§ter. 24 PoStofna plafann * sn?n»fnL Ljubljana, dne 10. junija 1936. Celo XVIII, KMETSKI LIST izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za Inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priiozi znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Flaca in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. ?. Telefon inter. št 32-59 Račun pri poštni hranilnici št. 14.194. Kmetom kmetsko Jugoslavijo Krči, ki pretresajo Evropo, nikakor ne morejo iti mimo nas. Naša domovina obsega ozemlje, kjer se križajo interesi največjih narodov. Tu se stikajo razne kulture, tu je zemlja, ki vodi čeznjo pot na morje in v širni svet, v bogastvo. Zato je razumljivo, da vsako trenje, ki nastane v Evropi, zadene neposredno tudi nas. Maša usoda pa je pri tem precej trpka. Prvič smo majhen narod, drugič pa nam je sto in stoletna odvisnost vtisnila v našo duševnost poseben pečat, ki v marsičem ovira razvoj naše državljanske zavesti in miselnosti. Slovenci kot kmetski narod smo močno demokratični. Stara slovanska tradicija zadrug je sicer pri nas po vnanji obliki umrla, ni pa še umrla duhovna zavest zadružne skupnosti. Iz te zavesti izvira pri nas na kmetih pripravljenost, pomagati v nesreči, iz te zavesti izvira naša gostoljubnost in več drugih lepih lastnosti. žal pa izvira iz te miselnosti tudi cela vrsta napak. Med glavne naše napake je treba šteti dve. Prva je preveliko spoštovanje vsega tujega in iz tega izvirajoče posnemanje tujstva. Kdo ne ve, s kakšnim ponosom so nekdaj naši fantje izgovarjali tistih par nemških ali laških besed, ki so jih prinesli od vojakov s seboj? Nemec je lahko služil v Ljubljani, pa mu ni niti prišlo na misel, da bi pozneje v svojo govorico mešal slovenske besede. Zakaj? Zato, ker v njem živi zavest, da je član velikega naroda, ki si tujino morda lahko osvoji, nikdar in pod nobenim pogojem pa se ji noče podrediti. Prav kakor nekdaj preprosti kmetski fantje, tako smešno ravna danes marsikdo, ki se slepo zamakne bodisi v tak ali tak komunizem, bodisi v tak ali tak fašizem. Nas namreč niti eno niti drugo ne more rešiti. Mussolini ima brez dvoma za Italijo zasluge: rešil je državo pred revolucijo in vzbudil v narodu imperialno zavest. Enako je Hitler v Nemčiji organiziral ves narod tako, kakor si pred desetimi leti še nihče niti misliti ni upal. S tem pa še nikakor ni rečeno, da isto velja tudi za nas. Fašizem, absolutna podrejenost vsega naroda enemu samemu človeku, se upira naši notranjosti in je tudi tehnično — zlasti za nas Slovence — neizvedljiva, ker nas je v Jugoslaviji samo — en del. Ne da bi razpravljali še o drugi in tretji možnosti, preidemo v jedro samo in pravimo: Naša rešitev je samo v demokratični Jugoslaviji Vsako gibanje, pa naj bo to narodnostno, socialno, stanovsko, kulturno ali kakršnokoli, more pri nas roditi dobre sadove le pod enim pogojem: Da namreč to gibanje ne pade iz okvirja jugoslovanske zamisli, ampak je bitno in bistveno povezano z njim. Kam torej in kako ? To je vprašanje, ki pretresa vso našo javnost, nele slovensko, ampak tudi jugoslovansko. In vendar je odgovor preprost in lahek. Glasi se: »Pojdimo k sebi!« Jugoslovanska državna misel je tisti edini vir, iz katerega lahko pijemo Slovenci, Hrvatje in Srbi svojo moč. Samo v tej misli lahko ostanemo narodnostno samostojni, se lahko razvijamo in ra-stemo v socialno in kulturno skupnost, ki nas bo napravila močne. če pa spričo tega ideala odklanjamo prej naštete tuje politične vzore, moramo odklanjati tudi špansko inkvizicijo, ker je prav tako in še bolj tuja našemu narodnemu občutju. Mi nikakor nočemo krvavih pretresov, ki jih rodi vsaka inkvizicija. Mi hočemo, da narod rase in se razvija v življenjsko slogo, ne pa v suženjsko razcepljenost. Da bomo mogli delati tako, se moramo ozdraviti. Vsako zdravljenje boli, zato bo> morda zabolela tudi naša beseda: Vsakogar, kdor narod po špansko izrab-« lja, je treba iz javnega življenja brezpogojno odstraniti. Marsikje bi take narodne pijavke obesili ali pa celo linčali. Naše politike ne more narekovati nobena tujina in tudi ne Vatikan. Treba je osvoboditi duha, da bo svobodna zemlja, šele kadar bo narod to spo« znal, bo svoje države vreden in deležen res-i nične demokracije. Dokler tega ni, ni svobode in ne napredka, ni pa tudi nobene prave demokracije. Vemo in prepričani smo, da ima vsak narod za delež to, česar je — vreden. Kmetski živelj v Jugoslaviji je po svojih življenjskih vrlinah vreden prav gotovo lepe bodočnosti. Zato bomo kmetje napeli vse sile, da premagamo nelepo sedanjost. Odstranili bomo iz svoje notranjosti tujino, odstranili pa tudi iz svoje srede vse one, ki hočejo našo usodo krojiti po tujih vzorih in ravnati naša pota po tujih ukazih, če je kri naših dedov in očetov obrodila prekrasen sad: kraljevino Jugoslavijo, mora naše delo obroditi še plemenitejšega: Na znotraj sproščeno in na zunaj neodvisno kmetsko Jugoslavijo. Križev pmt agrarnih inieresesaiov sme postati gospodarsko neodvisen. Nevarna je ta reč za gospode. Kajti z gospodarsko neodvis-nostjo pride tudi neodvisno politično prepričanje. In tu je katastrofa za gospode. Kako izgleda agrarna reforma sedaj ? Zato imamo slučaj agrarne reforme v Kosta-njevici na Krki, slučaj na banovinskem vele-posestvu Ponoviče, slučaj veleposestva Sv. Pavla v Mariboru, slučaj gornjegraj§kega velepose-stva itd. Če se pa že mora agrarna reforma izvesti in je ni mogoče preprečiti, potem naj zemljo dobi ne tisti, 1; j* fuM ilAi, t'i bi* V,a.<>*-'\ >. I' j', ^Ve1 ki j, Aif««..* i>MJ4ji. U i j-Mu* rvru« i.'»»Ker še ni rešitve ministrstva poljoprivrede glede razdelitve agrarne zemlje in ker je prišel čas košnje, dovoli predsedstvo občine......... košnjo agrarnih travnikov s tem pridržkom, da se s tem ne da in potrdi nikomur nikaka pravica in to radi tega, ker je v teku nov postopek razdelitve zemlje.« Vprašamo pristojno oblast, od kdaj ima župan pravieo dovoljevati košnjo na agrarnih travnikih in na podlagi katerih zakonov? Od kdaj daje in potrjuje pravico agrarnim interesentom predsednik občine in na podlagi katerih zakonov? Z ozirom na to, da je uvedena v naši državi zakonitost, ki naj utrdi red in mir v narodu, z 0'J V 4 u.s VUV IU|\< '-t*', V..V,« L1 f .V t«\« vprašamo merodajne agrarne oblasti, kako ee sklada zgoraj omenjeni >razglas« z zakonom o likvidaciji agrarne reforme in kdo bo povrnil Škodo agrarnim interesentom, ki so jo utrpeli vsled prekinitve dela na agrarni reformi na tem veleposestvu? Zveza slov. agrarnih interesentov je imela Za pravice kntefcke žene Odkrita Kaj je danes s kmetsko ženo, kaj s kmetskim dekletom? Motil bi se, kdor bi mislil, da danes kmetska ženska živi pod istimi pojmi in v istih vezeh kakor pred desetletji. Ne, duh časa in sila razmer sta zajeli tudi kmetsko ženstvo. Zaveda se, da je vprav ono med stebri družbe .važen temelj, ki ga družba ne sme prezreti. Ce že pregovor pravi, da žena podpira tri vogale pri hiši, je svetovna vojna pokazala in dokazala, da jih podpira vse štiri ali pa tudi pet ali šest, če bi jih bilo. Ta izkušnja za nas pomeni, da smo ženske moškim tovarišem enakopravne bojevnice v boju za kruh. Opravljati moramo — zlasti v kmetijstvu — delo, ki je delu moškega popolnoma enakopravno. Saj vendar ne bo nihče rekel, da je košnja bolj važna kakor žetev — ali skopa vanje in pletev manj važno kakor sejanje. Kosci in grabljice smo od nekdaj tova-riško delile veselje in trpljenje. Razliko med moškim in ženskim delom je prinesla šele pokvarjenost družbe ki je v času propada predkrščanske kulture ponižala žensko na stopnjo sužnje strasti. Enako je počela fevdalna doba, ki je žensko napravila za lutko, ki lahko obvlada javno življenje samo kot podrejen privesek drugega spola. Ne bom dolgočasila niti čitateljev niti čitateljic z zgodovino, ampak hočem samo naglasiti, da meščansko-kapitalistična družba ni ravnala nič drugače. Z zakoni, s celotno postavodajo, z nebroj predpisi in uredbami, med katerimi naj omenim: neenakost plačil za isto delo, neenakost v izvrševanju državljanskih dolžnosti, neenakost dolžnosti do bodočega rodu itd. — torej s celo vrsto predpisov je ta družba ženi odrekala pravice, ki jej jih narava priznava. Pri nas na kmetih je zdravi čut često šel preko pisanih zakonov in je žena bila tako uvaževana, kakor se spodobi. Odkar pa je laž kapitalistične civilizacije v zvezi z industrializacijo dežele segla tudi na kmete, ginejo pri nas stare šege in pravice. preteklo nedeljo svoj redni občni zbor, na katerem je vsa ta pereča vprašanja agrarne reforme pretresala in ugotovila pogufeonosne posledice najnovejšega postopanja pri izvedbi agrarne reforme. Agrarnim interesentom, ki uživajo že 10 do 15 let agrarno zemljo, se preti, da jib bodo vrgli na cesto in odvzeto zemljo dodelili drugim. Razburjenje agrarnih interesentov je veliko, a ravno tako velika je njihova volja, da hočejo braniti svojo pravico do dodeljene zemlje z veemi sredstvi. Občni zbor Zveze agrarnih interesentov Predsednik Ivan Stražišar je uvodoma naslikal vso bedo in obupno borbo slovenskega agrarnega interesenta za zemljo, nakar je tov. Milan Mravlje podal obširno tajniško poročilo. Sklenjeno je bilo, da se skliče v obrambo agrarne reforme več velikih zborovanj agrarnih interesentov, na katerih bodo zahtevali hitro, popolno in pravično izvedbo agrarne reforme ter izpričali 6vojo odločno voljo, da zakonito dodeljene zemlje ne dajo nikomur. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen v celoti stari odbor s predsednikom Ivanom Stražišar-jem, podpredsednikom Albinom Prepelnhom, tajnikom Milanom Mravljetom in blagajnikom dr. V. Mačkom. beseda Zunanji znaki: žensko delo se plača manj kakor moško, ženska nima istih državljanskih pravic kakor moški itd. Lahko pa kmetske žene mirno trdimo, da bi šlo marsikako posestvo na boben, če nas ne bi bilo. Nekateri kmetski fant bi ne bil danes gospodar na svoji zemlji, ampak potepuh bogve kje, ako ga ne bi bili obvarovali gorja materini nauki. To nam mora vsakdo priznati. Zato pa V sredo preteklega tedna se je vršil v dvorani Delavske zbornice občni zbor Kmetijske družbe. Predsednik g. Oton Detela je pozdravil zbrane delegate in predlagal vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju ter pozdravne brzojavke predsedniku vlade, kmetijskem« ministru in banu. Vse so bile soglasno sprejete. V predsedniškem poročilu je opozarjal, da je Kmetijska družba razširila svoj delokrog zlasti na vnovee-vanje kmetijskih pridelkov, ki tvori eno najvažnejših vprašanj naše agrarne politik«. Očrta! je ovire, ki so se stavile temu delu: stanje kliringa z Nemčijo, obračunavanje valutnega kurza, sankcije proti Italiji itd. Pedrobno poslovno poročilo je podal ravnatelj družbe inž. Bogdan Ferlinc. Opozoril je, Ot+ok zraka. Moskovski »Rdeči Večer-nik«, poroča o.;nenavadnem porodu v letalu. Iz mesta Gorkega so pozvali v vas Rabotnik sanitarno, letalo, da bi odpeljalo v porodnišnico neko žensko, ki je pričakovala težak porod. Toda med poletom do porodnišnice je *žena dobila popadke. Manjkalo je še 15 minut do letališča. Da bi pridobili nekaj časa, je pilot pristal na še zamrznjeni Volgi nasproti porodnišnice. Ob pristanku se je otrok že rodil. Prerokujejo mu bodočnost slavnega letalca. A S kačami je hotel usmrtiti ženo brivec Robert James v Los Angelesu. Ženo je zaprl med najbolj strupene kače klopotače. S 27 letno ženo Emo se je poročil šele pred tremi tedni Malo pred svojo smrtjo se je zavarovala za 16.400 dolarjev. Po svoji tretji ženi je podedoval njeno zavarovalnino v znesku 13 tisoč dolarjev. Dva njegova prejšnja zakona sta bila ločena, eden - pa je bil razveljavljen. Ta žena je bila torej že četrta in je z zakoni uganjal ta divjaški človek pravo obrt Prvovrstne tržlške in brus i I ne kamne v ra iličnih kvalitetah Ima v veliki Izbiri v zalogi .EKONOM", Kolodvorska I Ilovice Knez namestnik doma Nj. Vis. knez namestnik Pavle se je po sestanku vladarjev držav Male antante že vrnil v Beograd. X Narodna banka je začela zopet dajati dovoljenja za kompenzacije s Francijo izven kli-ringa. Kompenzacije se dovoljujejo za 80% vrednosti našega izvoza, dočim mora plačati francoski uvoznik 20% na poseben račun naše Narodne banke pri Francoski banki. X V Šibeniku pričakujejo veliki parnik »Nemanjac, last Jugoslov. Lk>yda, ki bo naložil 2000 kub. metrov lesa za Argentino. Parnik »Bošrljkac, družbe Orebič, pa bo naložil 500 m* lesa za Egipt. X Čeprav so bila na sadnem kongresu deljena mnenja o potrebi ustanovitve posebnega urada za kontrolo sadnega izvoza, bo vendarle ta urad ustanovljen, kakor se sedaj poroča iz Peograda. X Dalmatinske tvornice cementa so skušale v zadnjem času pridobiti si ameriški trg za izgubljena tržišča v Sredozemskem morju. Toda dosedaj so mogle doseči tvornice le neznatne ikupčije. Tako je prodala tvornica »Dalmacija« v Kaštel Sučurcu 2000 ton cementa v Venezuelo in 1000 ton v Filadelfijo. V Newyork pa je poslala tvornica nekaj sto kilogramov cementa kot vzorec. X Neka nemška skupina je začela proučevati vprašanje ustanovitve velike tvornice avtomobilov v Jugoslaviji. Tvornica bi Izdelovala tudi traktorje, motocikle in poljedelske stroje na motorni pogon. Obenem se proučuje vprašanje, de bi mogla ta tvornica plasirati svoje izdelke tudi v vse druge balkanske države. X V Tržiču so obhajali nedavno stoletnico tamkajšnje župne. cerkve. X V Varaždipu so delavci v tovarni Tivar nehali stavkati. Stavka je trajala celih 40 dni. V stavki je sodelovalo 2300 delavcev. X Stavbni delavci v Ljubljani že nekaj časa stavkajo, v torek pa se je stavkovno gibanje razširilo na vso banovino. X V Stari Cerkvi pri Kočevju je 601etni kmet Jože Jaklič našel domov grede v gozdu gnezdo z negodnimi mladiči. Gnezdo je bilo padlo z drevesa. Možu so se krilate sirote zasmilile. Pobral je gnezdo z mladiči in splezal z njim na drevo. Nenadoma se mu je odlomila veja in je padel kake štiri metre globoko. Pri padcu se je tako potolkel, da je kljub zdravniški pomoči umrl. X V Mariboru je hotel prostovoljno v smrt delavec Leopold Laufer. Namera se mu pa ni posrečila, ker so mu v bolnici rešili življenje. X Iz Prekmurja so bili cigani, ki jih je mali kazenski senat obsodil v Mariboru radi raznih vlomov in tatvin na ječo od 6 mesecev do 2 let. Obsojeni so štirje cigani skupno na 3 leta in 10 mesecev robije. X V Vrtečah blizu Laškega so pri sedmini neznanci napadli dninarja Jakoba Ožka in ga z noži in koli nevarno poškodovali. Zadnji čas bi že bil, da oblast z vsemi sredstvi prepreči take divjosti. Kaj res mirni in pošteni ljudje niso več življenja varni pred divjanjem pijanosti in sovraštva? X Maksim Gorki umira. Največji sodobni ruski pisatelj Maksim Gorki je težko zbolel in ni upanja, da bi ozdravil. X Svetovna trgovina se je po podatkih nemškega drž. statističnega urada v letošnjem I. četrtletju v primeri s IV. lanskim zmanjšala po vrednosti za 8*5, po obsegu pa za 7-9%. X V Maribor sta se zatekla dva begunca iz Brna. Pobegnila sta namreč z letalom 201etni dijak brnske tehnike Franjo Gregurič, ki je sin premožnega hrvatskega trgovca, in 161etna Edi-ta Lieber, hči bogatega brnskega industrijca. Dekle je židovske vere in se je hotelo dati krstiti, vendar to ni šlo tako naglo, kakor bi si bila mladenka želela. Za enkrat je oba vročekrvna zaljubljenca pridržala policija — sicer ne v zaporu, pač pa pod svojim nadzorstvom. X Celjska gasilska četa je v nedeljo obhajala 651etnico svojega obstoja. Dopisi Dirkalno in jahalno društvo v št. Jerneju je imelo letos svoj drugi, in sicer izredno sklicani občni zbor pri gospodu Campi v Št. Jerneju v nedeljo dne 7. t. m. Ta izredni občni zbor je zahtevala velika večina starega članstva, ker se je zadnje čase zanašalo razdor v vrste konje-rejcev z očitnim namenom zanesti v društvo politiko in diktaturo posameznikov. Zbor je pokazal enodušno voljo starega članstva, da naj se gospodari v društvu v znaku dosedanje sloge in da se ohrani sedež društva in dirkališče v Št. Jerneju, ker je šentjernejska dolina znana sirom Slovenije po svoji konjereji in si ta dolina svojega slovesa ne da vzeti. Zbor je vodil društveni predsednik Ivan Fabjan iz Dol. Gradišča, ki je ob 15.30 otvoril zborovanje in konstatiral sklepčnost, ker se je od 36 pravih članov udeležilo zbora 24 članov. Namen izrednega občnega zbora je bil predvsem izpopolnitev novega odbora in volitev revizorjev. Društveni funkcionarji so ponovili svoja poročila, na kar je sledilo poročilo dosedanjih revizorjev za leto 1935. Predlagan je bil absolu-torij, kar je zbor sprejel. Pri dopolnilni volitvi v odbor se je glaso- ><:. Iz 9t. Vida je peljal posestnik Alojz Brešar z deskami naložen voz proti Doliču. Pod. strmino je odvrl zadnje kolo in pognal konje. V tem trenutku je skočil z voza njegov llletni rejenec Ferdo Ramšak. Deček je pri odskoku padel pod kolo, ki ga je tako stisnilo, da je čez nekaj ur po nesreči umrl. X Pri Fali je Drava naplavila truplo tesarja Jakoba Cerna iz Dravograda. Razen tega je tamkaj naplavila še truplo nekega okrog 201etnega dekleta, o katerem se pa še ne ve, kdo in odkod je. X Na Spodnji Kapli pri Breznu si je 191et-ni pastir Peter Krelj napravil na dvorišču pred hlevom gugalnico, ki jo je privezal na močan tram. Nenadoma se je tram prelomil in je gu-galnica z vso težo padla na pastirja, ki je pri tem dobil tako hude poškodbe, da je čez malo časa umrl. X V Mariboru je policija zapečatila društvene prostore Zveze mladih intelektualcev (šolancev). Društvo je razpuščeno. X V Ljubljani je umrl bivši podžupan in nekdanji poslanec prof. Evgen Jarc. Pokojni je pripadal zmernemu krilu nekdanje SLS. Po svojem javnem delu si je pridobil mnogo zaslug zlasti za Ljubljano. Zadnje čase je bolehal, a je vzlic temu še z zanimanjem spremljal dogodke javnega življenja. Smrt ga je čisto nenadoma rešila brig in trpljenja. Ko se je vračal z vele-sejma, ga je pred domačo hišo zadela kap. Pokojnemu časten spomin, žalujočim svojcem naše toplo sožaljel X Na Mestnem vrhu pri Ptuju so vdrli v hišo posestnika Drevenška maskirani roparji in zahtevali denar. Gospodar jim je dal, kar je premogel, namreč Din 300'—. Roparji so nato še pobrali, kar jim je prišlo pod roke, so ubili domačega psa in izginili v noč. Kmetje >7 drugih državah odločajo o svojih stanovskih vprašanjih ose sami, prt nas pa samo o malenkostih. Zato nam je žioljensko potrebna stanovska organizacija. valo poimensko in so bili tozadevni predlogi sprejeti soglasno. Ta soglasnost priča, da velika večina društvenih članov odklanja vsak prepir in vsako vmešavanje negospodarskih tendenc v društvo. Po izpopolnitvi odbora je sestavljen odbor sledeče: Ivan Fabjan, pos. v Dol. Gradišču, predsednik; odborniki pa gg.: Anton Šebela, posestnik in gostilničar, Št. Jernej; Janez Turk, posestnik, Roje pri Št. Jerneju; Franc Martinčič, posestnik, Drama; Martin Kocjan, posestnik, Mihovica; Franc Kerin, posestnika sin, Sv. Križ pri Kostanjevici; Ivan Čampa, posestnik in gostilničar ter lastnik dirkališča, Št. Jernej; Janko Recelj, posestnik in gostilničar, Št. Jernej; Josip Kalin, posestnik in gostilničar, Bregana; Franc Dvoj-movič, posestnik, Zameško; Franc Kromar, posestnik in gostilničar, Roje; Matija Lenčič, posestnik, Mihovica; Jože Mencin, posestnik, Drama; Franc Rebzelj, posestnik, Šent Jakob. Revizorjema sta bila izvoljena: Ivan Globev-nik, posestnik in trgovec, Škocjan; Lavo Bučar, posestnik in gostilničar, Kostanjevica. Funkcionarji dirke: Vodstvo: ing. Franc Zupančič, nar. poslanec, Ljubljana. Starterji: Gliha Anton iz Krškega, Zajec Karol iz Št. Jerneja, Selak Jože ml. iz Dobrave, Kržičnik Anton iz Kostanjevice. Končniki: Fabjan Ivan iz Dol. Gradišča, VMBT8KI LIST f K romar Fran« iz Roj, Lenčič Matija iz Mihovlee, fPirnar Franc iz. Ostroga. Progovnihi: Recelj Ivan st. iz Št. Jerneja, £nidaršič Franc iz Leskovca, Selak Ivan ml. iz Dobrave, Kocjan Martin iz Mihovice. Casovniki: Golob Franc iz Št. Jerneja, Gre-goriS Oto iz Dol. Brezovice, dr. Jan Jakob iz Krškega, Bon Vinko 6t. iz Krškega in prol. Ma-lasek Franc iz Novega mesta. Pri dirkah prisostvujeta tudi še zdravnik dr. Ivaniševič iz Kostanjevice in živinozdravnik Ipavec Rafael iz Krškega. Ker pa je predsednik konjerejske podružnice v St. Jerneju bivši župan Radkovič, sledi 10. Na kmetskem štabnem uradu V ulici ob živalskem vrtu je lepa palača, kjer ima svoje uradne prostore štabni urad Reichsnahrstanda. Pri vhodu vrši službo član Hitlerjevih obrambnih oddelkov SS. v črni uniformi, ki vsakega prišleca legitimira (vsak se mora izkazati). Nato je prva pot v prijavni; urad, kjer se mora natančno izpolniti prijavnica, kdo si, kaj, rojstni in domovinski podatki, kaj želiš itd. O mojem prihodu so bili že obveščeni in me je takoj spremil eden od uradnikov v sekretarijat (tajništvo). Tam me je sprejel zelo ljubeznivo tajnik dr. Stu-benrauch, kateremu sem povedal svoje želje glede študijskega potovanja. (Omeniti moram, da sem se podal na potovanje na posredovanje štabnega urada Reichsnahrstanda, ki mi bo nudil prilike za proučavanje.) Obljubil mi je, da mi bodo šli na roko kolikor bo mogoče in mi dal potrebne podatke in pojasnila. Nato mi je pokazal nekaj oddelkov urada. Povsod živahno delo, sobe krasno opremljene in vsi potrebni pripomočki za dobro poslovanje, že na zunaj izgleda, da je to urad z ogromnim delokrogom in poslovanjem. Zahvalil sem se, poslovil in odšel. 11. Velemestni promet Nekaj izrednega je velemestni premet v Berlinu, katerega si je težko predstavljati. Najprej naj omenim, da je v Berlinu 6 velikih kolodvorov, od katerih sta izpeljani večinoma pe 2 pregi. Tu se vrši promet med mestom in deželo. V Berlinu je nadalje mestna železnica, tako zvana S proga, ki je izpeljana v krogu po sredini mesta. Iz tega kroga se odcepi več krajših prog. Ti električni vlaki vozijo zelo hitro in so razmeroma poceni. Poleg S proge je U proga, ki je podzemna železnica (Unter-grundbahn) in vozi tam, kjer ne vozi S proga. Obe progi sta dvotirni in vozijo vlaki v dveh smereh. Promet je ogromen In vozijo vlaki neprenehoma. Vozovi so lepo in udobno opremljeni, udobna je tudi vožnja. Vrata se pri odhodu vlaka avtomatično (sama) zapirajo. Sprevodnikov ni, ker je kontrola (nadzor) pri vhodu in izhodu. Tudi na navadnih železnicah, oziroma na vlakih, so sprevodniki zelo redki. Na Aleksandrovem trgu v Berlinu se križata S in U proga in je za obe progi ena postaja, ki je naravnost velikanska in arhitektonsko (stavbinsko) nekaj posebnega. Kar ne moreš se nagledati. Stene vse obložene s ploščami, neštevilni izhodi v razne smeri in stopnice v razna nadstropja, levo in desno, spredaj in zadaj, polno paviljonov, kjer dobiš vse, kar želiš. Prodajalec s knjigami mi je povedal, da stane vsak kadratni meter te postaje 175.000 Rm (1 marka je 18 Din). Postaj (kolodvorov) »S« in »U« proge je pa gotovo več kot sto, nekaj pod in nekaj nad zemljo. Poleg teh vlakov vozi tudi tramvaj ali iz navedenega, da ni res, kakor je svoječasno poročal neki dnevnik, da so » odborov deteti vsi bivši župani, nego eo med odborniki in funkcionarji Dirkalnega in jahalnega društva kakor tudi Konjerejske podružnice v Št. Jerneju vsi bivši župani iz okoHša obeh korporacij. Zborovanje Dirkalnega in jahalnega društva v Št. Jerneju 7. t. m. je bilo soglasno in kljub poimenskem glasovanju popolnoma složno. Iz tega se vidi, kdo zanaša v društvo spore in kdo je za složno gospodarsko udejstvovanje na podlagi starega, dobrega renomeja konjereje šentjernejske doline in njenega najbližjega okoliša. cestna železnica, kakor jo imenujejo, križem kražem po mestu. Proge so dvotirne, zato vozijo vedno v dveh smereh. Ker tudi tramvaj ne more v vsako ulico, zato vozijo tam ogromni enonadstropni omnibusi (avtobusi), če imaš denar in če se znaš orientirati (če se spoznaš, kje si in kam želiš), ti ni treba hoditi mnogo peš. Po zadnji statistiki (dognano število) je v Berlinu 160.845 motornih vozil in med temi je gotovo kakšnih 20.000 avtotaksijev (avto-izvoščkov). Vsi ti avtomobili so enotnega tipa (oblike) in enotne barve (temnozeleni z belim in črnim kockastim robom okoli). Prav gotovo zato, da jih laže spozna policija in tudi potniki, ki se želijo peljati. Nekaj posebnega je opazovati promet v kakšni prostrani in prometni ulici, kakršnih je v Berlinu zelo mnogo. Po sredi tramvaj v dveh smereh, po vsaki strani 2—3 vrste avtomobilov, pomešani s tovornimi avtomobili, ki imajo priklopljena navadno po enega in tudi po dva tovorna voza, kolesarji itd. Konjske vprege so zelo redke. Vsi vozovi se počasi pomikajo v strnjenih vrstah, kajti na križiščih štirih, petih in tudi večih ulic je prehod enkrat za eno, enkrat za drugo smer. Promet uravnavajo prometni stražniki, signalni aparati ali tudi oboji skupaj. Signalni aparati so posebne naprave v obliki zaboja, ki visijo na križiščih cest in ulic. V notranjosti je električna ura, ki v enakih časovnih razdaljah sproži znamenja za »prosto« ali »stoj«. Za »stoj« je rdeča luč, za »prosto« zelena in za prehodni znak rumena. Kadar je za eno smer rdeča luč, je za drugo smer zelena in obratno. Promet se vrši v najlepšem redu, kar je občudovanja vredno. Kadar se pokaže rdeča luč, hipoma zaškripljejo in zaevilijo zavore, vsi vozovi se ustavijo. Oči vseh voznikov so nato uprte v signalni aparat, in kakor hitro se pokaže zelena luč, zabrnijo motorji in že se pomikajo vozovi v tej smeri naprej. Vozniki vseh vrst so zelo disciplinirani, saj drugače bi bilo vse polno nesreč. Tudi potniki se držijo strogo reda. Kjer ima pravico potnik, se istega izogne avto in kjer je na pravem avtomobil, mora paziti nanj človek. Ves promet se vrši brez trobljenja in hupanja avtomobilistov, kar je razumljivo. Kdo bi pa tudi poslušal trob-ljenje stotine in stotine avtomobilistov!? Nekaj naših šoferjev bi moralo priti v to šolo, da bi jih naučili reda in obzirnosti! Na splošno pa imam vtis, da je red le radi reda in ne radi sekiranja (nagajanja). 12. Avtomati strežejo ... Posebno zanimivi so tudi avtomati (aparati, kamor vržeš poljuben novec, pritisneš na gumb in dobiš zaželjeno stvar — pri nas jih imamo na večjih postajah za bonbone in čokolado). Ti so nameščeni(po ulicah, postajah, vlakih, javnih lokalih, poštah itd. V njih lahko dobiš cigarete vseh vrst, znamke, do- pisnice, časopise, Jestvine, sladkarije Itd. Pripravni so posebno zato, ker si lahko pestre-*eš tudi tedaj, ko so trgovine In dragi lokali zaprti. Teh naprav se ljudje prav pridno po-služjejo in so tudi zelo praktične. (Dalje prihodnji?.) • Žrebanje dobitkov 2 V2 % vojne škode ki se je vršilo 2. t. m., na katerem so bili izžrebani sledeči dobitki: Ser. št. Din Ser. št. Din 5012 460 3.000 5044 407 5.000 5094 365 5.000 5097 497 5.000 5160 316 3.000 5101 179 3.000 5106 397 3.000 5126 150 3.000 5207 107 20.000 5209 229 3.000 5276 232 3.000 5347 710 3.000 5354 249 20.000 5390 621 3.000 5407 117 3.000 5497 103 3.000 5537 959 3.000 5544 679 3.000 5593 453 3.000 5595 395 3.000 5683 819 5.000 5692 75 20.000 56S8 348 3.000 5732 168 50.000 5735 540 3.000 5736 925 5.000 5740 579 3.000 5760 9 5.000 5803 962 5.000 5818 899 3.000 5827 115 3.000 5862 977 5.000 5874 825 3.000 5948 34« 5.000 5977 505 3.000 5984 688 5.000 5991 402 5.000 5995 355 5.000 «007 919 20.000 6014 251 3.000 6084 28 20.000 6172 613 5.000 6178 851 5.000 6194 556 3.000 €222 799 50.000 6228 720 5.000 6265 45? 3.000 «271 871 5.000 6281 58 3 000 6319 790 3.000 6363 818 3.000 «373 796 3.000 6393 232 3.000 6404 875 5.000 «487 11 3.000 6513 661 3.000 6546 376 3.000 6552 749 3.000 6614 77 50 000 6641 833 3.000 6655 70 3.000 6656 216 5.000 6696 436 3 000 6710 12 3.000 6712 86 5.000 €773 678 3.000 6780 173 3 000 6822 801 5.000 6833 331 3.000 6843 226 5.000 6856 498 5.000 6885 755 3.000 6900 904 3.000 6922 473 3.000 -6935 29 3.000 €977 210 5.000 6993 506 5.000 7042 403 3.000 7085 657 3.000 7090 827 5.000 7105 840 5.000 7114 683 20.000 7169 664 3.000 7191 598 3.000 7210 347 3.000 7256 128 20.000 7301 299 3.000 7302 139 20.000 7382 110 3.000 114 562 5.000 7520 «40 3.000 7536 462 50.000 7561 266 3.000 7589 915 3.000 7607 144 3.000 7613 421 3.000 7631 709 3.000 7641 176 3.000 7658 347 54)00 7679 939 20.000 7709 527 3.000 7724 976 3.000 7728 460 5.000 7739 244 3.000 7753 452 5.000 7761 189 3.000 7784 111 5.000 7799 144 3.000 7907 598 5.000 7812 801 3.000 7844 974 3.000 7856 180 50.000 7910 74 4 5.000 7946 938 3.000 7948 911 3.000 7958 978 3.000 7963 610 100.000 8001 245 20 000 8164 757 5.000 8166 155 3.000 8180 380 20.000 8191 626 3.000 8211 260 5.000 8213 580 3.000 8230 273 3.000 8292 893 20.000 8293 281 3.000 8323 13 3.000 8334 255 3.000 8335 201 20.000 8364 613 5.000 8374 360 5.000 8406 592 3.000 8417 363 3.000 8421 751 5.000 8431 126 5.000 8458 271 3.000 8485 559 3.000 8528 967 5.000 8603 879 5.000 8648 261 3.000 8681 799 5.000 Ivan Kronovšek: Nova Nemčija .(Nadaljevanje) Ser. Št. Din Ser. Št. Din 8686 468 5.000 8789 144 3.000 8793 314 100.000 8817 491 3.000 8832 795 3.000 8884 265 5.000 8894 51 3.000 8915 730 5.000 8939 399 5.000 8976 751 3.000 8985 18 5.000 8993 692 3.000 9006 182 20.000 9006 492 3.000 9020 59 3.000 9068 627 3.000 9143 595 3.000 9144 129 3.000 9165 999 3.000 9186 281 3.000 9188 658 200.000 9109 339 3.000 9218 159 5.000 9240 202 3.000 9316 854 5.000 9326 674 20.000 9381 949 3.000. Po svetfu ■ Gasilci namesto dežja. Kakor poročajo španski listi, so vzhodne province te države v veliki stiski. Dočim poročajo iz drugih provinc o hudih nalivih in poplavah, ni tu že od maja lanskega leta padla niti kaplja dežja. Posebno prizadeta je provinca Murcia. Kakor pripovedujejo njeni prebivalci, ni bilo tam že 35 let tako trdovratne suše. Vsi vodnjaki in izviri so se posušili. Ljudje morajo dostikrat mnogo kilometrov daleč, da prinesejo domov vrč dragocene tekočine. Zemlja je na širnih površinah popolnoma izsušena, trte in oljke so zavoljo žgočega sonca uničene. Kmetje ne morejo ničesar nasejati, nimajo žita, ne krme za živino. Oblasti skušajo revnemu podeželskemu prebivalstvu pomagati, kolikor morejo. Med drugim so naročile gasilcem, naj preskrbe prizadete kraje z vodo. ■ Najmirnejša delovna soba. Profesor matematike v Parizu, Fronard si je omislil delavnico, v kateri lahko v resnici mirno dela. Noben zvok in šum od zunaj ne prodre do njega. Soba ima stene, ki ne propuščajo nobenega glasu, obdaja jo soba, ki je zase isto tako nepristopna za šume in okrog te sobe je dvorana, ki je spet v akustičnem pogledu hermetično zaprta. Prava delavnica nima oken, temveč umetno razsvetljavo. Tla in strop sta iz izredno debelih plošč iz plutovine, ilovnice in slame. ■ Graditelj neguševe palače. S tem, da so tolpe plenilcev v Addis Abebi zažgale ne-guševo palačo, je uničena najodličnejša moderna zgradba v abesinski prestolnici. To palačo je zgradil čehoslovak, in sicer arhitekt Ernest Kanetz iz češkega Tešina. Neguš se je eelo zanimal za njegove načrte in je osebno nadzoroval delo. Prvotno je nameraval zgraditi stavbo ogromnih dimenzij, pozneje pa je iz finančnih razlogov ta načrt omejil. Palačo so zgradili v osmih mesecih, delali so noč in dan. Najvažnejši gradbeni materijal je prišel iz Evrope. Palačo so opremili z najmodernejšimi tehničnimi pridobitvami in je imela med drugim električno kuhinjo, napeljavo za toplo vodo, zvočni kino in električne signalne naprave. Kristalni lestenci v palači so prišli iz Genove. ■ Ženska — župan. Volivci občine Virobki na Poljskem so izvolili za svojega župana ženo Skubiček, ki ima 21 otrok. Županja je šestkrat rodila dvojčke. ■ žalovanje egiptske kraljice, žena pokojnega egiptskega kralja Fuada, kraljica Nazli, je zadnje dni prebila s svojimi štirimi hčerkami v žalosti. Odklonila je vse obiskovalce, ki so prihajali, da ji izrečejo sožalje. Kraljica-vdova Nazli, ki šteje danes 41 let, je hči Sabri-paše, turškega plemenitaša. Poročila se je s kraljem Fuadom leta 1919. Kot kraljica je živela vedno samotno, rada pa je nosila živobarvne obleke in je te vedno naročala iz Pariza. Tudi kot kraljica-mati ne bo odložila pajčolana. Nosila bo pet let žalno oblačilo in tudi po tem. dolgem dvornem žalovanju ji etiketa ne bo dovoljevala, da bi nosila barvaste obleke. ■ V Bolgariji so delavci tobačnih tovarn stopili v stavko. Zahtevajo zvišanje mezd. Na stavki je udeleženih 50 tisoč delavcev. V Sofiji je prišlo do spopadov med delavci in policijo, pri čemer je bilo več ranjenih. Bati se je, da se pridružijo stavki tudi delavci drugih strok. V Slivnu so to že storili delavci tamošnje tekstilne tovarne. Listnica uredništva Planšarstvo in mlekarstvo. Pisca članka »Planšarstvo in mlekarstvo v Stari Fužini« prosimo, da nam oprosti, ker smo v zadnji številki priobčili ta njegov članek, ki smo ga hranili še iz lanskega leta. Članek nam ije bil všeč, čeprav nam dopisa ni poslal pisec. — Toliko v pojasnilo, ker nočemo nikomur delati krivice. K. D. iz M. Zahvaljujemo se vam za gradi-vo, ki ste nam ga poslali. Priobčili pa ga bomo šele tedaj, ko bo čas zato. A. L. iz ž. Zadeva ni za javnost. Ce pa jo želite le iznesti, potem je bolje, da jo pošljete, kamor spada. F. H. iz K. Članek, ki ste nam ga poslali, spada po vsebini nekam drugam, nikakor pa ne v časopis, ki zagovarja in bo zagovarjal pravice kmeta. Ce berete Kmetski list, potem gotovo veste, da smo se edini borili za izvedbo agrarne reforme, in da smo bili vedno proti tistim, ki so kmeta izkoriščali. Sejmi 14. junija: v Hotederšici, Ljutomeru. 15. junija: v Litiji, Premu, Dobu, Kočevju, Šent Vidu pri Stični, Dol. Lendavi, Semiču, Jag-nenici, Novi cerkvi, Sv. Barbari, Dobrovni-ku, Kostrivnici, Mozirju, Lembahu, Planini, Sv. Rozaliji, Oplotnici, Sv. Vidu pri Ptuju. 16. junija: v Prosenjakovcih. 17. junija: v Sv. Vidu pri Grobelnem. 18. junija: v Kandiji, Irči vasi obč. Šmihel-Sto-piče, Zalogu, Dolu pri Litiji, Loki pri Zid. mostu, Turnišču. 20. junija: v Zerovnici pri Cerknici, Poljčanahi, Vrednost denarja ameriški dolar nemška marka švicarski frank angleški funt avstrijski šiling francoski frank češkoslovaška krona Din 4370 Din 17-54 Din 14-27 Din 219*27 Din 9-70 Din 2 "89 Din 1-81 Javna dražba. Na javni dražbi se prodajo dne 13. junija 1936 oh 8. uri dopoldne na licu mesta t Gradežu, občina Škocjan pri Turjaku, posamič razne gozdne parcele, pašniki, travniki in njive ter hiša št. 18 s hlevom pod vlož. št. 624, 129 in 130 k. o. Turjak in vlož. št. 641 k. o. Cesta. Dražbeni pogoji se lahko pogledajo pri sre-skem sodišču v Velikih Laščah. Vse informacije daje pisarna dr. Ivana Lu-leka, odvetnika v Ljubljani, Frančiškanska ul. 4. TISKOVINE vseh vrst: trgovske, uradne, reklamne, časopise, knjige, večbarvni tisk hitro in pocenil TISKARNA MERKUR LJUBLJANA, GREGORČIČEVA ULICA 23 TELEFON ŠTEV. 25-52 DENAR naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu Kmetski hranilni in posojilni dom reg. zadr. z neomejeno zavezo v LJUBLJANI, Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1 Telef. št. 28-47. Rač. pošt. hran. št. 14.257. Brzojavi: .Kmetski dom". Žiro rač.: Narodna banka Vloge na knjižice in tekoči račun sprejema proti najugodnejšemu obrestovanju — večje stalne vloge po dogovoru. // JAMSTVO ZA VSE VLOGE presega večkratno vrednost vlog. // Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. II Vložne knjižice drugih zavodov sprejema v inkaso. Sploh vrši vse denarne posle, ki spadajo v delokrog denarnih zavodov. BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8—12 in od 3—5, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8 —12 V, ure. Podružnici: KAMNIK - MARIBOR Stanje vlog: Din 35,000.000 - Rezerve: Din 1,300.000'- 65471579