291. Številka._Ljubljana, v petek 19. decembra. XXIII. leto, 1890. SLOMI MRI Icbaja v:,;ik dan »veter, izimfii nedelje in praznike, ter velja po posti prejemati za a vstro-oge r ti e dežele /,a vse leto 16 gld., m pol leta H gld., za O.etrt hita 4 gld., za ieden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez po&iljanja na dom za vbc leto II gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa so po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko veft, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi Be ne vračajo. — DredniStvo in upravni Stvo je v Gospodskih ulicah at. 12. Opravnifttvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V I. j iii»3ja u i. 19. decembra. V Guildhalli v Londonu sklical se je bil nedavno javni fhod, na katerem se je razpravljalo o položaji in razmerah Abrahamovih potomcev na Ruskem. S kričečimi barvami slikala so ne zatiranja Židov, naposled pa sklenilo, da se odpošlje prošnja ruskemu carju, naj bi blagoizvolil poučiti se o razmerah Židov v svoji državi. Dva na „raeetingu" prisotna dostojanstvenika sta se določila, da pojdeta v Peterburg, da osebno izročita prošnjo carju. Sklep ta nema večjega pomena nego plosk v vodo in preduo se je še sestavila prošnja in predno sta se rečena dostojanstvenika odpravila na pot, oglasil se je že ruski list „Novoje Vremja" in tako odločno povedal svoje mnenje, da bode gospodom Angležem kar po ušesih zvonilo. Rekel jim je: Držite se Gladstonovih besed BHands off", to je: pometajte pred svojim pragom in ne umeševajte se v notranje zadeve druzih držav, za kar nemate nobene pravice. Potem pa upraša Angleže, kaj bi oni počeli, ko bi župan Peterburški sklical javni shod, na katerem bi se razpravljalo irsko uprašanje in bi se jim vrnila ljubeznivost, katero so hoteli nakloniti Rusom. Po tej trpki opazki pa napominani list vsklikne: „Tudi ko bi se vsa Evropa sešla na „meetingu", da bi Rusijo silila, ravnati proti svoji volji, bi Bi znala varovati voljo svojo." Ta kolikor sarkastični, toliko, zlasti v svojem konci ponosni odmev, bil je popolnoma umesten, kajti sklicevatelji Londonskega shoda neso imeli pred očmi kakšnega idealnega smotra, ampak svoje običajno kramarsko stališče. Bali so se, — to poudarjajo celo nemški listi —, da bi kacega lepega dne njih krivouosi varvanci ne ostavili ruskih ravnin in posetili plavolase Angličane, ki imajo za take vrste ljudi le tedaj posebno gorečo ljubezen, ako so dovolj daleč oddaljeni od Albijona belih obalij. Angležem je lahko potegovati se za zidove, kajti oni so, kakor Francozi v izredno srečnem položaji, da imajo mej seboj izredno malo „iz voljenega naroda". Na Francoskem jih še petdeset tisoč ni, v vsej Veliki Britaniji pa le 46.000. In še ti, kar jih je, so jako premožni, nekateri so bogataši in odličnjaki prve vrste, kakor u. pr. Rot-šild, Pereira, Leon Suy, Beaconsfield in drugi. Taki LISTEK. Lov na medvede. Humoreska. Spisal Cucurbitarius. (Daljo.) Tako je Grlajnik korakal na medvede, vender jednomer je zastajal ter gonil: „Preljubi medved, thu mir nix, i thu dir a nix!" — bil je najzadnji — kaj je bil uzrok temu, se prav ne ve. Hudobni jeziki, kakoršnib je dan danes mnogo, so govorili vsakojako o tem; jeden je trdil, da ga je strah, drugi zopet, da ne zna hoditi — vender uprašajte ga sami, on Vam bo že povedal. Lovci dospejo do križpota, kjer je na levo ukreniti v gozd. Na holrau je čakalo pet kmetskih lovcev iz bližnjega P. „Kje pa je Vaš gospod?" upraša jih Koza-mernik. „Gospod so bolni" odgovori jeden izmei njih j videti mu je pa bilo, da je komaj smeh tiščul. — Abrahamovi potomci ne delajo preglavice in ne nadlegujejo sodržavljanov, temveč so celo jako koristni, ker vodijo bogastvo v dežel. Vse drugače pa je v Rusiji. Ne le, da se Število Židov v tej državi ceni na šesl milijonov, so mej njimi vse drugačni elementi, nego v zahodnih evropskih državah Ruski Židi so deloma podobni zloglasnim gališkim „Kratzerjem", katerih se vsakdo rad iz ogiblje, kakor rudečih mravelj. Z zlemi svojimi nagoni izsesavajo inovernike in so prava nadloga v deželi. Dobičkaželjnost spravi jih često na temna pota in v vsaki nihilistični pravdi pokazalo se je, da je bila takozvana „rudeČa nit" v židovskih rokah. V vohunstvu so nedosežni mojstri, zaradi tega je naravno, da država skušu take dvomljive elemente odstraniti s svojih strategično važnih mej. Saj druge države, n. pr. Nemčija tudi ne delajo drugače. Poslednja država iztirava celo mirne poljske poljedelce — kar zidovi nikdar bili neso —, a nesmo še čuli, da bi bili Angleži zaradi zatiranja Poljakov sklicali kdaj „meeting". „Ja, Bauer, das ist was anderes!" Že po povedanem so lahko presoja, kaki nagibi so vodili Angleže, ko so sklicali shod Guild-hallski. Ako temu še dostavimo, da je sedanji župan Lo ndonski pravi pravcati Žid, da imajo „Times" v svojem uredništvu celo tolpo Židov in poseben oddelek, ki ima kovati lažnjive vesti o Rusiji, potem je zaključek kmalu gotov, da je bilo vse umetno narejeno, prisiljeno. Zatorej ni pričakovati uiti najmanjšega uspeha — saj celo nemški listi Angleže zaradi tega „muetinga" smešijo — in druzega na bodo dosegli, nego da se jim bode od Neve prav razločno zaklicalo „Handa off!" Kako Nemci sami sodijo o„Schulvereinu". Brezštevilokrat govorili so vsi slovenski listi že o zloglasnem nemškem „Schulvereinu", kateri pod krinko, da brani neraštvo tam, kjer je v nevarnosti, širi le germanizacijo v slovanskih deželah in je jeden nam najbolj nevarnih zavodov. A nikdar ni dovolj boja proti temu pohotnemu sovražniku, ki sega s strupenimi svojimi kremplji po naši mladini, da jo raznaroduje ter izneveri materi svoji in jej ucepi mržnjo do svojega materinega jezika v nežna nepokvarjena srca. 2 vsemi mogočimi sredstvi skuša „Aha, prav, prav, Čujem" pravi baš dospevši Grlajnik, ter se prime za usta „saj tudi lahko doma opravijo gospod — seveda, kdo bo tako daleč hodil."-- Črna vojska, katera je bila mej tem prizorom malo postala, koraka pomnožena zopet naprej. Gonjači so ostali na križpotu z dvema poveljnikoma, katerih je dobil vsak svoj oddelek in svojo nalogo. Oboroženi so bili s sekirami In krepelci in jih je Grlajnik pri ločitvi ostro posvaril, naj nikar ne streljajo. Gospod Bogataš je lezel na pol sključen z vso previdnostjo jired lovci ter gledal zdaj na desno, zdaj na levo, ustavil se pred vsako drago, katerih je v tem gozdu mnogo, ter noter gledal. V gozdu je še ležal sneg. „Aha, medvedje so notri !tt zaŠepeta Bogataš obrnivši se proti pajdašem. Ves obraz se mu je spremenil. Videti mu je bilo, da ztnatra nalogo, katera je lovce čakala, za jako važno. „Tu je sled, trije so — danes v noči so šli semkaj — zdaj pa le tiho, da jih ne prepodimo!" Vsi ho se hoteli prepričati, je li to res ali ne, se dočeti ta namen in na veliko našo Žalost moramo gledati, da ne samo resnični nasprotniki naši ali nezavedni mlačuezi, nego celo taki, o katerih bi vender bilo soditi, da znado preudarjati in uvažiti veliko narodno pogibelj, ki to društvo širi mej slovensko mladino, da celo taki na videz narodnjaki se dado preslepiti in pošiljajo svoje otroke v te šulferajnske šole. Da ne danes zopet bavimo s tem uprašanjem, daje nam povod burna debata, ki je bila predvČe-ranjem v nižjeavstrijskem deželnem zboru o podpori, za katero je prosilo društvu „Schulverein". Šolski odsek predlagal je, da se dovoli zopet 2000 gld. kateri predlog je konečno tudi obveljal v zbornici, kakor drugače od take korporacije tudi nesmo pričakovali. A zanimivo pa je za nas, kako so pristni Nemci sami se izrekali o tem društvu, katero se nekaterim našim nezavednežem ne zdi tako nevarno. Jako zanimivo je, kar sta govorila posebuo dva poslanca, Schneider in pa dr. Lueger in kako je bil v škripcih „Schulvereina" zagovornik dr. Woit-lof. Navesti hočemo torej na kratko glavne misli iz govorov omenjenih treh poslancev. Prvi napadel je „Schulverein" posl. Schneider, rekoč, da Nemcem ne prete samo Slovani, nego tudi židje, a njemu so vender ljubši Slovani, ki so arijskega plemena, nego pa židje. Hvala nemškega časopisja o delavnosti „Sehulvereina" nema nobene vrednosti. Mej sedmimi utemeljitelji nemškega „Sehulvereina" sta dva Žida, in židje so Se nevarneji od Slovanov, kajti le ti vsaj delajo, kar pa židje ne store. Šulferajnske šole so najbolj v korist židovskim tovarnarjem, kateri naj si sami vzdržujejo šole, če jih hote imeti. V tacib šolah Be otroci le požidujejo, zatore ie on proti dovoljenji podpore. Hudo napadel je potem poslanec dr. Lueger to društvo rekoč, da nemški „Schulverein" ni narodno društvo, nego politično, katerega organizacija je v korist nemško-liberalne stranke. Take organizacije on ne bode podpiral, kajti to društvo agituje proti lastnim nemškim so p temeni kom, kakor se je to zgodilo njemu. Dva druga člana izbacnilo je društvo iz svoje srede, ker ne trpi, da bi bil kdo druzega mnenja, nego židovsko- kar je ta povedal in so stopili k dragi. Sveži sled treh medvedov je držal skozi drago v gozd. „So, so — zares bo!" se čuje pol glasno v krogu Nt*katernikom je kar sape zmanjkalo — prebledeli so — koraki so jim zastajali in nekako zamislili so se, kakor, da bi premišljevali svojo zadnjo voljo. „Kaj pa, če te medved požre?" de Grlajnik Kozamerniku prav tiho. „No" mu ta ravno tako odgovori, „mislim, da bo imel več od tebe, nego od mene — saj si že celo torbo pospravil." — „Tiho, tiho, tu je zopet sled!" svari Bogataš. .Sicer pa bo treba, da začnemo nastavljati lovce, kaj misliš, Jožko?" obrne se proti svojemu lovskemu čuvaju. „Da, da, gospod" odgovori ta. „Pa koj tukaj more že jeden ostati". Drug je druzega pogledal. Zdaj j»ride ta huda. Vender se ni upal nobeden ugovarjati, moral se je kazati pogumnega. Vsak je tam ostal, kamor so ga posadili. Nastavljeni so bili lovci ob potu „Na košče-nicah", kjer je prehod v drugi gozd. Zadnji lovci liberalnega. Celo čisto židovske dole podpira društvo. Žide on ne smatra z verskega stališča, nego z naroduega in pravi, da ne morejo nikdar biti Nemci, kakor je Že prej omenil Scbneider. Da je dr. WeitIof, kar se je dalo, zagovarjal nemškega društva namere in delovauje, razume se ob sebi, konečno pa je elegično vskliknil : »Žalostno je, če se zavod, kakor je nemški „Schulverein", na tak način vleče v debato. Predstavite si občutke na meji stanujočega Nemca, če bode čul kako govore nemški poslanci na nemškem Dunaj i o nemškem zavodu". Kar se tiče pridevnika nemški mu pač pritrdimo v prvem in zadnjem slučaji, da so namreč pristui Nemci o nemškem zavodu tako govorili. Glede Dunaja bode pa najbolje piihodnja ljudska štetev pokazala, je li res tako ekskluzivno nemšk, kakor ga slika dr. VVeitlof. Za to bodo že skrbeli na Dunaji živeči Slovani. Toliko naj bode o tej stvari omenjeno mimogredoč. Dr. Lueger poprijel je potem še jedenkrat za besedo ter tekel, da je nemški „Schulverein" ljubljenec in mil Ček sedanje vlade. Bogat' židovski tovarnarji dado si vzdrža-vati po „Schulvere.'iiu" šole, za I atere bi morali sami skrbeti. Oni bogati židje so goneči element, katerega hočemo poraziti. Cehi, Poljaki in Rusini s») tudi ljudje, katere se mora podpirati in trpeti. Ko židje hujskajo nas vse, druzega proti druzemu, priporoča se nam zmernost proti Židom. V zadnjem svejern odstavku aicer dr. Lil eg e r nas Slovencev ni omenil, bržkone pozabil je na nas, kajti konečno bode menda tudi on priznal, da tudi Slovenci smo „ljudje, katere se mora podpirati in trpeti". Sicer pa nam ni do tega, kako misli dr. Lueger o nas Slovencih in ali je voljen ska zati nam isto milost, kakor Čehom, Poljakom in Rusinom, namen pričujočih vrst bil je samo ta, da pokažemo čitateljem svojim, kako niti mej Nemci samimi neso vsi tako naudušeni za delovanje društva, katero bi nekateri tako radi povzdignili do nebes, pred katerega blaginj polnem delovaujem naj bi se klanjal ves nemški svet. Če Nemci sami tako sodijo in govore o tem društvu, kaj je potem reči nam Slovanom, nam Slovencem, katerim to društvo takt) nevarno ruje na podlagi narodnosti naše, na nežni šolski mladini, katero nam ostrupuje s kužnimi svojimi nazori. Zatorej treba nam je vedno in vedno klicati na boj proti nevarnemu temu sovražniku, kajti to je sveti boj za narodni naš obstanek. Vsem istim pa, ki nezavedno tavajo v temi in še neso sprevideli, kako krivico delajo narodu svojemu, č> nedolžno deco svojo pošiljajo v žrelo požrešnemu nemškemu zmaju, naj se razlupi mreua z oči, da bodo spregledali in bo zavedli najsvetejše svoje dolžnosti, skrbeti zu pošteno odgojo svojih otrok na narodno-krščanaki podlagi. Narbolje nasprotovali bodemo pogubnim nameram nasprotnikov, če podpiramo domača šolska društva, v prvi vrsti društvo Sv. Cirila in Metoda, ter tako postavimo trden jez, katerega ne bodo mogli omajati vsi napadi židovsko-nemškega „Schul-vereina". Y. Politični razgled. Notranjo* dežele. V L i u b 1 j a u i, 19. decembra. Držami zbor, V torek je v državnem zboru Vavhinger predlagal sprememb:; § 78 pristojbinskega zakona, Kai-ser pa interpeloval zastran nepravilnega postopanja pri odmerjeuji pristojbin. Herold je pa predlagal neko premembo volilnega reda za Češko. Mladočeški klub ima sedaj 17 članov, torej že lahko stavi samostojno interpelacijo in predloge. Dosedaj je bil klub v svojem delovanji vedno navezan na milost nekaterih druzih posiancev. Ljudsko števil Jen Je. Povodom letošnjega ljudskega številjenja izročile so se častnikom polkov na Češkem garnizu-jočih pole, da je izpolnijo. Češki častniki so jih izpolnili, zapiBavši češčino za občevalni jezik. Izpolnjene pole so se pa jim vrnile s pomislekom, da častniki pač občujejo tudi nemški. V drugič se dotični častniki izpolnjujoč pole prečrtali „občevalni jezik" in zapisali „materin jezik" in pristavili „češki" Zaradi tega so jih pokarali. V tretjič so za občevalni jezik upisali češčino in nemščino, višji vojaško oblafltvo je pa potem samo svojevoljno prečrtalo češčino. Na ta način jiridobili so na papirji nekoliko Nemcev. JDolenJeavstrijsfci deželni »bor. Huda debata je bila v dolenjeavstrijskem deželnem zboru zastran podpore 1000 gld. nemškemu ..Schulvereinu". Protisemitje so govorili proti tej podpori, k< r je društvo židovsko in posebno pospe šuje židovske koristi. Šol ne snuje le za Nemce, temveč tudi za Žide, posebno pri tovarnah, da židovskim tovarnarjem ni treba snovati šol za svoje delavce. Očitali so Židom, da ničesar ne delajo, temveč le kristjane odirajo. Jeden protisemit je rekel, da so mu ljubši Slovani, ki ko vsaj Arijci. nego pa židovsko pleme, ki ni arijske. Zbor je pa seveda nazadnje podporo dovolil, ker imajo večino židovski liberalci. He mul s. Veliko nevoljo je vzbudilo mej prebivalci Dunajskih predkrajev to, da je vlada razpustila ob čiii8ki zastop v Hemalsu. Ta BSBtop hotel je nekoliko povišati plače svojim uradnikom in to je dalo povod razpustu. Vlada se boji, da bi Veliki Dunaj, ki bode po zjedinjenji predkrajev prevzel bremena vseh sedanjih predkrajnih občin, ne bil preveč preobložen z bremeni. Na Dunaji biva mnogo Židov in nanje mora vlada gledati, da bi kacega krajcarja občinske priklade več ne plačali. Da se pa predkrajem povišajo bremena z sjedinjenjem z Dunajem, to seveda vlade nič ne briga. Vnaiije države. Franci Ju in, It tis t je. Poslednja leta se v Franciji večkrat kaže jako veliko naudušeoje za Rusijo. Ruski listi pa vender tem simpatijam ne pripisujejo posebnega pomena, ker ne izviraje iz naklonjenosti do slovanstva, temveč le iz sovraštva tlo Nemčije. Več listov je že jelo izhajati, da goje jiosebno prijateljstvo z Rusijo. Vsi ti listi so pa le malo Časa izhajali. Drug za drugim so prenehali, ker jim je nedostajalo naročnikov. Te dni je prenehala izhajati „L' Union Franceo Russe". Napovedal He je sicer že nov podoben list, ne ve se pa, mu bode li usoda kaj mileja. Knez Jiismarck. Ko je odstopil knez Bismarck, so njegova glasila zatrjevala, da bode bivši kancelar kot podpredsednik državnega soveta še vedno lahko upliva! na državno politiko, kajti s tega mesta ga ne mo- rejo odstaviti. Drugi listi so pa zatrjevali, da je knez ndloživši svuje službe hkratu zgubil državno svetništvo. Pokazalo se je, da so poslednji imeli prav. „GothaiBcher-Kalender" letos kneza več ne navaja mej državnimi svetniki. I*urtiell, V ponedeljek, ko bode volitev v North-Kil-kennjji, odločila se bode morda konečno usoda Par • nellova. Če Parnellovci ne zmagajo, bode on moral spoznati, da je njegova stvar izgubljena, in se bode rad ali nerad umaknil daljšemu političnemu delovanju. Agitacije zato volitev so že jako hude. Po stavile so tri stranke kandidate: Parnellovci, Proti-paruellovci in unijonistični liberalci. Zaradi silnih agitacij se je bati mej strankami ta dan še krvavega boja. Škofje izdali so proti Parnellu pastirski list, ki se je prečital po vseh cerkvah. Do p i si. I« fiJoriifegrada 17. decembra [Izv. dop.] Dopis v Vaši 284. štev. z naslovom: „Tekmovanje dveh nadzornikov" mi je nekoliko pojasniti. Nadzornika Ambrožiča ne bodem zagovarjal, potrebno se mi pa zdi par vrstic glede nadzornika Troheja. Poslednji mej učiteljstvom ni nepriljubljen in da bi bil ukazal konferenčne naloge izdelati v nemščini, ni osnovano. Samo to je resnica, da je g. nadzornik žeiel, naj bi učitelji pri svojih elaboratih zaradi jeduakoiičnosti zapisnika, ki se odpošlje deželnemu šolskemu svetu in da se zapisnikarjema olajša delo, katerega itak nihče rad ne opravlja, „the.se", to je kratke posnetke iz celega izdelka, tudi nemški napišejo. Gosp. nadzornik je potem to željo sam umaknil. Da je g. Trobej tolik zagrizenec, bi gotovo ne bil odjeujal, ker mu kot konferenčnemu in postavno nastavljenemu predsedniku tega treba ni. — Dalje mi je zanikati, da bi g. Trobej teptal našo narodnost, tudi ni nikjer znano, da bi on kateremu učitelju škodoval, marveč, kjer je le možno bilo, zagovarjal je učiteljstvo. O tem amo preverjeni vsi učitelji gorsjegraSkega okraja. Mej nami ni narodnega odpadnika iu g nadzornik nas je sam pohvalil, da smo v vsakem oziru najboljši okraj, ka;' jih ima on nadzorovati. — (Toliko 8** nam je potrebno zdelo posneti iz precej obširnega dopisa, da se popravi krivica, ako se je bila g. Trobeju storila. Na znanje jemljemo, da je g. T. odstopil od prvotne žolje, da bi se „these" pisale nemški, a zamolčati ne moremo, da se nam je ta želja nepotrebna zdela. Izgovor z zapisnikom je ničev. Ako se tudi dopošlje deželnemu šolskemu svetu, zaradi tega še ni nobenega razloga, da bi ne smel biti popolnoma slove nsk. V deželi štajerski ima slovenščina biti jednakopravna v vsaeem oziru in žalostno bi bilo, ko bi pri deželnem šolskem svetu slovenski ne znali. Tudi v tacih uprašanjih je odločnost nujno potrebna in narodna dolžnost. Uredn.) Domače stvari. — („Matica Slovenska".) Društvena knjige za 1. 1889. so, posebno „Dušeslovja I. dol", do malega vb" pošle. Ker je po tej knjigi posebno sedaj, ko je izšel kot letošnja društvena knjiga BII. del Dušeslovja", veliko povpraševanja, nam ustrežejo oni bivši člani, ki letošnje udnine še neso poravnali in ne mislijo več pri „Matici" vstrajati, bi imeli stati na konci tega prehoda ob potu; nekateri so se že sam nastavili — kar pride kmetski lovec — ki je imel veliko besedo — imenujmo ga Teleban — pa pravi: „Zadnji lovci morajo semkaj." Zapelje jih v goščo ter jih nastavi ob robu tako, da so z drugimi lovci naredili polukrug. „Tukaj so zadnjič medvedje prodrli" pravi prepričljivo, „danes pridejo tudi tukaj ven, zato stojte ravno Vi, najboljši strelci, tukaj." S temi besedami izgine v gošči. Naš Pavle zamrmra: „To ne bo prav, kaj čem delati v gošči, kjer nič ne vidim — pa uaj bo — Gabrijel, tu bova, le uleži se, pa miruj!" Gabrijel je njegov pes, njegov večni sprem Ijevalec, — ženke tako nema, ker, kakor često pravi, do zdaj še ni imel časa, ženiti se. In svojo Gabrijelco, kakor psa imenuje ljubi nad vse. Zakaj tudi ne? Lepšega, boljšega psa ni na svetu. Ves dan se ž njim pogovarja. Tudi danes se je ž njim kratkočasil ter ga tiho uprašal: „Kaj bi pa ti naredila, Gabrijelca, ko bi medved prišel?" Gabri-jelca, katera se ni upala, glasno odgovoriti — znala je, da se mora na lovu molčati, je svojega gospodarja ostro pogledala ter svoj gobček parkrat močno odprla in zopet zaprla, kakor, da bi hotela | reči: „Hamala, hamala!" — Vsak lovec je imel svoj prostor. Stisnil se je kar je bilo mogoče, za grm, ali za drevo in si pripravil orožje, kolikor ga je seboj imel, da ga lahko hitro uporabi v sili. Sliši se neko šumenje. Kozamernik, najbližji sosed, pogleda v stran, — pa kaj vidi! — Prav vrhu drevesa čepi njegov sosed tako, da je glava nad drevo segala — v jedni roki puško, v drugi nož. — Kozamernik spusti smeh v robec, boječ se, da bi medvedov no oplašil. Zdaj je pa tega pogumnega lovca vender bilo sram -r- splezal je zopet doli ter Boga prosil, da bi ga vsega hudega obvaroval. Nastala je strašna tihota. Čuti je bilo samo šumenje, katero ao prouzročile rosne kaplje, padajoče od dreves na tla. PozornoBt je bila velika, — kaj velja, ko bi se medvedje, kar pritihotapili in — — kaj je to? Nekaj skače po grmih proti Ko-zamerniku, bližje in bližje — h kratu se privalita iz gošče dva — zajca, drug za drugim. Kozamernik je komaj k sebi prišel — prestrašil se je bil precej ; ko je pa videl, da le nista medveda, je postal dobre volje. Prvemu zajcu se odkrije, za drugim pa zažene svoj klobuk. — Zopet vse tiho. — Zdaj se čuje sem pa tam pot, kakor da bi kdo z sekiro po drevesih udrihal. To so gonjači. Bližajo se od obeh stranij. Pozornost rase. Na desnem krilu lovcev se zbirajo šoje, ter se derejo na vse grlo. — To ni brez pomena — Gonjači so že prav blizu — sliši se že njih govorjenje — zdaj se celo jednega vidi — zdaj druzega — tretjega. — — Naš Pavle zasuče roko proti Gabrijelci — nič ni. — H kratu zadoni na desno uprav za Pavleto-vim hrbtom: p-o-o-k! Temu sledi glasno renčanje medveda. — — „Medved, medved!" Vse biti proti kraju, od koder je prišel pok, „obstreljea je, jaz ga čujem renčati v tej le dragi." — — Lovci še bolj hite naprej, vender — mesto medveda jim prisopihata dva vsa preplašena lovca nasproti. — „Kaj je?" kdo je streljal? kje jo medved?" uprašajo vsi prvega izmej njiju. (Konec prih.) ako nam vrnejo ,1. del Dušeslovja", ki zanje nem* tolike vrednosti. V zamenjo zanj dobe kako drugo založno knjigo iste cene, ki je še nemajo. — Vsem onim društvenikom, ki so lani pristopili na novo, ki imajo tedaj le II. del Erjavčevih spisov, bodi povedano, da je I. del tudi še dobiti proti založni ceni 70 kr. — Isto tako bo inbrsikomu izmej dru-štvenikov ustreženo, ako mu naznanimo, tla se »Vodnikove pesmi" že vedno dobe v zalogi „Matice Slovenske". Cena posameznim iztisom znaša 50 kr. Odbor. — (Čudne razmere pri c. kr. pošti Ljubljanski.) Več nego 301etni običaj je bil, da lo nekateri trgovci od jdsmonošcev vspre jemali pisma na dvorišči poštnega urada, to odpravilo se je pred nekaj tedni in vsprejemali so pisma dotičniki zunaj pošte, pa tudi to se je zabranilo, ter se ne dovoljuje, da se sploh pisma na ulici vsprejemajo. čemu dela vodstvo občinstvu težave? Bolje bi bilo skrbeti, kako bi se promet olajšal. Ali je morda tudi to sad novega komisarja ? — (Premembe mej učitelj stvom.) Nadučitelj g. Anton Požar v Radečah pri Zidanem mostu premeščen je kot nadučitelj v Št. Vid pri Vipavi. Nadučiteljema sta imenovana dosedanja učitelja in vodji Miha Bregant v Selcah in Henrik Likar v Grahovem. Učitelj v Voklem g. Fran Luznar imenovan je učiteljem na Primskovem pri Kranji. Gospodična Gizela Ekel imenovana je definitivno v Toplicah na Dolenjskem, gspde. Marija Pajsar četrto učiteljico v Trnovem na Notranjskem, gspdč. Marija Rooss pa drugo učiteljico v Šent Juriji. Gospod Josip Goilmaver, učitelj in vodja v Beli peči, je umirovljen. — (Društvo „čitalo i ca" v Novem-mestu) volilo je v občni seji dne 13. decembra 1890.: Predsednikom: g. c. kr. prof. Ignacija Faj-digo, podpredsednikom : g. c. kr. beležmka dr. Albina Poznika, blagajnikom: g. c. kr davk. korit. Lovra Ver bič a, tajnikom: g. c. kr. avsk. dr. Frana Počeka, knjižničarjem: g, not. konc. Dragutina Pleiweissa, odborniki so gg.: odvetnik dr. Ka-rol Slane, odvetnik dr. Jakob Suhega 1 a, c. kr. drž. pravd. nam. Ivan Škeilj, c. kr. davk. nadk. FiKii Še še k, odv. konc. dr. Frau P reve, od', konc. Fran Rozina, Ivan Krajec in Janez Meh o r a. — (Duhovniške premembe v Tržaški škofiji.) Gosp. Jurij Dolžan imenovan ie kura-tom v Vodicah. — Gosp. Iv. Planinšek, župnik v Avberu je umirovljen. — Mi.idomašnik Evztoij Kor bar imenovan je kapelanom v Hrušici. Gosp. Benkovič premeščen je na kapelani jo v Podgorji. — (Z Dunaja) .e nam piše; V sobotni številki priobčili ste notico ,Cafe JMuseuni", katero treba malo popraviti. Res je, da ima rečena kavarna dva alt tri hrvatske listo, slovenskega pa niti jed nega. Slovenci in Hrvatje nemamo onda zbirališča, ampak v kavarni „International", „Cafe Meixner", Reisnertdrasee III. okraj in »Cafe Schwarz" "VVollzeile. Mej temi ima Cafe Meixuer največ hrvatskih m slovenskih in se bode v kratkem še na nekatere naročila. Ta kavama je že od nekdaj zbirališče Slovencev na Dunaji. — (Nepustavnaingoljufivaloterija.) Okoli Kranja se je razširila navada, da nadležne ženske nosijo nič vredne stvari v stavo. Pri tem ovojem nepostavnem početji so pa toli predrzne, da je že občna nevolja nastala. C. kr. žandarmerija naj bi na to malo bolj pazila. -- (Trpinčenje živine) V kranjskem okraji je bilo še dosedaj dovoljeno, da so smeli teleta in prašiče zvezane na trg voziti. Koliko je pri tem žival trpela! Dne 8 t. m. je bilo vender razglašeno, da bode vsakdo kazuovan, kdor bode še zanaprej zvezanega prašiča ali tele pripeljal na trg ali sploh zvezanega kam drugam peljal. t— (Ogenj.) Pretekli teden pogorelo je v Tenetiših nad Kranjem posestniku Kernu celo pohištvo in žito. Škoda je velika, a zavarovan je bi snino z-. 200 gid. Zažgali so s pepelom. — (V Marnbregu) bil je doslej načelnik krajnemu šolskemu svetu peuzijonist J. Hirsch. Ker se je ta naveličal, bode njegov naslednik najbrže trgovec g. Pr, Kager. To bode vsekakor preobrat na bolje. — (Slovansko pevsko društvo v Trstu) prav lepo napreduje. Pevske vaje obiskuje lepo število pevcev in pevkiuj, katerih slednjih je bilo pri jedni zadnjih vaj 21, kar jo za Trst in za začetek gotovo lepo število. V zadnji „Edinosti" čitamo glede potrebe šole za dame rte katere prav dobre nasvete, katerih izvršitev bi bila res prav potrebna in želeti, ker le tako se bode ohranilo prvotno naudušenj^ za domače slovansko petje, ki je neizmernega pomena ravno v Trstu, kjer ima poleg zabavnega še globeji pomen. — (Iz Gorice) brzojavlja Be Dunajskemu listu: Na otoku Barbani pri Gradu (Grado) napravilo se bode nekda „depot* torpedov in dve trdnjavi, ker vse bode stalo do pol milijona goldinarjev. Ondu bode nastanjenih 50 mož trdnjavskega topničarstva. — (Z Bizoljskega) se poroča, da so ondu zasajene ameriške trte letos že rodile in imele že lepe in velike grozde. Grozdje bilo je že 14 dnij prej zrelo, nego na navadnih trtah, mošt bil je uhusen in močen. — („Jour fixeu pevskega društva „Kolo" v Zagrebu) ko vsako nedeljo popoludne in so prav dobro obiskani, tako, da so prostori skoro pretesni. Posebna znamenitost prihodnjega tacega „jour fixe", ki bode to nedeljo je, da ves program izvršujejo izključno dame. Jedua bode de-klamovala, dvo igrati* na glasovir, jedna na go»li, jedna, zvršena ko nservatoristkinja v Peterburgu bode pela, naposled pa igrajo še učenke tamburaške šolo „Kola". Kakor je videti podaje, „Kolo" svojim članom prav zanimive take tedenske zabave. — (Hrvatsko s te n o g r a f s k o d r u š t v o v Zagrebu.,) Že 1. 1882. nameravalo ie je osnovati tako društvo in so bila res pravda že potrjena. Ali zarad slabe udeležbe odstrani ohčmstva društvo ni Sto-pilov življenje. Zdaj se je zopet mislilo na to, da se osnuje tako društvo, kateremu bi bila svrha razširjali po Hrvatskem stenografijo po Gabelsbergerjevim sestavu, posebno njegovo uporabo na hrvatski jeziki pa da se tako vzgaja praktične stenografe. — (Iz Karlovca) odposlali so v sredo kompanijo vojakov v vas Bubnjarci, iz katere smo bili zadnjič priobčili kratek dopis. Tamošnji posestniki se namreč branijo graščini Turn-Taxisovi plačati gornico. — (Dva morska volka) ujeli so v noči mej 7. in 8. t. m. v zalivu pri Reki ribiči iz Chio-ggie. Jeden teh morskih volkov >e bahica in izinej največjih eksemplarov, kar se jih je ujelo v našem morji. Dolga je 3*26 m, teška pa 300 kilogramov. Nabasali jo bodo za muzej na Reki. — (Z a d i j a š k o kuhinjo v Mariboru) so darovali čč. gg.: prof. dr. Pajok 10 gld.; Fran Kocbek, kaplan pri Št. Uji, 2 gld.; J. Z .^ajšek, kaplan v Marenbergu, 2 gld.; J. Z. 2 gld.: L. Hi g, kanonik, 5 gld. ; Dav. Juikovič, župnik j»ri sv. Petru, 5 gld.; St. Tuikuš, kaplan pri sv. Petru, 5 gld.; polletne obresti ustanove v., župnika Lenarta, 4 gld. 20 ki.; Al. Šijanec, župnik pri Negovi, 2 gld. ; neimenovan (po župniku Jurkoviči), 5 gld.; J. Sigi, kaplan pri sv. Janži, 1 gld. 12 kr ; prof. Kopriv-nik 2 gld.; Jur. Tutek, č. kanonik, D gld.; neimenovana 2 gld. 50 kr.; Fr. Gerec, veleposestnik in trgovec v Pišecah, 3 gld«; gonpdč. Zofija MagdiČ v Ormoži, 2 gld.; Marija Vraz 10 gld. Bog plati! Št. 18878 1890. Slavnemu uredništvu „Slovenskoga Naroda" v Ljubljani. V številki 287 „Slovenskega Naroda", izdani dne 15 decembra 1890, nahaja se med domačimi stvarmi uotica z napisom „Pravico prodajati smodke", v kteri se tukajšnja naredba z dne 7. novembra 1890 štev. 16294 glede prodaje tabaka in ainodek po gostilničarjih iti kavarnarjih napačno tolmači in ktera bi utegnila v občinstvu na njega lasrno škodo povzročiti krivo mnenje, da se bodo vsled imenovane naredbe tabačai izdelki vsaj v gostilnah in kavarnah zopet nekoliko podražili. V iuteresu prizadetega občinstva blagovoli naj slavno uredništvo v svoj cenjeni list sprejeti v tej zadevi sledeče pojasnilo: Tobak je predmet monopola, pri kterem si je država pridržala vse pravice osobito tudi prodajo tobačnih izdeikov. Vsled tega sme razpečavati tobak izključljivo le taisti, kteremu dovoli to finančno oblastvo. Kdor prodaja tobak, ne da bi imel pravico, stori se krivega doliodarstvene^a prestopka, č e t u d i j e sam tobak k u p i i v državnih zalogah in če tudi ne išče pri kupčiji dobička, ter prodaja tobak po isti ceni, kakor ga je sam kupil. Kažnjiv pa ni le neopravičen prodajalec, ampak tudi oni, ki je tobak od njega kupil. Ta stroga postavna določila povzročavala so gostilničarjem in kavai imrjem, ki nimajo javnih to-bačnic (trafik), pa bi vendar radi postregli svojim gostom tudi se smodkami in smodčicami (cigaretami) mnogo nepriličnosti. Z ozinmi na to dovolila jim je finančna uprava izjemno nekake domače trafike, z omejeno pravieo, prodajati smodke, smodčie« deloma tudi tobak v zavitkih izključljivo le sedečim gostom. Ker se je pa to izjemno dovoljenje mnogokrat in na različne načine zlorabilo in so takozvani domači trafikantje napravljali poleg tega tudi občutljivo konkurenco javnim prodajalcem tobaka ter dali s tem poslednjim povod do vednili pritožeb in jiro šenj za znižanje pogojenih zakupnin, ukrenilo je finančno ravnateljstvo — in sicer začasno \» poskusoma in le v mestu Ljubljanskem — odtegniti jim dosedanjo proda alniško opravnino (provizijo) ter odrediti, da imajo od novega leta 1891 naprej kujio-vati tobak pri javnih trafikantih (prodajalcih na drobno) po isti ceni, kakor ga plačujejo konau-in h n ti. Ta odredba je povsem opravičena, ker se gostilničarjem in kavarnarjem pravica sploh nikdar ni podelila kot obrt, da bi pri njej dobička iskali, temveč le kot nekako olaišilo, tla jim ni potreba za vsako Bt&odko ali smodčieo, ktero kak gost zahteva, pošiljati sproti v javno prodaj al olco ter da morejo gostom postreči ^e tobakom tudi v časih, ko so javne prodajalniee že zapite. Ni tedaj resnično, „da bode finančno ravnateljstvo odpovedalo pravico, prodajati smodke vsem kavarnarjem in gostilničarjem na četrt leta, to je do 1. aprila 1891". Odpovedala ae jim je le provizija; slobodno pa jim bode na podlagi dosedanje pravice (licenca) prodati Hmodke in smodčice tudi po novem letu. ako jih hočejo kupovati po splošni za prodajo na drobno določeni ceni. V kljub temu ji a ne bodo smeli prodajati gostom tobačnih izdelkov dražje nego po c en ji h v splošnem tarifu za prodajo na drobno določenih. Tedaj je tudi trditev popolnoma neosnovana, da „bode kavarnarjem in gostilničar jem svobodno, prodati smodke za ceno. katero določijo oni sami, ali pa dotični mar-kerji, natakar'ce in natakarji". Vseka ceno, ki presega v tarifa določeno, je nezakonita; da se gosti v postavnih tarifnih cenah luhko vsaki čas sam prepričajo, so prodajalci dolžni, imeti pribito tarifo v prostorih, kjer prodajajo tobak, na lahko vidljivem mestu. Občinstvu se v lastnem interesu opozarja, ne le vsako nejiostavno zahtevo odločno zavrniti ampak tudi vsik tak slučaj nemudoma c. kr finančni straži naznaniti, da se dotični prodajal c postavno kaznuje. Če se bode občinstvo zavedalo in posluževalo svojih pravic, ter podpiralo državno organe pri nadzorstvu gostilničarjev in kavarnarjev, se pač ni bati, da bi se vsled rečene tukajšnje odredbe smodke podražile Dobička pa tudi c. kr. erar .s to naredbo ne bode napravil, ker izgubi jio eni strani vse za-kupninske vsote, ktere so dosedaj vplačevali domači trafikantje, nasprotno pa odpadla provizija ne pripade njemu v korist, ampak le javnim trafikantom, pri katerih bodo gostilničarji in kavarnarji v prihodnje tabak kupovali. C k r. finančno ravnateljstvo v Ljubljani dne 18. decembra 1890. P1 a c h k y s. r. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Beligrad 18. decembra. Izredno dolgo odsotnost ruskega poslanika Persianija in vest o njegovem premeščenji oziroma umirovljenji tolmači so v dobro poučenih krogih s tem, da so mej njim in ruskim poslanikom v Bukureštu, Hitrovorn, resna nasprotstva glede ruske politike na balkanskem poluotoku. Persiani si sedaj v Peterburgu prizadeva, pridobiti rnero-davne kroge za svoje nazore, sicer se najbrže ne bode povrnil v Beligrad. Peterburg 18. decembra. Severna agentura je izvedela, da so v Nikolajevu gradi izredno velika oklopnica, ki bo držala 12.480 ton in je namenjena vojnemu brodovju v Črnem morji. Peterburg 18. decembra. Trgovec Su-pičič v Odesi imenovan je prvim srbskim generalnim konzulom. Odesa 18. decembra. Črnigori podarjeni parobrod „.Taroslav" odplul je od tukaj, nakrcan s 100.000 (?) pudi koruze za stradajoče Crnogorce in z raznim ruskim blagom, katere se ima v Qrnigori razpečati, London 18. decembra. Iz vestjo Reuter-jevo iz Quebecka: Brzovlak, ki vozi mej Ha- ifaxom in Montrealom pal prt St. Levisu nasproti Quebecku z mosta v vodo. Vlak bil je popolnoma pod vodo. Štirideset oseb mrtvih, sto ranjenih, London 18. decembra. Parnell peljal se je danes na sprehod. Oči imel je pa še zavezane. Praga 19. decembra. Naznanilo odbora za deželno razstavo javlja: Knez Clary Al-dringen poklonil za deželno razstavo 2000 gld. Tudi iz okoliša liberške trgovske zbornice došlo toliko oglasil, da je razstava sedaj stvarno in huancijalno zagotovljena. Razne vesti. * (Kralj Milan.) Kralj Milan je prišel v London, ker bi rad pohodil angleško kraljico. Kraljica Viktorija pa ne goji nobenih simpatij do bivšega srbskega vladarja, kajti izjavila je, da ni nobenega povoda, da bi ga vsprejela. * (Novost v fotografji.) Neki japanski učenjak z imenom Aruzizva-Rivši-Sanjukaubu-Kis-Baži-Kju iznašel je nekaj, za čim so evropski učenjaki že /'lavna težili, namreč načiD, kako so mogo predmeti fotografirati z naravnimi svojimi barvami. Želeti je samo, da bi se nova iznajdba ne imenovala i o imenu iznajditelja, ker bi ga malo kdo mogel zapomniti. * (Najmlajši nemški princ) ki ga nemška cesarica v sredo povila, je Šesti sin nemškega cesarja in cesarice, ki sta bila dne 27. februvarja 1881. poročena. Ostali princi bo : Cesarjevič Friderik Viljem, porojen dne 6. maja 1882, Eitel Friderik, Adalbert, Avgust Viljem in Oskar. * (Kako hitro govori nemški cesar? Stenograf nemškega državnega zbora dr. Eugel, ki je že večkrat moral stenogratirati govore cesarjeve, piše, da cesar jako naglo govori. V minuti spregovori 275 do 300 zlogov. * (Cerkveni rop.) V cerkev sv. Andreja v Itimu ulomil je predrzen tat in s kipa Matere božje ukral krono in bisere z vratu, pri tem pa kip poškodoval. * (Čudna tožba zaradi ločitve zakona.) V Frankobrodu je sodišče te dni imelo čudno tožbo zaradi ločitve zakona. Nekdo si je poiskal zakonsko družico po inseratu v časopisu. Sedaj pa toži mož ženo, ker je starost napak pove dala. Za deset let je mlajši, kakor je navela. Tožnik trdi, da sedaj ni pravega razmerja, ker žt-na mora biti petnajst let mlajša, nego ie mož. Njegova žena je pa za celih 25 let mlajša. Sodišče je ustreglo želji njegovi in se izreklo za ločitev. Ta dogodek je že zaradi tega posebno zanimiv, ker vsaka ženska navadno hoče veljati za mlajšo, nego je, ne pa za Btarejfio, * (Mladi ženin i.) V grškem moteči Ne-reros se ljudje jako mladi ženijo. Nedavno poročilo se je pet parov, katerih ženini bo bili do 16 let stari in so še v šolo hodili. Dve nevesti bila sta po 10. jedna 12, tri pa po 12 let. * (Pet oseb je zgorelo) dne 4. t. m., ko je v New-ea8tle-under-Lyme pogorela ubožua hiša. Kako je nastal ogenj, se ni moglo dognati. * (Čudna pri godba.) Kupec v Brunšviku kupil je sod mozelJBkega vina. Ko ga je nastavil, je opazil v njem neko sumljivo tvarino. D»l ga je preiskati kemiku, ki je konstatoval, da so v sodu bile postrvine ikre. Sedaj je važno vprašanje, kako so postrvine ikre prišle v vino, ker v vinu pač po-strvij ni bilo. Morda so zašle pri splakovanji soda z vodo. ali so pa v kaki zvezi s pripravo vina. * (Hiše od žaganja.) Izumil se je poseben način, po katerem se dajo od žaganja s pri-mešaujem nekaterih zmletih mdnin s hidravličnim tlakom napraviti kamni za zidanje. Ti umetni kumili baje ne bodo privlačevali nobene vlažnosti in bodo zatorej hiše od njih zidaue jako suhe. Poskusi ho pokazali, da tudi ogenj takemu stavbenemu gradivu ne bode škodoval. Osobito ugodno bode pa to stav beno gradivo zaradi tega, ker se bode dalo obdelovati z žago in se mu bode dala lahko kakoršna koli oblika. Posebno pripravno bode za ornamente. Meteorologično poročilo. ztt VMe lelo 4.00; /u pol letu I gld. 3.80; mu fietrl leta 1.15. j .1 as&ies rrujei : 18. decembra. Pri M»li*l: Goldschmied, Frank, Kaiser, Fisoler, Krisper, Pollak, Mihalup, liucgtr, Tschudi, VVellitsch z Dunaj«. — Wolf iz Brnu. — Pi. Steinberg i* Gradca. — Pl, Go/.ar>i i/. Postojimo — Ostcrmau i/. Bo&ne. — Steinliartcr i/. Monakovega — C.mi iz Trsta. Pri Sionu: Kronfeld, (Jnin t Dunaja. — Lanaoek, Werli iz Cerknice. — Plesch iz Budimpešte. — FrOhlioh s Vrhnike. — GBtettenhofer, Dolleuc iz Kranju. — ilirschuia jz Siska. — Prnmbaner it Beljaka, S Q Ca* opa-sovanj a Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v mm. o 7. Bjutraj 729-2 mm. —B 611 C brezv. obl. *o 2. popol. 726 7 mm. —4-0° C brezv. obl. OOOhb. ao 9. zvečer 729-3 mm. —5 9nC brezv. obl. Srednja temperatura —5*2°, za 36° pod normalom. 3Z)"ULneosl2:a, borza dne* 1 9. decembra t. 1. (Izvirno tolegratično porrčilo.) včeraj — danes Papirna renta.....gld. 8910 — gld. 89-05 Srebrna renta.....„ 89 20 — „ 8920 Zlata renta......, 107 60 — „ J07-55 r»°/0 marčna renta .... , 10175 — „ 101*40 Akcijo narodne banke . . „ t>78 — „ 979— Kreditno akcije.....„ 300 25 — „ 302 25 London........ „ 114 50 — „ 114*50 Srebro........ „ .•— — n —-— Napol......... „ 909»/, — . 9 08'/, C. kr. cekini .... , 5*45 — , 5*48 NomSke marke..... „ 56 37'/, — . 56 32»/» 4°/0 državne srećke iz I. 1854 25-> gld. 131 gld. 2 i kr. Državne srečke iz I. 1864 100 , 177 „ — „ O^erska zlata renta 4°/0....... 102 „ 70 » Ogerska papirna renta 5°/0......99 , 75 „ Dunava reg. Bročko 5u/„ . . . 100 gld. 120 „ 50 , Zoudj. obč. avHtr. 4'/t"/0 zlati zast. listi . . 113 „ — „ Kreditne Brucke......100 gld. 184 , 50 , Rudolfov« srećke..... lo „ 19 „ — „ Akcijo anglo-avstr. banko . 120 . 158 , 25 . Traiuway-druit. volj. 170 -{Id. a. v. — „ — „ Naznanilo. Ker dohaiajo vedno nova naročila za knjižico „Zbirku «1 oni učili zdravil", javim tem potom slavnemu občinstvu, da je prva izdaju razprodana in da se prireja druga, katera bode pomnožena izšla v prihodnjem letu IDrsLgrotln. HriToetr. Priporočilo. I'od pi.snu k a s tem uljudno naznanja, da je v LJubljani, lin nv. 1'etrn cesti št. 2, v prit i<-j J, odprla ravnokar bureau za posredovanje sfužeb. Tu se posredujejo tudi uier*t» dojile*. — Z zn£o-tovilom, da hoo« vaem častitim naročilom najbolje ustreči, se priporoča z velespoštovanjetu (931-D ISIa/tl Eg^- Trgovski pomočnik z dobrimi spričevali iA«e službe. NaBtopi lahko takoj. — Ponudbe upravniStvu .Slovenskega Naroda*. (927—1) Mesečna soba z opravo in postrežbo, na željo tudi a hrano, o«l 1891 t s popolnim imenikom šolskih oblastnij, učiteljišč, ♦ ^ ljuilskih šol in učiteljskega oiobja po"južno-Štir- J ♦ skem, Kranjskem, i-rimorskem in slovenskem delu ♦ Koroškega po stanja v zučetku šolskega leta 1S90/91. „Popotniku-ov koledar 1891 naroča se najbolje po poštni nakaznici ter stoji: v platno vezan komad......1 gld. 20 kr. n n n n K tltto obrezo 1 „ b5 „ n n n rt n n n in zaklopnico........1 n EiO „ (l>o pošti 5 kr. več). V mnogobrojna naročila se uljudno priporočam M. J. Nerat. izdajatelj in urednik „ Popotni k u-ov, Maribor, Reiseratrasae 8. V f.jultljin-i se nPopotoik"*ov koledar 1891 dobiva pri knjigovezu Iv. itoutto-u, l-oljunska cesta 10. V „Narodni Tiskarni" v Ljubljani so izšle in se dobivajo ]>o znižani i;eni sledeče knjige: Biloriiie riu&e. Roman. CeSki spisal Vtlcalav Beneš-Trehizsky. Preložil Ivan Gornik. Mala 8U, 523 »tranij. Cena 70 kr., po poŠti 80 kr. CMci in NiBMnvi. Kuuian. Ruski spisal J. S. Turgenev. Preložil Ivan Gornik. Mala 8", 367 str.inij. Cena HO kr., po pošti 5.5 kr. Umilna. Spisal Andri Theuriet, poslovenil Vinko. — Ml. 8°, 143 stra-nij. C^na 20 kr., po posti 25 kr. Vilinski iiriMliBBk. Spinal Krnile Souvestre, prevel Mulioder. -- Ml. 8°, 82 stra-nij. Cena 15 kr., po poŠti 17 kr. Mnevinifli. Spisal iMdovik lla\e\-\j, poslov- nil Vinko. — Ml. 8°, 95 stra-nij. Cena 15 kr., po poŠti 17 kr. ('cSki spisal E. Jellnek. Poslovenil Podvidovaki. Mala 8", 84 stranij. Cena 15 kr., po pošti 20 kr. v CaNiBiltnB'stvo iii nnkl casBBiki. Spisal * * * Stat nominls uiiibrii. Ml. 8", 19 pol. Ceni ■10 kr., po pošti ■f.r> kr. Povest. Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. i'. 122 stranij. Cena 26 kr., po polti 30 kr. 4» V. Ml. bl Roman. Spisal Tur gen jeo, poslovenil M. Mdlovrh. — ML 8' 32 pol. Cena 7(> kr., po pošti 80 kr. Kadile* prlpoi edke. !MTa.|flfx*02BO"vl1:e|N%a muka pokieusk-t. Spisal Catulle Mendžs; jtrevel Vinko. Ulomci. Spisal Sevničan. Silv«'Strov otE-oi'sićeilc. Kalitornska povest. Spi- Bal Bret Jlarte; poslovenil Vinko. Uničeno živi j «5iij*?. Češki spisal Strotipeznicktj! preložil Vinko. l"ftg-i% v ABBB(^B'iki. Poslovenil ^ * t Stane 50 kr., po Roman. Francoski spisal Rent Lefebvre. Stat nominis utnbrn. Ml. 8', 535 stranij. pošti 55 kr. IV»BB J^I»«>^'iBB*. Zgodovinski rouian. Spisal Charles Nodier, poslovenil J. Kr-iičnik. — Ml. S", 198 stranij. Cena 26 kr., po pošti 30 kr. •Jusmk našega časa. Spiaal M Letinontov, poslovenil ./. P, — Ml. 8", 2K4 stranij. Cena H> kr., po pošti 15 kr. Scltaki žuspsaik. Spiaal L. Jlaferj/, poslovenil Vinko. — Ml. 8J, 203 stranij. Ceni 26 kr., po pošti 30 kr. Roiuai.. Roman. 84iBo Zuiža.n.1 <*«Mii šo sledeča zvezka: grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Voinjak. — čegava bode, nov<:lica, spisal ./. Ogritiec. Velja .... 15 kr. V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, fran soški spisal Viktor Cherbulkz, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.................25 ki. I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Itibit. — Životopisje, spisal Itaji- Ut>~. — Prešern, Prešerin ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spis;il dr. Ribič. — Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z Za ona zvezka naj so priloži še 10 kr. poštnino, za posamezne zvezke pa 5 kr. m Izdajatelj In odgovorni urednik: Dragutin Hribar. Lastnina io t:sk „Ndrodne Tiakaroe"