo v Velenju, ker mu je umrl oče, resda ni zaigral tako kot na večini prejšnjih tekem. Toda to ne more biti glavni razlog za neuspeh. So igralci pregoreli v tekmi leta - kot so jo poimenovali, ker so vedeli, da jim le zmaga zagotavlja izpolnitev letošnjega cilja z osvojitvijo drugega mesta. Najbrž je edina razlaga: Koper je bil v letošnji sezoni pač boljši od njih in zato velenjski cilj nestvaren, a rokomet se bo v Velenju še naprej igral. REKLI Svet se jim je skoraj podrl Sebastjan Sovič, kapetan Gorenja: Po tekmi smo Gorenjevega kapetana vprašali, kako se lahko zgodi, da moštvo z evropskimi izkušnjami v prvem polčasu povsem odpove: "Tudi sami smo se spraševali, kaj se je zgodilo z nami. In to ravno na tej odločilni tekmi. Dobro smo se pripravili zanjo, preučili vse kombinacije Koprčanov, vendar so nas vseeno presenetili. Po tekmi smo bili vsi v šoku, naša igra je bila neprepoznavna, izredno slaba. V prvem polčasu smo bili zelo slabi v obrambi, tudi v napadu nismo realizirali nekaj lepih akcij, in domači so nas popolnoma dotolkli. Kljub temu smo ob polčasu v garderobi verjeli, da lahko s fanatično borbenostjo zaostanek nadoknadimo. V prvem polčasu smo prejeli kar 21 golov, v drugem le osem. Žal nismo uspeli. Spet smo zgrešili mete s čistih položajev po protinapadih in Koprčani so zasluženo zmagali. A vseeno ne obupujemo. Vedeti je treba, da je bilo letošnje prvenstvo izredno močno. Tudi mi smo dobro igrali skoraj skozi celotno sezono tako v državnem prvenstvu kot tudi v ligi prvakov. Žal ni bilo pike na i, čeprav smo bili še pred dvema krogoma v boju za državnega prvaka. Kljub temu ne smemo obupati. Zahvaljujem se našim navijačem, ki so nas vseskozi zvesto bodrili, tudi po končani tekmi v Kopru nam niso obrnili hrbta, ampak so nas opogumljali, kar nam je ogromno pomenilo, saj se nam je skoraj podrl svet. Žal nam je, da jim nismo mogli znova pokloniti lige prvakov. Storili bomo vse, da se na sobotni tekmi s Trimom z dobro igro oddolžimo vsem ljubiteljem rokometa. Verjamem, da nam klub tretjemu mestu ne bodo obrnili hrbta." ■ Stanovanjski krediti z odplačilno dobo do 30 let Pri najemu stanovanjskega hipotekarnega kredita v evrih ali švicarskih frankih vam poleg možnosti odplačila do 30 let ponujamo ugodno obrestno mero in 50-odstotni popust pri stroških odobritve. Če se odločite za kredit v evrih, ga lahko najamete v višini do 90 odstotkov vrednosti zastavljene nepremičnine*. Pri novogradnji ali prenovi pa nudimo možnost do 100-odstotnega izplačila kredita v gotovini. * Ponudba velja za kredite v evrih, ki so zavarovani s hipoteko in namenjeni nakupu nepremičnin. Banka si pridržuje pravico, da po lastni presoji lahko tudi odkloni odobritev kredita v višini 90 odstotkov vrednosti zastavljenih nepremičnin oz. odobri ustrezno nižji znesek kredita glede na tržno vrednost nepremičnin, njihovo likvidnost in lokacijo v skladu z bančno interno oceno. WWW.UNICREDITBANK.SI Çj UniCredit Bank Le še Rudar in Bela krajina? Nogometaši Rudarja nezadržno korakajo proti prvi ligi - Od nje jih ločijo le še trije krogi - V 24. krogu s 4 : 1 premagali Krko Velenjski nogometaši so tudi po 24. krogu zadržali vodilni položaj, a prvenstva še niso dobili. Pred njimi je zahtevno gostovanje v Kidričevem, za vrat pa jim dihajo Črno-maljci. Vseeno so nogometni navdušenci v mestu ob Paki prepričani, da bodo že jeseni spremljali ob jezeru prvoligaški nogomet. A prvenstvo še ni dobljeno, saj so do konca še trije krogi. Trenutno je njihov največji tekmec za naslov moštvo Bele krajine, ki je v osrednji tekmi tega kroga na svojem igrišču z 1 : 0 premagalo koprsko Bonifiko. Črnomaljci zaostajajo za Velenjčani za točko, Koprčani pa po tem porazu že za štiri. Četrti je z 38 točkami Aluminij, ki je v Kranju z dobro igro in zmago s 3 : 1 presenetil Triglav, a ta je kljub porazu ostal na petem mestu. Kidričani imajo prav tako še možnosti za vrh lestvice. Te pa si lahko izboljšajo ali pa se od njih povsem oddaljijo v naslednjem krogu, ko bodo gostili vodilne Velenj-čane. Krka, najslabše moštvo v ligi, je z zaprto igro dolgo ohranjala svojo mrežo nedotaknjeno. Rudarji so vodilni gol dosegli šele v 44. minuti, ko je po lepi podaji najmlajšega njihovega igralca Nika Omladiča zadel Alem Mujakovic. S tem je bil odpor Novomeščanom strt. Jm\ANDRAGOŠKI ZAVOD f/fo LJUDSKA L /A^Avelenje LJUDSKA UNIVERZA Vabimo vas, da nas obiščete v Tednu vseživljenjskega učenja, ki bo potekal od 19. do 25. maja v prostorih Ljudske univerze Velenje, Titov trg 2, Velenje. V ta namen smo za vas pripravili vrsto brezplačnih, atraktivnih delavnic, s katerimi vam želimo približati našo izobraževalno aktivnost. Spored dejavnosti v okviru Tedna kulturno izobraževalnih izzivov si lahko ogledate na www.lu-velenie.si. V upanju, da se vidimo, vas lepo pozdravljamo. Prijavo je potrebno oddati en dan pred pričetkom delavnice. EiHcii Is iS JO Marijan Pušnik, Rudarjev trener: "V prvem polčasu nismo prikazali prave igre. V igralcih je bila na začetku prisotna rahla živčnost. Pač se zavedajo, da si ne smejo privoščiti nobenega spodrsljaja, gostje pa niso imeli kaj izgubiti. Organizirano so se branili, tudi s po desetimi igralci v svojem polju. Mi smo se zavedali, da ko bomo zadeli, bo igra stekla. Tako je tudi bilo. Pred nami je nova pomembna tekma, gostovanje v Kidričevem. Kot na vsaki tekmi bomo tudi proti Aluminiju igrali na zmago. Upam na najboljše." V drugem polčasu so domači povsem nadigrali goste. Njihova premoč je izražena tudi v udarcih iz kota. Imeli so jih deset, nasprotnik nobenega. Dosegli so še tri zadetke, po priložnostih pa bi jih lahko najmanj še enkrat toliko. K potrditvi zmage so gole prispevali Alen Mujanovič, Ivica Vuka in Almir Sulejmanovič. Krkaši pa so šest minut po edinem nevarnejšem napadu v drugem polčasu dosegli častni gol. Večji poraz pa je ob občasni neiznajdljivosti velenjskih napadalcev preprečil z nekaterimi dobrimi obrambami tudi Krkin vratar Nikola Drkušič. SPORT IN REKREACIJA NA KRATKO Juršič, Medved, Kljajič na EP ... Nasmejani in dobre volje so se v ponedeljek po dolgem potovanju prek Dunaja vrnili v domovino slovenski kadetski rokometni reprezentanti. Na kvalifikacijskem turnirju 4. skupine (vseh je bilo deset) so prepričljivo, brez poraza, osvojili prvo mesto in se uvrstili na evropsko prvenstvo, ki bo od 8. do 17. avgusta v Brnu na Češkem. Drugi so bili Poljaki, tretji Belorusi, četrti pa gostitelji Izraelci. Pomemben delež so k temu velikemu uspehu prispevali tudi trije Velenjčani, člani RK Gorenje. Tomaž Juršič kot trener oziroma selektor in mlada igralca Nik Medved ter Anže Kljajič. Na širšem spisku za nastop v Izraelu je bil tudi mladi Gorenjev vratar Emil Taletovič, ki pa je zaradi šolskih obveznosti odpovedal sodelovanje. "Trdo bomo trenirali celo poletje in prepričan sem, da ob takšnem delu tudi na EP uspeh ne more izostati. Fantje so si uvrstitev na prvenstvo resnično zelo zaslužili, saj je bilo vzdušje v reprezentanci izjemno. Bili so prava klapa. To velja tudi za vodstvo," je po prihodu v domovino povedal trener Tomaž Juršič. Izidi Slovencev: Izrael 31 : 25, Poljska 32 : 24, Belorusija 36 : 29. Vrstni red: 1. Slovenija 6. 2. Poljska 4. 3. Belorusija 1, 4. Izrael 1. Naj športniki Šoštanja Šoštanj - Danes, 15. maja, ob 19 h bodo v kulturnem domu v Šoštanju podelili priznanja in nagrade najboljšim športnikom, športnim delavcem in športnim društvom. Prireditev, ki jo že nekaj let zapored prireja Športna zveza Šoštanj, ki na osnovi predlogov in kriterijev, tudi napravi izbor, se je v šoštanjski športni javnosti dobro prijela. Priznanje za najboljšo športno ekipo bo prejela članska ekipa Košarkarskega kluba Elektra Šoštanj za osvojitev 5. mesta v prvi državni ligi; priznanje za športne tekmovalne uspehe v neolimpijskih športih Mitja Strožič iz Avto kluba V - Racing Velenje za doseženo 1. mesto v disciplini gorske hitrostne dirke do 21. leta; priznanje perspektivni športni ekipi gre kadetski ekipi Košarkarskega kluba Elektra Šoštanj za doseženo 4. mesto med vsemi kadetskimi ekupami v Sloveniji; Rudi Olup iz Šahovskega kluba Šoštanj bo prejel priznanje za dolgoletno strokovno delo z mladimi šahisti tako v šoli kot šahovskem klubu; Jan Klobučar iz Odbojkarskega kluba Šoštanj - Topolšica bo prejel priznanje za perspektivnega športnika; priznanje zaslužnemu športnemu delavcu za organizacijsko in življenjsko delo v športu pa bo prejel Anton Rehar. mkp Mali gasilci pokazali moč in znanje Velenje - V soboto popoldne se je pred velenjskim gasilskim domom odvijalo 16. tekmovanje pionirjev gasilcev za Pokal MO Velenje. Sodelovalo je 19 ekip, in sicer 10 v kategoriji pionirjev in 9 v kategoriji pionirk. Sodelovale so ekipe iz društev Šaleške doline, nekaj pa jih je prišlo tudi iz drugih slovenskih gasilskih društev. Med pionirji so v spretnostih prenašanja veder z vodo in vajah iz gašenja Ekipa pionirjev PGD Šoštanj - mesto je bila hitra in spretna. Na koncu so zasedli tretje mesto. zmagali člani PGD Pobrežje ob Savinji, drugo mesto so zase-dli pionirji ekipe PGD Velenje, tretje pa PGD Šoštanj - mesto. Med pionirkami so slavile deklice iz PGD Andraž nad Polzelo, druga je bila ekipa PGD Nova Cerkev, tretje mesto pa so zasedle mlade gasilke iz Topolšice. Pri pionirjih so mladi gasilci Pobrežja ob Savi-nji zma- gali tretjič zapored in tako osvojili prehodni pokal MO Velenje v trajno last. Tekmovanje je teklo gladko, saj je bila organizacija odlična. ■ bš Tako so igrali MIK 1. liga - skupina od 1. do 6. mesta, 9. kroga drugega dela Cimos Koper - Gorenje Velenje 29 : 25 (21 : 12) Dvorana Bonifika, gledalcev 2500, sodnika: Krstič in Ljubič (oba Kozina). Cimos Koper: Tahirovic (15 obramba), Vran, Sarkič (1 obramba , Sarkič, Tahirovic, Skoko 3, Praznik, Brumen 3 (1), Paladin, Doborac 5, Poklar, Buntic 3, U. Rapotec 4, Titov 1, Ščurek, R. Rapotec 2, Jovičič, Vran, Mrvaljevic 8 (3). Gorenje: Seier (1 obramba), Skok (2 obrambi), Prošt (10 obramb), Skok, Prošt, J. Dobelšek, Vukovic 4, Kavaš 4, Oštir 1, Sovič 1, Sirk 1, L. Dobelšek 1, Mlakar 6, Gautschi, Baškin 5 (1), Rezniček, Golčar 1, Harmandic 1. Sedemmetrovke: Cimos Koper 4 (4), Gorenje 3 (1). Izključitve: Cimos Koper 12, Gorenje 12 minut. Rdeči kartoni: Brumen (30.), L. Dobelšek (30.), Mlakar (39.). Drugi izidi: Jeruzalem Ormož - Celje Pivovarna Laško 20:31 (11:15). 10. krog: Gorenje bo v zadnjem krogu gos- tilo Trimo, Cimos pa bo gostoval v Celju. 2. SNL, 24. krog Rudar - Krka 4 : 1 (1 : 0) Velenje, stadion on jezeru, gledalcev 500, sodniki: Pavel Frank (Črni Kal), 7,5, Rado Spasojevič (Piran), Dejan Patarič (Izola), delegat Štefan Tivold (Kranj). Strelci: 1 : 0 Mujakovic (44), 2 : 1 Mujanovič 50, 3 : 0 Vuka (73), 4 : 0 Sulej-manovič (77), 4 : 1 Barborič (84). Rudar: Safet Jahič 6,5, Kraljevič 6,5, Jeseničnik 6,5 (od 73. Pokleka), Cipot 6,5, Sulejmanovič 7, Tolimir 6,5 (od 54. Prašnikar 6), Kolsi 6,5, Mujakovic 6, Mujanovič 6,5 (od 67. Vuka 6,5, Omladič 7, Šmon 6. Trener: Marijan Pušnik. Drugi izidi: Mura 05 - Zagorje 2 : 1 (0 : 1), Bela krajina - Bonifika 1 : 0 (0 : 0), Krško - Zavrč 3 : 1 (1 : 0), Triglav Gorenjska - Aluminij 1 : 3 (0 : 1). Vrstni red: 1. Rudar 43 (60 : 28), 2. Bela krajina 42 (39 : 27), 3. Bonifika 39 (39 : 22), 4. Aluminij 38 (35 : 23), 5. triglav -34 (34 : 36), 6. Mura 05 33. 7. Zagorje 30, 8. Krško 29, 9. Zavrč 29, 10. Krka 17 (19 : 60. Pari 25. kroga, sobota, 17. maja: Zavrč -Mura 05, nedelja, 18. maja: Krka - Krško, Zagorje - Bela krajina, Bonifika - Triglav, Aluminij - Rudar (vse tekme bodo ob 17. uri). 3. SNL - vzhod, 23. krog Šentjur znova poražen 3 : 0, tokrat v Malečniku. Visok poraz Rome doma, kar 5 zadetkov so jim natresli igralci Črenšovcev. Minimalna zmaga Palome proti Pohorju. Odranci nadaljujejo dober niz, tokrat so "skalp" vzeli šmarskim "trgovcem". Remi v Štorah ter Slov. Konjicah. V Šmartnem se je odigrala zadnja tekma tega kroga, od koder se nogometaši Sto-jncev vračajo s točko Šmartno 1928 - Stojnci 1 : 1 (1 : 1) Strelca: 0 : 1 Topolovec (3), 1 : 1 Plesnik (24). Šmartno 1928: Forštner, Veler, Senad Jahic, Grešovnik, Podgoršek, Muhare-movic (od 79. Martinovič), Vasic, Cizej (od 71. Jelen), Agic, Plesnik, Podbrežnik; trener: Drago Kostajnšek. Drugi izidi: Paloma - Pohorje 3 : 2 (1 : 1), Malečnik - MU Šentjur 3 : 0 (2 : 0), Drav-inja - Dravograd 0 : 0, Šmarje - Odranci 1 : 3 (0 : 1), Štore - Veržej 1 : 1 (0 : 0), Roma - Črenšovci 0 : 5 (0 : 4), Vrstni red: 1. Mladi upi Šentjur 48, 2. Šmartno 1928 41, 3. Koroška Dravograd 36, 4. Tehnostroj Veržej 35, Črenšovci 35, 6. Trgovine Jager Šmarje pri Jelšah 35, 7. Malečnik 35, 8. Odranci 34, 9. Dravinja 33. 10. Stojnci 30, 11. Paloma 29, 12. Kovinar Štore 27, 13. Roma 13, 14. Pohorje 11. 24. krog, sobota, 17. maja, ob 17.30: Veržej - Šmartno 1928, Šentjur - Paloma, Dravograd - Šmarje, Črenšovci - Kovinar, Odranci - Malečnik, Pohorje - Roma; nedelja: Stojnci - Dravinja. ŠNL , 23. krog Šoštanj - GIC Grad. Rogaška 3 : 3 (1:1) Strelci: 0 : 1 Drofenik Kristjan( 6), 1 : 1 Andric (39), 2 : 1 Meh ( 63), 2 : 2 Drofenik (83), 3 : 2 Spasojevič (87), 3 : 3 Ivačič ( 90+). Drugi izidi: AHA-EMMI Bistrica -Železničar MB 6 : 0 (3 : 0), Holermuos -Ormož - Zreče 3 : 2 (0 : 1), Partizan Fram -Oplotnica 7 : 2 (2 : 1), Šentilj-Jarenina -Gerečja vas Unukšped 1 : 1 (1 : 0), Mons Claudius - Podvinci 3 : 1 (2 : 0), SIMER Šampion - Peca 4 : 2 (1 : 1). Vrstni red: 1. S. Šampion 57, 2. M. Claudius 50, 3. Gerečja vas 45, 4. Ormož 42, 5. Šoštanj 41, 6. Zreče 35, 7. Fram 34, 8. Bistrica 33, 9. Podvinci 32, 10. Peca 25, 11. Rogaška 25, 12. Šentilj-Jarenina 22, 13. Železničar 18, 14. Oplot-nica 7. 24. krog, sobota, 17. maja, ob 17.30: Podvinci - Šoštanj , Oplotnica - Ormož, Železničar - SIMMER Šampion, Gerečja vas - M. Claudius ... z efe ne do (i ne V podjetju Mlekarna Celeia pripravljamo prvi Festival zelene doline, ki bo zajemal prikaz znanja ter izkušenj, ki smo jih pridobili v svoji bogati zgodovini. Odvijal se bo od 29. 5. do 31. 5. 2008, od 8. do 18. ure. Vendar pa bo vsak dan nekaj posebnega. Pripravili bomo aktivnosti, ki bodo celotni Festival zelene doline naredile zanimivejši in tudi za obiskovalce privlačnejši. kolesarski maraton zefene cfofine DOVOLITE, DA VAS RAZVAJAMO! V četrtek, 29. 5. 2008, bomo pripravili tekmovanje v pripravi Štajerske kisle juhe in ob 15. uri okronali prvo Mlečno kraljico zelene doline. Pridružili se nam bodo srečni nagrajenci nagradne igre "Dovolite, da vas razvajamo!". Vse prisotne bomo razvajali z izdelki zelene doline, z dobrotami, ki jih bodo pripravili dijaki in študentje Šolskega centra Šentjur, za ljubitelje domače kuhe pa bomo pripravili carski praženec zelene doline za toplo pogostitev. Z RAZVOJEM V PRIHODNOST! V petek, 30. 5. 2008, bo slavnostna otvoritev tehnoloških posodobitev in investicij v Mlekarni Celeia. V svojo sredino bomo povabili vidnejše predstavnike iz gospodarstva in politike. Skozi ves dan se bodo lahko vsi obiskovalci festivala posladkali z mlečnimi izdelki zelene doline, ki jih bo dopolnjevala ponudba dobrot dijakov in študentov Šolskega centra Šentjur in vsekakor ne smete prezreti carskega praženca zelene doline. ENOSTAVNO, MORATE BITI ZRAVEN! V soboto, 31. 5. 2008, se bo odvijal 6. rekreativni kolesarski maraton zelene doline in spretnostna vožnja za otroke, Jumicar. Tudi tretji, zadnji dan, bodo EPP potekale degustacije mlečnih izdelkov zelene doline, predstavitev dobrot dijakov in študentov Šolskega centra Šentjur in topla okrepitev tako za tekmovalce kot za ostale obiskovalce prireditve. Na Festivalu zelene doline se bodo predstavila različna vinogradniška društva s svojimi najboljšimi vini in vse tri dni bo potekalo slikarsko srečanje, kjer se bodo na platno zlivali motivi na temo zelene doline. Da bo dogajanje dodatno "začinjeno" bo vsak dan potekalo žrebanje praktičnih nagrad za obiskovalce. Marko se pelje v Logarsko dolino s Hondo CIVIC, jaz pa z napitkom SIVIT! Ali ste si kdaj potihoma postavili cilj, za katerega so drugi rekli, da ga je nemogoče doseči? Pa vendar ste mu sledili in na koncu ugotovili, da zmorete več. Potem je čas, da si postavite nov cilj in prijetno združite s koristnim ter se udeležite 6. rekreativnega kolesarskega maratona zelene doline, ki ga organizira podjetje Mlekarna Celeia. Sam maraton bo imel tri težavnostne stopnje, in sicer: Proga LCA junior je dolga 25 km in poteka skozi Gotovlje, Grušovlje in nazaj v Arjo vas. Namenjena je predvsem družinam in vsem, ki enostavno uživajo na kolesu. Med potjo se bodo udeleženci lahko osvežili z naravno pitno vodo Bistra. Proga Lahki Desert je dolga 55 km in poteka iz Arje vasi proti Logarski dolini, skozi Polzelo, Podvin, Podgoro, Letuš in pri odcepu za Velenje se zavije proti kraju Gorenje, skozi Šmartno ob Paki in nazaj v Arjo vas. Na sami progi bomo poskrbeli za osvežitev in sladko okrepitev. Napitek Sivit je proga dolga 150 km in je namenjena vsem kolesarjem, ki se ne ustrašijo trimestnih številk. Je izziv in tudi uspeh. Zato se odločite in prekolesa-rite. Mi pa bomo poskrbeli za osvežitev in sladko okrepitev na sami progi. Start in cilj maratona "zelene doline" sta v Arji vasi, kjer se bodo lahko vsi tekmovalci dodatno okrepčali. Vsi obiskovalci Festivala zelene doline bodo imeli vstop prost in bodo sodelovali v žrebanju za praktične nagrade. mlečnakraljica zefene (iofine z e (ene do fine au h:an Dan prometne varnosti na Titovem trgu Kljub lepemu vremenu se je na prireditvi zbralo zelo malo ljudi Velenje, 9. maja - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Velenje je tudi letos - v sodelovanju s številnimi (policisti, gasilci, reševalci, ŠCV, moto klubom, šoferji, avtomehaniki ...) - na Titovem trgu pripra-vil Dan prometne varnosti. Žal, so ugotavljali organizatorji, se kljub lepemu vremenu na trgu ni zbralo veliko ljudi. »Še mimoidočih ni bilo toliko, kot jih je navadno ob petkih,« se je čudila predsednica SVP Katarina Praznik in iskala razloge, zakaj bi lahko Najboljši so prejeli priznanje. bilo tako. »Jih je prestrašila policijska prisotnost?« Znalo bi biti! Glede na to, da policiste, odkar so v veljavi spremembe Zakona o cest- nem prometu, ki prinašajo občutno višje in občutno bolj drastične kazni, kar naprej videvamo kje ob cesti, mediji pa skoraj dnevno poročamo o tem, koliko so jih pridržali in koliko denarno kaznovali . Prireditev so združili s preverjanjem znanja s področja prometne varnosti med osnovnošolci in srednješolci. Predhodno je namreč teste reševalo preko 650 učencev in dijakov in najboljši so se na Titovem trgu lahko pomerili v praktičnem delu tekmovanja s kolesi oziroma skuterji. Med osnovnošolci so se najbolj izkazali Mario Mrkonic, Haris Salihovic, Uroš Obradovic in Tadej Anclin, med srednješolci pa Miha Šojat, Luka Špoljar in Anže Zupanc. ■ mkp V peš coni zbil otroka Velenje, 6. maja - V torek okoli 18. ure je v coni za pešce na Titovem trgu neznani kolesar zbil šestletnega dečka. Dečku so poškodbe, ki jih je utrpel, oskrbeli v dežurni ambulanti, od tu pa so ga napotili na opazovanje v Bolnišnico Celje. Policisti zaradi razjasnitve okoliščin nesreče pozivajo očividce (pa tudi kolesarja), da jih pokličejo po telefonu ali se osebno oglasijo pri njih. Napihal tudi kolesar Velenje, 7. maja - Velenjski policisti so v sredo ponoči, skladno z določbami novega ZVCP, pridržali kolesarja, pri katerem je preizkus z alkotestom pokazal več kot 0,52 mg/l izdihanega zraka. V petek, 9. maja ponoči, so v svojih prostorih pridržali voznika osebnega avtomobila, tujega državljana, za katerega se je izkazalo, da ima v izdihanem zraku več alkohola, kot bi ga smel imeti. V ponedeljek, 12. maja, pa so v svojih prostorih gostili traktorista. Tudi ta je napihal preveč. Razdalja je bila prekratka Velenje, 6. maja - Na Kidričevi cesti pri odcepu za Lekarno Velenje sta zaradi prekratke varnostne razdalje trčili dve vozili. Pri tem se je voznica, ki je vozila enega od avtomobilov, lažje poškodovala. Trk "brez dovoljenja" Velenje, 9. maja - V petek zvečer je na Kidričevi cesti v bližini Mer-catoijeve Tržnice voznik osebnega avtomobila zaradi izsiljevanja prednosti trčil v drugega voznika. Ta je vozil neregistriran avto, drugi voznik pa ni imel vozniškega dovoljenja. Pobegnil s kraja zmage Topolšica, 9. maja - Neznani voznik osebnega avtomobila z znanimi registrskimi oznakami je v petek na prireditvenem prostoru v Topolšici trčil v tam parkirani osebni avto, po trčenju pa odpeljal naprej. Povzročitelju bodo naknadno izdali plačilni nalog za dva prekrška. Baker gre še vedno za med Topolšica, Velenje, Radegunda, 6. maja - Z objekta Breda pri Bolnišnici Topolšica je v torek izginilo 30 kvadratnih metrov bakrene kritine. Vlomilec v bivši Medi bar na Goriški cesti v Velenju pa se je dela lotil temeljito. Demontiral je napravo za ogrevanje in vzel 20 metrov bakrenih cevi. S točilnega pulta, pri katerem je moral pošteno zavihati rokave, pa je vzel še 30 kvadratnih metrov nerjaveče pločevine. Konec tedna je neznanec iz hotela v Radegundi odtujil več bakrenih kovin, vrednih okoli 1.500 evrov. Previdno pri menjavi! Velenje, 7. maja - V sredo dopoldan sta dva moška, najverjetneje Slovaka, prišla na Pošto Velenje. Eden od njiju je želel manjše bankovce zamenjati za večje po 100 evrov, drugi pa je med tem spraševal uslužbenko o nakupu srečk in prešteval drobiž, s katerim bi jih kupil. Moški, ki mu je pred tem uslužbenka izročila želene bankovce po 100 evrov, si je potem zaželel, da mu jih zamenja s še večjim bankovcem, za 500 evrov. Uslužbenki pa je izročil le en bankovec za 100 evrov, uslužbenka mu je izročila bankovec za 500 evrov. Takrat se je spet vmešal drugi in ji rekel, da ima premalo drobiža za srečke in da gre v avto po denar. Potem sta seveda oba jadrno odšla. Previdnost pri menjavi denarja je torej na mestu. Delovna nesreča Velenje, 9. maja - V petek dopoldan je prišlo do delovne nesreče v Gorenjevem obratu Kuhalni aparati. 33-letni delavec je na višini dobrih petih metrov nameščal pohodne mreže, ki služijo popravilu transportnih poti. Ko je z nameščanjem končal, je stopil na mrežo, da namesti še označevalno vrv. Pri tem se je mreža nagnila, delavec pa je padel v globino in se pri tem huje poškodoval. Drzna tatvina na Cankarjevi Velenje, 9. maja - V petek popoldan je starejša voznica vozila osebni avto po Cankarjevi proti sema-foriziranemu križišču s Kidričevo. Po pločniku sta hodila dva mlajša moška, eden od njiju je stopil pred vozilo, voznica je ustavila, drugi pa je odprl vrata na sovoznikovi strani in s sedeža vzel torbico z vsebino. S torbico sta skupaj zbežala proti zdravstvenemu domu. V ovinku na levosmerno vozišče Vransko, 11. maja - V nedeljo okoli 10. ure se je na regionalni cesti pri Ločici zgodila hujša prometna nesreča. 24-letna voznica osebnega avtomobila je vozila iz smeri od Vranskega proti Trojanam in v blagem desnem klancu nenadoma zapeljala na levosmerno vozišče. Po njem je v tistem iz nasprotne smeri pripeljala 40-letna voznica osebnega avtomobila. Prišlo je do silovitega trčenja, v katerem se je 24-letna voznica huje poškodovala, 40-let-na voznica pa lažje. Iz policistove beležke Dva nad enega varnostnika V torek, 6. maja zvečer, naj bi pred kioskom na Prešernovi v Velenju dva moška pretepala varnostnika. Policisti, ki so šli na kraj pretepa, tam niso našli nikogar, se je pa kasneje pri njih oglasil oškodovanec, ki je povedal, da sta ga pretepla znanca in ga v tepežu tudi telesno poškodovala. Boj vrtičkarjev s koli V petek, 9. maja opoldan, so se trije starejši moški na vrtu v Metlečah pri Šoštanju najprej sprli, potem pa še stepli. Med pretepom so si pomagali z lesenimi koli. Vsi trije so v "boju" utrpeli lažje telesne poškodbe. Pretepenega odpeljal rešilec Lažje telesne poškodbe je utrpel možak, ki se ga je v petek, 9. maja, pred stanovanjsko hišo na Subotiški v Velenju po prepiru lotil stanovalec s te ulice. Zaradi poškodb, ki so mu bile zadane z udarci, so ga z reševalnim vozilom prepeljali v dežurno ambulanto. V njej pa so v soboto, 10. maja popoldne, oskrbeli moškega, ki ga je že v zgodnjih jutranjih urah pred lokalom Čuk na Starem trgu v Velenju pretepel neznanec. Njegove poškodbe so bile resne, zato so ga prepeljali v Bolnišnico Celje. Pele pesti Ponoči, 9. maja, pa so pesti pele še pred lokalom Winner na Šaleški cesti v Velenju. Tam sta se sprla dva mlajša fanta, pri tem pa je eden udaril drugega. Zbala se je brata V soboto, 11. maja ponoči, je sestri po telefonu grozil brat, zaradi česar se je bala domov in je to povedala policistom. Ti so jo potem peljali v Šoštanj, na Kajuhovo, kjer pa jo je pred večstanovanjsko hišo čakal brat. Vinjen. Ni ga motilo, da so s sestro prišli policisti, kljub njihovi prisotnosti se ni in ni pomiril, zato so ga policisti pridržali do iztreznitve. Razgrajanje se ne obnese V ponedeljek, 12. maja, so policisti posredovali v stanovanjski hiši v Bevčah. Tam je razgrajal eden od stanovalcev in si za tako obnašanje prislužil plačilni nalog. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 5. maja 2008 do 11. maja 2008 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskihpostajah (AMP) na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 5. maja 2008 do 11. maja 2008 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka T , Li rvuvn fi ri r it i i i i ill ŠKALE MOBILNA- SKORNO 35 30 25 20 15 UTRIP hU OrOSKOD Oven od 21. marca do 20. aprila Dolgo ste bili tiho in čakali. Sedaj ne boste več. Vsega boste imeli dovolj, zato boste ukrepali. Pa čeprav vas je hudo strah in se boste ob tem zavedali, da se morda ne bo izšlo po vaših željah. Po vsakem dežju pa posije sonce in tudi vam zvezde že kažejo, da bo kmalu bolje. A le, če boste končno spregovorili in povedali kaj občutite in kaj vas moti. Bolje tako. kot držati v sebi, saj vas že vse predolgo gloda. Neko srečanje bo zelo prijetno, zato ga boste želeli kmalu ponoviti. Storite to čim prej, da ne bo spet leto naokoli. Bik od 21. aprila do 21. maja Mnogi se bodo čudili in se spraševali, kaj se dogaja z vami. tisti, ki so vam blizu, pa vas bodo povsem razumeli. In vam celo pomagali, da končno uresničite eno od velikih življenjskih želja. Obisk prijateljice bo sproščen in zabaven, mimogrede pa vam bo odprla oči. Izvedeli boste namreč nekaj, kar so vam svojci prikrivali, ker so se bali. da boste prizadeti. To boste pa tako v vsakem primeru, saj gre za zelo občutljivo področje. A sedaj boste lahko vsaj ukrepali. Tiha simpatija bo to ostala še nekaj časa. Ker nihče ne bo upal narediti prvega koraka. Dvojčka od 22. maja do 21. junija Zdi se vam, da končno prihaja čas. ko boste lahko želi. kar ste sejali v preteklih mesecih. Pred vami so velike spremembe, ki se jih boste morali, hočeš, nočeš, lotiti takoj. Če ne vas bo čas spet prehitel. Ker vse dobro premislite, preden storite prvi korak, se le redko uštejete. Tudi tokrat kaže, da bo šlo sicer počasi, ampak zelo dobro. Dobre volje bo ob koncu tedna res veliko. Družba bo prava, razlog tudi, vi pa boste uživali, kot že dolgo ne. Letošnja pomlad vas prav razvaja, vi pa to vračate svoji družini. Rak od 22. junija do 22. julija Ne boste najboljše volje. Razlogov za to bo sicer kar nekaj, a bili ste že v hujši krizi, pa se niste počutili tako slabo. Prav v naslednjih dneh boste razrešili kar nekaj težav, ki ste jih vlekli za sabo že nekaj mesecev. Pa vseeno ne boste prav pogosto nasmejani. Če se boste še nekaj časa mučili z občutki krivde za vse. kar se dogaja okoli vas. se še ne boste počutili bolje. Finančno stanje se vam bo krepko izboljšalo, ko vam bo nekdo nepričakovano vrnil denar, na katerega ste že nehali upati. Ljubezen bo povsod okoli vas, vi pa je ne boste čutili. Lev od 23. julija do 23. avgusta Maj vam je bil vedno všeč in tudi letos resnično uživate v njem. Več ste v naravi, več časa si vzamete zase, bolje se počutite. Če se boste sedaj odločili, da zamenjate še prehrano, bo počutje še veliko boljše. Dobro veste, da bo potrebnega nekaj potrpljenja in sprememb tudi v načinu razmišljanja. Povabila na različna družabna srečanja bodo kar deževala, vam pa za to še ne bo. Vendar ne bi bilo slabo, če bi se kdaj odzvali, sploh, če gre za ljudi, ki jih imate radi. Potrebujete tudi nekaj sprostitve. Devica od 24. avgusta do 22. septembra Medtem, ko se boste vi ukvarjali s stvarmi, ki vas izjemno veselijo, vas bodo obirali in to do kosti. To pa že tako veste, da ni najboljši znak. A s tem se boste ukvarjali konec maja, ko bo spet treba krepko zavihati rokave. Pred poletnimi počitnicami boste morali dokončati res velik projekt, kar pa niti malo ne bo lahko. Sploh, ker veste, da vas stres resnično utrudi. Vedno bolj. Pomagala bo ljubezen. Ta bo cvetela in vam dajala novo energijo. Vračajte jo dvojno, saj si partner to zasluži. Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra Veselite se nekega srečanja, ki bo zelo drugačno kot si ga zamišljate. To po svoje veste že v naprej. Poskušajte se brzdati, da ne boste takoj povedali čisto vsega, kar vas muči in kar se vam zdi, da bi morali povedati. Raje se dvakrat ugriznite v jezik in se rahlo smehljajte. Če boste ravnali drugače, vam bo že kmalu zelo žal. In to v podzavesti dobro občutite. Ta mesec bodo vaši izdatki veliki, a bo priložnost takšna, da vam ne bo žal niti evra. Pripravljeni boste dati še več. Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra Vaše obnašanje je zagotovo čudno ne le vašim domačim, sedaj to opažajo tudi prijatelji in sodelavci. Vsega ne bo rešilo lepo majsko vreme. Sploh, ker zadnje čase vreme ne vpliva kaj preveč na vas. Spraševali se boste ali imate toliko moči, da svoje življenje povsem spremenite. In da skorajda začnete iz nič. To vas namreč čaka. če se ne boste pogovorili najprej s seboj, potem pa še s partnerjem. Ta že krepko izgublja potrpljenje, zato časa res nimate veliko. Strelec od 23. novembra do 22. decembra Postajate nestrpni, a dejstvo je. da se vam uresničujejo vse sanje in želje. Ljubezensko življenje lep čas ni bilo po vaši meri, sedaj pa bo. In to že zelo kmalu. Prej kot si mislite. Partner sicer rabi veliko spodbude in poguma, a boste uspeli urediti tudi to. Končno boste spoznali, da ste vredni več in da si tudi zaslužite več. Tistemu, ki bo še naprej nagajal, pa kar v obraz povejte, kar mu gre. Pri delu uspeh tudi tam, kjer ste mislili, da ste zavozili. Kozorog od 23. novembra do 22. decembra Pričakujete novice, pa jih ni in ni. Čutite sicer, da so vam vsi zelo naklonjeni, a potrebujete več od tega. Končno se bo začel vaš nori ritem življenja, ki se vleče že nekaj mesecev, umirjati. Polni boste življenjske energije, ideje bodo kar vrele iz vas. To pa je tudi zelo dobra garancija za prihod-nest. ne le zaradi občutkov, ampaktudi finančno. Tu namreč že nekaj mesecev škripa, sedaj pa se vam bo odprlo. In to tam, kjer ste najmanj pričakovali. Vodnar od 21. januarja do 18. februarja Bolj ko boste gledali na uro. manj časa boste imeli. In to predvsem zase. Precej nervozni boste in predvsem ne boste več točno vedeli, kaj si pravzaprav želite. Tega, kar se vam dogaja zadnje tedne, zagotovo ne. Ni pa le od vas odvisno, ali boste znali stvari postaviti na svoje mesto ali ne. Pomagati vam bo moral nekdo od starejših in bolj izkušenih. Za to pa ga boste morali prositi, saj se sam ne bo ponujal. Tudi zato ne, ker se boji, da bi izpadel kot vsiljivec. Izkoristite ta konec tedna za posle in zabavo, zvezde vam bodo zelo naklonjene. Ribi od 19. februarja do 20. marca Ko bo že vse kazalo, da se vam stvari v življenju iztekajo točno po vaših željah in načrtih, bo usoda posegla vmes. In kar nekaj načrtov boste morali v naslednjih tednih spremeniti. To vam ne bo težko, ker se boste spreminjali zaradi nekoga, ki vam pomeni največ na svetu. Upoštevajte vse pametne nasvete. Nasvetov tistih, ki vse vedo, pa raje ne poslušajte. Čas je, da se začnete na glas pogovarjati o poletnih počitnicah. Če jih ne boste načrtovali pravi čas, se ne bo izšlo po vaših željah. «t V w Zgodilo se je ... od 16. do 22. maja - 16. maja 1987 so se lahko krajani Slatin in Gneča prvič odžejali z vodo iz novega vodovoda; - 16. maja 1996 je v Velenju pričela delovati nova telefonska centrala s 4000 priključki; - Muzej Velenje je bil maja leta 1994 s Kavčnikovo domačijo v Zavodnjah nominiran za najboljši evropski muzej v letu 1993; 18. maj je mednarodni dan muzejev, ki bodo danes radi odprli svoja vrata radovednim obiskovalcem; med njimi sta tudi muzej na Velenjskem gradu in Kavčnikova domačija v Zavodnjah, kjer si bodo lahko danes vsi obiskovalci brezplačno ogledali vse muzejske zbirke; - 19. velikega travna 1974 je v Kamnici pri Mariboru umrl znan slovenski sadjar Ivan Dolinšek, ki je bil rojen v Šentilju pri Velenju; - Vane Gošnik je bil 19. maja leta 1988 izvoljen za predsednika zbora uporabnikov Kulturne skupnosti Slovenije; - 20. maja 1973 je bilo v Velenju 9. zvezno tekmovanje mladih fizikov Jugoslavije; - 20. maja 1978 so v Šmartnem ob Paki odprli nov zdravstveni dom; - 21. maja 1990 so delegati na zasedanju velenjske občinske skupščine za predsednika skupščine izvolili Pankraca Semečnika, za podpredsednika pa Antona Lovreca; Todoija Dmitroviča so delegati imenovali za mandatarja za sestavo izvršnega sveta, Marjan Gaberšek je postal predsednik družbenopolitičnega zbora, nje- Kavčnikova domačija v Zavodnjah (arhiv Muzeja Velenje) gov namestnik je postal Tone De Costa, zbor združenega dela je odtlej vodil Drago Karel Bizjak, za njegovega namestnika so delegati izvolili Mitja Jenka, predsednik zbora krajevnih skupnosti je postal Jože Melanšek, njegov namestnik pa Jožef Lekše; ■ 22. maja 1981 so v delovni organizaciji Vino Šmartno ob Paki ob 30. letnici podjetja odprli novo polnilnico; ■ 22. maja 1992 so Slovenijo na zasedanju generalne skupščine OZN sprejeli za 176., Bosno in Hercegovino za 177. in Hrvaško za 178. članico Združenih narodov; ■ 22. maja 1996 so predstavniki Telekoma Slovenije - poslovne enote Celje in Mestne občine Velenje, predali namenu novo telefonsko centralo v Velenju. ■ Pripravlja: Damijan Kljajič d.d.I IZBERITE MODRO SVOJO POT Zavarovalnica Maribor d.d., trdna in zanesljiva vseslovenska zavarovalna družba, ki je vredna zaupanja išče novega sodelavca/sodelavko v PE Podružnica Slovenj Gradec ZAVAROVALNI TEHNIK III v zastopstvu Velenje Če vas veseli delo z ljudmi, ste komunikativni, ustvarjalni, dinamični in željni novih izzivov, vas vabimo k sodelovanju. Pogoji za zasedbo: • Srednješolska izobrazba, ekonomske smeri, administrativne smeri ali gimnazija • 3 leta delovnih izkušenj na področju prodaje • Poznavanje dela z računalnikom • Komunikativnost, natančnost, veselje do dela z ljudmi • Aktivno znanje slovenskega jezika • Sposobnost dela v timu • Vozniški izpit B kategorije Delovno razmerje se bo sklenilo za določen čas enega leta s polnim delovnim časom in kasnejšo možnostjo podaljšanja zaposlitve. ZASTOPNIKE ZAČETNIKE ZA PODROČJE VELENJA IN RAVEN NA KOROŠKEM Pogoji za zasedbo: • Srednješolska izobrazba (stopnja IV ali V) • Vozniški izpit B kategorije • Komunikativnost in dinamičnost • Poznavanje dela z računalnikom • Aktivno znanje slovenskega jezika • 6 mesecev delovnih Izkušenj Delovno razmerje se bo sklenilo za določen čas šest mesecev s polnim delovnim časom in kasnejšo možnostjo podaljšanja zaposlitve. Nudimo: • Kontinuirano izobraževanje • Dinamično delo • Stimulativno nagrajevanje • Možnost Izgradnje poklicne kariere Svojo vlogo z dokazili o izpolnjevanju navedenih pogojev pošljite v roku 5 dni od objave oglasa na naslov: ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d., Cankarjeva 3, 2507 Maribor, Služba za razvoj zaposlenih. O rezultatih izbire bodo prijavljeni kandidati obveščeni v roku 8 dni od sklenitve pogodbe o zaposlitvi z izbranim kandidatom. PRIDRUŽITE SE USPEŠNIM! ČETRTEK, 15. maja Tv slo rr 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Ana z zelene domačije, 19/26 09.30 Pod klobukom 10.05 Risanka 10.15 Kanibalizem, nan. 10.20 V dotiku z vodo, 8/26 10.45 Izbrano poglavje, pogov. oddaja 11.35 Omizje 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Začnimo znova, 30/35 13.45 Piramida 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Volkovi, čarovnice in velikani, 2/3 16.05 Kaj nam je bilo tega treba, igrani film 16.20 Enajsta šola 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Tv pogled 17.30 Štafeta mladosti 18.15 Duhovni utrip 18.30 Žrebanje deteljice 18.40 In to je vse!, risanka 18.50 Rjavi medvedek, risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Slovenska Sibirija in Goli otok, 1/4 20.45 Tednik 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.00 Osmi dan 23.35 Zatočišče, ang. tv film 01.15 50 let televizije: tv dnevnik 15. 5. 1990 01.40 Duhovni utrip 01.55 Dnevnik 02.30 Dnevnik zamejske tv 02.55 Infokanal TV SLO fit 06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 09.00 Tv prodaja 09.30 Zabavni infokanal 11.00 Otroški infokanal 12.00 Tv prodaja 12.30 Zabavni infokanal 13.50 Tv prodaja 14.20 Globus 14.50 Vrtoglavi Dubaj, dokum. oddaja 15.40 50 let televizije: tv dnevnik 15. 5. 1990 16.05 Prvi in drugi 16.25 Evropski magazin 16.55 Med valovi, tv Koper 17.25 Mostovi 18.00 Dnevnik tv Maribor 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 19.00 Z glasbo in s plesom... 19.25 Zapojte z nami 20.00 Gala večer, prenos iz SNG Maribor 21.30 Pod rušo, 2/12 22.20 Skrivnosti srca, i tal. film 23.55 29. ulica, am. film 01.35 Zabavni infokanal POP 06.15 24 ur, ponovitev 07.15 Divjina Karibov, dokum. serija 08.15 Srce, ki odpušča, nad. 09.10 Ukradena sreča, nad. 10.10 Tv prodaja 10.40 Razigrani par, nad. 11.40 Sladka skrivnost, nad. 12.40 Tv prodaja 13.10 Monk, nan. 14.05 Oprah show 15.00 Razigrani par, nad. 15.55 Ukradena sreča, nad. 16.55 24 ur popoldne 17.05 Srce, ki odpušča, nad. 18.00 Sladka skrivnost 18.55 24 ur vreme 19.00 24 ur 20.00 Trenja 21.45 Na kraju zločina, nan. 22.40 24 ur zvečer 23.00 Urgenca, nan. 23.55 Seks v mestu, nan. 00.30 Na kraju zločina, nan. 01.20 24 ur, ponovitev 02.20 Nočna panorama 09.00 Dobro jutro, Informativna oddaja: na današnji dan; Regionalne novice 1; videospot dneva; jutranji gost; plesni koraki; koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Odprta tema, ponovitev 11.35 Pop corn, glasbena oddaja, ponovitev, gostja: Brigita Šuler 12.20 Videospotdneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Brez panike, mladinska oddaja, 3. TV mreža 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Asova gibanica, informativna oddaja, ponovitev 19.15 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan z vami, kontaktna oddaja, gost: Franc Sušnik, župan občine Vransko 20.55 Regionalne novice 3 21.00 V harmoniji z naravo, kmetijska 21.30 Naj viža .oddaja z narodnozabavno glasbo. 3. TV mreža, gostje: ansambel Modrijani. ansambel Tapravih 22.45 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 00.15 Vabimo k ogledu 00.20 Videostrani, obvestila TV SLO fl 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Cesarjeva nova oblačila, 12. del 09.30 Pismonoša, lutk. nan. 09.50 Kaj nam je bilo tega treba, igrani film 10.05 Enajsta šola 10.35 Štafeta mladosti 11.20 Osmi dan 11.50 Zgodbe o volji in moči, dokum. oddaja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 Duhovni utrip 13.35 Rožmarinka in Timijanka, 7/8 14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Medvedek, risanka 15.50 Fifi in cvetličniki, risanka 16.00 Iz popotne torbe: mravlja 16.20 Kriza identitete, 6/10 17.00 Mostovi 17.30 Zdaj!, oddaja za razg. življenje 18.00 Dnevnik tv Maribor 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 18.55 SP v hokeju na ledu skupine A, polfinale, prenos 21.15 Bram in Alice, 9/9 21.35 Kaj ima pri tem ljubezen?, am. film 23.30 Na koncu sveta, španski film 00.55 Huff, 3/13 02.00 Zabavni infokanal TV SLO 06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 09.00 Tv prodaja 09.30 Zabavni infokanal 10.50 Tv prodaja 11.20 Glasnik, oddaja tv Maribor 11.45 Opus 12.10 Evropski magazin 12.40 Črno beli časi 13.00 Žogarija, 3/10 13.30 Tv prodaja 14.00 Divja Amerika, am. film 15.40 50 let televizije: tv dnevnik 16. 5. 1990 16.10 Primorski mozaik 16.40 Študentska 17.00 Mostovi 17.30 Zdaj!, oddaja za razg. življenje 18.00 Dnevnik tv Maribor 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 18.55 SP v hokeju na ledu skupine A, polfinale, prenos 21.15 Bram in Alice, 9/9 21.35 Kaj ima pri tem ljubezen?, am. film 23.30 Na koncu sveta, španski film 00.55 Huff, 3/13 02.00 Zabavni infokanal POP 06.25 24 ur 07.25 Trenja 09.10 Srce, ki odpušča, nad. 10.05 Tv prodaja 10.35 Ukradena sreča, nad. 11.35 Sladka skrivnost, nad. 12.35 Tv prodaja 13.05 Monk, nad. 14.00 Oprah show 14.55 Razigrani par, nad. 15.55 Ukradena sreča, nad. 16.55 24 ur popoldne 17.05 Srce, ki odpušča, nad. 18.00 Sladka skrivnost, nad. 18.55 24 ur vreme 19.00 24 ur 20.00 Indiana Jones in zadnji pohod, am. film 22.10 Pod lupo pravice, 13. del 23.05 24 ur zvečer 23.25 Kri in vino, am. film 01.10 Vsevedi, nan. 01.45 24 ur, ponovitev 02.45 Nočna panorama 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan; Regionalne novice 1; videospot dneva; jutranji gost; Jezikovne (ne)znanke; koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Župan z vami, ponovitev, gost: Franc Sušnik, župan občine Vransko 11.35 Naj viža ,oddaja z narodnozabavno glasbo, 3. TV mreža, gostje: ansambel Modrijani, ansambel Tapravih 12.25 Vabimo k ogledu 11.30 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja, 3. TV mreža 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Vredno je stopiti noter: mojster Plečnik, dokumentarna oddaja 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip Zgornje Savinjske doline, informativna oddaja 20.45 Regionalne novice 3 20.50 Vabimo k ogledu 20.55 Videospot dneva 21.00 Po sledeh kulture, informativna oddaja, 3. TV mreža 21.30 Sodobna umetnost, informativna oddaja 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videostrani, obvestila SOBOTA, 17. maja TV SLO 17 06.40 Evropa.si 07.00 Zgodbe iz školjke 07.30 Risanka 07.35 Čarovnice, 5/5 07.55 Jaz sem poletni dan na kmetiji, 08.05 Pod klobukom 08.40 Veliko in malo, 1/10 09.00 Sergeant Pepper, nemški film 10.40 Polnočni klub, ponovitev 11.55 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Tekma, debatna oddaja za mlade 14.05 Odpeti pesniki, am. film 15.55 Sobotno po 16.00 O živalih in 16.15 Labirint 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Ozare 17.20 Sobotno popoldne 17.25 Kraji in ljudie 17.35 Na vrtu 17.55 Popolna družina 18.05 Z Damijanom 18.40 Dinko pod krinko, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Pravi oiznis, 5. del 20.55 Ščuke pa ni, ščuke pa ne, 5/7 22.00 Poročila, šport, vreme 22.30 Hri-bar 23.30 Deadwood, 1/12 00.25 Moja noč pri Maud, franc. čb film 02.10 50 let televizije: tv dnevnik 17. 5. 1990 02.35 Dnevnik 02.55 Dnevnik zamejske tv 03.20 Infokanal TV SLO H 06.30 Zabavni infokanal 07.55 Tv prodaja 08.25 Skozi čas 08.35 50 let televizije: tv dnevnik 17. 5. 1990 09.00 Vroči stol 10.00 Primorski mozaik 10.30 Študentska 10.50 Z glavo na zabavo, 8. oddaja 11.15 Absalonova skrivnost, 19/24 11.45 Pesem Evrovizije 2008: predstavitev pesmi 13.15 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.10 Kambodža, Vietnam, ZDA, tv Maribor 14.50 Tv prodaja 15.20 Zdaj!, oddaja za razg. življenje 15.50 Nogomet, finale ang. pokala, prenos 18.10 Rokomet (M), tekma lige Mik, Celje Piv. Laško - Cimos Koper, prenos 20.00 Ljubi me ... ne ljubi me, franc. film 21.30 Bleščica, oddaja o modi 22.00 Odštevanje do pesmi Evrovizije, 3. del 22.25 Slovenski magazin 22.50 Sobotno popoldne 01.00 Strelice nasprotne usode, 12/12 01.50 Zatočišče, ang. tv film 03.30 Zabavni infokanal POP 07.30 Tv prodaja 08.00 Na drevesu smo doma, ris. serija 08.25 Rori, dirkalnik, ris. serija 08.35 Art Attack, izob. oddaja 09.00 Jagodka, ris. serija 09.25 Winx klub, ris. serija 09.50 Bratz, ris. serija 10.15 Ninja želve, ris. serija 10.35 Moja prijatelja Tiger in Pu, ris. serija 11.00 Ed in Eppa, ris. serija 11.20 Gepardji siroti, dokum. oddaja 12.20 Tasmanski vragi, dokum. 13.20 Najbolj nori videoposnetki, zabavna oddaja 13.45 Napad iz pradavnine, nan. 14.40 Popravljena krivica, nan. 15.35 As ti tud not padu?! 17.15 Beethoven 4, am. film 18.55 24 ur vreme 19.00 24ur 20.00 Vzemi ali pusti 21.10 Miss Universe Slovenije 2008, prenos finalnega izbora 23.10 Beg iz zapora, am. nan. 00.05 Temačna voda, am. film 02.00 24 ur 03.00 Nočna panorama iš maš, otroška oddaja, ponovitev 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Vredno je stopiti noter: Mojster Plečnik, dokumentarna oddaja 10.15 Videospot dneva 12.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas, mladinska oddaja, ponovitev 18.40 Duhovni vrelec: Peter Leskovar, župnik v župniji sv. Elizabete v Slovenj Gradcu 18.50 V harmoniji z naravo, kmetijska 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1651. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Živeti z multiplo sklerozo, posnetek prireditve iz Velenja: Vseslovensko srečanje oseb z multiplo sklerozo 21.30 Vabimo k ogledu 21.35 Odprta tema, ponovitev 22.35 Vabimo k ogledu 22.40 Videospot dneva 22.45 Videostrani, obvestila NEDELJA, 18. maja tv slo rr 07.00 Ziv žav 09.25 Umko, 2. oddaja 10.15 Zogarija, 4/10 10.50 Na obisku, tv Koper 11.20 Ozare 11.25 Obzorje duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Na zdravje! 14.25 Fina gospa, 14/40 14.55 Samo bedaki in konji, 14/45 15.30 NLP, razved. oddaja sledi 5 minut slave 15.35 Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom 15.45 Glasbeni dvoboj 16.10 Človeški faktor 16.15 Šport 16.30 Oglasni blok z Roryjem Mcgrathom, 6. del 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 NLP, razved. oddaja sledi Naglas! 17.20 Družabna 17.45 Fokus 18.25 Zrebanje lota 18.40 Pokec, risanka 18.45 Ozi Bu, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.20 Zrcalo tedna 19.50 Tv p 19.55 21.25 Družinske zgod 22.15 ARS 360 22.35 Poročila, vreme, šport 23.00 Slamnati psi, ang. film 00.55 50 let televizije: tv dnevnik 18. 5. 1990 01.20 Dnevnik 01.40 Dnevnik zamejske tv 02.10 Infokanal TV SLO 06.30 Zabavni infokanal 08.45 Tv prodaja 09.15 Skozi čas 09.25 50 let televizije: tv dnevnik 18. 5. 1990 08.50 Globus 10.20 37. tekmovanje mladih glasb. republike Slovenije, 2/4 10.45 Zapojte z nami 11.00 Hobotnica z vulkana, 1/2 11.25 Med valovi, tv Koper 11.55 Slovenski magazin 12.20 Tekma, debatna oddaja za mlade 13.10 Šport špas 14.00 Tv prodaja 14.30 Šport 18.20 Prvaki in izzivalci, 4. del 18.55 SP v hokeju na ledu skupine A, finale, prenos 21.15 Kmetje.11/13 22.05 Š - športna oddaja 22.50 Sopranovi, 20/21 23.40 Zlata resna glasba in balet TVS (1958 - 2008, 01.00 Zabavni infokanal POP 07.30 Tv prodaja 08.00 Na drevesu smo doma, ris. serija 08.30 Medved Rupert, ris. serija 08.40 Rori, dirkalnik 08.50 Kopalčki, ris. serija 09.00 Slonček Benjamin, ris. serija 09.25 Jagodka, ris. serija 09.50 Bratz, ris. serija 10.15 Ninja želve, ris. serija 10.40 Moja prijatelja Tiger in Pu, ris. serija 11.10 Šolska košarkarska liga 12.10 Skrivnostne poti, nan. 13.05 Smeh ni greh, zabavna oddaja 13.30 Moto GP, prenos dirke za VN Francije 15.15 Nebeška kuharija, ang. serija 15.50 Izmuzljivci, nan. 16.45 Sedma nebesa, nan. 17.35 Glej, kdo se oglaša 2, am. film 18.55 24 ur vreme 19.00 24 ur 20.00 As ti tud not padu?! 21.40 Zvezde na sodišču, nan. 22.35 Dragulj z Mississippija, am. film 00.40 Junakinje predmestja, nan. 01.10 24 ur, ponovitev 02.10 Nočna panorama © PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja, ponovitev 09.40 1650. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Športni torek, športna informativna oddaja 10.25 Zdaj, oddaja za razgibano življenje, ponovitev 10.50 Duhovni vrelec: Peter Leskovar, župnik v župniji sv. Elizabete v Slovenj Gradcu 11.00 Zupan z vami, ,ponovitev, gost:Franc Sušnik, župan Občine Vransko 12.00 Vabimo k ogledu 12.05 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo, gostje: ansambel Modrijani, ansambel Tapravih 6 13.20 1651. VTV magazin, regionalni - informativni program 13.40 Kultura, informativna oddaja 13.45 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas, mladinska oddaja ponovitev 18.40 Pop corn, glasbena oddaja, gostja: Brigita Šuler 19.20 Ministrski stol, ponovitev, gostja: Marjeta Cotman, ministrica za delo, družino in socialne zadeve 20.20 Ziveti z multiplo sklerozo, posnetek prireditve iz Velenja, Vseslovensko srečanje oseb z multiplo sklerozo 21.20 Videostrani, obvestila PONEDELJEK, 19. maja TV SLO f? 06.40 Zrcalo tedna 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.10 Zogarija, 4/10 09.35 Iz popotne torbe: mravlja 09.50 Volkovi, čarovnice in velikani, 2/3 10.10 Umko, 2. oddaja 11.05 Herkulaneum, rešen izpod 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Zvezde pojejo 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Timotej hodi v šolo, 19/26 16.10 Rojstva, dokum. nan. 16.15 Kruh, 1/10 16.30 Oroslan, 2/10 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Tv pogled 17.35 Planet, 1/4 18.25 Zrebanje 3 x 3 plus 6 18.40 Lokomotivček Tomaž in prijatelji, risanka 18.45 Adi v morju, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Vroči stol 21.00 Rožmarinka in Timijanka, 8/8 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.00 Umetnost igre 23.25 Glasbeni večer 00.25 50 let televizije: tv dnevnik 19. 5. 1990 00.50 Planet, 1/4 01.40 Dnevnik 02.15 Dnevnik zamejske tv 02.45 Infokanal TV SLO 06.30 Zabavni infokanal 07.45 Tv prodaja 08.15 Š-športna oddaja 09.00 Sobotno popoldne, ponov. 11.15 Tv prodaja 11.45 Slovenci v Italiji 12.15 Posebna ponudba, potrošniška 13.15 13.45 14.10 12.30 Osmi dan 13.00 ARS 360 Tv prodaja 50 let televizije: tv dnevnik 19. 5. 1990 Slovenski magazin 14.35 Evropa.si 15.1— " ' ' ■ 18.25 18.35 18.55 19.20 Seja državnega zbora, prenos Dnevnik tv Maribor Kronika osrednje Slovenije Primorska kronika Berlin, Berlin, 10/26 Berlin, Berlin, 11/26 20.00 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 21.00 Studio city 22.00 Knjiga mene briga 22.20 Resnična resničnost 22.50 Leto velikega kometa, am. film 00.20 Zabavni infokanal POP 06.40 24 ur, ponovitev 07.40 Bradata motorista v kuhinji, ang. serija 08.20 Srce, ki odpušča, nad. 09.15 Ukradena sreča, nad. 10.15 Tv prodaja 10.45 Razigrani par, nad. 11.40 Sladka skrivnost, nad. 12.40 Tv prodaja 13.10 Monk, nad. 14.05 Oprah show 15.00 Razigrani par, nad. 15.55 Ukradena sreča, nad. 16.55 24 ur popoldne 17.05 Srce, ki odpušča, nad. 18.00 Sladka skrivnost, nad. 18.55 24 ur vreme 19.00 24 ur 20.00 Vzemi ali pusti 21.00 Nune pojejo 2, am. film 22.55 24 ur zvečer 23.15 Brez sledu, nan. 00.10 Seks v mestu, nan. 00.45 Na kraju zločina, nan. 01.35 24 ur, ponovitev 02.35 Nočna panorama 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan; Regionalne novice 1; jutranji gost; videospot dneva; vrtnarski kotiček; koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Živeti z multiplo sklerozo, posnetek prireditve iz Velenja, Vseslovensko srečanje oseb z multiplo sklerozo 11.35 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi upi, otroška oddaja, ponovitev 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Spoznajmo jih: noj, emu, pelikan, dokumentarna oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan z vami, kontaktna oddaja, gost: Srečko Meh, župan MO Velenje 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Lokalni utrip Zgornje Savinjske doline, informativna oddaje, ponovitev 21.50 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.20 Vabimo k ogledu 23.25 Videostrani, obvestila TOREK, 20. maja TV SLO f? 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Ankine risbe, 3. del 09.15 Nana mala opisa, 3/4 09.30 Ciciban, dober dan: lizika 09.45 Kruh, 1/10 10.00 Risanka 10.05 Oroslan, 2/10 10.25 Zgodbe iz školjke 11.00 Pfanet, 1/4 11.55 Družinske zgodbe 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Vroči stol 14.20 Obzorja duha 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 He-man, 9/13 16.05 Pki piše pismo, 1/7 16.20 Zoja Kajeto, 16/26 16.30 Knjiga mene briga 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Tv pogled 17.30 Podobe 20. stoletja, 3/3 18.00 Z glavo na zabavo 18.30 Žrebanje Astra 18.35 Angelina balerina, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Piramida 21.00 Prijatelja, dokum. oddaja 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.00 Edi Šelhaus, bil sem zraven, dokum. film 00.20 50 let televizije: tv dnevnik 20. 5. 1990 00.45 Podobe 20. stoletja, 3/3 01.15 Mesar, franc. film 02.45 Dnevnik, ponovitev 03.20 Dnevnik zamejske tv 03.45 Infokanal TV SLO 06.30 Zabavni infokanal 07.05 Tv prodaja 07.35 50 let televizije: tv dnevnik 20. 5. 1990 08.00 Studio city 09.00 Seja državnega zbora, prenos 18.00 Dnevnik tv Maribor 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 18.55 V duhu glasbenega in plesnega izročila 19.15 Violinske citre, 8/9 20.00 Živeti skupaj, film o sožitju s tujci in begunci 20.25 Globus 21.00 Pesem Evrovizije 2008, prenos predizbora iz Beograda 23.00 Georges Brassens - slike iz življenja, dokum. film 23.50 Tuna in čokolada, španski film 01.25 Zabavni infokanal POP 06.25 24 ur, ponovitev 07.25 Srce, ki odpušča, nad. 08.20 Ukradena sreča, nad. 09.15 Razigrani par, nad. 10.10 Tv prodaja 10.40 Šolska košarkarska liga 11.40 Sladka skrivnost, nad. 12.40 Tv prodaja 13.10 Monk, nad. 14.05 Oprah show 15.00 Razigrani par, nad. 15.55 Ukradena sreča, nad. 16.55 24 ur popoldne 17.05 Srce, ki odpušča, nad. 18.00 Sladka skrivnost, nad. 18.55 24 ur vreme 19.00 24 ur 20.00 Preverjeno 21.05 Zdravnikova vest, nan. 22.00 Nevarna igra, am. nan. 23.00 24 ur zvečer 23.20 Brez sledu, nan. 00.15 Seks v mestu, nan. 00.50 Na kraju zločina, nan. 01.40 24 ur, ponovitev 02.40 Nočna panorama © 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan; Regionalne novice 1; videospot dneva; jutranji gost; zdravniški nasvet; koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Župan z vami, ponovitev, gost: Srečko Meh, župan MO Velenje 11.35 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi@-a+e, mladinska oddaja, 3. TV mreža 18.40 Palček Mihec kašopihec, gledališka igra za otroke 19.00 Vabimo k ogledu 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1652. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna informativna oddaja 20.50 Zdaj, oddaja za razgibano življenje 21.20 Videospot dneva 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Fair play, športna oddaja, 3. TV mreža 22.00 Asova gibanica, informativna oddaja, 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videostrani, obvestila SREDA, 21. maja tv slo rr 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Srebrnogrivi konjič, 26/39 09.30 Zoja Kajeto, 16/26 09.45 Piki piše pismo, 1/7 10.00 Pepi vse ve o filmu, pučna 10.20 Hotel obmorček, ris. nan. 10.35 He-man, 9/13 10.55 Knjiga mene briga 11.15 Z glavo na zabavo, 9. oddaja 11.45 Podobe 20. stoletja, 3/3 12.20 Zlata resna glasba in balet TVS (1958 - 2008) 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 ARS 360 13.35 Umetnost igre 14.00 Prijatelja, dokum, oddaja 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Ana z zelene domačije, 20/26 16.05 Male sive celice, kviz 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Tv pogled 17.35 Izbrano poglavje, pogov. 18.30 Zrebanje lota 18.40 Bacek Jon, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Dublinski Soul, am. film 21.45 Prvi in drugi 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Sveto in svet 00.20 50 let televizije: tv dnevnik 21. 5. 1990 00.45 Izbrano poglavje, pogov. 01.35 Dnevnik 02.10 Dnevnik zamejske tv 02.35 Infokanal TV SLO f? 06.30 Zabavni infokanal 07.05 Tv prodaja 07.35 50 let televizije: tv dnevnik 21. 5. 1990 08.00 Odštevanje do pesmi Evrovizije, 3. del 08.25 Bleščica, oddaja o modi 09.00 Seja državenga zbora, prenos 18.00 Dnevnik tv Maribor 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 18.55 Družinske zgodbe 20.00 Evrovizijski mladi glasbeniki, Dunaj 2008, posnetek zaključnega večera 21.30 Mlada Breda, sng drama 22.50 Slovenska jazz scena 23.45 Blackjack, 3/7 01.20 Zabavni infokanal POP 06.15 24 ur, ponovitev 07.15 Preverjeno 08.20 Srce, ki odpušča, nad. 09.15 Ukradena sreča, nad. 10.15 Tv prodaja 10.45 Razigrani par, nad. 11.40 Sladka skrivnost, nad. 12.40 Tv prodaja 13.10 Monk, nan. 14.05 Oprah show 15.00 Razigrani par, nad. 15.55 Ukradena sreča, nad. 16.55 24 ur popoldne 17.05 Srce, ki odpušča, nad. 18.00 Sladka skrivnost, nad. 18.55 24 ur vreme 19.00 24 ur 20.00 Nevarni dom, am. film 21.35 Na kraju zločina, nan. 22.30 24 ur zvečer 22.50 Brez sledu, nan. 23.45 Seks v mestu, nan. 00.20 Na kraju zločina, nan. 01.10 24 ur, ponovitev 02.10 Nočna panorama 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan; Regionalne novice 1; videospot dneva, jutranji gost; iz naše kuhinje , koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Športni torek, športna informativna oddaja 10.55 Zdaj, oddaja za razgibano življenje 11.20 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Če me spomin ne vara, mladinski kviz, 3. TV mreža 18.40 Regionalne novice 2 18.45 V harmoniji z naravo, kmetijska oddaja ponovitev 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop corn, kontaktna glasbena oddaja, gostje: skupina Stone orange, Petra Slapar 20.55 Regionalne novice 3 21.00 Odprta tema, pogovor v studiu, 3. TV mreža, Ohranimo našo čebelo, naše okolje 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videostrani, obvestila PRIREDITVE VELENJE Četrtek, 15. maj 10.00 Knjigarna Mladinska knjiga Knjižna čajanka Potovanje v novi svet 10.00 - 18.00 Velenjski grad Dan odprtih vrat za družine v Muzeju Velenje 10.30 Dom kulture Velenje V plesnem vrtincu - regijska revija plesnih skupin Otroški program 12.30 Upravne zgradbe Premogovnika Velenje, Partizanska cesta 78 odprtje razstave likovnih del akademske kiparke Milene Braniselj 13.00 Razstavišče Barbara Odprtje razstave Milena Braniselj: Skulpture 16.00 Knjižnica Šoštanj Ure pravljic 18.30 Dom kulture Velenje V plesnem vrtincu - regijska revija plesnih skupin Mladinski program 18.30 Kavarna in slaščičarna Štorman, Šoštanj Razmigajte svoje možgane -bridge 19.19 Dvorana Centra Nova Potopisno predavanje V iskanju anakonde (Peru, Bolivija, Čile) Petek, 16. maj 7.00 - 18.00 Središče mesta Velenje Redni sejem 16.00 Čolnarna ob Velenjskem jezeru/Kotalkališče Moje Velenje 2008 v Sončnem parku - Velika spomladanska očiščevalna akcija 18.00 Knjižnica Velenje Cool knjiga: Melina Marchetta: Reševanje Francesce 19.00 Rdeča dvorana Velenje Rokometna tekma MIK I. SRL (moški) RK Gorenje:RK Trimo Trebnje 21.00 Mladinski center Velenje 18. dnevi mladih in kulture -Koncert skupine Kaoz s predskupino Toymaker Sobota, 17. maj 7.00 - 13.00 Središče mesta Velenje Redni sejem 8.00 - 13.00 Atrij KSC Kmečka tržnica 10.00 Nakupovalni center Velenje Otroške ustvarjalne delavnice 10.00 Kajuhov park, Šoštanj Glasbena šola v Kajuhovem parku 10.00 - 12.00 Titov trg, Velenje Delitev brezplačnih sadik bršljanke 15.00 Mladinski center Velenje 18. dnevi mladih in kulture Vzemite si čas zase ... ... čas za večer, ki bo poln glasbe,petja in plesa. Velenje - Šaleško folklorno društvo Koleda vas v soboto, 24. maja, ob 19.30 vabi v dvorano Doma kulture Velenje na letni nastop. V goste so povabili tudi pihalni orkester Zarja Šoštanj ter folklorno skupino Kulturnega društva Medimuije iz Velenja. Skratka, obeta se vam zanimiv večer. Vstopnice bodo v prodaji na blagajni Doma kulture od 19. maja dalje. Prisrčno vas vabijo. ■ KINO VELENJE :: SPORED KATERA JE PRAVA (Definitely, Maybe) Romantična komedija, 111 minut Režija: Adam Brooks. Igrajo: Ryan Reynolds, Abigail Breslin, Elizabeth Banks, Isla Fischer, Rachel Weisz, Derek Luke, An Nguyen idr. Petek, 16. 5. ob 20.10 Sobota, 17. 5. ob 19.45 Nedelja, 18. 5. ob 17.45 4 MESECI, 3 TEDNI IN 2 DNEVA (4 luni, 3 saptamani si 2 zile) Drama, 113 minut Režija: Cristian Mungiu. Igrajo: Anamaria Marinca, Vlad Ivanov, Laura Vasiliu, Alexandru Potocean, Lumini-ta Gheorghiu, Adi Carauleanu idr. Petek, 16. 5. ob 18.00 Nedelja, 18. 5. ob 20.00 NEODGOVORJENI KLIC (One Missed Call) Grozljivka, 87 minut Režija: Eric Valette. Igrajo: Shannyn Sossamon, Edward Burns, Ana Claudia Talancon, Ray Wise, Azura Skye, Johnny Lewis, Jason Beghe idr.. Petek, 16. 5. ob 22.15 Sobota, 17. 5. ob 18.00 MEDVEDEK PU IN SLOVON (Pooh 's Heffalump Movie) Animirana družinska komedija, 68 minut Režija: Frank Nissen. Igrajo: Jim Cummings, John Fiedler, Nikita Hopkins, Kath Soucie, Ken Sansom idr. Nedelja, 18. 5. ob 16.00 - otroška matineja V tednu od 23. 5. do 25. 5. napovedujemo: kriminalno dramo TEKLA BO KRI , akcijski film KRALJI ULICE, romantično dramo LJUBLJENA JANE, animirani film ČEBELJI FILM Kdaj - kje - kaj Dance of joy - dan elektronske glasbe 18.00 Krščanska adventistična cerkev Predavanje Rak na prsih: Kaj lahko naredimo same? 21.00 Max club Velenje 18. dnevi mladih in kulture Ladies night - Mrigo hosted 21.30 Kino Velenje 18. dnevi mladih in kulture Premiera ŠŠK TV No 3 Nedelja, 18. maj 8.30 - 15.00 Muzej premogovništva Slovenije Mednarodni dan muzejev Brezplačen ogled muzeja (brez malice), Perkmandeljčeve delavnice za otroke, predstavitev skoka čez kožo, kulinarična ponudba 10.00 Vovkov mlin v Lokovini Mednarodni dan muzejev Nedeljska muzejska ustvarjalnica za otroke - Na obisku pri mlinarju 10.00 - 17.00 Kavčnikova domačija v Zavodnjah Mednarodni dan muzejev Dan odprtih vrat na Kavčnikovi domačiji 10.00 - 18.00 Velenjski grad Mednarodni dan muzejev - Dan odprtih vrat v Muzeju Velenje Ponedeljek, 19. maj 8.00 - 12.00 Univerza za III. življenjsko obdobje Velenje Teden vseživljenjskega učenja -Dan odprtih vrat 19.19 Knjižnica Velenje Koncert učencev krožka Električne klaviature Torek, 20. maj 8.00 Mestna občina Velenje 15. seja Sveta Mestne občine 18.00 Interspar Velenje Modna revija - Glasbena gostja: Alya 19.00 Velenjski grad Koncert krožka Godba na pihala Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60). 17.00 Knjižnica Velenje Otroška delavnica 18.00 Glasbena šola FKK Velenje Sprejemni preizkus za program Glasba - instrument in nauk o glasbi (l. 2001 in starejši) 19.00 Knjigarna Kulturnica Spoznavajmo države EU: Nemčija 20.00 Dom kulture Velenje Koncert - The European Movement Jazz Orchestra (EMJO) Sreda, 21. maj 17.00 Knjižnica Velenje Ure pravljic 18.00 Glasbenašola FKK Velenje, oddelek Šoštanj Sprejemni preizkus za program Glasba -instrument in nauk o glasbi (l. 2001 in starejši) ŠOŠTANJ Četrtek, 15. maj 16.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljične ure 18:30 Kavarna in slaščičarna Štorman Šoštanj Bridge: razmigajmo možgane Sobota, 17. maj 10:00 Kajuhov park Šoštanj Glasbena šola v Kajuhovem parku Nedelja, 18. maj x cerkev sv. Petra Prvo sveto obhajilo v Zavodnjah Ponedeljek, 19. maj 18.00 Gostišče in picerija Kajuh Šoštanj Redni tedenski turnir bridga Brezplačni ogledi, glasba, kulinarična ponudba Na mednarodni dan muzejev pestro dogajanje v Muzeju premogovništva Slovenije Velenje, 13. maja 2008 - Letošnji mednarodni dan muzejev, nedeljo, 18. maja, bodo od 9. do 15. ure zaznamovali tudi v Muzeju premogovništva Slovenije v Velenju. Za obiskovalce bodo odprli svoja vrata in jim ogled zbirk omogočili brezplačno. Poleg tega pa so pripravili še nekaj drugih prireditev. Berkman-deljčeve delavnice za otroke so že tradicionalne, tokrat pa bodo otro- ci v delavnici iskali zaklad, risali in izdelovali spominke. Obiskovalci si bodo lahko ogledali vse razstavljene zbirke, posebej pa jim bodo vodiči predstavili skok čez kožo. Da bo dan nekaj posebnega, bodo obiskovalci doživeli že pri vhodu, saj jih bodo s pogostitvijo z domačimi dobrotami pričakali predstavniki Turistične zveze Velenja in Turističnega društva Vinska Gora, s svojimi zeliščnimi izdelki pa se bo predstavilo Društvo zeliščarjev Velenje. Za popestritev dogajanja bodo poskrbeli tudi z glasbo. ■ Piknik na bojišču Šmartno ob Paki, 10. maja - Na odru kulturnega doma v Šmartnem ob Paki se je po dolgem času znova predstavila mladinska skupina Gledališča pod kozolcem. Pobudi mladih o vnovičnem delovanju sku- oder Arrabalovo delo Piknik na bojišču. Šmarčanka Andreja Konovšek, uspešna režiserka in mentorica že pred novim letom. Ker pa so vsi tako obremenjeni, se je premiera zavlekla na konec sezone. Upa, da bodo Piknik na bojišču lahko zaigrali še v kakšnem drugem okolju. Zanesljivo pa bodo delovni tudi naslednjo sezono, ko naj bi pripra- Režiserka Andreja Konovšek pine je prisluhnila mentorica Andreja Konovšek in skupaj z Lucijo Luk-nar, Aljažem Lukekom, Žigom Der-škom, Tjašo Konovšek ter Stašo Ostervuh premierno postavila na mladim gledališčnikom na osnovni šoli Griže, je povedala, da se je za omenjeno delo odločila, »ker daje možnost ustvarjanja igralcem, je duhovito in aktualno.« Tematika je res vojna, pogled nanjo pa ciničen, nekakšna parodija na sedanje čase. Vaje na sezono je skupina začela Z zadnje vaje pred premiero vili znova nekaj novega za oder in ljubitelje nepoklicne gledališke dejavnosti. Prav tako pričakujejo, da se bo skupini pridružil še kakšen mladenič in mladenka, ki bo prosti čas izkoristil za kulturno dejavnost, ki ima v Šmartnem ob Paki dolgoletno ter uspešno tradicijo. ■ Tp V plesnem vrtincu Velenje - Danes bo v velenjskem domu kulture potekala regijska revija plesnih skupin, ki jo pripravlja Javni sklad za kulturne dejavnosti, OI Velenje. Tudi letos bo to vsakoletno srečanje plesnih skupin iz Velenja, Celja, Laškega, Šmartnega ob Paki, Rimskih Toplic in Slovenj Gradca. Otroški program bo izveden ob 10.30 uri, mladinski pa ob 18.30 uri. Vse plesne točke bo sprem- ljala državna selektorica Petra Pikalo, ki bo sestavila program državnih plesnih festivalov Pika miga in Živa. Z nasmehom čez Koželj Velenje - Društvo humoristov Velenje pripravlja v nedeljo, 18. maja, tradicionalni pohod čez Koželj. Pohodnike vabijo, da se jim med 9. in 10. uro pridruži- jo pred VTV-jem na Žarovi ulici. Start-nine ne bo, na poti pa bodo kontrolne točke z raznimi igrami. Cilj bo v Bev-čah pri Gasilskem domu, kjer bodo razglasili rezultate pohoda. Nagradili bodo najstarejšega in najmlajšega pohodni-ka ter zmagovalca pohoda glede kontrolnih točk. Velenjski Humoristi dodajajo: "Več humorja - za lepše življenje!. In vabijo na pohod čez Koželj. Koledar imen Maj/veliki traven 15 . četrtek - Zofka, Izidor 16 . pete - Janez 17. sobota - Jošt 18 . nedelja - Erik 19 . ponedeljek - Ivo 20 . torek - Bernard, Elfrida 21 . sreda - Feliks, Valent Lunine mene 20. 5. , ščip (polna luna) ob 4:11 Vremenski pregovori Če Zofija (15. 5.) zemlje ne poškropi, vreme poleti prida Če je maja dosti dežja, v jeseni bo dosti blaga. Hladen majnik ti gotovo da dosti slame in sena. Brez dežja Pankrac (12. 5.) in Urban (25. 5.), dobre letine up je dan. Sv. Filip napija (26. 5.) , Zofija popija. Sveta Zofija vino popija. Odkod ime? Mesec maj ima ime po Maju, starem latinskem bogu rasti. Velja za pomladanski mesec, ki je poln posebnih življenjskih sil, življenjske rasti. V katoliški cerkvi je posvečen življenju Marije. Slovensko ime za maj srečamo že pri Martinu iz Loke leta 1466 kot weliky trawen - veliki traven. Primož Trubar ga je povzel in za njim še drugi. Pomensko gre pri velikem travnu za isto vsebino kot pri malem travnu - aprilu, trava zeleni, raste. Med meseci ima največ domačih imen. Ta so poleg velikega travna še majnik, cvetnar, cvetnik, rožni cvet, rožni mesec, sentlipovšek in binkoštnik. Nagrajenci nagradne križanke Rednak - Elkroj, objavljene v tedniku Naš čas dne 24.4.2008, so: - Dora Velunšek, Kersnikova 21, Velenje (nakup v vrednosti 50 evr); - Anica Kitak, Kraigherjeva 6 a, Velenje (nakup v vrednosti 30 evr); - Edi Hriberšek, Podkraj 10 i, Velenje (nakup v vrednosti 20 evr). Nagrajenci bodo prejeli potrdila po pošti, s katerim se lahko zgla-sijo v katerokoli trgovino Rednak ali Elkroj. Rešitev gesla: NAKUP PO IZBIRI V TRGOVINAH ELKROJ ALI TRGOVINAH REDNAK. Čestitamo! Pernovo. tel.: 572 80 80. Pesje, tel..: 8919140. Gaberke. tel.: 891 32 10 www.trgovina-kosarica.si, o-mail: kosarica@siol.not ^Hjs Nagradna križanka Nitka IZKUŠNJA, IZPIT (STAR.) LAHEK VOZ NA DVEH KOLESIH ENAKOST V PRAVICAH Vo- JGOTÜV. POLO . LADIJ ALI LETAL CESTNA SERPENTINA, VIJUGA IN TAKO NAPREJ ZGODOVIN. POKRAJ. NA PORTUGALSKEM NEKDANJA RUSKA ATLETI NJA-MARIJA 4. IN 1. ČRKA KDOR SE UKVARJA Z RIBOLOVOM O ZVRST JAMAJSKE GLASBE R NAPITEK IZ KAKTEJE. MESKALIN DIVJA MAČKA ZAPORNIK N MESTO V ROMUNIJI ANTON AŠKERC SEV. ATLANT. VOJAŠKI PAKT REKA V UKRAJINI HRVAŠKA FILMSKA IGRALKA-INGE FRNIKOLA (STAR.) SETA RAIC OTOČJE MED SEV. IN JUŽ. AMERIKO _ NOČNO POPIVANJE (POG.) BIBLIJSKA MARIJINA MATI Nitka Šaleška 18, Velenje ženska in moška oblačila Lisca Šaleška 16, Velenje butik spodnjega perila, kopalke Nitka 2. nad., blagov. Metro, Celje ženska in moška oblačila, spodnje perilo Privlačna in ugodna ponudba! Obiščite nas! Chic, d.o.o., Polzela Izrezano rešeno geslo križanke pošljite najkasneje do 26. 5. 2008 na naslov: Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Nitka«. Izžrebali bomo 3 nagrade - darilne vrečke presenečenja »Nitka«. Nagrajenci bodo prejeli potrdila po pošti. RADI O V ELEN J E ČETRTEK, 15. maja: I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 17.45 Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 16. maja: 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 17. maja: I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 V Imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 18. maja: I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 19. maja: I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 20. maja: I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 21. maja: I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. Razširite svoje KOLESARSKO DRUŽENJE ci57-nier MAJSKI 2008 finančne cilie. ■ nedelja, 18. maj, ob 10.00 uri 080 22 42 www.infond.si Infond vzajemni skladi - x V ' >• - ■v ■ti*n f\ t \ i knmrt- " Nagradili bomo: •NAJMLAJŠEGA ^ UDELEŽENCA* " •NAJŠTEVILČNEJŠO DRUŽINO* * . - •NAJSTAREJŠEGA ^ UDELEŽENCA* W T -, L[pmMSiMi, K -W 1 "* www.majskikrog.si Štartna mesta: Celje I Slovenske Konjice I Šentjur I Vojnik I Žalec Cilj vseh tras: v Vojniku Dolžine tras: | Celje - Vojnik: 3okm | Šentjur - Vojnik: i6km | | Vojnik - Vojnik: 23km | Žalec - Vojnik: 23km | | SI. Konjice - Vojnik: 27km | » banka celje tednik marine - weishaupt - OBVESCEVALEC mali OGLASI GIBANJE PREBIVALSTVA DEŽURNI telefon za pomoč anonimnim alkoholikom gsm: 031/443-365. MLADI KOLEKTIV ISCE VARILCA, KLJUČAVNIČARJA (priučenega ali učenega). Če delaš rad samostojno in razgibano delo, te z veseljem pričakujemo v Veliki Pirešici. Informacije: KCAN, Petrovče 17a, 3301 Petrovče. Gsm: 031 267 622 OBVESTILO V OKOLICI Raven pri Šoštanju se je izgubil škotski ovčar (Lesi). Če ga opazite pokličite na gsm: 041/900-065. NUDIM STARO železo, radiatorje, peči in vse ostale kovine brezplačno odpeljemo, elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214. STIKI-POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica ZAUPANJE dnevno poveže mnogo različnih ljudi od povsod. Gsm: 031/836-378. 44-LETNI vdov direktor išče iskreno žensko staro do 42 let za trajno razmerje. Gsm: 031/807-376. 52-LETNI izobražen vdovec si želi po tej poti spoznati zvesto, urejeno, živjenjsko sopotnico. Gsm: 041/959-192. UGODNO prodam nerabljeno sanitarno keramiko (wc, umivalnik, bide in tuš kad 80 x 80), modra, iz oniksa. Gsm. 031/442-828. PRIDELKI NEPREMIČNINE STANOVANJSKO hišo s parcelo v velikosti 900 m2, v Paški vasi pri Šmartnem ob Paki prodam. Gsm: 041/705-661. DVA stanovanja v Nazarjah prodamo. Gsm: 031/451-930. STANOVANJE v petorčku prodam. Gsm: 031/558-978. V CENTRU Velenja septembra/2008 oddam 3-sobno stanovanje. Gsm: 031/373-314. KUPIM ZAZIDLJIVO parcelo v Velenju ali okolici (Šentilj, Podkraj, Tajna, Bevče, Lipje...) veliko okoli 1.500 m2 kupim. Gsm: 041/293-491. BUKOVA drva prodam. Gsm: 041/504-987. SMREKOVE colarce, 25 mm. suhe za streho, late 3x5, 4x5 in 5x8 cm prodam. Gsm: 051/335-751. VINO: sauvignon, beli pinot, merlot, cabernet sauvignon, prodam. Vinska klet (Čehovin Bogdan - Štanjel), Velenje -Konovo, gsm: 031/749-671. VINO, belo (rizling in muškat) ter rdeče (modra frankinja) prodam. Cena: 1,00 evra/liter. Gsm: 041/748-315. ULEŽAN hlevski gnoj, borovničevec, medenovec ter več vrst jabolčnika in žganja prodam. Gsm: 041/344-883. ŽIVALI IŠČEM IŠČEM prostor ter osebo za prodajo vina. Lahko tudi v privat trgovini. Gsm: 041/587-032. RAZNO KRAVO simentalko, pašno, četrto tele, dobra molznica, prodam. Gsm: 051/335751. DVA BIKCA, čb in sivca, stara 10 dni, prodam. Gsm: 031/841-292. DVA BIKCA, 120 kg, limuzin in sivorja-ve pasme, prodam. Gsm: 031/640-369. TELIČKO, belgijskoplavo, staro 1 teden, prodam. Gsm: 031/606-147. Možna dostava. V SPOMIN Tiha bolečina spremlja spomin na 28. april 2004 in 18. maj 2004, ko sta za vedno zatisnila svoje oči draga ZVONE IN MARIJA HOJAN iz Kavč Bolečina se da skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le vaju in vajine ljubezni nam nihče ne more vrniti. Hvala vsem, ki postanete ob njunem grobu in prinašate cvetje, prižigate sveče ter z iskreno mislijo obudite spomin na Zvoneta in mamo Marico. Vsi njuni PUJSKE, težke od 25 do 30 kg, prodam. Telefon: 5885-570, gsm: 031/868-931. BIKCA, težkega okoli 120 kg, prodam. Gsm: 041/849-370. TELETA bikca, rjavi limuzin, 150 kg ter jabolčnik, lahko za kis, prodam. Telefon: 5893-279 habit nepremičnine HabIL d.o.o. Kersnikova 11. Velenje tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223 PRODAMO 2-sobno stanovanje na Gorici, lepo vzdrževano, obnovljena kopalnica vredno ogleda, velikost 56 m2, 3. nadstr., letnik 1977. Cena: 78.000 € ali po dogovoru. Zazidljivo zemljišče v Skornem pri Šoštanju, na sončni legi, 2698 m2, cena 65.000 € ali po dogovoru. HIŠO v bližini Vitanja, velikost cca 80 m2„ velikost zemljišča cca 3000 m2,2 etaže, starost cca 25 let. Cena 150.000,00 € oz. po dogovoru. Zazidljivo parcela - Konovo, velikost cca 470 m2. Cena 49.000 € oziroma po dogovoru. Poslovni prostor v Mozirju, velikost 88,81 m2,5. nadstropje, starost 2 leti. Cena 1450 € / m2. . ... . www.habit.si Upravna enota Velenje Poroke Javornik Jernej, Efenkova cesta 61, Velenje in Memič Alma, Efenkova cesta 61, Velenje; Doler Igor, Plešivec 14 a, Velenje in Doler roj. Vodišek Mojca, Plešivec 14 a, Velenje; Kotnik Janko, Plešivec 72, Velenje in Hudej Janja, Spodnji Razbor 46, Slovenj Gradec; Ledi-nek Zvonko, Aškerčeva cesta 5 g, Šoštanj in Mazej Vesna, Podgorje 10, Velenje; Pri-slan Alojz, Cesta na Rožnik 24, Mozirje in Kumer Andreja, Cesta IV. št. 14, Velenje. Smrti Hudobreznik Jožef, roj. 1931, Tekavčeva cesta 2, Šoštanj; Visočnik Elizabeta, roj. 1923, Ter 54, Ljubno ob Savinji; Aleksandrov Milena, roj. 1933, Letuš 7 a, Braslovče; Avberšek Jožefa, roj. 1921, Ljubljanska cesta 16, Velenje; Dvoršek Leopold, roj. 1935, Aškerčeva cesta 25, Velenje; Grašič Franc, roj. 1927, Gavce 45 a, Šmartno ob Paki; Kmecl Marija, roj. 1938, Kovinarska ulica 9, Celje. DEŽURSTVA ZD Velenje - OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995478, dežurno službo pa na 8995-445. Lekarna v Velenju: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izda- ja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. Zobozdravniki: 17. in 18. maja - MOJCA PUSOVNIK, dr. dent. med. (delo opravlja v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, ZD Velenje) Veterinarska postaja Šoštanj: Dežurni veterinar - gsm 031/688600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrte od 13. do 17. ure. Ljudje, ki jih imamo radi, niso odšli, le daleč so ... ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, dedi, brat LEOPOLD DVORŠEK z Aškerčeve 25 v Velenju 5. 7. 1935 -10. 5. 2008 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoči: žena Metka, sin Matjaž in hčerka Alenka z družinama ZAHVALA Po dolgi in hudi bolezni se je prenehala boriti za življenje in se poslovila od nas naša draga mama, oma, prababica, sestra in tašča Le srce in duša ve, kako boli, ko tebe več ni. TEREZIJA CASL iz Velenja 27. 9. 1932 - 2. 5. 2008 Zahvala vsem, ki ste ji bili v življenju v oporo in pomoč, ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ali kakor koli počastili njen spomin. Vsi njeni ZAHVALA Sredi sončnega 6. maja 2008 nas je za vedno zapustila JOŽEFA - PEPCA AVBERŠEK 1921 - 2008 Od nje smo se poslovili na pokopališču v Podkraju, blizu obronkov Velenja in Kavč, ki so bili vsa leta njen dom. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ji lepšali zadnja leta življenja. Posebej to velja za vodstvo in osebje Doma za varstvo odraslih Velenje, sorodnike in sosede, posebej Kozlevčarjeva. Hvala vsem, ki ste nam izrazili sožalje, naši mami, tašči, omi, sestri, teti in sosedi pa svoje spoštovanje izrazili na njeni zadnji poti. Pogrešali jo bomo: družini Avberšek in Požek Tako kot reka v daljavo se zgubi, odšla si tiho, brez slovesa, za seboj pustila si spomin na naša srečna leta. ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, stara mama in babica BARBARA VICAR roj. Slivnik 4. 12. 1919 - 4. 5. 2008 Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala Ivici in Francu Skornšek, ge. Andreji Rebernik za izkazano pomoč v najtežjih trenutkih slovesa ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: hčerka Ivica z možem Francem, vnuki Uroš s Sonjo in malim Kristijanom, Petra z Matjažem in Renata z Nejcem ter zet Ivan z družino Izbiramo naj osebnost meseca aprila Bralci in bralke Našega časa ter poslušalci Radia Velenje izbirate Vaše sodelovanje tudi nagrajujemo Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka 3, bomo izžrebali dve nagradi Drogerije in parfumerije Beauty World - dve kozmetični darili. Nagrajenci prejšnjega tedna: Nagradi drogerije in parfumerije Beauty World (dva brisači S. Oliver) prejmeta: Rezka Hojan, Kavče 34 b, Velenje in Vojka Vajdič, Goriška 61, Velenje naj osebnost preko celega leta. Med letom bomo opravili izbore naj osebnosti posameznih mesecev, vse zmagovalce pa uvrstili v veliki decembrski finale in med njimi izbrali naj osebnost leta 2008. Zdaj pa smo pri aprilu. Na osnovi predlogov, ki ste nam jih poslali na kuponu, ki smo ga obja- vili v zadnji aprilski številki Našega časa, smo sestavili lestvico tistih, ki so prejeli največ predlogov. Zdaj pa le pridno glasujte zanje. To boste lahko storili z današnjim in še dvema kuponoma, objavljenima v majskih številkah Našega časa. Glasujete pa lahko tudi na Radiu Velenje vsak delovni dan malo pred 17. uro. Veseli bomo, če boste napisali ob tem tudi kakšno zanimivost o osebnosti, za katero glasujete. Upoštevali bomo vse vaše kupone številka 3, ki bodo v naše uredništvo prispeli do torka, 20. maja, do 10. ure. Katarina Srebotnik, teniška igralka (ob Bernardu Vajdiču je najboljša velenjska športnica; je velika ambasador-ka Velenja in celotne Slovenije) Gabrijela Fidler, prostovoljka (prijazna in predana svojemu delu, odlično vodi prostovoljce na Šolskem centru v Velenju) Maja Gošnik Volk, glasbena pedagoginja (ima ogromen prispevek pri učenju in glasbeni vzgoji naših otrok; uspešna glasbena pedagoginja) Ekskluzfvni pokrovitelj DROG€RU€ ¡v PARFUMGRIJG V world za 20% popust na 30ml moški ali ženski vent D. Backhaul Cdjc, Planet Tuš in Cdciapark Mariborska c. 111. M.t 03/ 415 U15 Aškerčeva e. 14, Ml.t03/t»ttN "Obljubljam, da bo ta praznik postal državni" Te besede je v Topolšici izrekel minister za obrambo RS Karel Erjavec, slavnostni govornik na slovesnosti ob počastitvi spomina na zgodovinske dogodke iz leta 1945, ko je general von Loehr v Topolšici podpisal brezpogojno predajo nemških enot za jugovzhodno Evropo. S tem je bila vojna končana. V svojem govoru je ocenil, da se zgodovina ne bo spreminjala z zakonodajo in da je 9. maj praznik tistih, ki so se borili za slovenski narod, ne pa tistih, ki so ga teptali. Poudaril je, da mora Slovenija postati socialna država, država, ki jo bodo imeli državljani radi, ker bo prijazna do tu živečih. Pred slavnostnim govornikom je zbrane nagovoril župan Obči- ne Šoštanj Darko Menih, ki je pohvalil trud krajevne skupnosti Topolšica, ki vsako leto po svojih močeh poskrbi, da dan zmage ni pozabljen. Pozval je narod, naj sodeluje in se spoštuje, kakor naj spoštuje dejanja iz preteklosti, ki so pomagala ohraniti slovenski narod. Tudi poslanec v DZ Bojan Kon-tič se je pridružil čestitkam, še posebej pa je pozdravil prisotnega generala Ivana Dolničarja. Ta je bil v prvih vrstah med tistimi, ki so se uprli okupatorju. Govor je zaključil z besedami " Smrt fašizmu, svoboda narodu", za kar je požel bučen aplavz med številno množico, ki se je točno na ta dan zbrala v zdraviliškem parku pred spominsko sobo. Tudi ta je bila ta dan odprta za javnost. Med slovesnostjo sta k spomeniku padlim borcem NOB ponesla spominski venec predsednik KS Topolšica Viki Drev in predsednik KO ZB NOB Milan Menhart. V kulturnem programu so sodelovali Pihalni orkester Zarja, moški pevski zbor Ravne, folklorna skupina Koleda in harmonikarji Roberta Goličnika. Prireditev je potekala v organizaciji krajevne skupnosti Topolšica, občine Šoštanj in OZ ZB NOB Velenje, scenarij zanjo pa je delo Urške Menih Dokl. Ko se je znočilo, je v neposredni bližini zagorel kres, da je bilo, kot je pred davnimi leti zapisala šoštanjska učiteljica Cilka Trobej, "kot bi se vsule zvezde z neba, da okičijo to našo svobodno zemljo". ■ Milojka Komprej Foto Amadeja Komprej i SiiB K ' Podpora strokovnemu predlogu trase ceste Odbor za razvoj Savinjsko-šaleške regije, ki deluje pri območni gospodarski zbornici in ga vodi dr. Milan Medved, v njem pa sodelujejo tudi poslanci in župani, podprl strokovni predlog trase hitre ceste - Podpirajo tudi postopnost izgradnje in pričakujejo takojšnje naročilo lokacijskega načrta - Tudi obstoječe cestne povezave potrebne posodobitve Velenje, 12. maja - Odbor za razvoj Saša regije, ki so ga ustanovili pri območni Savinjsko-šaleški zbornici, je že pričel delo, in sicer so se najprej lotili pospešitve aktivnosti za izgradnjo tretje razvojne osi, ki jo tukajšnje gospodarstvo za nadaljnji razvoj nujno potrebuje. Podpirajo izgradnjo ceste po trasi, ki jo predlaga stroka. Že trenutne prometne razmere so nemogoče, še huje pa bo, ko bodo v Šoštanju začeli graditi eno največjih slovenskih naložb, blok šest, vreden skoraj milijardo evrov. Predsednik odbora dr. Milan Medved je na vlado in odgovorna ministrstva posredoval številna odprta vprašanja, ponedeljkove razširjene seje pa sta se med drugim udeležili mag. Helena Šolar z Direktorata za prostor ministrstva za okolje in prostor in Irena Zore z ministrstva za promet. Šolarjeva je pojasnila, da so že pregledali in odgovorili na vse pripombe v času javne razprave in predvideno traso tudi nekoliko korigirali. Ta zaenkrat mimo velenjskih jezer še vedno poteka po prvotni trasi, strokovnjaki pa jo bodo umestili med obe jezeri takoj, ko bodo dobili od Premogovnika jasna zagotovila, da teren na tem področju to prenese. Veseli so podpore tukajšnjega gospodarstva in pripravljeni začeti postopke za pridobitev potrebnega državnega lokacijskega načrta ter z razpisi javnih naročil. Niso pa zaenkrat pripravili konkretne- ga terminskega plana priprav in same izgradnje te ceste. To tukajšnji gospodarstveniki od njih vsekakor pričakujejo. Še posebej, ker bo treba hkrati s tem zastaviti tudi aktivnosti za posodobitev obstoječih cestnih povezav. Te takšne, kot so sedaj, bremena prometa v naslednjih letih vse do izgradnje tretje razvojne osi, ki se odmika, ne bodo več prenesle. Šoljarjeva je povedala, da predvidevajo etapnost izgradnje, po vsej verjetnosti jo bodo najprej gradili od avtoceste do Velenja. Zoretova je dodala, da upa, da jim bo uspelo prioritete konkretnih aktivnosti in same izgradnje zastaviti še pred koncem tega meseca, ko naj bi za celotno traso z izjemo Mežiške doline, kjer zadeve še niso usklajene, naročili lokacijski načrt. Za faznost izgradnje (najprej do Gorenja) se je zavzel poslanec Bojan Kontič, zanimalo pa ga je tudi, če so finančni vir i za izgradnjo ceste že zagotovljeni. Velenjski župan Srečko Meh je ob tem znova poudaril, da je treba zagotoviti sredstva tudi za posodobitev obstoječih cestnih povezav. Pri tem ga je podprl tudi Franc Košec iz Gorenja. Gospodarstveniki se torej strinjajo z optimizirano strokovno varianto hitre ceste, ki je sprejemljiva za celotno Savinjsko-šaleško regijo. Vztrajajo pri opredelitvi terminske-ga načrta, podpirajo pa tudi etap-nost projektiranja in izvedbe projekta. Želijo izvedeti, če so zagotovljeni finančni viri, povezali pa se bodo tudi s Koroško območno zbornico in nadalje aktivnosti tudi skupaj vodili. Dogajanje bodo spremljali, na to temo se bodo sestajali enkrat mesečno, odbor za razvoj pa je zastavil tudi že drugo aktivnost, to bo skupno delovanje na področju turistične ponudbe. ■ Mira Zakošek