Ljubljana, sreda 28. aprila 1943-XXI Cena cent. 80 LjoMiana. Pvcamjm aiica 5. 'Telefoo h. 31-22. 51-23. 51-24 (nseratm oddelek: Lfnbl(ana. Pncaniieva oB> ca S — Telefoo fa- 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Lrnblianska cesta 42 Ra6uii: a Liubllanske pokrajino po pofcno-čekovneno zavodu fc. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Cooti. Con Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase a Kr. Italije io inozemstva ima PubblicitJ liku« vsak da« nun ponedeljka Naročnina zcaia mesečno Lit 18.—v vključno s »Pooedetiskim fo> ttMM lit 36.90. U redntit vo: Pncctnijeva ulica fcev. S. Ittv. 31-22. 31-23. 31-24. Eokopiat »a o« vračajo. CONCESSIONARIA 8SCLUSTVA pa b pob* bUdtfc di prorenjenza Italiana ad estera: Unione Pnbblidti Italiana S. A. MILANO Tutti gli attacchi nemiri stroncati Tenacissima resfstenza delle truppe itafiane e germa-niche, passate in piu punti al ©ontrattacco — Ripetuti interventi delTavšazioMe deU*Asse II Ouartire Generale delle FF. AA. co-munica in data di 27 aprile 1943-XXI il seguente bollettino di guerra No 1067: II nemico ha continuato, con poderose forze di fanteria e corazzate, la sua offen-siva nel settore occidentale tunisino: tutti gli attacchi si sono infranti con gravi per-dite in uomini e carri armati, contro la tenacissima resistenza delle truppe italia-ne e germaniche passate in piu punti al eontrattacco. L'aviazlone dellAsse e ripetutamente in-tervennta in appoggio ai reparti terrestri bombardando conoentramenti di autocolon-ne e di mezzi bljndati, distruggendo e dan-neggiando numerosj carri armati. Nel pomerip^io di ieri quadrimotori »Liberator« hanno sganciato bombe e com-piuto azioni di mitragliamento sulla citta di Grosseto casdonando danni notevoli a fabbricati civili tra i quali l'ospedale della Croce Rossa e 1'asilo infantile. Due veli-voli sono stati abbattuti dalle batterie della difesa. Plurimotori nemici effettuavano pure incursioni su S. Antioco (Cagliari), Augu-sta, Bari e Trajni. Le artiglierie contro-aeree facevano pre-cipitare tre bombardieri, uno a S. Antioco, uno a Augusta o uno nell'abitato di Bari. NOTA AL BOLLETTINO No. 1067: Le vittime tra la popolazione, per le incursioni nemiche riportate nel bollettino odierno. ascendono a: 74 morti e 177 feriti a Grosseto; 10 morti e 12 feriti finora ac-certati a Trani; 10 morti e 16 feriti com-plessivamente nella localita di Augusta, S. Antioco e Bari. Quelle causate dalFazione aerea sulla re-gione di Cagliari, segnalata nel bollettino 1066, si limitano a 18 feriti. Vsi sovražiti napadi strti Nadvse trdovraten odpor italijanskih ln nemških čet, kS so na veš mestih prešle v protinapade — Ponovni posegi osnega letalstva Glavni stan Italijanskih oboroženih sil je objavil 27. anrila naslednje 1067. vojno poročilo: Sovražnik je z močnimi pehotnimi in oklopnimi silami nadaljeval svojo ofenzivo na zapadnem tnniškem odseku: vsi napadi so se zrušili ob velikih sovražnikovih izgubah na ljudeh in tankih spričo nad vse trdovratnega odpora italijanskih in nemških čet, ki so na več mestih prešle v protinapade. Letalstvo Osi je ponovno nastopilo v pomoč kopnim oddelkom in bombardiralo zbirališča avtomobilskih kolon in oklopnih vozil ter pri tem uničilo in poškodovalo številne tanke. Včeraj popoldne so štirimotorna letala »Liberator« odvrgla bombe in izvršila obstreljevanja nad mestom Grosseto ter povzročila znatno škodo na civilnih poslopjih, med njimi nad bolnišnico Rdečega križa n otroškim zavetiščem. Obrambne baterije so sestrelile dve letali. Večmotorna sovražna letala so izvršila letalske napade tudi na S. Antioco (Cagliari), Augusto, Bari in Trani. Protiletalsko topništvo je strmoglavilo tri bombnike, enega pri S. Antiocu, enega pri Augusti in enega v središču Barija. PRIPOMBA K POROČILU ST. 1067: Žrtve med prebivalstvom zaradi sovražnih letalskih napadov, o katerih poroča današnje poročilo, znašajo: 74 mrtvih in 177 ranjenih v Grossetu, 10 mrtvih in 12 ranjenih, kolikor je bilo doslej ugotovljeno, v Traniju, 10 mrtvih in 16 ranjenih skupno v krajih Augusta, S. Antioco in Bari Žrtve, ki jih je povzročila letalska akcija na področju Cagliarija, omenjena v poro-(ilu štev. 1066, se omejujejo na 18 ranjenih. Angleški listi o bojih v Tunisu Lizbona. 26. apr. s. Angleški tisk posveča mnogo prostora vojaškim dogodkom na tuni-ški fronti. Vojaški urednik »Dai!y Telegrapha« piše med drugim: Italijanske čete se borijo čudovita v gorski obrambni vojni. »Dailv Mail« piše: Prav bo, če ne pričakujemo takojšnjega triumfa. Naloge, ki jih mora osma armada obvladati, so popolnoma drugačne kakor naloge, pred katerimi se je doslej znašla. Gre za smrtni boj in za najstrašnejši boj morda od vseh. ki so bili doslej v Afriki. Ogromne anglosaške izgube v Tunisu Tokio, 25. apr. s. Agencija Domei poudarja, da se čete Osi žilavo drže na novih, nedavno zasedenih postojankah v gorskem predelu Tunisa navzlic ponovnim, toda brezuspešnim poskusom Anglosasov, ki bi radi čete Osi vrgli s teh postojank. V južnovzhodnem odseku te fronte so poizkusi sil generala Montgomervja naleteli na železen odpor italijansko-nemških čet in sile Osi so vrgle vojake 8. armade nazaj do izhodiščnih postojank. Angleži so imeli strahovite izgube. Ameriške čete pod poveljstvom generala Hendersona, ki operirajo v zapadnem odseku fronte, doživljajo isto usodo kakor angleške čete in imajo ogromne izgube. Ameriške čete so napadle z močnimi silami, pred katerimi so šli tanki, v področju Sedženana, Med-žes el Baba in Bouarate. Po tej bitki je obležalo 54 uničenih ameriških tankov na bojišču in vse je kazalo ostrost borb, v katerih so nemški tanki »Tiger« zopet dokazali svojo premoč nad najboljšimi silami Anglosasov. Na nobeni točki ni Anglo-sasom uspelo obvladati odpora Osi. Nemški Ust o uspehih italijanskega orožja proti sovražnemu ladjevju Berlin. 27. apr. s. Ko piše v zvezi s potopitvijo ameriške nosilke letal »Ranger« o usnehih proti sovražnemu ladjevju, poudarja »Volkischer Beobachter« pod velikim naslovom bilanco operacij italijanskega orožja proti so= vražnemu brodovju v zadnjih treh mesecih. S temi operacijami je bilo potopljenih 118 ladij, 110 pa poškodovanih, med njimi številne vojne edinice. Ob tej priliki poveličuje 'ist hrabrost in 6posobnost italijanskih posadk in učinkovitost njih napadalnih sredstev pred katerimi ima sovražnik velik strah španski listi ostro obsojajo letalski terorizem Madrid, 27. apr. s. Španski listi sc obširno pečajo z bombardiranjem civilnega prebivalstva po anglosaškem letalstvu. List vAIcazar« označuje ta bombardiranja za nekoristna, divjaška in nečloveška dejanja, ki nikakor ne morejo prspevati k zmagi, dočim st pokolu neoboroženih oseb pridružuje še uničevanje stoletnih spomenikov civilizacij. Tudi ne-vtralci imajo pravico in dolžnost, da obsodijo letalski terorizem, kajti prav je, ako se zadevne odgovornosti že danes ugotove. List pripominja, da ie Nemčija prvič utrpela letalske napade na civilno prebivalstvo v maju 1940 in se je več ko pol leta vzdržala od represalij, ki jih je potem izvedla izključno proti sovražnim vojaškim ciljem. Letalskega zločin* stva in terorizma, zaključuje lis, po nobeni poti ni mogoče opravičiti z anglosaško teorijo, po kateri naj bi se letalska vojna prenesla tudi v sovražno zaledje. Ta teorija pa pozablja da je prav v zaledju mogoče strogo ločiti vojaško pomembne predmete od tistih, ki nimajo nič skupnega z vojno. Odgovornost je torej pred zgodovino jasno očrtana. Nerazdružna povezanost Bolgarije z Osjo Madžarski minister na otvoritvi sejma v Plovdivu Pfovdiv, 26. apr. s. Ob otvoritvi mednarod* nega velesejma v Plovdivu je trgovinski minister Zaharijev zatrdil v svojem govoru, da je razstava, katero je bolgarska vlada priredila v vojni, dokaz obstoječe vzajemnosti med vsemi evropskimi državami. Bolgarija namerava delati do konca z ostalimi narodi Evrope za blagor celine. Tudi na gospodarski fronti, ki je nadvse važna za dosego zmage je bolgarski narod v prvi črti skupno s svojimi zavezniki Osi in trojnega pakta. Sejem v Plovdivu, je zaključil minister, priča, da junaške armade Italije in ^Jemčije lahko računajo na njširše sodelovanje Bolgarije tudi v gospodarstvu in da bolgarski narod v teh zgodovinskih časih zastavlja vse svoje proizvajalne energije za skupno zmago. Sofija, 26. aprila, a Ob navzočnosti trgovinskega ministra Zaharijeva, madžarskega trgovinskega ministra ZsLndelyjia in vseh šefov misij ter diplomatskega zbora in številnih odličnikov, je bdi davi otvorjen mednarodni vzorčni velesejem v Plovdivu, ki bo odprt do 8. maja. Ob priliki obiska madžarskega trgovinskega ministra v Sofiji, je prirelil bolgarski trgovinski minister gostu v čast obed, na katerem so bili izmenjani pozdravni govori. Minister Zaharijev je omenil, da sta Ml in Maidžarefea v dolgih sto- letjih vedno prijateljici in nikoli druga proti drugi. Podčrtal je, da sta tudi danes oba naroda združena v ostri in krvavi borbi za ustvarivev srečnejše in boljše Evrope. V tej borbi si bosta obe državi zvesti do konca. Madžarski trgovinski minister je odgovoril in izrazil čustva z zatrdilom, da bo Madžarska opravila vse napore in dala vse svoje energije aa zmagoslavje nove Evrope. Sofija, 26. apr. s. Za Veliko noč je ministrski predsednik Filov izdal na narod poslanico, v kateri je izrazil zadovoljstvo spričo popolnega edinstva bolgarskega naroda, ki ga v sedanji borbi prevevata živa vera in zgleden duh žrtvovanja. To edinstvo jamči za obstoj in srečno bodočnost države. Predsednik Filov nato poudarja da je bolgarski narod trdno odločen braniti svojo neodvisnost in narodno edinstvo tako v okviru Balkana kakor v širšem okviru Evrope. Letalski alarmi v Londonu Lizbona, 26. aprila, s. V angleškem glavnem mestu je bil levtalski alarm v noči na soboto in v noči na nedeljo. Podrobnih poročil nt Tudi v ameriškem oporišču Reykjaviku na Islandiji je bil levtalski alarm v noči na scsbc&o, Silen udarec ameriški vojni mornarici drobnosti o potopitvi nosilke letal „Ranger" - Pomen uspeha nemških podmornic - Porazen vtis v angleški javnosti Berlin, 26. apr. s. O potopitvi ameriške nosilke letai »Ranger^, katero omenja izredno vojno poročilo nemških oboroženih sil, je oporišče poveljstva nemških podmornic objavilo naslednje podrobnosti: Včeraj ob prvih urah so prišle prve ra-diotelegrafske vesti z neke podmornice, ki je, operirajoč sama v severnem Atlantiku, opazila ameriško nosilko letal. Sovražna edinica je plula z brzino 30 milj, to je z brzino 55 km, ter je bila videti kakor fantastično plavajoče letališče, nad katerim so letele skupine letal in okrog katerega so križarili rušilci. ki so stražili nosilko letal. Proti tej mogočni postrojitvi sovražnih sil. premagujoč silovito morje, je šla nemška podmornica za konvojem, pripravljena za napad ob primernem trenutku. Okrog 8. ure zjutraj je podmornica izstrelila več salv torpedov drugega za drugim v smeri proti nosilki letal in spremljevalnim rušil-cem. Štirje torpedi so zadeli cilj. Zelo visoki plameni so se dvignili nad zadeto ladjo, siloviti sunki so pa povzročili eksplozije. katere so občutili na mostišču podmornice. ki je plula na površini morja. Eden izmed kolosov ameriške mornarice, nosilka letal »Ranger?'. se je naglo pogrez-nil. Spremljevalni rušilci so takoj pričeli reševati in so morali opustiti zasledovanje nemške edinice. Ko ie prišla izven nevarnega področja, je podmornica pod povelj-ništvom ladijskega poročnika von Bulowa lahko sporočila poveljstvu vest o doseženem uspehu. Posadka nosilke letal »Ranger«, ki je obstojala večinoma iz specializiranega osebja, zaposlenega v tehnični službi nosilke letal, je štela 1788 mož. med njimi 162 oficirjev. V mirnem času je »Ranger« imela na krovu 72 letal, po trditvah samega sovražnika pa se je to število lahko zvečalo na 120 letal, za kar je seveda potrebno tudi primerno povečanje tehničnega in letalskega osebja. Velike delavnice, opremljene z modernimi napravami za popravljanje in prirejanje letal, so bile med seboj povezane s sistemom dvigaL Vsa nosilka letal je bila obdana z jeklom. Potopitev nosilke letal »Ranger« je v sedanjem trenutku posebno pomembna, ker so prav v zadnjih tednih anglosaški strokovnjaki mislili, da bo mogoče zmanjšati nevarnost nemških podmornic s plavajočimi trdnjavami na Severnem Atlantiku, katere naj bi služile za oporišča proti pod-morniškim napadom. Tega področja resnično ni mogoče doseči z običajnimi letali, prihajajočimi iz Amerike, Grenlandije, Islandije in Anglija Berlin, 27. aprila, s. Današnji tisk se ba-vi skoraj izključno s potopitvijo ameriške nosilke letal »Ranger«. »Volkischer Beobachter« podčrtava izreden pomen tega nemškega uspeha, s katerim je bila ameriški mornarici uničena ena izmed najmodernejših nosilk ietai in to prav v dobi, ko je admiraLteta nasprotne mornarice sklenila posluževati se le indje proti vedno bolj smrtonosni nevarnosti nemškega podmor-niškega orožja. *"B6rsen-Zeit'.ir.g«c pripominja, da so nemške podmorniške poeadke dokazale, da se lahko bore z enakim uspehom tako proti trgovinski mornarici, kakor proti sovražni vojni mornarici navzlic močni obrambi proti podmornicam, katero je nasprotnik organiziral. Nova zmagovita akcija je ponovno dokazale svetu, da se podmorniške sile Osi nahajajo in so aktivne na vseh oceanih od Atlantika do Pacifika, od Indijskega oceana do SredcBemskega morja, povsod, kjer je sovražna trgovinska in vojna mornarica prisiljena pluti. Lizbona, 26. aprila. Današnji britanrfd listi niso objavili vesti o potopitvi ameriške letalonosilke »Ranger«, vendar pa so novico že prošlo noč izvedeli politični in pomorski krogi v Londonu ter je dogodek vzbudil silen vtis. Splošno je bilo znano, da je bala letadonosilka odlično oborožena za obrambo in da so bile njene naprave najmodernejše. Razen tega je bil »Ranger« v močnem spremstvu pomorskih enot ter ceJe jate letal, razen tistih, ki jih je ladja imela na krovu. Izguba »Rangerja« se smatra v Londonu za posledico oživljene podmorniške vojne in za nemški odgovor na trditev polkovnika Knoxa, državnega tajnika v ameriškem ministrstvu, ki je nedavno izjavil, da imajo zavezniki sedaj nova ta jna sredstva, s katerimi se bodo dali preprečiti vsi napadi sovražnih podmornic. O podmorniški vojni piše ameriški Met »Philadelphia Inquirer«: Trumanova komisija. nam je napraivila veliko uslugo, s tem, da je otvorila razpravo o podmorniški vojni z vso brezobzirnostjo. Kajti resnica je zelo strahovita. Izgube ladijskega prostora zaveznikov znašajo v letu 1942. 12 milijonov ton, kar je mnogo več, nego sta mogli Velika Britanija in Amerika zgraditi novih ladij v enem letu. Komisija pripisuje težko odgovornost ameriškim pomorskim oblast-vom, ker so prekasno opozorile na važnost nemškega podmorniškega orožja. Tako je bila Amerika popolnoma nepripravljena za ta način vojne in počasnost odločujočih krogov pri mornarici je še poslabšala ta položaj. (Piccolo) Moskva prekinila odnošaje s poljsko vlado v Londonu Nov hud razdor v nas^rotnSškem taboru — Sovjetska nota Sikc^kemu — Silen vtis med Anglosasi Berlin. 26. apr. Vlada Sovjetske zveze se je odločila, da prekine diplomatske odnošaje s poljsko vlado generala Sikorskega v Londonu, Kakor je izvedela agencija »Europa Press«, je bila ta odločitev sporočena včeraj poljskemu poslaniku v Kujbiševu. Tozadevno obvestilo, ki ga je podpsal Molotov. obtožuje poljsko vlada, da se je ponašala nelojalno, ko je posredno podpirala »obrekovalno gonjo, ki so jo v Berlinu začeli proti Sovjetski zvezi«. Med drugim pravi sovjetska neta: »Poljska vlada se je obrnila na mednarodni Rdeči križ z zahtevo, naj posebna komisija ugotovi, ali so resnične nemške vesti o pokolu poljskih oficirjev pri Smolensku ali ne. S tem se je vlada Sikorskega pridružila Berl nu, ki se je prav tako obrnil na mednarodni Rdeči križ. Razen tega je poljska vlada podvzela v Moskvi korake, ki se gotovo ne morejo smatrati za prijateljske. Namen tega početja je jasen: vlada Sikorskega je skušala izvajati pritisk z namenom, da bi si po vojni prisvojila izvestna ozemlja sovjetske Ukrajine in sovjetske Litve.« »Vlada, ki na tako nekorekten način postopa proti državi, ki se bori za svobodo poljskega naroda — zaključuje ruska nota —, je nedvomno prežeta s sovražnimi čustvi proti Sovjetski zvezi. Zato se je sovjetska vlada od* ločila, da prekine diplomatske odnošaje « Poslanik Sikorskega bo ostavil Kujbšev v teku tega tedna Kakor sporoča ista agencija je gornja vest vzbudila v Londonu in v VVashingtonu ogromno presenečenje. Ni izključeno, da se bosta angleška in ameriška vlada požurih ter izrazili svoje nezadovoljstvo s postopanjem poljske vlade in da se bo moral general Sikorski umakniti s svojega mesta ter ga prepustiti osebi, ki bo Stalinu bolj po gedu. (P ccolo.) Stockhoim, 27. apr. k. Londonski poročevalec lista »Dagens Nyheter« piše, da je vest o ukinitvi diplomatskih odnosov med Rusijo in tako zvano poljsko vlado v Londonu čeprav ni prišla nepričakovano, vzbudila v Londonu veliko zaskrbljenost, ker jo smatrajo angleški krogi za kaj resno zadevo. Angleži skušajo storiti vse, da bi odstranili to nevarno nasprotje, pa za sedaj poročila ne komentirajo. London še nadalje opozarja na potrebo, da se v sedanjem razdobju vojne ohrani popolna ubranost med zavezniki. Višji predstavniki so mnenja, da je vzrok konflikta, namreč ooljska obtožba Rusov, da so na barbarski način postrelili nekaj tisoč poljskih vojakov, obtožba, ki je ni bilo mogoče deman-tirati. preveč resna zadeva, da bi jo bilo mogoče z britanske strani likvidirati s potezo peresa. Na drugi strani pa poudarjajo, da ta dogodek ne predstavlja osamljenega incidenta, temveč skrajno posledico cele verige nesporazumov med obema vladama, kar je nujno moralo pripeljati do krize. Buenos Aires, 26. aprila s. Prekinitev diplomatskih odnosov med Rusijo in poljsko vlado po sklepu Kremlja je napravila velik: vtis v vseh ameriških glavnih mestih in je predmet vseh političnih razgovorov. Krivda poljske vlade je v tem, da se je bavila z vprašanjem, kako in zakaj je zginilo 10.000 poljskih oficirjev, katerih trupla so našli v okolici Smolenska. Vsi čutijo, da je poljska vlada izvršila samo svojo osnovno dolžnost in da bi bilo neumno misliti, da se ne bi smela zanimati za tako resno zadevo. _ .. Stlin očitno ni istega mnenja. Stalin ne dovoli, da bi kdo vtikal svoj nos v notranje in mednarodne zadeve boljševizma. Jezni sklep Kremlja je ustvaril zmedo v ameriških krogih. To dejstvo pooblašča Američane za domnevo, da bi jutri, če bi Washirgton ali London ne bila sporazumna glede kakšne, če tudi zelo važne stvari s Kremljem in bi zahtevala pojasnil od Moskve, sovjetska vlada lahko odgovorila kakor v primeru PoJjske s prekinitvijo diplomatskih odnosov. Na ozadju tega med-zavezniškega incidenta je postal zelo resen v očeh Američanov razlog starega Morgenthaua, ki je pozval ameriško javnost, naj se duhovno in gmotno pripravi na to vojno. Ta razlog Morgenthaua očrt-no ni brez smisla ob lekciji, ki je nastala zaradi jame v Katynu z njenimi diplomatskimi posledicami. Japonski veleposlanik prispel v Rim Rim, 27. apr. s. Davi je prispel v Rim novi japonski velepoejlanik prj Kvirinalu Sinrokuro Hitaka. Na postaji so ga sprejeli kabinetni šef zunanjega ministra Babusci Rizzo, šef ceremoniala Pellatti Rdcci, generalni direktor prekooceanskih poslov Pru-nas japonski odpravnik poslov Kaše, japonski veleposlanik pri sveti stolici Sede Ha rada, pooblaščeni minister Mandžukua. vojaškj in pomorski atašeji z vsem osebjem japonskega veleposlaništva, predstavnik Društva prijateljev Japonske Aloasi, veleposlanik Auriti, italijanski akademik Nicci. rimski poročevalci japonskih listov, direktor revije »Jamato« in večje število drugih predstavništev in zastopnikov japonske kolonije v prestolnici. Vlak, ki je pripeljal japonskega veleposlanika, je prispel na postajo Termini ob 10.22. Cim je visoki predstavnik Japonske stopil iz vlaka, se je takoj prisrčno pozdravil z italijanskimi oblastvi. Nato so se mu poklonile japonske osebnosti. Lovanje izvidniških in napadalnih oddelkov fronti — Priznanje italijanskima divizijama »Pištola« in „Trieste" Iz Hitlerjevega glavnega stana, 27. apr. s. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Z vzhodne fronte poročajo o obojestranskem delovanja izvidniških in napadalnih oddelkov. Tudi drugI odlomek angleško-severno-ameriškega velikega napada proti tuniški fronti se je izjalovil ob obrambni volji nemško-italijanskih čet. Včeraj je sovražnik izvedel samo Se posamič hude sanke in napade, ki pa so bili deloma v proti-sunkih zavrnjeni. V časa od 20. do 26. aprila so oddelki vojske in letalstva uničili ali onesposobili za premikanje 193 sovražnih oklopnih voz. Krvave izgube sovražnika so hode. V težkih obrambnih bojih sta se posebno izkazali italijanski diviziji »Pistoia« ln »Trieste«. V zvestem tovarištva s tamkaj bojuj očimi se nemškimi oddelki sta krvavo zavrnili številne, z veliko premočjo izvedene sovražne napade. Angleški bombniki so napadli preteklo noč nekatere kraje v zapadni Nemčiji, med njimi mesta Duisburg, Oberhauscn in Mfihlheim. Zadeti so bili stanovanjski okraji, bolnišnice in draga javna poslopja. Prebivalstvo je imelo izgube. Sestreljenih je bilo najmanj 16 sovražnih letaL Finsko vojno poročilo Helsinki. 27. pr. s. Vojno poročilo finskega vrhovnega poveljstva objavlja, da v zadnjih dneh na kopnih frontah ni bik) zabeležiti nobenega važnega dogodka. Neugodne vremenske razmere so ovirale tudi letalsko delovan e na obeh straneh. Ofenzivne akcije nemškega letalstva Značilno priznanje gjurifa rdečih oboroženih sil so BerBn, 27 aprila. Tudi za Veliko no« bili na raznih odsekih vzhodnega bojišča le krajevni boji. Spopadi večjega obsega so se v nedeljo razvijali samo na severozapadnem delu Kavkaza. Zelo živahno pa je bilo delovanje obojestranskega letalstva zlasti med Donom in Kuba-nom. Obe strani sta uporaDlli velike množine bombnikov in lovcev. Tudi to je novo znamenje bližnje obnove operacij. Bilo bi odveč omenjati, da je povsod pobuda na strani nemškega letalstva in da se vsak sovjetski poskus za prevzem pobude zaključi z uničenjem sovjetskih sil, tudi tedaj, kadar so številčno močnejše. Sovjetske eskadre, ki so bile poslane v borbo, da prestrežejo nemška letala, so bila zdecimirana. Samo n« južnem odseku je bilo uničenih kakih 30 letaL Morda si je Moskva prav zaradi tega začela izmišljati zmaee nad nemškim letalstvom. Pri tem pa le zanimivo, kakor poudarja »National Zeitung«, da Je preteklo *t*t&to objavila >Rdeffa zvezda«, organ sovjetskih oboroženih, sil, uvodnik, s katerem je bflo čitati med drugim tudi tole: »NI dvoma, da je nemško letalstvo še vedno zelo mogočno, čeprav je zfc.?osle_ no tudi na za/padu in v Sredoeemlju, V zadnjem času je celo opaziti naraščanje ofenzivnih akcij proti voiaškim ciljem. VI so nekaj sto kilometrov oddaljeni od bojišča. Ta življenjska sila sovražnega, letalstva nikakor ne more podžigati utvar: nasprotno, sili nas k misli, da bo bitka š«% aeVo težka. O vidni razbremenitvi, ki naj bi nastopila zaradi zavezniške ofen*iv>. še ni mogoče govoriti.« Te besede, pripominja nemški list. co zelo jasne, kakor so zelo jasne tudi o*-dolžitve na naslov Anglosasov. Oboje p« rd preveč v sklada s tem. kar je hotel včeraj sovjetski informacijski urad dati razumeti glede izgub nemškega letalstva med zimsko bitko. Očitno je, da hočejo propagaadisti Kremlja dokazati, česar nihče ne more verjeti, niti v anglosaškem taboru, da namreč sovjetska zimska ofenziva v operacijskem pogledu ni pomenil* aaMgrtm, {Pojgoio M Trieste^ Povratek k stvarnost! "Pod tem naslovom je objavil te dni zna-«4 Italijanski pubilcist Mario Appelius v glavnem fašističnem organu »II Popo:o d-jjŠčih pri Stalingradu in na Kavkazu ter uspehi Angležev in Američanov na bojišču v Severni Afriki so takšni, kakršni so, in imajo seveda svojo vrednost. Bilo bi nespametno, ako bi j'h podcenjevali. Prav tako nespametno pa bi bilo, ako bi jih precenjevali Mussolini in Hitler sta jih ocenila po resnični vrednost'. niti za las manj ali več. • Mimo tega pa je treba upoštevat; kapitalno dejstvo, da sta Evropa in vzhodna Azija dve pravi trdnjavi. Napraviti vdor vanju, je le lepa beseda. Zasesti ju, je prav tako le beseda. V obe trdnjavi je mogoče izvrš'ti vdor z morja. Toda iste ogromne težave, ki niso dopustile vdora v Anglijo, ki so bremenile obrambo Libije in ki bre-mene sedaj tudi obrambo Tunisa, tvorijo iste razloge, ki bodo — pomnoženi z deset ali dvajset — bremenili angleškc-ameriško strategijo tedaj, ko bi ti vdorni načrti poskušali p: stati iz besed meso in kri. Razen tega je še nekaj vel kih ovir, kakor na pri. mer nacionalna drama Indije, dvoumni položaj Anglije, ki niha med dvema stoloma, med Moskvo in VVashingtonom sovražnost nevtralnega sveta proti boljševizmu, neodpravljivo nasprotje med severnoameriško kapitaiist;čno in rusk; komun'stično družbo, kar vse predstavlja prav toliko negativnih činiteljev v angleško-rusko-ameriški zvezi. Tudi to so seveda čin: tel ji, k' pritiskajo s svojim bremenom na konflikt. Mnogi, k{ so te dni pisali ali govorili o sestanku med Ducejem in Hitlerjem, so enostavno ... pozabili vse, kar smo tu navedli. Njih ugibanja so bila neutemeljena. B:li so le »glasovi«, vrženi v ozračje, kakor na primer one papirnate figure, s katerimi se otroci igrajo »letalstvo«. Najboljši komentar o italijansko-nem-škem sestanku je, ako ga označimo ket poziv na povratek k stvarnosti, in 9icer najprej k duhovni, petem k vojaški in naposled še k diplomatski stvarnosti. Duhovna stvarnost opozarja človeštvo-da je sicer angleško-rusko-ameriški blok odlečen, da nadaljuje vojno do zmage, da pa so tudi sile Trojnega pakta prav tako trdno odločene da se bore do zmage. Ako bi pozab;li na ti dve nepcmirljivi volji, ki sta najmanj enako neupogljivi, bi se izločili iz stvarne presoje. Vojaška stvarnost nam pove, da je sicer težka borba sil Trojnega pakta, da pa ni nič manj težka tudi borba Angležev in Američanov, vendar s to obremenilno okolnostjo, 6a morajo Angleži in Američan* na vojaškem področju vse tako rekoč šele začeti. Diplomatska stvarnost pa je v tem. da se Os bori za zgodovinsko življenje- za strateško varnost gospodarski procvit in socialno pravičnost vseh evropsk;h narodov. Isto velja za Japonsko glede sedanjosti in bodočnosti azijsk'h narodov. K:likor bclj se vojna podaljšuje in poglablja, tem bolj jasni postajajo mirovni načrti obeh nasprotnih taborov. Zaraoii tega postopnega razjasnje-vanja bodo evropski in afriški narodi vedno bolj občutili, kako se njih temeljni interesi povezujejo s temeljnimi interesi Osi. Isti pojav se bo pokazal pri az:jskih narodih glede na Japonsko. V tem pogledu so sile Trojnega pakta komaj začele govor ti, a imajo še veliko povedati in tudi bodo povedale, dočini sta Anglija in USA že morali raztrgati svojo »atlantsko listine« in medtem ko Rusija vedno bolj odkriva svoje barbarsko lice nenasitnega imperializma, čim več mesecev bo poteklo, tem bolj se bo zmaga sil Trojnega pakta kazala ljudem v svetlih barvah mirovne zore, zore pravice in napredka za vse države in narode. Naša vzvišena prednost je, da se borimo za univerzalno pravico. In vedno bolj in čedalje bolj odločilno bomo čutili pomoč te najv šje prednost'!.« $t Rupert Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je, keT se je pokazala potreba po imenovanju izrednega komisarja za občino Št. Rupert, na osnovi čl. 3. zakona z dne 3 maja 1941»XIX št. 291 odločil: Za izrednega komisarja občine Št. Rupert se imenuje g. Ivan Ban. Ljubljana, 22. aprila 1943-XXI Svečanost planincev v Cau Como. 27. apr. s. Ob navzočnosti podtajnika Stranke lougotenenteja generala Alessandra Ra= binija in podpoveljnika X. planinskega polka so v Cau zborovali planinci, povratniki iz vseh vojn. V cerkvici v Cau je bila opravljena po mogočnem govoru zveznega tajnika zadušnica za padle planince. Zborovalci, ki so se tovari-ško strnili okrog podtajnika Stranke v popolni skupnosti, so vzklikali Domovini, Kralju in Duceju v ozračju navdušene in goreče patrio-tične vere. Kmetijska zborovanja konfederacije poljedelcev Rim, 26. apr. s. V sporazumu s PNF je fašistična konfederacija poljedelcev organizi* rala v teh dneh vrsto propagandnih zborovanj v raznih važnih poljedelskih središčih. Na zborovanju so obširno predočili najvažnejša in pereča poljedelska vprašanja Mornariški ataše Španije Madrid, 27. apr. s. Fregatni kapitan Melhior Ordonez Mapelli je bil imenovan za mornariškega atašeja pri španskem veleposlaništvu v Rimu. Novi nemški veleposlanik v Španiji Madrid, 27. apr. s. Novi veleposlanik Nemčije von Dickhoff. ki bo čimprej izročil pove-rilna pisma je bil sprejet pii zunanjem mini* stru Jordani ki se je z nj;m dolgo razgovarjal. Gospodarstvo Napredujoč® za Veliko vz Popoln sporazum med Japonsko fn Tajsko gleda skupnega nadaljevanja vajne do končne zmage . Bangkok, 26 apr. s. Po razgovorih med predsednikom japonskega ministrskega sveta in zunanjim ministrom za Veliko vzhodno Azijo ter tajskim ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom Tajske je bilo objavljeno poročilo da je bil dosežen popoln sporazum med vladama obeh držav glede ukrepov za nadaljevanje vojne v Veliki vzhodni Aziji in glede obnove tega področja. Tokio, 26. apr. s. Popolni sporazum med ja» ponsko in tajsko vlado glede nadaljevanja vojne in obnove držav vzhodne Azije so pozdravili v obeh državah kot nadaljnji poraz Anglo-sfisov in kot nadaljnji znaten korak do uresničenja novega reda v vzhodni Aziji. Sodelovanje narodne Kitajske .T°kJo, 26. aprila, s. Zunanji minister na-Kdne Kitajske je kot posebni odposlanec svoje vlade izročil cesarju odlikovanje velikega reda Tungkuanga. Cesar je poslal predsedniku kitajske narodne vlade Van-ftngveju zahvalno brzojavko. Tokio, 27. apr. s. Semkaj je prispela vojaška misija kitajske nacionalne vlade. M sija bo obiskala razna japonska središča, da se bo poučila o organiziranju države v vojni. Zmaga čet narodne Kitajske N^nking, 26. aprila, s. Med borbami od 12. do 19. aprila so čete kitajske narodne vlade pod poveljstvom generala Fuhuatena pognale v beg 51. in 36. armado čungkin-ga, ko eta skušali vdreti v odsek nankin-Ske armade. Obe čungkinški armadi sca pustfli med nerednim umikom na terenu mnogo mrtvih in veliko količino vojnih potrebščin v odličnem stanju. General Fu-huaten pripada skupini čungkmških generalov, ki je spoznala pravično stvar, za katero se bori nank"nška vlada in prešla v vrste kitajske narodne vojske. Obkoljena čungkinška armada Tokio, 26. aprila, s. Agencija Domei javlja, da eo v Severni Kitajski operirajoče japonske čete obkolile glavnino 24. čung-JcinŠkega armadnega zbora v odseku Linki->3, ter ga uničujejo. Med obkoljevanjem so rzadali Japonci najhujše udarce 28. armadi, katero so razpršili. poznava se, da je bil general Hukang-ing, poveljnik 45. divizije 27. čunkinške armade, ubit v popadu v bližini Linghvana. S to operaejo se bliža popolna likvidacija 31. armadnega zbora, ki je zadnji odporni blok čungkiniških sil v Severni Kitajski. Cfoan, 26. aprila, s. Adm'rai Kucuming, •poveljnik edinice mornariških strelcev čung-Jctaške vojske, nameščene v vojnem pod-, ročju Kantona in Kiangsija, se je pridružil s svojimi 1200 možmi kitajski narodni vojski med borbami z 51. čmgkinško armado. Prehod admirala v vrste nankinšltega generala, ki je tudi sam pripadal prej čungkinški vojski, je imel globoke posledice za čungk nške čete v tem področju. p Napeta situacija v Severni Irski L'zbona, 25 aprlia s. Iz Belfasta se doznava, da so minister za vojno proizvodnjo sir Basil Brcoke, James Mac Dermott ra štirje drugi državni tajniki podali ostavko. Kriza v vladi je nastala zaradi nasprotstev v ulstrski unionistični stranki. Mnogo članov te stranke je proti min. predsedniku Andrevvsu in zahteva bolj energično politiko ulstrske vlade, zlasti glede obvezno vojne službe v Severni Irski. Dublin. 27. apr s Protiangleško gibanje v Severni Irski se ]c razširilo in poostrilo v zad« njem času. Naotali so incident: in demonstracije proti vladi, ki je demisiomrala Položaj se je poslabšal zlasti odkar so angleške oblasti dopustile vdor ameriških čet v Severno Irsko. Te se vedejo na Irskem kakor v osvojeni državi. Bile so Drctiangleške in protiameriške demonstracije. Policija in čete so morale intervenirati in streljati ter razgnati demonstrante in-aretirati mnogo oseb Nedavno je b:lo ob preiskavah stanovanj nekaterih patriotov odi krito sk!ad:šče orožja in streliva, ki naj bi služilo, kakor zatrjujejo angleške oblasti, za udar proti Američanom. To odkritje je vznes mirilo Angleže, ki so ojačili in poostrili policijske ukrepe. Lsiinei v Sssrfci boljševizmu Talim, 25. apr. s. List »Tevia« podčrtava v uvcdn:ku borbenost letenskega naroda, ki se hoče pridružiti zmagovitemu pohodu nemške vojske Sodelovanje prostovoljnih letonskih bataljonov v skupni borbi evropskih narodov proti boljševizmu je obenem energičen protest proti trditvi, da so se letenski prostovoljci pridružili Sovjetski Rusiji V naših srcih gojimo samo željo, da uničimo boljševizem, prenašamo tegobe vojne in se borimo ali umremo za boljšo bodočnost naše domovine. Nočemo. da bi se zopet povrnili časi enoletnega terorja pod boljševiško oblastjo. Berlin, 26. aprila s. V prihodnji številki obzornika »Berlin-Rim-Tckio«, ki ga izdaja nemško zunanje min strstvo, bo objavljen uvodnik, ki se bavi z nedavnimi sestanki poglavarjev Osi. Ta vojna, se zatrjuje v uvodniku, je politična vojna in se bije za obliko političnega življenja zemeljske celine. Gdansk in poljskj kor dor sta dala samo povod za to vojno. Njen pravi vzrok je v zgodovinski nujnosti uveljavljenja revolucionarnih načel prot: togj reakciji in izprijeni oblasti. Zarad; tega je ta vojna po svojih ob'.ikah tako sorodna z velikimi nacionalnimi revolucijami. Revolucionarni smotri vojne so bili jasno obeleženi v uradnih poročil h o sestanku med Ducejem in Ribbentropom ter Ducejem in Fiihrerjem. Ti smotri zahtevajo odstranitev predpravc mednarodne kaste izkoriščevalcev, ki izkoriščajo za svoje posle potrebe in geopolitične prednosti posameznih narodov, ki se nahajajo tako v stalnem gospodarskem suženjstvu. Američani predlagajo Angležem — priključitev k Zedfnjenim državam Imperialistične fantazija ameriškega polkovnika Buenos Aires. 26. apr. s. Ameriki novinar polkovnik Robertd Mac Cormick je objavil v listu »Cagen Tribune« uvodnik, v katerem razlaga svoje misli o poslanstvu držav angleškega imperija v Ameriki. Zatrjujoč, da bi konfederacija angleško govorečih držav na obeh obrežjih Atlantika in Pacifika bila dGvolj močna piše člankar: Če hočejo angleški -mperij in narodi zapadne Evrope uživati tesnejše združenje z nami v zunanji polit:ki v obrambi, trgovini in vseh ostalih področjih zveznega prava, in če z naše strani želimo zvezati se z njimi na isti način, je treba v <.vrho dosege tega uspeha sprejeti naše ustavne zakone in prositi za vstop v članstvo ameriških zedinjenih držav. Vse. kar moramo mi storiti, je to da jih sprejmemo, kakor smo nekoč sprejeli Texas. Cormick podčrtava, da se nove države lahko priključijo ameriški zvezi s sklepom kongresa. Anglija bi lahko pristopila k zvezi kot štiri države, kot Anglija, Škotska, Galska in Irska. Kanada, Avstralija, Nova Zelandija in otoki b1 lahko tvorili nadaljnje države. Ta sporazum gsfiasnjis vojne v socialnih težavah, politrčnih krizah in v vojni. S tega gledišča je pojem vojne prot: imperializmu in kapitalizmu za vsakega Evropca natančen in konkreten. Pogled na velike politične n socialne probleme v dobi pred vojno kaže. da je bil vir politične in socialne napetosti vedno hoteno preprečenje vojno kaže, da je bil vir politične in socialne napetosti vedno hoteno preprečenje pravičnega izkoriščanja dobrin sveta, izkoriščanje ne movitih po imovitih, izsiljevanje množic, ki živijo od dela. Odstranitev tega vzroka je prva zapoved, če se hočejo preprečiti vojne v bodočnosti, in ie tudi obenem obljuba za srečno stoletje človeštva. »To je tudi, zaključuje članek, prvi smoter te vojne. Pričeli smo borbo proti reake ji na zapadu in kugi na vzhodu. Barikade evropskih revolucij so ogromne razsežnosti moderne vojne na kopnem, v zraku in na morju. Vse naše zastave vihrajo za pravično stvar.« bi se z lahkoto izvedel, kajti Avstrahja se zdaj zaveda svoje podrejenost, n želi prav takega sporazuma. Težje vprašanje je z Južno Afriko. Zakoni tega dominiona kršijo 13., 14. in 15 člen ameriške ustave m malo je verjetnosti. da bo ta dominion spreiel naše gledišče glede človeških svoboščin. Prebivalstvo Anglije bi imelo vel ke koristi s priključitvijo k Ameriki. Delovna sila. industrija m bogastvo Amerike bi bilo takoj na razpolago an* gleškemu teritoriju čim bi bil ogrožen od invazije. Vključitev v naše carinske meje bi pospeševalo angleško industrijo Kakovost članov naš« zveze bi dala Angležem enkrat za vselej priliko, osvoboditi se more njih plemstva in ars>tr.kra*skega sistema Polkovnik Cormick pripominja da bi morala Anglija odstaviti kralja da bi se lahko priključila Zedinjenim državam, ter zaključuje: Ker je njegova ustavna oblast kakor pra« vijo samo imenska, in se vsekakor ne izvaja, bi bila sprememba v republikansko vladno obliko lahko izvedena brez težkoč. = Nemška izdaja gosprdarskega lista »Economia Fasctsta«. Zaradi pospeševan-.i nemško-italijanskega sodelovanja na področju gospodarske obveščevalne službe je te dni iz^a prva štev lka nemške izdaje lista »Eccnomia Fascista« (;>Die fasehisti-sche Vclkswirtschaft«). V redakcijskem odboru tega lista so vod lne osebnosti italijanskega in nemškega gospodarstva. Nemškemu odboru predseduje nemški gospodarski minister dr. Funk. Direktor lista pa je bivši minister za izmenjavo z inozemstvom Riccardi. = Italijansko-švicarska pogajanja o rečni plovbi. Te dni so se v Baslu pričela pogajanja med italijansko delegacijo pod vodstvom Drof. Giancottia in švicarsko delegacijo pod vodstvom ravnatelja Mutznerja glede važn h plovnih vprašanj. Kakor je znano, so se lani pričela dela za ureditev struge Pada in za gradnjo prekopa, ki bo vezal Milan s Padom. Po teh načrtih ie predvidena ureditev vodne poti za promet z velikimi rečnimi ladjami. Od Milana pa je predvideno podaljšanje prekopa do jezera Maggiore, kar bi pomenilo za južno Švico izhod na Adriansko morje. Zato je razumljivo, da se Švicarji od pečetka živo zanimajo za izvršitev tega načrta. Sedanja pogajanja v Baslu se nanašajo prav na ureditev te vodne zveze kakor tudi na ureditev Luganskega jezera in jezera Maggiore. Italijanska delegacija je izrekla svoj pristanek na načrte, ki jih je izdelal za ureditev obeh obmejnih jezer švicarski zvezni urad za vodno gospodarstvo kakor tudi na načrte, ki so v zvezi z bodočo gradnjo prekopa do reke Pada. = Letno poročilo Albanske narodne banke. Albanska narodna banka izkazuje za poslovno leto 1942 povečan čisti dobiček v višini 4,8 milijona albanskih frankov pil delniški glavnici, ki znaša 12.5 milijona frankov. 10% tega čistega dobička pripada avtomatično albanski državi. Albanska narodna banka je bila ustanovljena leta 1925 kot novčanična banka Albanije s sedežem v Rimu z generalno direkcijo v Tirani. Letno poročilo navaja med drugim, da se je v lanskem letu kmetijska proizvodnja v Albaniji ugodn? razvijala, prav tako je zabeležiti napredek v industrijski produkciji, zlasti v rudarstvu. Javna dela so se skoraj povsod nadaljevala zlasti v glavnem mestu Tirani. Tudi zunanja trgovina se je razvijala na razširjeni osnovi. Obtok bankovcev se je gibal na primerni višini ob povečanju naložb v lirah. Albanska narodna banka, ki je interesirana na albanskih monopolih. jo lani pričela graditi nadaljnja sklad'šča v Draču in se je vrh tega s svojimi debroimetji v lirah udeležila vpisovanja 9 letnih zakladnih benov. = Gradnja silov za krmo v Italiji. Na pod'agi zakonskega dekreta iz leta 1937. daje v Italiji državna blagajna pomoči za gradnjo silov za kisanje krme, in sicer v višini 40% gradbenih stroškov. Doslej je bilo z državno pomočjo v Italiji zgrajenih 14.000 silov, ki imajo skupaj kapaciteto 1 milijon kubičnih metrov. = Razširjenje delokroga podružnice družbe Montecatini v Zagrebu. Iz Zagreba poročajo, tla je tamešnja podružnica družbe Montecatini, obče uelnišk* družba za rudarstvo in kemično industrijo v Milanu, razširila svoj delokr g na trgovino z zdravili, strupi in drogami. = Iz zadružnega registra. Pri Nabavni in prodajni zadrugi pekovskih mojstrov v Ljubljani je bil zaradi smrti zbrisan član upravnega odbora Jože Megušar. vpisan pa novi član upravnega odbora J-že Pire, pekovski mojster v Ljubljani. Pri Posojilnici v Logatcu je bil izbrisan član upravnega odbora Stanko Legat, vpisan pa Gregor Tršar, prsestn k in lesni trgovec v Dolnjem Logatcu; predsednik upravnega odbora je doslej Anton De Gleria. — Pri Zadrugi kemisionarjev v Ljubljani je bil izbrisan član upravnega odbora Fran Haslcr, vp san pa Matija Logar, postrešček v Ljubljani. = Iz trgovinskega registra. V trgovinskem registru okrožnega sodišča v Novem mestu je bila vpisana kočevska podružnica družbe »Foresta« d. d. iz Genove. Družba »Foresta« je bila ustanovljena 27. marca 1942 v Genovi z ustanovnim aktom, potrjenem pri okrožnem sodišču v Genovi na podlagi dovoljenja Visokega komisariata z dne 8. marca 1943. Glavnica znaša 600.000 lir. Za zastopstvo in podpisovanje podružnice v Kočevju je upravičen predsednik upravnega sveta Niko Miciak, trgovec v Abaziji. Ukrepi za ureditev potrošnje v Nemčiji. Nemški državni urad za tehnične izdelke je v sporazumu z državnim gospodarskim ministrom izdal dve naredbi, po katerih so odslej za nakup peči in štedilnikov, električnih peči, kuhalnikov, kakor tudi za nakup loncev, ponev, veder, kuhal-nih kotlov in podobnih gospodinjskih predmetov potrebna nakupna dovoljenja, ki jih izdajajo gospodarski urodi potem, ko so ugotovili, da je prosilcu dotični predmet nujno potreben. Ta urelba je bila izdana zaradi tega, ker mora biti proizvodnja gori navedenih predmetov v prvi vrsti na razpolago prebivalstvu iz bombardiranih mest. — Nemški državni urad za oblačilno stroko je z okrožnico odredil prodajno zaporo za vse vrste preprog, predposteljnikov in sličnih predmetov. = Velemesta v Nemčiji. Zveza občin v Nemčiji je sestavila nove podatke o stanju občin na dan 1. januarja 1942. Glede na razširjenje državnega področja se je od leta 1934 število občin povečalo cd '50.900 na 62.850. Izredno je v tem času naraslo število velemest s preko 100.000 prebivalcev. Njih število se je povečalo od 62 na 70. število srednjih mest s 50.000 cio 100.000 prebivalci je narasl- od 47 na 62, število mest z 10.000 do 50.000 prebivalci pa od 446 na 564. Največja nemška mesta, ki imajo preko 700.000 prebivalcev, so Berlin, Dunaj, Hamburg, Monakovo. Koln, Litz-mannstadt (Lodž), Lipsko, Essen, Dresden in Breslau. = Gospodarske vesti iz Hrvatske. Zagrebška po iružnica Ljubljanske kreditne banke je zaključila lansko poslovno leto z dobičkom S8.600 kun (skupaj s prenosom dobička iz prejšnjega leta pa znaša v celoti čisti dobiček 119..'50 kun). Bilančna vsota znaša 47.7 milijona kun, razpoložljiva sredstva v hrvatski valuti 22.5 milijona kun, vloge pa 39.4 milijona kun. — Lesno industrijsko podjetje Drach d .d. v Zagrebu je lani pri glavnici 10 m'!ijenov kun in pri rezerv ali v višini 15 milijonov kun zabeležila čisti dobiček 2.75 milijona kun, s katerim je pokrita izguba iz prejšnjega leta (3.15 milijona kun) in še ostane presežek čistegg dobička 0.6 milijona kun. = Gospodarske vesti iz Srbije. Beograjska mestna hranilnica je v preteklem letu zabeležila znaten dvig hranilnih vlog od 135 na 236 milijonov din. Narasle so predvsem kontokorentne vloge — Srbski ministrski svet je izdal uredbo, po kateri morajo vse tvrdke. katerih letni promet presega pol milijona din, ali imajo 200.000 din glavnice, poleg zakonito predpisanih knjig voditi tudi knjigo o nakupu in prodaji blaga in blagajniško knjigo. Podjetja s prometom preko 1 milijona din ali z glavnico preko 500.000 din pa morajo voditi skladiščno knjigo. = švicarski stroški za zastopstvo tujih držav, švicarski politični urad je predložil zveznemu svetu poslovno poročilo za leto 1942, ki navaja med drugim, da je Švica v letu 1912 zastopala interese 26 držav, ki so med seboj v vojni ali pa so prekinile medsebojne diplomatske ednošaje. Oddelek za tuje interese pri političnem uradu zaposluje v ta namen v Bemu 110 uradnikov, v inozemstvu pa preko 800 uradnikov. Poleg tega je s posli zastopstva tujih držav zaposleno tudi osobje prslaništev in konzulatov. Oddelek v Bemu je lani sprejel 117.000 pisem in telegramov. Izdatki za. razne podpore, za persona! in upravne stroške so znašali 56.5 milijona švicarskih frankov. Te stroške s; seveda v glavnem krile države, ki jih Švica zastopa. = Eno leto obstoja ukrajinske novča-nične ban^e. V marcu lanskega leta je bila s sedežem v Rovnu ustanovljena Centralna novčanična banka Ukrajine, ki je te dni zaključila eno leto poslovanja. Novi bankovci, ki jih je izdala ta novčanična, banka in se glasijo na karbovance (1 karb. enako 1 rubelj), so se v prometu že docela udomačili. Obenem se je bistveno zmanjšal promet nemšk h okupacijskih mark, ki so zaradi živahnega prometa nemških čet še vedno v premetu, toda v majhnem obsegu. Ob lanski zamenjavi rubljev je bilo vzeto iz prometa za okrog 2 milijarde rubljev. Protivrednost v novih bankovcih pri večjih zneskih ni bila takoj izplačana, temveč je bila začasno, blokirana. Vsega je bilo blokiranih 425 milijonov. V decembru lanskega leta so bili izplačani blokirani zneski do 150 karbovaneev, v aprilu pa zneski do 300 karbovaneev. Od sovjetskega denarja kroži le že drobiž za 3 rublje in manj. Nova. valuta je v stalni relaciji z nemško marko, in sicer v razmerju 10 karbovaneev enako 1 marka. Smrt angleškega vojvode Lizbora. 27. apr. s. Star 38 let ie za boleznijo umrl v neki bolnišnici v Kairu vojvoda Connaughtski. Služil je na Srednjem vzhodu kot oficir nekega škotskega polka. Ronseveltov odposlanec ni smel obiskati Gandhija Bangkok, 26 apr. s. Rooseveltov odposlanec William Philipps je izjavil, preden je odpotoval nazaj v Ameriko, da je prosil pristojne oblasti za dovoljenje, da sme ob'skati Gandhija, pa so njegovo prošnjo zavrnili. Razdeljevanje racioniranih živil v maju Ljubljana, 26. aprPa Prehranjevalni zavod Visokega komisa-r jata za Ljubljansko pokrajino sporoča: Meseca maja 1943-XXI bodo dobili potrošniki sledeče količine racioniran.h in kontingentiranih živil: 1. Na navadno živilsko nakaznico (za vse potrošnike): dnevno 150 gr kruha ali 124 gr krušne moke ali 225 gr koruzne moke; mesečno 2000 gr živil za juho in sicer 800 gr testenin in 1200 gr riža, 500 gr sladkorja. 100 gr masti. 200 gr masla, 1 del olja, 600 gr soli, 100 gr mila, 200 gr fižola na odrezek »A« (samo na nakaznice izdane od mestnega preskrbo-valnega urada v Ljubljani). Glede delitve sira bodo potrošniki pravočasno obveščeni. 2. Na dodatno živilsko nakaznico SDI (za ročne delavce): dnevno 100 gr kruha al; 82.6 gr krušne moke ali 150 gr koruzne moke. 3. Na dodatno živilsko nakaznico SD I+II (za težke delavce): dnevno 200 gr kruha al 165.3 gr krušne moke ali 300 gr koruzne moke. mesečno 600 gr živil za juho in sicer 200 gr testenin in 400 gr riža. 4. Na dodatno živilsko nakaznico SD 1+11 + III (za najtežje delavce): dnevno 300 gr kruha ali 248 gr krušne moke ali 450 gr koruzne moke. mesečno 600 gr živil za juho in sicer 200 gr testenin in 400 gr riža. 5. Na dodatno živilsko nakaznico za kruh za bolnike: dnevno 100 gr kruha ali 82.6 gr krušne moke ali 150 gr koruzne moke. 6. Na dodatno živUsko nakaznico »GMac (za otroke do 3 let): 1000 gr živil za juho na mesec in sicer 900 gr riža in 100 gr te* stenin, mesečno 500 gr sladkorja, mesečno 750 gr marmelade in sicer 500 gr na že določeni odrezek in 250 gr na odrezek »1« (samo na živilske nakaznice izdana od mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani). 7. Na dodatno živilsko nakaznico »GMbc (za otroke od 3 do 9 let): mesečno 500 gr marmelale (samo na živilske nakaznice izdane od mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani). 8. Na dodatno živilsko nakaznico »GMec (za mladino od 9 do 18 let): mesečno 500 gr. marmelade (samo na živilske nakaznica izdane od mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani). 9. Meso. Vsak potrošnik se mora prijaviti pri svojem mesarju, kateri pritisne svoj žig v odrejeni nrr>«+or na zadnji strani navadne živilske naksTnice; za tedenske nabave m©« aa bodo služili odrezki, C, D, E ln G. KULTURNI PREGLED Slikat Rihard Debenjak Lepo in skrbno izbrano zbirko slojih najnovejših del je razstavil letos zlasti Rihard Debenjak na razstavi v galeriji Obersnel (11. IV. do 2. V. 1.1.). Ravno zato, ker je naša javnost sprejela Debenjaka po njegovem po-vratku v Ljubljano pred nekaj leti tako toplo in neov rano. jt tembolj simpatično in za mladega umetnika tembolj značilno da medtem ni popuščal in ni zanemarjal prav ničesar, kar koli je le moglo pospeševati bujno in zdravo rast umetnikovih sadik. Debenjak napreduje danes kot slikar v barvi, formi in kompoziciji, kot risar in grafik pa je dosegel ono stopnjo umetniške zrelosti, ki dviga umetnika v suvereno višino polnovrednega ustvarjanja. Debenjakova zbirka 38 oljnih del, 9 ujedank in 11 risb v oglju in kredi je v večji meri kakor pri njegovih sovrstnikih rezultat določenih ciljev, racionalno in zavestno grajenega oblikovnega programa; zelo malo ali n;č približnega in slučajnega ni v metodi slikarjevega iskanja, ki preizkuša z nenavadno velikim znanjem, s s'stematično doslednostjo in z instinktivnim okusom uporabnost najplemenitejših slikarskih pridobitev od starejših evropskih mojstrov preko impresionistov pa do Van Gogha. Debenjakov talent je pri nas svojevrsten pojav ki ga ni mogoče na kratko opredeliti, posebnost, ki je vzbujala s svojimi tako zgodaj dozorelimi sintetičnimi stremljenji po združitvi renesanse in modernega kolorizma upravičeno pozornost že na prvi siikarjevi kolektivni razstavi 1940 in o priliki drugega nastopa 1941. V oljnem slikarstvu se javlja danes Debenjak kot izrazit kolorist svetlih in poino zvenečih barvnih akordov. Kakor šumna svetloba tako naj bo tudi senca čim krepkejša barvitost, samo barva naj govori resnico in izpoveduje pravilo in prvino slikarjevih doživetij. Pariz je opogumil to miselnost: sledovi velikega realizma Barbizoncev, zgodnjih mojstrov impresionizma in naše slovenske moderne od Vesela do Groharja in Jakopiča vodijo umetnika na« ravnost v območje barvne problematike. De-btnjakove tehnične variante nostarnega, direktnega in pointilističnega barvnega nakladanja (Grohar, Vesel) in podslikanja pomenijo pri tem le šolo, z avtokritično disciplino združeno eksperimentiranje, ki je nujno potrebno sredstvo. a po sebi umetniško nebistvenega pomena. Glavno je končni in celotni vtis originalnega slikarskega duha, ki veje iz umetnikovega dela kot tvorbe žive slikarske emocional-noeti, važna je sugestivna sila notranjega ža-renja osebnosti, ki si podreja v Debenjakovem primeru slikarsko materijo od stopnje do stopnje bolj čisto, vedno bolj dognano in skladno. Prosojnost tona je na nekaterih delih dosegla mojstrsko kvaliteto, zlasti v pokrajini in v tihožitju (sijajna »Krajina« št. 9, VV ateljeju«, »Tihožitje II«. »Grozd« »Tun«, »Iz mojega okna«), Nedovršeni portret g. E. T. je morda svoj slikarski cilj že dosegel (tako v figuralni kompoziciji kakor v barvni intonaciji: cinober-svetlomodra). Opulentna nasičenost tonov, bleščeča zgoščenost in opojno mamljivi timbre rdečega, ažurnega, zlatega in srebrnega lesketa ustvarja razpoloženje pravega barvnega razkošja, saj nas prav živo spominja tudi mojstrov naše moderne pred letom 1914. Grafika, kakršno je tokrat pokazal Debenjak, je po svoji umetniški kvaliteti tako visoka, da jo po pravici občudujemo. Tu privre umetnikova globoko lirična narava do vrhunca svojega izraza. Ploskovni linearni duetus gra* ciozno mehke elegantne, a vendarle v formi krepke linije tvori s svetlobnimi kontrasti prostorne globine eno samo celoto. Kakor dah-njene vonjave vzplavajo luči in feence v naj-subtilnejših prehodih drug v drugega. Koliko dramatičnih akcentov premore tudi v snovnem detajlnem opisu neizčrpni ilustrator, nam prv kazuje zlasti velika vizionarna in simbolična kompozicija jedkane »Procesije«, prava mojstrovina slovenske grafike. Mogočni, baročno eksprtsivni svetlobni kontrasti in pri vsej množici figur dosežena uravnovešen ost detajlov kažejo očitno na slikarsko razgibano fantazijo Rubenaove veličine. Na skali idilično zategle harmonije zrem iz daljave otožni »Motiv z Barja« (suha igla), in kako prijazno in mikavno se spušča pred te »Pobočje ljubljanskega gradu« (jedkanica). Sleherni grafični list je pesem zase. Mehkoba čustvene ubranosti in tehnična preciznost izdelka nam prikličeta v spomin med drugim tudi značilnosti Jakčeve igle. Slikar, ki je tako dober, zanimiv in povrh še vnet risar, kakor je Debenjak dokazal že samo v svojih študijah akta (oglje, kreda) — ne bo zlepa grešil. Naj bo povedano našim slikarjem, ki vse premalo rišejo in študirajo in prenaglo izgotavljajo svoja razstavna olja, da je risanje ad hoc vsekakor premalo, da je risarski študij podlaga vsaki dobri podobi. Debenjak je z letošnjo razstavo slik in grafike pokazal zre« lost, ki ga bo vzposobila za dela najboljših kvalitet. Delne pomanjkljivosti v kompoziciji spričo take umetniške stopnje, ki je polna ognja in dinamike, izginjajo v slikarsko in umetniško pozitivnem jedru. F. Š. Ncv zvezek »Umetnosti" Za veliko noč je izšel 7.—9. zvezek mesečnika za umetniško kulturo »Umetnost«. (Ljubljana. Bibliofilska založba, urednik Miha Maleš.) Obilno ilustrirani zvezek prinaša na posebni prilogi reprodukcijo Vavpotičeve slike pesnika Dragotina Ketteja. Tudi sicer je ta številka posvečena v gla\nem manem Ivana Vavpotiča. Pavel Gol i a je namenil njegovemu spominu pesem »Pokojniki«, dr. Fran Š i j a n e c pa obširneje pr kazuje v članku »Ivan Vavpotič v Narodni galenji« pokojnikove najznačilnejše umetnine, ki so dobile časten prostor v največj:h zbirkah slovenske upodabljajoče umetnosti. V razpravo prehaja« joči prispevek izpopolnjuje z nekaterimi nadrobnimi dognanji in karakteristikami dr. Ši-jančevo knjižno izišlo študijo o Vavpotiču. Saša S a n t e 1 je zajel iz svojih spominov na zadnjih štirideset let slovenskega umetnostnega življenja »N;ekol:ko spominov na Ivana Vavpotiča«. Obširneje opisuje Vavpotičevo delo v organiziranju slovenskih umetniških teženj, sil in interesov tisto delo. ki stoji izven kroga umetnikove tvornosti, a je za uve-ljavljenje umetnosti v narodu in za zaščito umetnikovega položaja močno potrebno. Iz Vavpotičevih literarnih drobcev je objavljena črtica »Kdaj in kje?«, uredništvo pa 'e dosta* vilo še člančič »Življenje Ivana Vavpotiča«. V zvezi z Vavpotičevo razstavo v Jakopičevem paviljonu je ponatis članka »Belokranjiea« iz peresa pokojnega Stanka V u r n i k a: Ka-rakterizacija Vavpotičeve slike »Belokranjiea«. Eortret matere dr. Nike Zupaniča Slika nam aže ženo aristokratsko plemenitega profila, postavljeno pred Križanega v polmračni cerkvi in zamišljeno v molitev tedaj, ko so ji bili * Smrt italijanskega levica. Pionir italijanskega letalstva v prvi svetovni vojni, ki je bil znan po vsej Italiji in tudi čez njene meje, Antonio Chir-biri, je v Turinu umrl. * Smrt viteza železnega križa. V obrambnih bojih južno od Ilmenskega jezera ie bil ranjen stotnik Alfred Zahn, poveljnik £Te-nadirskegra bataljona. Hitler ga- je 17. marca odlikoval za hrabrost z viteškim križcem železnega križa. Zdaj je mož podlegel hudim ranam, ki jih je dobil v borbah * Razstava italijanskega si ki rja sa Dunaju. V prostorih Junijskega Kiinstler-hausa so otvorili pred dnevi razstavo italijanskega slikarja, Primo Contija. Za razstavo florentinskega umetnika vlada na Dunaju veliko zanimanje. * šahovski turnir v Pragi. Po 11. kolu turnirju se je vprašanje prvaka že skoraj rešilo. Z gotovostjo se lahko reče, da bo to dr. Aljehin. Svetovni mojster igra močne in sigurne. Edino on je estal še neperažen, medtem ko je Keresa odpravil manj znan udeleženec turnirja brez točke. Stanje turnirja je po 11. kolu naslednje: dr. Aljehin 9 točk, Keres 8, Samisch 7 in pol, Prucha 7, Foltys, Katetov in Pachmenn po 6 in pel, Lokvenc 6 (2), Thelen 5 in pel (3) itd. * Tragična smrt italijanskega rokoborca. V Rimu je umrl italijanski rokoborec Er-mor Perticaroli, ki si je vlomil tilnik. Umrl je nekaj ur potem, ko se je srečal z rokoborcem Di Štefanom v rimskem stadionu. Perticaroli je bil star komaj 23 let ter je postal profesionalen boksar šele pred štirimi leti. * 40.000 jajc za ranjence. V Rimu je te dni mons. Giordani blagoslovil 40.000 jajc, katere so kmečke zadruge iz rimske okolice poklonile za ranjene vojske. Svečane blagoslovitve se je udeležil poleg zveznega tajnika tudi guverner mesta Rima ter mnogo nadzornic ženskih fašijev. Vsako jajce je imelo napis pridelovalca, ki ga je podaril, poleg tega pa kraj, v katerem živi kokoš-jerejec. * Nevarna borba z bikom. V Borgomaneru se je primerila 25 letnemu Hiacintu Zanettt huda reč. Mladenič je hotel napojiti domačega bika, žival pa se je postavila po robu ter ga je napadla z rogovi. Zanetti je začel vpiti na pcmoč ter priklical ljudi, ki so ga rešili ter mu oteli življenje. * Važno za vsakogar se3aj in v bodoče je znanje strojepisja in stenografije. Novi poletni tečaji prično dne 4. maja. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Učnina zmerna. Podrobne informacije in brezplačni prospekti na razpolago: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. Janez Flegar 50 letnik V nedeljo je srečal Abrahama magistratni uradnik in upravitelj Delavskega doma Janez Flegar. Nihče ne bi prisodil ž'vahnemu tn vedno se smejočemu Janezu 50 let. To- da čas je netssmiljen, ne živahnost ne mla-čLostnost mu ne moreta zastaviti teka. ča slavljenca vprašate, odkod njegova svežost, se bo nasmehnil in dejal skrivnostno: od dela in še dostavil: nikar ne obešajte tega na veliki zvon. Ko še ostala Ljubljana dremlje, ko prvi ptički zažvrgolijo v Tivolskem parku, jo že maha Janez v urad, spotoma rešuječ na pamet spise, ki jih bo treba odpraviti. Zvest narečnik naših časopisov, pošten in dosleden v narodni zaveti, je vse proste ure posvetil delu za narod. Marsikdo — in teh ni malo —, ki mu je pomagal k boljšemu kruhu, bo cb čitanju. teh vrstic dejal: Bog naj ga ohrani še 50 let. V krogu svoje družine, ob prvem nasmehu svojega vnučka, obhajaj, dragi Janez, mirno svoj jubilej, v zavesti, da Tvoji dragi nate ne bodo nikdar pozab'li. sinovi na frontah ali daleč v tu j.ni. Te prispevke k Vavpotičianam izpopolnjuje vrsta znanih in neznanih slik iz raznih dob umetnikovega razvoja. Zoran M u š i č, znan kot eden izmed posebno značilnih slikarjev mlajše gererac je. je prispeval članek »O umetnostni krit ki«. Aktiv« ni slikarji, zlasti mlajši, se le redkokdaj dotaknejo tega kočljivega in vsekdar perečega vprašanja, v katerem kaže sl kar svojo estetsko kulturo in duhovno razgledanost. Mušič je povedal nekaj tehtnih in sprejemljivih misli k vprašanju, ki mu je vselej v prid stvarna in resna diskusija. — Iz spisov italijanskega modernega slikarja Giorgia de C h i r i c o so prevedena razmišljanja in opazke »O modemi umetnosti«. Številko zaključujejo drobne vesti »Iz umetniškega sveta«. Med ilustracijami so poleg Vavpotičevih tudi reprodukcije Muši-čevih, Pavlovčevih. Zomčevih, Scdejevih. Črni-gojevih. Maleševih slik, pa primerov Velasque-zove, Čarenove, Rembrandtove in Peruginove umetnosti. Priloga Živa njiva prinaša 34 »krilatic«, čet« vero vrstičnic iz Omara Hajama svetovno slavne zbirke »rubajev«. ki jih je po Fitz-geraldu poslovenil Anton D e b e 1 j a k Ponovno izražamo željo, da bi slovenitelj slove-čega perskega poeta dobil za celotni prevod založnika ki bi izdal zbirko v dostojno lepi opremi. Anton Debeljak je prepeva! tud5 z-viden izpovedni sonet o razočaraneni mladeniču, Leopold S t a n e k se oglaša z narodnim motivom »Romarica«, Marij 5 k a I a n pa s pesmijo »Gradili v oblake«. Po Fujivari je pre« vel V. Muzek stihe »Vejica cvetja«. Vsebinsko zanimivi in lepo opremljeni zvezek bo razveselil prijatelje domače revialne literature. IZ LJUBLJANE u— Novi grob°vi. Po daljšem trpljenju je umrla ga. Jerica Putrihova, po rodu Peršinova. Za njo žalujejo sinova, hčerki ln čirugC' sorodstvo. K večjemu počitku so jo položili včeraj na pokopališču pri Sv Križu. — Dotrpela je državni uradnica v pokoju gdč. Dorica šircljeva. Pokopali so jo včeraj popoldne pri Sv. Križu. — Preminil je višji £| dni oficijal v pokoju g. Janko SeBiO. Zapušča seprego, tri hčerke, sina in drugo sorodstvo. Pogreb je bil v torek popoldne z žal na pokopal šče k Sv. Križu. — Pokojnim n3j bo ^hranjen blag spomin, svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! u— Za prvo silo je dež spet namočil remljo. Kakor po naroč!lu se je vreme za ba praznika sprevedrilo in oba dni je sonce ogrevalo ljudi in pokrajino. Na velikonočni penedeljek z?radi močnega vetra s> eer ni bilo kdo ve kako prijetno na prostem. toda ljudje so kljub temu po stari navadi šli r večjimi ali manjšimi zavitki kuhinjskih d:brct zdoma. Tivolski gozd, šišenski hr b, Golovec in sploh vse dosegljivo področje je bilo polno sprehajalcev 1'Jdi v mestu je bilo razmeroma ves dan prav živahno, najbolj pa zvečer, ko so se ljudje vračali na demo ve. V torek zjutraj, ko je bilo treba spet iti po opravkih in v službe, je bil marsikdo presenečen zaradi dežja, čeprav je že prejšnji dan kazalo na spremembo vremena. Večji del noči in tudi dopoldne je dež epravil svoje koristno dalo, da'bo rast še b:lj bujna. Ozračje se je precej ohladilo. "u_ Maturantom gimnazije sporočamo, da bomo v začetku maja pričeli tečaje, v kater.h se bo temeljito poučevala in predelala vsa učna snov, ki je potrebna za višje in nižje tečajne izpite. Poučevali bodo profesorji.. Javite se pravočasno in ne zamudite ugodne prilike! Vpisovanje dnevno od 8 do 12 in od 14 izdatnima zmagama Dopolavora t. t in Ljubljane, od katerih je prvi poslal v tolažilni del tekmovanja enajstorico Hermesa, druga pa z dvoštevilčnim izidom odpravila ambiciozne nogometaše s Kodeljevega. Golov je bilo prvi dan več ko dovolj (17) in tudi sicer so bili gledalci zadovoljni s potekom sporeda. Bilo je vse tako domače in čeprav je vse zmerom podobno med seboj, je le vselej še kaj novega povrhu. To pot je bilo posebej novo, da so bili drugi zmagovalci prvega dneva tobak ar ji, ki so taik© — prvič v letošnji sezoni — včeraj v odločilni tekmi za glavno darilo zadeli na favorita turnirja — SK Ljubljano. Tolažilna tekma je ostala Mladiki in Hermesu — kot otvoritvena zaključnega dneva. To je bil spored včerajšnjega ponedeljka in pokazalo se je, da ni bil slab. Stadion Hermesa v Šiški je bil tudi včeraj dobro obiskan, da celo nekaj sto več je bilo takih, ki so letošnje prazniske popoldneve prebili ob zeleni trati, kakor v nedeljo. Tradicija je tradicija in Ljubljančani že od nekdaj gojijo lepo navado, da prvi dan praznikov preživijo v ožjem krogu, drugega pa nekje zdoma — zaradi spremembe in prebave. Vreme se je držalo prijetno kakor v nedeljo, čeprav je veter nekoliko bolj posegal v dogodke cb žogi, tako da je prireditev s te strani uspela nad vse zadovoljivo (morda celo za blagajnika?) Tudi s športne strani je spored drugega dneva nudil več kakor bi bilo treba po važnosti in vsebini konkurence, kajti včeraj so se vsa štiri moštva — posebno pa finalista za pokal CONI-a — spoprijela čisto resno in odigrala dve tekmi nadpovprečne kakovosti. Skratka, bilo je eno izmed po-poldnevcv v znamenju ogorčene in — sem in tja tudi lepe — športne borbe, ki so v dianiih okoliščinah prav za prav zelo redke. Kot prvi par sta pri obračunu za tri da-mta nastopila najprej oba premaganca prvega dneva. 5:2 za Mladiko Hermes, ki je po žilavem nasprotniku iz prve tekme moral drugi dan nastopiti proti drugorazredni Mladiki, je še enkrat zatajil, in sicer na vsej črti. Kakor z Dopolavo-risti tako je tudi proti Mladiki kmalu po prvih spopadih izgubil pobudo iz rok in neugnanj in neumorni dečki s Kodeljevega — z nekaterimi izjemami so vsi tako pritlični in nežni — so počeli z njim, kakor se jim je zljubilo. Bolj ko je tekla ura, več so imeli Mladikarji od igre in že do odmo-ja so si nakovali tri gole v dobro in enega samega zabeležili v škodo. Tudi po odmoru so vse karte ostale v njihovih rokah. Napadalna vrsta je vedno znova — spretni in gibčni so tam v notranjem triu pri Mladiki kakor mački — silila pred Maličevo svetšče, kjer se je njegov čuvar le s težavo branil vseh mogočih poskusov za zvišanje rezultata. In res so ga prevalili še dvakrat do konca, vendar je Hermesu tudi r tem delu igre uspelo, da je enkrat zadel v črno. Zgoditek je bil bolj ali manj slučajen. je pa le nekobko zabrisal prekričečo razliko in izravnal prvi poraz z včerajšnjim. Medtem ko je Mladika spet pokazala nekaj svojih že ustaljenih vrlin — predvsem velik elan in nezadržen start na vsako žogo, pa tudi vidno umevanje za skupno delo — so Hermežani »plavali« tudi drugi dan po vseh pravilih. Moštvu manjkata vsaj dve dragoceni ali, je pa tudi v taki zakrpani obliki potrebno temeljite razvrstitve na novo. Enajsto rici odločno primanjkuje vsaj zdravega jedra, ob katerem bi se dala graditi prenovljena in bolj uspešna celota; v stroju škriplje na vseh koncih in krajih in treba ga bo — da se izrazimo strokovno in železničarsko — poslati v generalno popravilo. Kje in kako, to bi presegalo obseg teh beležk! Eno je: Mladika je zmago zaslužila, drugo je: Hermes je v krizi. Tekmo je sodil g. Makovec. 5:0 za Ljubljano Kot zadnji dve moštvi sta se nato predstavila Ljubljana (v modrem) in Dopolavoro iz tobačne tovarne (v cranžasto-čr-nem) v finalni tekmi za glavno darilo tega dvodnevnega turnirja — prvič letošnjo spomlad. Nekaj beležk o poteku že prvi udarci kažejo, da sta trčili drugo ob drugo moštvi, ki ne poznata šale. Nagle kretnje, hitri udarci, vseh 22 mož se pre- mika po travniku nestrpno in vznemirjeno. Lj. se kmalu otrese prve otrplosti in začne napadati. Prvi kot, drugi kot, tretji kot za Lj. in tako dalje. Igra je vsa na polovici Dopolavora. žoga za žogo odhaja za Oblakova vrata, on sam prav za prav nima opravka Modri streljajo netočno, toda zmerom' znova gredo z vetrom proti Oblaku in njegovim. Ogromno delo opravlja obramba, ki ji pomagajo skoraj vsi ostali, šesti kot, sedmi kot in tako naprej, pod stalnim pritiskom Lj-, toda izid je kljub temu še zmerom 0 : 0. Skoraj 40 minut traja ta ofenziva in zdaj pride prvi dogodek v številkah. Pepček pošlje žogo Haclerju, ta ostro pred vrata in lastni človek (bil ja levi krilec) v silnem naletu zadene lastno mrežo 1 : 0 za Lj. Tri minute kasneje si zaigrajo med seboj Hacler-Vcdeb-Kroupa in izid prvega polčasa je 2 : 0. Po odmoru je sprva slika skoraj nespremenjena. Prvi kot, drugi kot in tako dalje. Spet napad za napadom Lj.; odlikuje se desna stran z duhovitimi potezam1 in tudi nevarnimi streli. V 13. min. uide Vodeb težki obrambi in plasira preko Oblaka diven gol 3 : 0. Zdaj se ublaži pritisk Lj. in Dopolavoro zadiha nekoliko svobodneje, toda njegove akcije so premalo smotrne ali pa ostanejo na nogah nasprctn:kov. Premoč Lj. je še zmerom nezlomljena. V 35. m n. spet nerodna situacija za Dop. — Lah se izmakre nasprotniku in ujame žogo cadnji hip s silnim udarcem v desni kot. To je bil najlepši gol dneva in 4 : 0 za Lj. Zdaj se napetost poleže; bitka je dobljena. T:da tik pred koncem je še enkrat Vodeb zelo blizu cilja; Oblak si privošči nedovoljen1 prjem in enajstmetrovko pretvori Lah v peti in zadnji gol za Lj. 5 : 0 Potem je takoj k nei' Koti: 12 : 3 za Lj. Naša soslba Da ugotovimo predvsem naslednje: b"4a jp lepa in zanimiva tekma- čeprav nekoliko preostra po krivdi poraženega moštva, katere izid pa tudi verno ponazoruje znanje in formo enajstorsc. Ljubljana je le Ljubljana, tako moramo reči po včerajšnji tekmi, ki za zdaj v domačem Okolju — skupno s Dopolavoristi, ki so zadnji čas zabeležili nekaj uspehov, cb katerih so se jim oči očitno povečale za še večjimi — nima enakovrednega nasprotnika. Moštvo je včeraj zaigralo, da ga je bilo veselje videti na delu, tembolj, ker je bil nasprotnik močnejši kakor vsi dosedanji in je tu in tam žal posegal tudi po nedovoljenih sredstvih. Na srečo je sodnik krepko držal vajeti, tako da se je vse končalo brez neljubih odmevov. Moštvu Dopolavora, ki naj mu bo včerajšnji poraz samo vzpodbuda * nadaljnemu delu, priporočamo zelo toplo, naj svoje veselje do te igre izoblikuje v tehnično smer, opusti pa kakršna koli račune z ostro in telesno močnejšo igro, ker bo tako ne le za-gralo vsako partijo s tehnično bolj izvežbanira nasprotnikom obenem pa si nakopalo kup nevšečnosti pri športnih forumih in malo dobrih želj pri obiskovalcih nogometnih tekem. V ostalem pa ni naša stvar, da b; delil1' pohvale in ukore v naprej; po včerajšnji igri pa gre Ljubljani nedeljeno priznanje za neoporečno zmago, Dopolavoristom pa nauk. da je vsak športni nastop plemen ta borba dveh viteških nasprotnike v od katerih mora in sme zmagati samo oni, ki je boljši. Igra, o kateri pišemo, je potekla v pretežni premoči Ljubljane prav zanimivo in se je kljub naučenemu ozračju končaia brez večje neprijetnosti — razen odhoda enega izmed Tcbakarjev, ki je t"-k pred koncem zaradi trčenja z nasprotnikom zapustil igrišče. Bilo je mnogo vika in krika — preveč tudi takega, ki ni bil umesten — prav tako pa tudi nepotrebnega vznemirjenja in razpravljanja, kar vse samo škodi športni strani vsake, posebej pa še propagandne prireditve za nogometni šport. Tekmo je vodil g. Vesnaver. Po končani glavni tekmi so nagrajenci * Ljubljano na čelu ob viharnem navdušenju pristašev vseh taborov odnesli e seboi svoje lovorike. Kdor SC« službo plača m L —JO. sa dri. to prov. takao —™ o»-lanje naslova ali Miro L 2.—- Najmanj« lanos sa te oglase Je L 7.—• — ženltve ta dopisovanja Je plačati sa vsako besedo h sa vse druge oglase L —.60 aa be- sedo. sa drž. to pro*. takso —M. za dajanje naslova ali šifro L Najmanjši tenoe aa te oglaa* le *— 1 Enodružinsko vilo I r centra Jesti, prodam n I 1,850.000 lir. — 6-*obuo komfortno stanovanje. Ponudbe sa ogL odd. Jutra pod »3^ vrta«. 6881-» Hišni posli iščejo službe Mlajša dama Seli za gospodinjo ali is (-kupno vodstvo kakšne trg. obrti k samostojnemu gospoda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »32«. 6841-1 Postrežnica pridna in poštena ter vajena samostojnemu gospodinjstva išče službo. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Postrežnica.«. 6840-1 Hišni posli dobijo službo Brezove metle in držaje ta lopate ter motil, dobite pri Gospodarski zve7 Bleiweisova 29 6836 FIžolovke lepe. oSpičene se dobijo vsat količino pri Moletn. Staniče-* 17 za Bežigradom. 6846 Prodam rjuhe P:rot«nayerjev» 4-1. desno. 6847-« Dekle n tmi hišna del« :§čem in 1. maj. Strelišk. ulici 32-1. jgornji rvonee 6839-1* Kolesa Dekle z i vrani jtiok ma zaseljis čevljarski itroje: »Ansputi Sehnittfress« — po možnosti tudi ns »Anttpppe!« stroj. — Plača dobr* Jese Bogo. O ste na Loke 20. 9749-1 f^jPouk Inštruktorja za klavirsko harmoniko, dobrega, iščem Ba takoj na dom. NmIot ▼ ogl odd. Jutra. 6360-4 Kapital Vse denarne in trgovske posle izvršim hitro in točno Obrnite se ns RUDOLF ZORE Gledališka ulica 12. Telefon J8-10. DELNICE Ljubljanske Kreditne banke, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Delnicec. 884316 rJl' Bramorje :n voiunai.t uiiir .aeiiKušeno sredstvo Bramorin. L navodi lom v lrogeriji Kane. Židov ska ulica 1. 6864-6 Mrčes ;uši, stenice buint itd.) a. nesljivo aničte i »Toxin« praškom Drogerija Kane l\ /lovska ulica 1. 6865-6 Gramofon m plošč' -i :zpucod.;t proii mali odškodnini sr> tt »Eve resu Prešernov« 44. *1! M J Fižolovp prekle dobite v ikadiečin liospoaai fke zveze. Mais-rov» 10. 666» b Prekle n fižol in paradižnike, dobite pri Gospodarski zveii ▼ Maistrovi ulici 10 6859-6 Knjižico Kmetskega bran. in posojilnega doma v Ljubljani z vlogo okrog 20.000 lir imam na prodaj. Rudolf Zore. LJub-' jana Gledališka ulica 12. 6877-16 Vilo z vrtom kupim takoj ueposredno. Ponudbe ne ogl. odd. Jutra pod šifro »Samo do 500.000«. 6675-20 Prodam parcelo ob glavni cesti za 4-nad-rropnioo 600 k». m veliko za 490.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sredina mesta«. 6879-20 Trinadstropno stanovanjsko hišo 8 komfortnih stanovan prodam za 1,400.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hipoteka« 350.00 lir. 6880-20 Lepo parcelo prodam za 60.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Denar rabim«. 6882-20 SLUŽBENE OBJAVE Iz urasarna. Tavčarjeva Ul. št. 10. 6886 20 Hišo ali vilo •to 300.000 Lir. kjerkoli v Ljubljani. kupim. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »S hipoteko tudi več«. 6894 20 Kavarniški biljard fcomp.eten. dobro ohranjen — kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za domačo apo-rabo«. 6850-7 Enodružinsko vilo v centru ali pa v naj-'ollžnji okolic: do Lir 1.800.000 kupim, eventualno zamenjam za parcele, ki ležijo na najlepši legi mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Besne ponudbe«. 6895-20 Športno moško kolo in moške čevlje il. 41, pro dam. Predovičev^ 14. Stopar. 6848-11 Oblačila Posteljno perilo, čajni namizn pn otročje po steljno perilo, moško obleko jfrak«. telo malo rabljmo in krasen ženski kostim (volnen), p-odam Kaelov v vseh posl. Jutra. 6844 !3 Travnik ali njivo kupim do Lir 300.000 ali več manjših do tega zneska. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Travnik njiva«. 689620 Parcelo ali nemi j išče kupim do Lir 1,000.000. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Industrijalec«. 6897-20 Stavbno parcelo v Cpntru ali v neposredni bližini mesta kupim takoj do 500.000 lir. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Navesti kraj in ceno«. 6898-20 Parcelo kjerkoli v Ljubljani, lahko tudi čez blok, kupim do Lir 70.000. Po- Jlb> odd. Ju- tra pod »Takoj«. 6899-20 Kupim hišo proti severni strani tudi čez blok do 250.000 lir. Ponudbe na ogl. odd-Jutra pod »Takoj kupim«. 6891-20 Kupim stanovanjsko ai: trgov-sko hišo do 2.000.000 lir. Ponudba na ogl cdd. Juara pod »Veleti" i> vec«-. 689^-JO Zemljišče-travnik 3500 kv. m. prodam po 34 lir za kv m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ob glavni cesti«. CS84 20 8000 kv. m zemljišča jwcx} 00 o .. 4» -- a ._ -i i 8 o S j 6 o a % ■il M o U a O Ul £ _ KO u * S K c > a T3 U X E * •G C £ Živali Kokoš se je zatekU. Lastnik jo dotf Malejeva 4, podpritličje. 6632-» Kupim kozo saneke pesme. dobro mleka-rien tudi z mladiči. Petrovi" Ervirta. Cga'eto»a ul. 6&9 37 Ušla je ma:a papiga, zelene barve, s belo liso na gbvi. Razume na b-«.'lo lumpi. Odda naj se Ulica o. maj« 10, levo. v is. priti., proti nagradi. 6675-27 Mladi prašički 5 mesecev stari, naprodaj. Po-zve se pri Joško JdaSn, Dolenjska c. 667*1-27 Prodam ovčarja nemškega. 7 tednov starega i rodovnikom. Naslov v vseh posl. Jutra. 6862-Z7 Piščance 8 dni stare prodam. Naslov y ogl. odd. Jutra. ©03-27 Izgubljeno Dokumenti na ime Bizjak Josip se dobijo Sv. Petra c. 85 — Pinter. 6855-38 Zlato nalivno pero sem izgubila v soboto, 24. t. m. na poti: Cesta V. Eaianuela. Vošnjakova ulica, Parmova ulica Bežigrad, Hra-| nilniška cesta. Ker mi ie pe-| ro drag spomin prosim pošte-I nega lajditelja, da ga odda j proti nagradi pri Bahar. Hra-nilniška 12. «*7?-?S Pridelki Pisalni stroj dobro ohranjen oo mož nosti novejšo tipo. su pim. Ponuditi; A Kova-čič. Prešernova 44. 211-M-J Šivalni stroj Singer. v dobrem stanju in šiv. stroj na ročni pogon, se ugodno proda. Kamniška 13, priti., levo. 6855-?! Seno in slamo je zopet prejela Gospodani* iveza, Bleiweitov« 29. 5857-» KUPUJTE edino pri naših OGLAŠEVALCIH! ^♦»♦MM»»MHOMM« IŠČEMO ZA TAKOJ: HOTELSKO TAJNICO, ki naj obvlada poleg italijanščine in srbohrvaščine tudi nemščino; DVE SOBARICI, ki naj znata vsaj nekaj italijanščine. Ponudbe opremiti: z overovljenimi prepisi o dokončani šolski izobrazbi, dosedanjih pogojih, neoporečnem vladanju, z zadnjo fotografijo ter zahtevami. Poslati priporočeno na upravo Hotela ».AMBASADOR«, Spalato, Dalmazia ZAHVALA BmBS&BSmmMM Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob nenadomestljivi izgubi našega predobrega soproga, očeta, starega očeta, tasta in strica, gospoda RIHARDA JAKOPIČA se vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni Visokemu komisarju Eksc. Grazioliju za izraženo sožalje in venec ter g. zastopniku za zadnje spremstvo, mestnemu županu g. generalu L. Rupniku za osebno izkazano čast pokojniku na mrtvaškem odru in za izredno počastitev s tem, da je odredil časten pogreb na stroške Mestne občine ljubljanske, kakor tudi gg. zastopnikom za spremstvo, predsedniku Akademije znanosti in umetnosti g. univ. profesorju dr. M. Vidmarju za tople poslovilne besede ter ostalim članom, rektorju dr. M Kosu in gg. profesorjem vseučilišča, predsedniku g. dr. Fr. Windischerju za vso prijazno skrb in ostalim zastopnikom Narodne galerije, predsedniku Društva svobodnih poklicev in umetnikov g. ing. Pirkmajerju, predsedniku Društva slovenskih likovnih umetnikov g. prof. S. šantlu za prisrčni poslovilni govor na grobu, ostalim zastopnikom uradov, ustanov in društev in vsem pokojnikovim stanovskih tovarišem. Globoko zahvalo izrekamo preč. g. stolnemu kanoniku dr. T. Klinarju in ostalim duhovnikom, ki so opravili pogrebne obrede, posebej preč. g. dr. p. Angeliku Tomincu za dušno tolažbo v bolezni. — Iskreno se zahvaljujemo g. primariju dr. R. Neubauerju za ves njegov trud in g. dr. Alojzu Bohu za njegovo neumorno in požrtvovalno skrb in veliko pomoč v bolezni, čč. sestrama Božidari in Leonili za ljubeznivo nego. vsem prijateljem, ki so nam med boleznijo izkazali svojo pozornost, številnim darovalcem krasnih vencev in cvetja in vsem, ki so v tako častnem številu spremili pokojnika na zadnji poti. Maša zadušnica se bo darovala v petek 7. maja t. 1. ob 7.30 uri v stolnici Ljubljana, dne 27. aprila 1943. ŽALUJOČI A. ALEXANDER: 26 POZABLJENI HflPEV ROMAN »AH mar ne delate za pisarno ClayviHs & Huntington?« »Seveda,« je odvrnil detektiv, »saj sem njen solastnik. Zakaj vprašujete?« »Oh, tako!« je izbegljivo odgovorila. »Nedavno tega sem se seznanila z vašim družabnikom, gospodom Clayvillsom; zelo simpatičen dečko je...« »Ne zamerite, gospodična,« ji je Huntington presenečeno segel v besedo, »to mora biti pomota: Clayvills je umrl že pred tremi leti kot šestinse-demdesetleten starec.« »Res?« Dora je dvignila obrvi, bolj osupla, nego je želela pokazati, kajti takega odgovora ni pričakovala. Ko je s sestro na dolgo in na široko govorica o grdi prigodi, ki jo je bila le-ta doživela v v \ku, se je v nji bolj in bolj utrjevalo mnenje, da si a brla krivca baš plavobradec ki mladi človek, ki ga je spremljal, in da se je ta lažnivo predstavil za solastnika ugledne detektivske pisarne. »Naj- brže sem se zmotila.« »Kje ste se seznanili s tistim, M pravi, da je Clayvills?« je vprašal Huntington. _ jjjejuje; Davorin EavJjen — Izdaja za konzorcij »Jutra«; Stanko Viraot — »Tega vam ne vem natanko povedati,« se je izmaknila. »Menda ns. pamiku... Sicer pa, ali se vam zdi mogoče, ds bi policijski uradniki zamenjali mladega človeka z naaiožnim gospodom Clay-villson, ki je vrhu vsega že mrtev?« »Zakaj ne?«- Huntington jc skomignil r rameni in pogledal na uro. >Jaz sodelujem s policijo le redkokdaj, toda ime moje pisarn? je vsem uradnikom dobro znano, tudi če me osebno ne poznajo. Pogosto se celo zgodi, da mi kdo obesi Clayvillsovo ime; v takih primerih nikoli ne tratim časa s tem, da bi ga popravljal ... Toda ne zamerite- posloviti se moram.« »Le pojdite, če se vam mudi.« Dora mu je pomolila roko, in detektiv jo j« toplo stisnil. Mladenka je obstala na mestu ter gledala za njim, dokler ni videla, da je sedel v taksi šele ko je avtomobil zavil v drugo ulico, se je obrnila in krenila nazaj, vse do kraja, kier je bila srečala Huntingtona. Dora si je bila vtepla v glavo, da izsledi morilca strica Manhattana; ni si belila glave zastran tega, da stremijo za istim ciljem tudi drugi ljudje, ampak narobe, ta zavest je 5e podžigala njeno dejavnost. Podnevi je pridno in vneto delala v Ciuppikovi pisarni; komaj pa je zadostila dolžnosti, je že hitela domov, se preoblekla v skladu s svojim načrtom za tisti večer in se odpravila sledit morilca Naloga, ki si jo je bila zadala za nocoj, ni bila niti težavna niti neprijetna. Kmalu je sedela za mizico v baru »Gizdalinka« in pila črno kavo, skodelico za skodelico, di bi bila videti bolj brezskrbna. Dva moška, ki ju je skrivaj opazovala, sta sedela v oddaljenem kotu in takisto pila kavo. Toda v kavni posodi, ki je stala pred njima, je bil — in to so vedeli v lokalu vsi razen Dore — namesto kave najmočnejši whisky. Mladenka, ki se je imela za pravo, prekanjeno detektivko. je žrtvovala eno svojih najboljših večernih oblek, da se je primerno napravila za to okolje. Odrezala je bila spodaj pol metra blaga, ga prekrojila v šal po »apaški« modi in si ga o vila okrog vratu. Lica in ustnice ji je pokrivala debela plast pudra in rdečila; nihče, kdor je videl to krinko. si ni mogel nrsliti. da se skriva pod njo naravna polt čisto drugačne mikavne barve. Vendar je bila s svoiim našemljenjem na moč zadovoljna; še malo ni slutila, da zbuja pozornost vseh gostov v lokalu. Niti mislila ni, da jo samo zato puste pri mira ker jo imajo za še neizkušeno policijsko agentko in ne vedo. ali je sama, ali pa jo varujejo in ji pomagajo drugi, nevarnejši preoblečene! pomešani med goste. Plesali so in pili, vsakega malo. Ženski gostje si očitno niso želeli drugega, kakor da bi bili vsem po godu. a »gospodje« so se menda malo menili za nežni spol — vsaj videti je bilo tako. »Bi se hoteli zasukati, miss?« S temi besedami se je priklonil »detektivki« mlad človek s plavo brado. Dora je takoj vstala, kakor je bila videla druge »gospodične«, in sprejela povabilo. Plesalec je bil eden izmed onih dveh, ki ju je opazovala, »plaveč«, kakor ga je imenovala sama pri sebi. Skrit glas ji je pravil, da je poskušeno ugrabi jen je njene sestre v zvezi z umorom strica Manhattana in da t/*m« dvema vsa stvar ni neznana. »Lep lokal, kaj?« je plavolasec začel pogovor in jo stisnil k sebi. Oh, da, tako živo je tu!« je veselo odgovorila, ne da bi se izvila zoprnemu objemu. Pa vas nocoj prvič vidim,« je moški nadaljeval. »Kako to? Kam zahajate drugače?« »Nikamor,« je odvrnila Dora. »Bila sem dalj časa ... na potovanju,« je hotela reči, pa je za časa pomislila, da se take ženske navadno nimajo s čim voziti po svetu. Zato je junaško izjavila: »... v zaporu!« Kar razveselila se je te prisotnosti duha. »V senci!« je z lahnim nasmeškom popravil fant. »Da,« je dejala. »Kadar nisem v senci, prihajam zmerom semkaj. Bolj všeč mi je kakor v vsakem drugem lokalu.« »Verjamem... S katero stroko se ukvarjate?« »Z listnicami!« je slovesno odgovorilo dekla, »Kar povabite me k svoji mizi; če boste pri plačevanju računa le za hipec pozabili paziti na listnioo, se lahko zanesete. da vam jo sunem.« »Zelo ljubeznivo je, da me naprej svarite! drugače ni navada izdajati poklicne skrivnosti« Dora se je samozavestno nasmehnila. »Imam svoj poseben način,« je jela pojasnjevati Toda obmolknila je, ker je bila godba prenehala in se je po končanem plesu vse vračalo na prostore. »Pridite k najini mizi, da nama boste nekoliko drugovali,« jo je plavolasec povabil z besedo in roko. Za Narodno tiskarne dL d. kot tiskarna*ja.. Fran Jeran - te aweratnj del je odgovoren: Ljubomlz Vol6U — V« s Ljubljani