Poštnina plačana ▼ gotovini.
Slo/enski
hmeljar
Glasilo hmeljarskega društva za Slovenijo
Izhaja štirinajstdnevno ♦ Naročnina Din 20-, za nečlane Din 30'-; posamezna številka Din 2— O Uredništvo in uprava: Celje, Vodnikova ul. 2, telefon 218
Leto I	Celje, dne 5. decembra 1930	Štev. 16
Savinjski:
Nemčija in ostali hmeljarski kraji
Mnoga desetletja je izvažala Češkoslovaška v Nemčijo znatne množine hmelja in ječmena ter na drugi strani uvažala in še vedno uvaža iz Nemčije ogromne množine industrijskih proizvodov. Zadnji čas pa je ta medsebojna izmenjava produktov silno nazadovala na škodo Češkoslovaške.
Nemčija je namreč tako povišala uvozno carino na ječmen in slad, da je vsak nadaljnji uvoz skoraj popolnoma nemogoč. Podobno tudi pri hmelju. Zastran silnega pritiska nemških hmeljarjev na domačo pivovarniško industrijo, je ta danes moralno prisiljena, uporabljati v prvi vrsti svoj nemški hmelj. Toda hmeljarji s tem še niso zadovoljni in zahtevajo, da se zakonitim potom prisili pivovarne kriti 95% potrebščin z domačim hmeljem in poleg tega tudi znatno poviša uvozno carino na hmelj. Ako nemški hmeljarji s temi zahtevami prodrejo, izgubi Češkoslovaška glavnega odjemalca za svoj hmelj in bi češko hmeljarstvo moralo propasti.
Češkoslovaška hmeljarska društva so zaenkrat zaposlena z raznimi podpornimi akcijami za hmeljarje, vendar pa morajo nujno tudi razmišljati o potrebnih sredstvih proti nemškemu izrivanju. Ker Nemčija onemogoča uvoz ječmena in hmelja iz Češkoslovaške, dasi vrednost teh niti daleč ne dosega vrednosti industrijskih proizvodov, ki jih uvaža Češkoslovaška iz Nemčije, mora tudi Češkoslovaška pravočasno razmišljati o potrebnih protiukrepih. Vsaka kupčija mora temeljiti na medsebojni vzajemnosti. Kakor ti meni, tako jaz tebi! Nemčija navaljuje, Češkoslovaška se samo brani. Nemčija sicer ne namerava direktno škodovati češkoslovaškemu ječ-menarstvu in hmeljarstvu, pač pa enostavno zapreti
nemški trg, kar se je glede ječmena že tudi storilo oficielno, glede hmelja pa neoficielno. Češkoslovaška seveda ne more trpeti, da se jo enostavno izrine iz nemškega trga in upa, da se bodo našla tozadevno potrebna pota za medsebojni sporazum.
Tako piše S. H. B. Z. v eni zadnjih številk. Ali pa je temu res tako?
Brez dvoma stremi Nemčija res za tem, da se čim bolj in čim prej gospodarsko popolnoma osamosvoji ter postane neodvisna od vsakega uvoza. Kar se hmelja tiče, je vsekakor zadeva zelo resna, in to ne samo za češke, temveč za vse evropske hmeljarje, ki pridelujejo kvalitetni hmelj. Vendar pa radi tega še ni ogrožen obstoj poedinih hmeljarskih krajev.
Pivovarniška industrija ni nikjer tako silno razvita, kakor ravno v Nemčiji. Nemško pivo je prvovrstne kakovosti in je znano po vsem svetu. Nemčija že sama konzumira ogromne množine piva, saj popije vsak Nemec na leto povprečno 115 litrov te sladko-grenke pijače. Pa tudi izvoz piva se leto za letom vedno bolj veča.
Korak za korakom s pivovarniško industrijo pa se je razvijala tudi nemška hmeljska trgovina, ki danes krije brez dvoma že ogromno večino svetovne potrebe v kvalitetnem hmelju. Toda interesi nemške države se nikakor ne krijejo z interesi nemške hmelj-ske trgovine. Dočim je interes države, da se gospodarsko čim bolj osamosvoji in izloči ves uvoz, je interes hmeljske trgovine v prvi vrsti, da vodilni položaj na svetovnem trgu, ki si ga je v teku let osvojila, tudi obdrži. V ta namen pa ne zadostuje samo nemški hmelj, temveč potrebuje trgovina tudi hmelj drugih provenienc, ki so že vpeljane in katerega uporabniki izrečno zahtevajo. Zato bo nemška hmeljska trgovina, ne oziraje se na prizadevanje Nemčije po gospodarski osamosvojitvi, tudi v bodoče kupovala inozemski hmelj ter v slučaju znatnega po-
višanja uvozne carine in ukinitve tranzitnih skladišč pač bazirala svojo trgovino enostavno drugam.
Naloga hmeljarjev pa je, da vpostavijo ravnotežje med višino pridelka in porabe ter postavijo na trg res brezhibno blago prvovrstne kakovosti, katero bodo gotovo vedno lahko in po primerni ceni prodali ter ga bo prav rada kupila tudi nemška hmelj-ska trgovina. Edinole v intenzivni kulturi in prvovrstni kvaliteti leži torej obstoj hmeljarstva poedinih hmeljarskih krajev; vse drugo je le bolj podrejenega pomena, kar smo najbolje videli baš v pretekli sezoni.
Delovanje hmeljarskega društva
(Dalje.)
Leta 1894 je bilo določeno sledeče vodstvo: Karel pl. Haupt, dr. M. Bergmann, Janez Hausen-bichler, Karl Schuscha, Jos. Širca in Norbert Zanier; namestniki Jakob Janič (Žalec), Josip Pauer (Braslovče), župnik Franc Zdolšek (Sv. Jurij ob Taboru) in Julij Žigon (Polzela).
Leta 1897 je bil izvoljen sledeči odbor: dr. M. Bergmann, Franc Roblek, Anton Petriček (Žalec), Josip Širca, Jos.Kučera (Novo Celje) in Karl Schuscha.
Leta 1900 sta se izvolila le dva nova odbornika, in sicer Franc Virant in Vincenc Vabič, oba iz Žalca.
Leta 1903 so ostali v društvenem odboru dotedanji odborniki, le namesto izstopivšega Franca Viranta je bil izvoljen Karl Janič (Žalec).
Leta 1906 se je odbor le v toliko izpremenil, da je bil namesto izstopivšega Vincenca Vabiča izvoljen Jože Žigon (Žalec). Odbor je torej obstojal iz dr. Berg-manna, Franca Robleka, Antona Petričeka, Karla Janiča, Josipa Širce in Jožeta Žigona. Namestnikov ni bilo.
Leta 1909 je ostalo društveno vodstvo v začetku neizpremenjeno. V tej volilni periodi je izgubil odbor dva člana, in sicer Jožeta Žigona in dr. Bergmanna. Prvi je umrl leta 1910 in je bil na njegovo mesto izvoljen leta 1911 župan Andrej Antloga (Gotovlje). Leta 1911 je pa preminul dr. Bergmann in na njegovo mesto voljen Edvard Kukec. Ker je društvo izgubilo predsednika, se je odbor konstituiral takole: Predsednik Franc Roblek, njegov namestnik Josip Širca, tajnik in blagajnik Anton Petriček, odborniki Andrej Antloga, Karl Janič in Edvard Kukec.
Do leta 1923 je deloval navedeni odbor le s to izpremembo, da je bil leta 1920 izvoljen namesto izstopivšega Edv. Kukeca Franc Plaskan (Orla vas).
Na podlagi novih pravil je bil leta 1923 za dobo treh let izvoljen sledeči glavni odbor; Andrej Antloga, Lenart Cank (Škofja vas), Ivan Drev (Šmartno ob Paki), Maks Janič (Celje), Edvard Kukec, Martin
Kralj (Preserje), Josip Marinc (Sv. Pavel), Martin Ocvirk (Mala Pirešica), Anton Petriček, Franc Piki (Žalec), Franc Plaskan, Ignac Praznik (Gomilsko), Jernej Radišek (Kapla), Franc Roblek, Josip Širca, dr. Šribar (Drešinja vas), Alojzij Terglav (Sv. Peter) in Franc Turnšek (Polzela).
Ožji odbor pa se je konstituiral takole: predsednik Franc Roblek, podpredsednik Josip Širca, poslovodja Anton Petriček, odborniki Andrej Antloga, Edvard Kukec in Franc Piki.
Leta 1926 je ostal ožji odbor nespremenjen. Razen udov ožjega odbora pa so bili v glavni odbor še izvoljeni: Matija Bošnak (Parižlje), Lenart Cank, Ivan Drev, Josip Marinc, Karl Maršič (Braslovče), Anton Mešič (Polzela), Martin Ocvirk, Ludvik Plav-šak (Sv. Jurij ob Taboru), Ignac Praznik, Julij Sadnik (Groblje), dr. Šribar in Anton Vodenik (Petrovče).
Leta 1929 je bil na podlagi zopet spremenjenih društvenih pravil izvoljen za dobo dveh let tale glavni odbor: Andrej Antloga, M. Bošnak, ing. Janko Dolinar (Celje), L. Cank, ing. H. Jeschounig (Arja vas), Ivan Hočevar (Gomilsko), Josip Kladnik (Vransko), Edvard Kukec, Rudolf Lorber (Žalec), Jeronim Marinc (Braslovče), Josip Medič (Šoštanj), Anton Mešič, Anton Petriček, Ludvik Plavšak, Franc Roblek, Vinko Stopar (Velenje), župnik Anton Veternik (Žalec) in baron Warsberg (Šmartno ob Paki).
Ožji odbor se je konstituiral takole: Fr. Roblek, A. Antloga, A. Petriček, ing. Dolinar, L. Plavšak in Vinko Stopar.
Pregledovalca računov sta bila Simon Blatnik (Velenje) in Ivan Naraks (Zg. Ložnica).
Na podlagi novih pravil so se v posameznih krajih ustanovile nove podružnice Hmeljarskega društva, katerih je leta 1929 bilo 23, in sicer: Sv. Andraž (49 članov), Braslovče (153), Celje okolica (31), Gomilsko (77), Griže (89), Hoče pri Mariboru (24), Sv. Ilj pri Velenju (31), Sv. Jurij ob Taboru (151), Laško (15), Marenberg (17), Šmartno ob Paki (48), Šmartno v Rožni dolini (20), Sv. Pavel (62), Sv. Peter (100), Polzela (76), Zg. Ponikva pri Žalcu (50), Ruše (26), Škofja vas (30), Šoštanj (120), Velenje (60), Vojnik (47), Vransko (91) in Žalec (242).
Leta 1930 se je pa število podružnic skrčilo na 16 in so ostale: Braslovče (115), Celje okolica (34), Gomilsko (48), Griže (31), Sv. Jurij ob Taboru (21), Marenberg (15), Šmartno ob Paki (21), Sv. Pavel (38), Sv. Peter (41), Polzela (53), Zg. Ponikva pri Žalcu (17), Ruše (18), Škofja vas (24), Šoštanj (45), Velenje (17) in Žalec (279).
Štejem si v svojo dolžnost, da se danes, ko obhajamo pedesetletnico Hmeljarskega društva, spominjam tudi onih nesebičnih in vrlih mož, ki so si pridobili za prospeh hmeljarstva nevenljivih zaslug
in kojih trupla že pokriva hladna zemlja, Ti so: Ustanovitelj in prvi učitelj hmeljarstva Josip Bilger, umrl leta 1894 v Petrovčah, pokopan na mirodvoru sv. Kancijana v Žalcu; glavni pospeševatelj in drugi učitelj hmeljarstva Janez Hausenbichler, umrl leta 1896; društveni odbornik Jože Žigon, umrl leta 1910; velezaslužni in ugledni društveni predsednik dr. M. Bergmann, umrl leta 1911; dolgoletni društveni predsednik in zaslužni pospeševatelj konjereje v Savinjski dolini Karl pl. Haupt, umrl 1. 1915 v Štrosneku; odborniki Franc Virant, umrl leta 1923; Karl Janič, umrl leta 1924, in Alojzij Terglav, umrl 1. 1924 v Sv. Petru. Prosim cenjene navzoče, da se dvignite in zakličete z menoj v znak hvaležnosti rajnim pospeševa-teljem hmeljarstva trikrat: Slava! (Dalje prihodnjič.)
Dipl.Ing. Janko Dolinar;
Bolezni in škodljivci hmelja1®
B, Škodljivci.
Obenem z ušmi se pojavi navadno na hmelju tudi »mana« ali »medovina«, zlasti ako je hladno vreme. Uši srkajo namreč tedaj pridno rastlinski sok, da se ogrejejo, sladka tekočina pada po listih, da ne morejo več asimilirati, ter se posuše; te liste le prerada napada bolezen s a j a v o s t.
Ako hočemo obvarovati hmeljske nasade znatne škode, moramo hmelj varovati uši. Predvsem moramo skrbno zatirati ves različen plevel v nasadih ter odstraniti razno grmičevje in drevje iz bližine nasadov, oziroma premestiti nasade na bolj odprte lege. Poleg tega moramo ščititi tudi razne koristne žuželke, sovražnike uši, to so predvsem razne polo-nice (božji volki — Coccinellidae) in njihove ličinke, dalje ose — najezdniki (Ichneumonidae), trepetalke (Syrphidae) in tenčičarice (Hemorobidae), zlasti zlato-očka (Chrysopa vulgaris). Seveda pa moramo uši zatirati tudi z raznimi kemičnimi sredstvi potom škropljenja, ako hočemo, da bo uspeh res popoln.
Predvsem opozarjamo na opisano in priporočeno zaščitno škropljenje hmelja s kombinirano raztopino modre galice v 3. št. »Hmeljarja«. Ako je hmelj poškropljen s to raztopino, ne bodo muhe-aphis odlagale svojih jajčec in zaredile uši na poškropljenem listju, temveč odletele dalje v bližnji neškropljen nasad. Ako pa so se uši že naselile na hmelj, moramo jih zatirati na ta način, da poškropimo spodnjo stran listov s sredstvi, ki uši hitro in zanesljivo ubijajo.
Najboljše sredstvo za zatiranje uši je tobačni izvleček, ki vsebuje strup nikotin, kateri zelo hitro
* Radi obilice važnega gradiva v času sezone smo morali s tem člankom na strani 59 v 8. številki prenehati in ga moremo šele sedaj zopet nadaljevati.
uničuje uši; to sredstvo izdeluje tobačna tovarna v Ljubljani. Nekateri izdelujejo tobačni izvleček sami na ta način, da enostavno skuhajo tobak v vodi; to pa ni nikak tobačni izvleček ter le slabo deluje, pride pa še dražji kakor tobačni izvleček iz tovarne. Raztopino za škropljenje pripravimo na ta način, da na 100 1 mehke vode primešamo 1 kg tobačnega izvlečka in raztopimo 1 */2 kg mazavega mila ter vse skupaj dobro premešamo. Razen tobačnega izvlečka lahko uporabimo tudi raztopino kvasija-lesa, petro-lejevo emulzijo in razna tovarniška sredstva, predvsem dubisan in agritox. Vendar pa tobačni izvleček učinkuje popolnoma zanesljivo in je tudi najcenejši.
Zelo važno pa je, da škropljenje obavimo pravilno in o pravem času. Dokler se selijo aphis-muhe v hmeljnik, škropljenje ne pomaga veliko, ker se uši vedno zopet nanovo zarode. Zato se priporoča ustanoviti s posebnim poskusom, kdaj selitev preneha. Ta poskus napravimo na ta način, da določimo 10 do
Hmeljska uš (jako povečana) krilata (aphis - muha)	brezkrila
20 hmeljskih rastlin ter jih, kakor hitro se pojavijo prve ušice, vsak dan poškropimo. Tako vedno uničimo vse uši sproti, in ko opazimo, da se nove sploh več ne pojavljajo, poškropimo ves nasad. Če tudi so morda sosedni nasadi še tako okuženi, ne preti našemu hmelju nobena nevarnost več, ker smo vse doseljene uši uničili, aphis-muhe so izginile in je selitev prestala, brezkrile uši pa se dalje ne selijo niti z ene rastline na drugo, še manj pa iz nasada v nasad. Brez navedenega poskusa je težko ugotoviti, kdaj se selitev preneha, ker ista zavisi tudi od vremena; v zgodnji in topli spomladi selitev začne prej in je krajša, kakor pa v pozni in mrzli.
Škropiti je treba hitro in zelo skrbno. Čim hitreje je škropljenje izvršeno, tem manjšo škodo povzročijo uši. Zlasti spodnjo stran listov in vršičke poganjkov je treba temeljito poškropiti, da res vse uši uničimo. Ako ostane le en del rastline nepoškropljen, bo uspeh manjši, ker se uši strašno hitro množe in se hitro zopet razširijo po celi rastlini. Za škropljenje uporabljamo iste škropilnice kakor za kombinirano raztopino modre galice.
2.	Hmeljske stenice (Calocoris) zlasti v Savinjski dolini nastopajo večkrat v prav znatnih množinah in povzročijo tudi precejšnjo škodo. Stenic je več vrst in živijo razen na hmelju tudi na drugih rastlinah; najnevarnejše so rjave, zelene in dvopik-časte stenice. Ker stenice prezimujejo v razpoklinah hmeljevk in pod drevesno skorjo, se tudi pojavljajo večinoma le v nasadih na hmeljevke v večjih množinah. Največjo škodo povzročajo, ako je vreme za razvoj hmeljske rastline neugodno ter le počasi raste. Stenice napadajo le vršičke mladic, katere izsesavajo in s tem povzročijo večkrat tudi popolno jalovost po-edinih rastlin.
Posebno škodljiva je tudi najmanjša od vseh teh stenic »thriphleps minutus«, ki napada kobule in jih izsesava tako, da docela porjavijo; v nekaterih letih povzroča prav občutno škodo.
Zatiranje stenic je težavno, ker so precej neobčutljive za razna sredstva. Največji uspeh še dosežemo, ako opustimo hmeljevke in postavimo žično konstrukcijo. Ako pa že imamo hmeljevke, moramo jih vsako leto razkužiti v ognju, 5% raztopini modre galice, vreli vodi ali karbolineju. Od raznih sredstev za škropljenje se še najbolje obnese raztopina apnenega arzeniata (40 dkg v pasti ali 17 dkg v prašku na 1001 vode) Zaščitno škropljenje s kombinirano bor-dovsko brozgo se tudi proti stenicam dobro obnese.
3.	H meljski škržati povzročajo slično škodo, kakor stenice, le da napadajo že razvito listje ter ga čisto preluknjajo. Naši hmeljarji škržate navadno zamenjajo s stenicami, oziroma jih tudi smatrajo za stenice. Zatiranje kakor pri stenicah; z uspehom se uporablja tudi petrolejeva emulzija (na 100 1 vode 2 1 petroleja in pol kg mazavega mila).
4.	Hmeljski bolhači (Haltica) so dobro-znani škodljivci naših hmeljskih nasadov. Imamo jih več vrst razne barve, najnavadnejši so modrikaste ali zelene barve. Bolhači so mali hroščki, ki dobro skačejo slično kakor bolhe in od tod jim tudi ime. Letno imajo dva zaroda: prvi živi aprila-maja, drugi pa julija-avgusta. Hmelju škoduje zlasti prvi zarod, ker je tedaj rastlina še nežna in manj odporna. Bolhači se lotijo vseh sočnih hmeljskih organov ter listje preluknajo, da izgleda kakor rešeto ter ostanejo same žile. Drugi zarod navadno ne napravi več znatnejše škode.
Bolhače zatiramo slično kakor stenice in škržate. V prvi vrsti moramo skrbeti za čistoto hmelj-nika in bližnje okolic.e ter krepko rast hmelja. Prav sredstvo proti bolhačem je škropljenje s kombinirano bordovsko brozgo, ker je apneni arzeniat za bolhače hitro delujoč strup; ako pa se vkljub vsem preveč razmnožijo, jih najlaže uničimo s čisto raztopino apnenega arzeniata (na 100 1 mehke vode
kg apnenega arzeniata v pasti ali 15 dkg v prašku); to sredstvo je še najizdatnejše in tudi najcenejše. V nekaterih krajih se je baje dobro obneslo tudi škropljenje z 2% tobačnim izvlečkom. Na Češkem so dosegli hmeljarji proti bolhačem najboljše uspehe s praškom »Polvo«, ki se pa pri nas ne dobi.
Pri škropljenju pa je treba vedno dobro poškrq-piti zlasti gornjo Stran listov.	(Dalje prihodnjič.)
Razno
Alkohol in nervoza. Nasprotniki alkohola trdijo, da je 99% slučajev živčne degeneracije, na kateri trpi današnje človeštvo, posledica uživanja alkohola. Otroci imajo že prirojeno nagnjenje k nervozi, ker so imeli njihovi starisi, zlasti očetje, radi pijače oslabljen in razkrojen živčni ustroj. Kakor pa je ugotovil znani angleški profesor M. Dixon, vzrok nervozi nikakor ni alkohol. Uživanje alkoholnih pijač je v zadnjih desetletjih znatno nazadovalo, pač pa se je povečalo uživanje kave in čaja in tudi nervoznih obolenj. Dixon sklepa iz tega, da je vzrok nervoze iskati v čezmernem uživanju kave in čaja, ne pa alkohola. — Kaj pa je nervoza? Nervoza je čezmerna občutljivost proti raznim zunanjim vplivom. To občutljivost uživanje kave in čaja stopnjuje, uživanje alkoholnih pijač pa zmanjšuje. Nervozni človek zelo rad pije zvečer eno skodelico za drugo črne kave in potem toži, da ne more spati; ako pa bi popil čašo piva, bi mu to mnogo bolj pomoglo k spanju, kakor pa razni uspavalni praški, ki živčni sistem sčasom silno razkrojijo. Kava in čaj delata že itak občutljivega človeka še bolj občutljivega, dočim ga zmerno uživanje alkoholnih pijač pomiri. Mnogi prepiri, nastali pri čaju in kavi, so se pomirili v veselem razpoloženju pri uživanju alkoholnih pijač. Da čezmerno uživanje alkohola učinkuje večkrat nasprotno, je sicer tudi res, vendar ta okolnost blagodejnega vpliva zmernega uživanja alkohola na obče razpoloženje nikakor ne zmanjša.
Napačno je:
34.	Pustiti nasade neapnane in nepreorane čez zimo.
35.	Misliti, da ti je hmeljarsko glasilo sedaj po sezoni nepotrebno, ker ti nima nič važnega povedati.
36.	Tudi sedaj, ko bo leto že skoro končano, še vedno odlagati s poravnavo naročnine za list, ki ti je mnogo pripomogel, da si hmelj sploh spravil v denar.
Pravilno je:
34.	Nasade, ako' le mogoče apnati, brezpogojno pa še pred nastopom zime globoko preorati in pustiti ležati v sirovi brazdi čez zimo. Sedaj je čas zato, drugega nujnega dela že ni, vreme pa je še vedno ugodno.
35.	Glasilo slovenskih hmeljarjev bo izhajalo redno tudi čez zimo in prinašalo mnogo koristnega in zanimivega čtiva. Le pridno ga prebiraj, ker ti bo to mnogo koristilo v bodoče.
36.	Nemudoma se poslužiti prejšnji številki priložene čekovne položnice in poravnati naročnino za ta vsakemu hmeljarju neobhodno potrebni list.
Hmeljarska poročila
Savinjska dolina. Povpraševanje po štajerskem hmelju še vedno traja in se je nekaj inozemskih trgovcev zopet vrnilo v naše kraje. Cene pa so zadnji čas nekoliko popustile in se plača le še po 13—17 Din za kilogram.
Češkoslovaška. Tendenca je bila zadnji čas skrajno mirna, ponudb dosti, povpraševanja malo. Cene so nazadovale in se plača žateški hmelj po 11—18 Din in ostali češki hmelj po 8—13 Din za kilogram. Neprodana je še tretjina letošnjega pridelka.
Nemčija. Tržišče je zelo mirno in prometa le malo. Cene so nazadovale in se plača hallertauski hmelj po 21—27 Din, spaltski po 19—21 Din, tettnangski po 19—24 Din in gorski hmelj po 8—14 Din za kilogram. Za inozemski hmelj ni zanimanja, pa ga je tudi le malo v skladiščih.
Anglija. Tržišče je zelo mirno, povpraševanje le po prvovrstnem in srednjem hmelju; cene so nazadovale in se plača po 10—36 Din za kilogram, kakor je pač kakovost. Letošnji pridelek je preračunan na 126.500 stotov in je za 30 % manjši kakor lani. Boljši hmelj je že skoraj ves razprodan.
Belgija. Tendenca zelo mirna in cene padajo. Hmelj iz Poperinghe notira 8 Din in hmelj iz Alosta 10 Din za kilogram.
Amerika. Položaj se nekoliko popravlja, cene pa so ostale neizpremenjene in se plača za letošnji hmelj 12—20 Din za kilogram.
Za razvedrilo
Za Miklavža.
O n a ; »Veš kaj bi naša otroka rada za Miklavža? Micika punčko, Janezek pa vojaka.«
On : »Tako danes; čez nekaj let pa bosta hotela baš nasprotno.«
Dva sveta.
Sobarica; »Pustite Vaše prilizovanje, gospod! Meni trdite, da sem Vaš celi svet, Vaši gospe pa tudi.«
Gospod: »Seveda, draga moja. Toda, saj sta vendar dva svetova, stari in novi.«
Tudi res.
»Od česa živi zobozdravnik?«
»Od roke v ustih.«
Ì^^|[^^i^^^Ì2I11IÌ11111ÌLLL1I£1111ÌL1I11I11ì11ÌLLIiiiiiiiiii*iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiihhii,Iii
ANTON BRUMEC
MANUFAKTURNA IN MODNA TRGOVINA
►PRI ANTONU<
GOSPOSKA UL. 2 CELJE GOSPOSKA UL. 2 I
se vsakomur priporoča kot najugodnejši vir za nakup vsakovrstnega manufakturnega in modnega blaga. // Blago najboljše kakovosti, najnižje cene, vsestransko priznana solidnost.
"im...............ini""".umi...
FRANC
STRUPI,
Celje
Zaloga slekla, porce* lana, svetiljk, okvir* Jev ter Sip, kipov itd. Prevzema vsako* vrstna steklarska dela.
Najniije cene in tožna postrežba.
IVAN
RAVNIKAR
CELJE
nudi umetna gnojila, semena, barve ter špecerijsko in kolonialno blago po najnižjih cenah.
Sredstva za pobijanje škodljivcev
na drevju, trti, hmelju in žlahtnem grmičevju so: Arbinol, kvasija-les, modra galica, mazavo milo, švajnfurtsko^zeienilo (strup), Sulfarol, Sulikol, apneni arzeniat
Zaloga v drogeriji ,Sanitas‘, Celje, Aleksandrova 5
ali pa v njeni podružnici v Ljubljani: le na Dunajski cesti štev. 5
Točna navodila o uporabi enega ati drugega sredstva, ki so vsa po vrsti preizkušena, dobite zastonj
HMELJARJI!
Vaš zavod je
n j % m
POSOJILNIC®
v žm,m
registrov, zadr. z neomej. zavezo
ki deluje že petdeseto leto za povzdigo gospodarstva, predvsem hmeljarstva, Savinjske doline in kjer naložite najbolje in najvarneje svoj denar.
Za varnost naložb jamči poleg lastnega premoženja, ki obstoji iz nepremičnin in večmilijonskih rezerv, še več tisoč zadružnikov z vsem svojim premoženjem.
Vloge na knjižice in tekoči račun sprejema od vsakogar in jih obrestuje najugodneje.
Posojila daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti astavi premičnin in vrednostnih papirjev pod najugodnejšimi pogoji.
♦
Uradne ure: Ob delavnikih od 8—12 in od 2—6.
Ob nedeljah od 9—11.
HMEUARNA ŽALEC
I. jugoslovanski lavod za vkla-danje in komerviranje hmelja
registrovana~zadruga z omejenojzavezo
se priporoča za strokovno pripravljanje in basanje hmelja na vse načine (bale, balote, cilindre, zaboje), nadalje za vkladanje in lombardiranje (posojevanje proti zastavi) hmelja in za trgovsko in prometno posredovanje, vse to z jamstvom kulantne in solidne postrežbe in stroge diskrecije.
Obratna naprava je najmoderneje urejena, ima 10.000 m2 skladiščnega prostora, 14 žveplam, med temi 5 kurilnih, s skupno kapaciteto 200 stotov dnevno pri enkratnem porabljanju na dan. Hmeljarna je tudi opremljena s 10 stiskalnicami, z električnimi dvigalniki in z modernimi rešetalnimi stroji. V njej sami je več udobno urejenih stanovanjskih sob, ki so gg. komitentom na razpolago.
Zaloga vsakovrstnih hmeljskih vret in umetnih gnojil
HMELJARJI! VAS DENARNI ZAVOD JE
LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi lastni palači na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
___________♦____________
Vlagatelji pri Ljudski posojilnici ne plačajo rentnega davka. — Stanje vlog nad 90,000.000 dinarjev
♦
___________♦___________
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 4000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem
♦
Najbolj varna naložba denarja — Najvišja dnevna obrestna mera
Jamstvo Dravske banovine z vsem premoženjem in davčno močjo
Oblastna hranilnica ■>““«««»
prej
nasproti pošte, Cankarjeva ul.
Celje
Južnoštajerska hranilnica
Centrala MARIBOR, Trg Svobode
Vsakovrstna posojila pod ugodnimi pogoji Dolžnik jamči samo za izposojeni kapital
Umetna gnojila
Thom&sovo žlindro, superfosfat, kalijevo sol, apneni dušik KAS in Nitrofoskal
Kmetijske stroje
plage, brane, slamoreznice, trijerje in škropilnice
Sredstva za
pokončavanje škodljivcev
ter vse druge kmetijske potrebščine
oddaja najceneje:
Skladišče
Kmetijske družbe
v Celju (pri kolodvoru)
Kmetje, meščani, trgovci, obrtniki!
Zavarovalnica slovenskega ljudstva je le
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Zavaruje:
1.	proti požaru, streli in plinski razstrelbi:
poslopja vsake vrste, dograjena kot tudi med gradnjo, vse premičnine, pohištvo, zvonove, poljske pridelke, hmelj, žito, krmo itd.;
2.	proti razbitju in razpoki; zvonove, steklo;
3.	v življenjskem oddelku; na doživetje in smrt, otroške dote, rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah in pri najugodnejših plačilnih pogojih.
Za vsa pojasnila in nasvete v zavarovalnih zadevah se obračajte le na naše krajevne poverjenike po župnijah ter
v Celju
na Podružnico Vzajemne zavarovalnice, palača Ljudske posojilnice, Vodnikova ulica,
v Mariboru
pa na gosp. Žebota Franja, glavnega zastopnika Vzajemne zavarovalnice, Loška ulica 10.
Hmeljarji !	_
Gnojite z apnenim dušikom 1
To je najcenejše in najrentabilnejše dušičnato gnojilo domačega proizvoda!
Z apnenim dušikom ne dajemo zemlji samo dušika, marveč tudi potrebnega apna.
Apneni dušik daje hmelju tako priljubljeno in vedno zaželeno gladko zeleno barvo! Navodila o načinu uporabe, potrebnih količinah, rentabilnosti, dobaviteljih, uspehih in cenah apnenega
dušika daje: tvornica za dušik, Ruše pri Mariboru.
V tej tvornici se dobiva tudi mešanica „Nitrofoskal-Ruše“, napravljena na poseben patentiran način iz gnojil: apneni dušik + kalijeva sol + superfosfat.
Za travnike in deteljišča uporabljajte , :
SUPERFOSFAT
a za hmelj, vinograde, krompir, koruzo in povrtnino je najbolje polno gnojenje, katero se izvrši v obliki mešanice
Herkules (organski KAS)
Superfosfat, KAS, Herkules kakor tudi vsa ostala umetna gnojila nudi po najpovoljnejši ceni
>FOSFAT< d. d.
za promet in trgovino z umetnimi gnojili
Zagreb, Mažuranića trg 6
USTANOVLJENA LETA 1881
CELJSKA POSOJILNIC» D. D. « ČUJU, CEUE V LASTNI HIŠI	NARODNI DOM
od vsakogar, jih obrestuje najugodneje, nudi popolno varnost
^	in izplačuje	^
točno
Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter čeke na inozemstvo
Izdaja uverenja za izvoz blaga
Za varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega aktivnega premoženja po Din 100,000.000—, še lastna glavnica in rezerve, ki znašajo skupaj nad Din 14,500.000*—
♦ ♦ ♦
MARIBOR PODRUŽNIC1:	ŠOŠTANJ
Aleksandrovaul.il	= (v lastni hiši) =
KAS
Hmeljarji!
Vsa pojasnila brezplačno
Zastopstva v vseh večjih mestih
Fosfat-Zagreb	štev. 29—13
Izdaje konzorcij „Slovenskega hmeljarja“, predstavnik Alojzij MihelSič, župan in posestnik, Gelje-Breg. Odgovorni urednik dipl. Ing. Janke Dolinar, Celje. Tiska Mohorjeva tiskarna (Fran Milavec) v Celju