^^ Leto IX, &«. 274 L|ubl|ana, sreda 21. novembra 1928 Cena 2 Din LHb «5"- Dto 0{IM po tiriiSi Uradniihro i Uakflana, Knatknra obča »ter. j/L k. ao7< in >404, ponoči tudi ftt. «054. ikaplsl •• ■*• miaja. ftt. $4. — Telefoe h. i 11 Ljubljana, it. 4. — Telefon ftt. «49« Pudralaicb Maribor, Aiaksan * ftt. is — CeQa, Aleksandrova Dnevnik za gospodarstvo,^ prosveto in politiko pri pofttaeoi čak. zavoda j Lfab^ lana ftt u.M+m - Praha čisto 7&i«eJ Wi«n, Nr. 10SJ4L < / 4 Ljubljana, 20. novembra. Razkol y radikalski stranki je zopet dobil nevarnejšo obliko. Vidi se, da se Vukičevičevi ljudje hudo bojijo akcije Glavnega odbora, ki je sklenil narod obveščati na javnih shodih s svojim stališčem. Zato so posegli po zadnjem sredstvu, ki jim je na razpolago, t. j. po nasilnem razganjanju shodov. Na zbor v Prokuplju je poleg domačinov iz toplišhega okraja prišlo iz Niša. par sto pristašev vlade pod vodstvom ministra ver Cvetkoviča in znanega prijatelja Puniše Račiča Dragana Bojoviča, ki je 20. junija sam priznal, da je imel z morilcem takoj po zločinu sestanek v naprei dogovorjenem lokalu. Zato so zborovalci, pristaši glavnega odbora v Prokuplju zelo upravičeno klicali na razbijače iz Niša: «Doli ubi-jalci!» Vloga g. Bojoviča je bila lahka. Nekaj časa je razgrajal, nato pa ie videl, da je v opasnosti. da ga Topličani pre-tepo. Tedai je zaukazal sreskemu poglavarju, naj shod razžene, ker on, Bo-jovič. ne jamči več za red. Tako se je zgodilo. Po vseh objektivnih poročevalcih je ugotovljeno, da je bilo domače ljudstvo na strani G'avuega odbora. Ti dogodki onemogočil jej o nadaljnje javne manifestacije radikalne stranke v Srbiji, ker bo eno krilo lahko razbijalo shode drugemu. S tem pa je odnošaj v stranki stopil v tako akutno stanje, da bo že slavnoznano kunktatorstvo g. Sta-nojeviča postavlieno pred trd oreh. Cela naša država boleha na tem da so srbijauske stranke izgubi'e samostojnost. Vse prisluškujejo samo na ukaze od zgoraj in se boje priti v opozicijo. Treba srbijanskim strankarskim prvakom samo namigniti, da utegnejo biti izven volilne vlade, pa je že vse na kolenih. Le tako je morala policijska stru-ja radikalov nastati in se razmahniti. Radikali Glavnega odbora so zopet enkrat na razpotju. AH zamižati in spraviti batine, kakor vedno doslej, ali pa možato osamosvojiti se in zaklicati po vsej državi: «Dovol.i je, Srbi niso hlapci policije*. Ako bi s tem klicom spojili izključitev cele one policijske družbe, ki okoli Vukičeviča zlorablja vso državo zase, in bi pred vsem svetom ponudili roko KDK. prepričani smo, da bi to odmevalo v duši vsega naroda. Pogumnemu nastopu bi se moglo verjeti, da ni samo taktična poteza, ampak da za njim stoji iskrena volja, sporazumeti se in zapustiti metode policijskega absolutizma. Ta policijski režim g. Korošca ne po-ostruje samo borbe med Beogradom in prečani, on skuša ugonobiti zadnjo sled svoboščin. Slučaj g. Cvetkoviča v Nišu :aže, da je vlada brez vsakega spošto-anja napram samoupravam, primer v Prokuplju dokazuje, da je zborovalna svoboda ogražena po tistih, ki so postavljeni, da jo z vsemi sredstvi čuvajo, ljubljanska afera je žalosten dokaz, da niti svoboda kretanja ni več zasigurana. Glavnjaški sistem triumfira na celi črti. Ali je v STbijanskih politikih še trohica občutka za najprimitivnejša načela demokracije in svobode? V politiki mnogokrat odločajo krepki nastopi. Pet strelov je 20. junija zopet otvorilo ustavno vprašanje, ki se je sicer1 dalo rešiti s pametnimi reformami v upravi. Poziv srbijanstva. da obračuna s položajem, ki je sličen onemu, ki ga je pred 40 leti v svoji m'adostni dobi strmoglavila radikalna stranka, bi mogel značiti popoln preokret. Žal, da kunktatorstvo cvete, medtem pa minevajo važni trenutki. Obče stanje v državi je od dne do dne slabše in malokdo še upa«, da bi prišla iz Beograda spasonosna pobuda. Današnji režim, zlasti pa g. Korošec, »e napram inozemstvu hvali, da opozicija ni posegla po nezakonitih sredstvih Vsled tega da je stanje v državi po voljno. Slabo uslugo državi stori, kdor tako govori. Kajti on s tem ind'rektno prepričuje opozicijo, da ne bo dosegla uspeha, dokler ne poseže po nelegalnih sredstvih. V Ramunffi }e prišlo drugače. Tam le opozicija vzdržala v leealni borbi in zmasrala. Ako bi dogodki v Prokupliu odprli oči vsai onim Srbiiancem. ki še nezavisno mislijo, bi tudi pri nas mogla biti državi prihranjena še marsikatera težka preizkušnja in bi legalni odpor demokracije prinesel rešitev. Narodne manjšine in nova romunska vlada Bukarešta, 20 nov. g. Vsled vladne spre« T"embe je sklenila madžarska stranka v Transilvaniji, da ne bo odposlala Društvu narodov memoranduma o manišinskem pro* blemu, ki je bil že pripravljen Zastopniki narodnih manjšin, ki imajo skoraj dnevno dolge konference z vlado, na katerih raz« pravijaio o vprašanju ureditve manjšinske® ga problema v Romuniji. Glasila narodnih rn ari išin iztoži io iroanje. da bodo tem k on s ferencam sledita tudi dejanja in da je z novo vlado v Romuniji nastopila tudi no« ▼a era za narodne manjSkio, Mučna situacija Korošceve vlade Vedno močnejši odmevi Cvetkovičeve afere. - Odločitev o demisiii ministra Cvetkoviča odgodena za par dni. -Davidovič in Aca Stanojevič pozvana v Beograd Priprave za predsedniške volitve v Avstriji Parlamentarne skupine se ne morejo sporazumeti za skupnega kandidata. — Socialisti odklanjajo revizijo ustave Beograd, 20. novembra, p. Danes dopoldne sta se v predsedništvu vlade sestala dr. Korošec in Velja Vukičevič. Razpravljala sta o dogodkih v Prokuplju in o aferi ministra Dragiše Cvetkoviča. -Kakor znano je Cvetkovič eden naj-vernejših sodelavcev Velje Vukičeviča; v klubu radikalne stranke vodi skupino tako zvano mladih radikalov, o katerih je znano, da z vsemi silami forsirajo pravec Vukičevičeve politike in iz katere so izšli morilci hrvatskih poslancev. Velja Vukičevič je na konferenci z dr. Korošcem razmotrival položaj, ki je nastal z zahtevo članov glavnega odbora, naj minister Cvetkovič zaradi dogodkov v Prokuplju poda ostavko. Zdi se, da na tej konferenci ni bil storjen noben zaključek in da bo definitivna odločitev o tej demisiji. ki jo pričakuje tudi ostala nevtralna politična javnost v Beogradu, padla šele prihodnje dni. Po konferenci se je doznalo. da se je Velja Vukičevič prijavil v avdijenco in da bo nemara že jutri sprejet od kralja. Listi objavljajo izjave raznih politikov, ki vsi po vrsti obsojajo zadržanje ministra Dragiše Cvetkoviča v Prokuplju. Člani glavnega odbora pa vrh tega povdarjajo, da je nedeljsko postopanje aktivnega ministra težko škodilo ugledu kraljevske vlade, torei organa ki ga postavlja kralj. To da je zlasti usodno v času, ko je kraljevska vlada izvrše- vala vsled kraljeve odsotnosti kraljevsko oblast. Iz vrst glavnega odbora se je nadalje danes trdilo, da prično po njihovih informacijah že ta teden konzultacije na dvoru. Kot prvi bodo zaslišani šefi vladnih skupin. Veliko senzacijo je v zvezi s tem napravila tudi vest iz Sarajeva, da je tekom dneva tjakaj prispelo poročilo nekega ministra, da se vlada nahaja tik pred ostavko. Na dvoru sta bila nocoj v avdijenci minister za socijalno politiko Barič in minister za javna dela dr. Andjelinovič. Ministru Bariču je krali sankcijoniral zakon o javnih gradnjah, ki je bil sprejet od Narodne skupščine. V političnih krogih so končno živahno komentirali najnovejše številke angleških listov, ki poročajo o predstoječi krizi v Jugoslaviji. Kriza je po mnenju angleških listov neizbežna, ker se nahaja največja srbijanska stranka v raz-sulu. Davidovič in Stanojevič pozvana v Beograd Skoplje, 20. novembra, p. Šef demokratske stranke Ljuba Davidovič se je davi vrnil iz Velesa in tekom dneva konferiral s svojimi prijatelji iz Skoplja. Davidovič se vrne v Beograd v petek zjutraj. Za ta dan je najavljen v Beogradu tudi prihod Ace Stanojeviča. ki je bil od glavnega odbora nujno pozvan v Beograd. Zavrnjen vladni zakonski načrt Skupščinski odbor je vrnil vladi njen načrt zakona o sodnih taksah, ker bi se po tem zakonu takse še povečale. le-ti prou-če ter odobrijo. To je bila edina seja, ki se je danes vršila v Narodni skupščini. Vsi ostali odbori, pred katerimi se nahajajo načrti raznih zakonov, so mirovali. Seja finančnega odbora Je sklicana še le za prihodnji torek. Finančni odbor bo najprej razpravljal o nekaterih manjših uredbah, nakar bo takoj vzel v razpravo bud-žet za leto 1929-30, ki ga je prejšnje dni predložil minister financ dr. Subotič. Seje finančnega odbora se bodo vršile popoldne dočim bo Narodna skupščina zasedala večinoma dopoldne Vlada pričakuje, da bo finančni odbor završil pretres budžeta za prihodnje leto najdalje v 20 dneh. Beograd, 20 novembra p. Danes popoldne je imel sejo skupščinski odbor za pretres zakonskega načrta o sodnih taksah Vlada je bila mnenja, da bo ta odbor že na današnji seji sprejel njen načrt. Tekom seje pa se je pokazalo, da so vsi člani odbora proti vladnemu načrtu. V razpravi se je ugotovilo, da zakonski načrt ne znižuje dosedanjih taks, ampak, da jih večinoma celo znatno zvišuje. Člani odbora so nagla-šali, da se povsod prebivalstvo protivi visokim sodnim taksam in da izraža željo, naj bi se takse po možnosti znižale, da bi jih bilo mogoče prenašati. Vsled soglasne kritike je odbor končno sklenil zavrniti vladni načrt ter vlado pozvati, naj ga predloži najprej klubom vladnih strank, da ga V znamenju policijske vsemogočnosti Včerajšnje izjave Svetozarja Pribičeviča. — Dva nesrečna stebra države. — »Živel Puniša RačičJ« — Spor slovenskih rezervnih oficirjev z beograjsko centralo Zagreb, 20. novembra, n. Na sestanku z novinarji je danes Svetozar Pribičevič izjavil naslednje: «Cital sem včerajšnje beograjsko «Vreme» in vidim, da so iz moje izjave črtana vsa ostrejša mesta. Ni mi znano, ali je ta mesta črtala redakcija «Vre-mena» iz bojazni pred cenzuro, ali pa jih je črtala morda cenzura sama. Črtani so izrazi, ki so se nekoč pod avstro-0grškim režimom smeli svobodno uporabljati. Beograjska gospoda hoče na vsak način dokazati, da je glede politične svobode daleč zadaj za bivšo Av-stro-ogrsko. Ta turški sistem cenzure sta pri nas vpeljala dva vsemogočna gospoda. Prvi se imenuje Žika Lazič, pomočnik ministra notranjih del, drugi je Manojto La-zarevič. upravnik beograjske policije. Ta dva gospoda sta nekakšna nadmi-nistra. Gospod Korošec je prevzel kot predsednik Vlade in minister notranjih del nalogo, da krije s svojim imenom njihovo policijsko samovoljo. Postavitev Žike Laziča za pomočnika ministra notranjih del je bil pogoj, da lahko g. Korošec še nadalje ostane minister notranjih del. Žika Lazič in Manojlo La-zarevič sta nedotakljiva in neodstran-Ijiva. Ministri prihajajo in odhajajo, ta dva pa ostajata kot personifikacija policijskega duha v naši državi. To so stebri, na las podobni onim. ki so uničili ruski imperij. Ta policijski duh je prava sramota i Srbije i Beograda.* »Jeli potem še čudno, da se pod tako policijsko vladavino poveličuje umor v Narodni skupščini in da se v naši državi sme klicati »Živel Puniša Račič«, kakor se je to dogajalo na n-dikalskem shodu v Pakracu prošle nedelje. Taki vzkliki se čujejo na shodih, ki se izrecno prirejajo pod pritiskom javnih oblasti. Taki vzkliki padajo na shodu, kjer nastopajo člani sedanje vladne večine!« »Javnosti je znan spor, ki je izbruhnil in ki se vleče med osrednjo upravo udruženja rezervnih oficirjev v Beogradu in podružnico v Ljubljani. Gre tu za ono osrednjo upravo v Beogradu, ki je zahtevala po shodu v Zagrebu, na katerem sem govoril s pok. Ra-dičem, pojasnilo za neke moje izjave. Jaz sem namreč na tem shodu izjavil, da so na solunski fronti v poslednjih fazah borbe sodelovali naši dobrovolj-ci skoro v enakem številu kakor Srbi-janci. Zastran teh mojih besedi so vzdignili strahovit vihar proti meni. Pred spomenikom kneza Mihajla sredi Beograda so priredili oroti meni protestni miting, osrednja uprava Udruženja rezervnih oficirjev pa se je oglasila v mojem stanovanju in zahtevala od mene še nekakšno zadoščenje. V resnici sem se čudil, zakaj so dvignili proti meni zaradi gornjih konsta-tacij tolikšno gonjo. Pokojni Stjepan Radič pa je odvrnil: »Kaj se še čudiš, oni bi hoteli, da so bili vsi Srbi in Hrvati iz prečanskih krajev osvobojeni in pokorjeni in zato smatrajo za krvavo razžalitev, če se reče, da so dobrovolj-ci v enakem številu kot Srbijanci prebili solunsko fronto.« In taka uprava vlada že sedaj uprav absolutistično nad Udruženjem rezervnih oficirjev iz vse države. Skrajni čas je, da naši rezervni oficirji zavzamejo fronto Proti taki beograjski upravi, kakor so to storili člani ljubljanskega pododbora.« Bombni atentat v Pakracu Beograd, 20. nov. p. «Pravda» poroča iz Pakraca, da je sinoči pod okni poslopja Save Kutiča, ki je predsedoval nedeljske« mu shodu radikalne stranke, eksplodirala bomba. Eksplozija je napravila na zgradbi večjo škodo, vendar brez človeških žrtev. Sodi se, da so bombo položili neznani zli» kovci, ki bi hoteli poostriti odnošaje med Srbi in Hrvati. Načrt zakona o pravoslavni cerkvi Beograd. 20. novembra, p. Komite ministrov, ki je bil pred dnevi imenovan in poverjen z nalogo, da prouči zakonski načrt o pravoslavni cerkvi, je odobril načrt tega zakona, ki ga je sestavilo ministrstvo ver. Dunaj, 19. novembra s. Ker poteče mandat avstrijskega zveznega predsednika dr. Hainischa koncem tega leta in ker po ustavi ne more biti tretjič izvoljen, je zvezni kancelar stavil predlog, naj se funkcijska doba predsednika podaljša dokler se ne doseže izprememba ustave v toliko, da državni predsednik v bodoče ne bo več izvoljen od parlamenta, temveč od prebivalstva z razširjenim pooblastilom, da sme razpustiti narodni svet. Zveza socijalno-demokratskih poslancev je sklenila odkloniti vse predloge zveznega kancelarja. Z ozirom nato je ponovna izvolitev odnosno podaljšanje funkcijske dobe sedanjega zveznega predsednika izključena. Gre sedaj zato, da se naide oseba, ki bo dobila vsaj vse glasove meščanskih strank Ka- kor se govori, to pot ne bodo vzeli v po* štev nobenega nepolitika. Kot najresnejši kandidat prihaja v poštev sedanji predsednik narodnega sveta Viljem Niklas. Dunaj, 20. novembra g. Klub socijalno-demokrat. poslancev je danes razpravljal o vprašanju volitve novega zveznega predsednika ter je odklonil vse predloge večinskih strank za revizijo ustave. Kot kandidata od krščansko-socijalne strani sta s« nocoj imenovala v prvi vrsti bivši državni kancelar dr. Ramek in sedanji predsednik narodnega sveta Niklas. Od nepolitikov se je imenovala cela vrsta učenjakov, ki pa nimajo mnogo izgleda. Krščansko-socijalna stranka meni, da ji bo uspelo zbrati glasove vseh meščanskih strank za osebo njenega zaupanja. Katastrofa »Vestrisa" pred angleškim parlamentom Interpelacije na ministra trgovine. — Angleške oblasti odklanjajo vsako odgovornost. — Rezultati preiskave v Ameriki London, 20 novembra (lo.) Na današnji seji angleške spodnje zbornice je bilo stavijenih več interpelacij glede katastrofe parnika »Vest,isa«. Podtajnik za trgovino Wliiaims je v odgovoru na interpelacije izjavil, da ne more reči, na kak način se bo vršila preiskava o »Vestrisu« v Angliji, vendar pa se bo raztegnila na vse materija lne točke. Nadalje ie izjavil Williams. da p.eišče trgovinsko ministrstvo vsako leto najmanj enkrat vsako ladjo, ki pride v angleške luke. Vse ladje, ki opravljajo prekoocearisko službo in ki vozijo številne potnike tretjega razreda, se preiščejo začetkom vsake vožnje. Na vprašanje, ali nosijo inšpektorji trgovinskega ministrstva odgovornost za nakladanje blaga na ladjo je podtajnik odgovoril, da so odgovorne za to osebe, ki pošiljajo ladje na morje. Inšpektorji nimajo pravice intervenirati vse dotlej, dokler nii povoda za mnenje, da ni ladja pravilno naložena in da ne more odpluti brez nevarnosti. Končno je izjavil VVilliams, da imajo vse angleške ladje rešilne čolne za vise osebe, ki so na ladji in še 25 % čonov več, kakor je potrebno. Newyork, 20. novembra (iri.) Glasom iztianr glavnih strojnikov so [»vzročiti katastrofo »Ve-strisa« črni kurjači, ki so zaipoistila stroje m prvi odrekli pokorščino. Newyork, 20. nov. g. Preiskava glede po« topa parnika «Vestris» je ugotovila, da je kapetan ponesrečenega parnika Kerrev edi« ni krivec katastrofe. V ponedeljek ob 4.56 zjutraj je odposlal signal, v katerem pravi: «Niman ničesar sporočiti.* Še le ob 9.10 je pamik brezžično javil naslednje: «Priča» njamo se nagibati na stran in bomo mor« da potrebovali pomoči.* Iz tega izhaja, da je kapitan zakrivil svoj brezupni položaj. London, 20. novembra (lo.) Danes se je je vršil pogreb 15 mornarjev, ki so se ponesrečil ob priliki katastrofe rešilnega čolna v bližini Rya. Mrtvece so podožili v velik skupen grob. Pogrebu je prisostvovala ogromna množica občinstva. Na pokopališču je prišlo do pretresljivih prizorov. Krste so nosili angleški legijonarji, po večini mornarji. Podtajnik za trgovino Wil-laaans je izjavil v spodnji zbornica, da sa bo uvedla o tej katastrofi naistrožOa preiskava, ker se je trdilo, da so bili motorni rešilni čolna defektni. Nadaljevanje zunanjepolitične debate v nemškem državnem zboru Po dvodnevni debati je bila vladi izrečena zaupnica z 219 proti 98 glasovom. — Nemčija želi poglobitev odnošajev z Jugoslavijo in ostalimi južnovzhodnimi državami Berlin, 20. novembra s. Državni zbor je danes nadaljeval debato o zunanji politiki. K raznim tozadevnim predlogom je prišel danes še predlog nacionalnih socijaiistov za nezaupnico proti zunanjemu ministru dr. Stresemannu. Komunistični poslanec Miinzemfcerger Je izvajal, da ima današnja nemška zunanja politika, ki jo podpirajo socijaini demokrati, popolnoma imperialističen značaj. Značilno je, da je' sooijalno-demokratsk' državni kancelar Muller dobil priznanje nemškega nacijjnalca grofa Westarpa in celo priznanje narodno socialističnega tiska. V govoru nemškega zunanjega ministra je značilno, da manjka vsaka izjava o od-nošajih do Rusije. Nemška zunanja politika zasleduje priključitev Nemčije k zvezi za-padnih kapitalističnih držav proti sovjetski Rusiji. Nemška zunanja politika zasleduje priključitev Nemčije k zvezi za p a dni h kapitalističnih držav proti sovjetski Rusiji. Komunisti se bodo borili proti antiruskim tendencam nemške zunanje politike in to ne v parlamentu, temveč s pravim sribaniem delavstva. V bodoč' vojni bodo komunisti pozvali državno brambo, nai preide k sovjetski Rusiji. Poslanec nemške ljudske stranke pl. Reinbaden je izjavil, da se nemška ljudska stranka st;in;a z izvajanji zunanjega ministra. Grof Westarp trdi sicer, naj se konča z locarnsko politiko, mi pa smo mnenja, da je bila Nemčija s to politiko zavarovana proti ponovitvi vpada v Porurje. Nemčija je mogla p. ičeti svojo gospodarsko obnovo samo pod locarnsko politiko, ker nam nudi Locarno gotova jamstva. Bila bi največja neumnost, ako bi se sedaj zopet oddaljili od locarnsike politike. Nemška ljudska stranka bo vztrajala pri tej politiki. »Moramo,« je dejal govornik, »naprei voditi politiko s Francijo in Anglijo, ako hočemo biti svobodnejši. Ta puiitika pa ne sme biti vzrok za rusko nervoznost in za surovost ruskih listov. Mi se veselimo, ako se bodo izboljšali odnošaji Rusije do drugih držav.« Govornik je označil dobre odnošaje med Nemčijo in Zedinjeniimi državama za zelo važne. Njegovi stranki pa ie mnogo ležeče na prijateljstvu z ostalimi državami, predvsem z državami iužnovzhodne Evrope. Na podlaei dogovora z Jugoslavijo bo, kakor upamo, kmalu skWjena trgovinska pogodba, da se bodo zo->et oživeli gospodarski odnošaji s to državo. Nemška liudska stranka stoji za zunanjim ministrom uri nadaljevanju njegove zunanje politike. Sociialno demokratski poslanec Bre-id-scheid je izjavil da je njegova stranka načeloma za politiko sporazuma, ker hoče mir in ker postavlja idejo pravice nad idejo sile. Zadnii razvoj locarnske politike, ki za Nemčijo ravno ni zadovoljiva, ne izpTe-minia na tem ničesar, ker Je ta politika v splošni mirovni politiki in v politiki prepre- moral sam priznati, da je socijalno-demo-kratski državni kancelar napravil konec dosedanji zunanji politični stagnaciji v Ženevi s tem. ker je Francozom stavil jasno vprašanje ali hočejo sedaj zapustiti Po-renje ali ne. Izjavil je. da v razorožitve-nem vprašanju ne vidi kardinalnega vprašanja. Za stranko ie važnejša zahteva glede ideje mednarodnega razsodišča. Kellog-gov pakt je lep in dober, vendar pa ima mnogo pogrešk. Bistveno le. da stojijo za njim narodi. Po končani debati so bili predlogi, ki s« tičejo zasedenih ozemelj, izročeni proračunskemu in zunanjemu odboru. Predlog narodnih socijaiistov za ustavitev ali znižanje Dawe?ovih plačil je bil odklonjen. Predlog za poimensko glasovanje o nezaupnici proti dr. Stresemannu, ki so ga stavili narodni socijalisti n krščansko socijal-na kmečka stranka, so podpirali nemški nacijonalci in nato ob splošni veselosti tudi komunisti V poimenskem glasovanju ie bila nato nezaupnica z 219 prnti 98 elasovom odklonjena. Seje državnega zbora so bile nato odgodene. Quod licet Jovi... Rim, 20 novembra d. Predsednik italijanskih dobrovoljcev Goselschi. bivši tajnik d* Annunzija za časa zasedbe Reke. je s privolitvijo političnih oblasti izdal proglas na italijansko mladino, v kateri jo po-zivlje. naj se z ozirom na nezaslišane pro-vokacije »ljubljanske drtrhali< v čim več-iem številu upiše v »dalmatinski akcijski komite«. Vs?ko društvo dobrovoljcev na} ustanovi odbor, ki naj špartansko vzgoii svoje člane za žrtve, ki se bodo morale dati za osvobojenje »zasužnjene Dalmacije« »Trianonski dan" na Madžarskem Budimpešta 20. novembra d. Zadnjo ne., deljo so se vršile po vsej Madžarski manifestacije za mirno revizijo trianonske mirovne pogodbe. Vsi listi so objavili članke, ki se zavzemajo za revizijo. V Budimpešti ter v 2000 drugih mestih in občinah so se VTŠili dobro obiskani shodi. Vsi govori so bili od poslušalcev sprejeti z velikim odobravanjem. Sprejete resolucije zahtevajo, naj se pri Društvu narodov z ozirom na člen 19. pakta o Društvu narodov intervenira za mirno revizijo trianonske pogodbe. Marinkovič zopet obolel Prijatelji dr. Beograd, 20. novembra, p. . spiosna mi rov in iwmrM m v iwmnu cicvic- VojeMarinkovida so čenja vojne napredovala. Grof Westarp je zunanji minister »pet težko oboleL Nekatere važne odredbe novega fin. zakona Zopet po starih hegemonisticnih načelih. - Novi udarci za nase samouprave in za prosvetne organizacije Beograd, 20. novembra, r. Obenem s j 3 miUjooe dinarjev, kakor sploh vse »res« proračunom ie finančni minister predlo- ke ® 1 žil Narodni skupsčini tudi finančni zakon. Predloženi finančni zakon obsega 148 členov in je za -238 členov manjši od sedanjega. Ni pa nobenega dvoma, da bedo do končnega sprejema v Narodni skupščini posamezne vladne sku pine dodale še najrazličnejše amandma-ne. tako da bomo imeli zopet cel omni-bus, kakor se je izrazil lani dr Stojadi novič. Iz starega finančnega zakona Je prevzetih 123 členov novih pa ie 25. izmed katerih objavljamo v naslednjem nekai najvažnejših in najznačilnejših: CL 11 govori o nemških reparacijah ▼ gotivini, ki znašajo 274 milijonov in določa da se bodo iz tega denarja plačevale $>'iu» itete za vojne dolgove v Angliji, Franciji in Ameriki ter odkupnina za invalidnino po čl. 87. invalidskega zakona. ČL 21. določa, da bodo davčni uradi tu» da v prihodnjem proračunskem letu spre« jemali na račun davčnih zaostankov po 1. aprilu 1927 v plačilo državne bone za 20 odst. odtegljaj povodom žigosanja avstrij« skih bankovcev, ki se glasijo na manj nego 2000 K. Čl 31 predstavlja poseben poklon beo* grajskemu denarnemu zavodu «Hipotekar» na banka trgovačkog fonda®, ki je čisto privatno podjetje Ta banka bo oproščena plačevanja tkzv društvenega davka, ki ga morajo plačevati vsa podjetja, obvezana k javnemu polaganju računov Davčna opro» stitev se nanaša na vse dohodke zavoda Vsi davčni zaostanki banke bodo odpisani ČL 40. uvaja novo obremenitev in šika» no prosvetnega dela. Določa namreč, da se smej*, od 1 apri!3 dalje uporabljati pu vseh prireditvah (vesehce, koncerti, gleda* liške predstave, tekme itd.) samo vstop* niče, ki jih tiska in izdi finančno ministr* stvo. Davčni uradi ki bodo te vstopnice izdajali, morajo ob enem pobrati predpb sani veselični davek in stroške za tisk vstopnic Doslej no veljale te vrste vstop* nic 'amo za kinematografe. Lastne vstop niče smejo imeti v bodoče samo državna in oblastna gledališča. Prestopki se kaznu« jejo z globo od 500 do 10000 Din. Čl. 50 predstavlja novo omejitev občin* ske avtonomije Določa, da mora finančni minister odobriti vsako odtujitev občinskih nepremičnin in pravic, prav tako pa tudi vsako zadolžitev občinskega imetja. Čl 51 določa, da mora finančni minister odobriti vse občinske doklade, ki presega* jo 300 odst. in vse občinske proračune nad oblastne proračune. V kolikor so oblastne skupščine v rav» nokar se vršečem jesenskem zasedanju sprejele proračune, ki so glede dohodkov drugačni nego lanski, so po večini napra» vile evoj« račune brez krčmarja. Po ČL 51. se namreč smejo doklade na davke raz* porediti le na podlagi za L 1928. predpisa« nega neposrednega davka. Skupna vsota samoupravnih davkov za l. 1929 ne sme biti večja od vsote, ki Je določena za leto 1928. Le v posebnih slučajih sme minister financ dovoliti povišek te vsote za največ 10 odst. Cl. 84. nstanavfja novo poslaništvo t Haagu. Čl. 101 ukinja vse dosedanje oprostitve od poštnih pristojbin. Tu so prizadete predvsem občine, okraji ln oblasti ter razne druge samouprave ter razna društva tn korporacije, ki so bile doslej na podlagi kateregakoli zakona oproščene pošfcnflh pristojbin. Poštnine prosti so v bodoče le državni uradi. Cl. 130 ponavlja, da se smejo uradniki penzijonirati samo v slučajih, ki so po zakonu dovoljeni, a odredba čl. 234. čin. zak. se sme, v kolikor gre za penzijo uporabiti samo po sklepu min. sveta. Takisto ponavlja čl. 130. kar je določeno Ze v čl. 152. čin. zakona, da se mora namreč količina pokojnine odrediti uradoma že v odloku, s katerim se uslužbenec upokoja. Čl. 132. določa, da se morajo rodbinske penzije po novem činovniškem zakonu pričeti izplačevati takoj, vendar imajo začasni karakter, dokler jih definitivno ne odobri glavna kontrola. V isti sapi pa čl. 132. prepušča rodbinske penzije staroupokojencev dosedanjemu ne« znosnemu zavlačevanju ter izrecno odreja, da se ne smejo izplačevati prej predno nI Glavna kontrola dala svojega odobrenja! Cl. 139. določa, da se smejo prevesti v I čin. kategorijo oni uradniki, ki so brez diplome a so absohlrali pravno fakulteto pred vojno 1914-20 in so kot rezervni oficirji služili v vojski najmanje 3 leta. Ta čl 139. vsebuje privile^ a> vrhijanske uradnike. Čl. 143. določa poseben fond za osigura-nje državne premične ln nepremične imovine. Tu gre pač v prvi vrsti za to, da bo nekdo zaslužil ogromne provizij©, ker bi bilo mnogo koristnejše, ako W država pri ogromnem številu svojih objektov rajše ustanovila poseben fond, iz katerega bi mogla sama nadoknaditi eventualne požarne in druge škode na svojem Imetju. Priznanje g. dr. Vodoplvca Klerikalcem niti drakonični tiskovni zakon še ni dovolj strog in odobravajo nadzorstvo policije nad novinarji Ljubljanski veliki župan g. Vodopivec >e v včerajšnjem «Slovencu» izmotava s to-le izjavo: «V svoji izjavi napram novinarju g. Ambrožu, ki je priznal, da je svo* je deloma neresnično, deloma preti* rano poročilo v zagrebške «Novosti» napisal po dobljenih mstrukcijah, sem govoril res tudi o odgonu, ven« dar mi ni pi i tem niti na misel pri* šlo — in to je menda samo po sebi umevno — da bi hotel ali namera* val odgon katerekoli osebe proti* ustavno ali protizakonito.« Ta izjava je v stvari polno priznanje. G. veliki župan sicer pravi, da je cres tudi govoril o odgonu«, vendar mu «niti na misel ni prišlo — in to je menda samo po sebi umevno — da bi hote! a i namerava! odgon katerekoli osebe protiustavno ali protizakonito.® Iz tega pojasnila, bi človek sodil, da je g. Vodopivec priredii uredniku Ambrožu poučno preda vanje o odgonu V resnici je veliki župan z odgonom pretil in si niti ne upa re,čk da dotična precizna navedba g Ambroža v «Jutru» ni točna G. Vodopivcu «niti na mise1 ni prišlo*, da bi namerava] ali hotel protizakonit odgon. Ce mu to ni prišlo na misel, potem bi nam v svoji izjavi mora! povedati, s katerim zakon;tim in ustavnim odgonom ie pretil. Mi smo navedli vse 4 slučaje, v katerih bi moge1 veliki župan odrediti odgon Toda dopisnik uglednega zagrebškega lista v LiubHani ni viačugar. ni človek brez eksistence, ni prostitutka in tudi ni prišel iz nobenega aresta. da bi ogrožal Nastopna avdijepca našega pos!anU a v Tirali Tirana. 20 novembra, (be.) Ahmed Zo* gu je sprejel v svečani avdijenci novega jugoslovenskega poslanika Mihajlcviča, ki je izročil kralju poverilna pisma. Boncour ne bo dobil nas^dnika Pariz, 20. nov s. Današnji ministrski svet pod predsedstvom predsednika republike je sklenil, da na mesto Pavel B»/noourja. ki je podal demisijo kot francoski delegat pri Društvu narodov, za sedaj ne bo tmeno* van namestnik, ker je rtrtnnd stalni dele* ga t Francije in ker ie zaradi tega nepotreb* no imenovati namestnika. Bc[$ars}a oros? 7* odrfodJtev reoaracTfskfTi olačU Sofija. 20 novembri « Bolgarski rspnra diski komite ie poslal medzavezniškim re-paraciiskim komisl^m oficilelno prošnfo. nai bi se odgodilo plačilo rnarčneg-i obroka bok garskih reparacijskih plačil, ker potrebuje dežela vsa sredstva za obnovo zemelj, ki so trpela vsled potresa. imetje ali telesno varnost Ljubljančanov. Vsak drug odgon, o katerem bi mogel g. Vodopivec kot veliki župan še govuriti pa je protizakonit in protiustaven. in to je menda samo po sebi umevno, g. Vodopivec. Vsa ta izmotavanja ne morejo prikriti mučnega in nasilnega dejstva, da se je hotelo oplaš;ti svojo dolžnost vrše-čega novinarja s pretnjo izgona, za kolega ni zakonite podlage in ki je po ustavi izrecno zabranjeu. Pretnja z izgonom je bila v tem siučaju pretnja z uničenjem eksistence in z omejitvijo osebne svobode. Kako je kvalificirati tako dejanje, o tem naj g. Vodopivec vpraša državnega pravdnika. Nič mani interesanten, nego izjava g. Vodopivca. pa je komentar, ki ga te napisal organ notranjega ministra k tej izjavi. Ker je g. Ambrož «zagreši| v «Novostih» poročilo, ki je bilo vse prej nego objektivno, je bil poklican od vel. župana na odgovor!« Našle so se torej v naši državi tudi take novine. ki priznavajo policiji pravico, da presoja objektivnost ali neobjektivnost časopisnih poročil! «Slovenec» z zadoščenjem beleži, da «bo veliki župan postopa! proti vsakemu novinarju, ki bi namenoma netočno poročal...» Nedavne ie isti »Slovenec® napisa! fulminanten članek o tiskovni svobodi ter ie k ical vse vkap proti reakcijonarnemu tiskovnemu zakonu. Sedai mu tiskovni zakon ne zadošča. Ni mu dovolj, da se novinarja že za vsako ma'enkost lahko žme p^ed sodišče, treba ga ie dati še pod kontrolo in oblast policije! Velike noplave v Ameriki Newyork. 20 nov g. Na ozemlju Missis* sippija je prišlo do velike povodnji 17 oseb je utonilo. Mnogo krajev ob srednjem toku MissKsipija je pod vodo Veliko šte* vilo rodbir. je ostalo brez strehe Obstoji nevarnost, da se bodo zrušili nasip1' t dr* žavah Cansas in Illinois. Dosedanja mate* rijelna škoda se ceni že na 10 milijonov dolarjev. Newyork, 20. novembra g. Državi Missonri k Cansa* Je zadela poplava. V Cansasu Js sedem o: eb utonilo, 1000 Budi pa Je brez strehe. Na otoku J »m 3,i ki le vihar napravil posebno mnogo škode na banan skih nasadih, ker le pofomM nad milijon banan. Upor v sovjetski Rasni? Varšava 20 novembra Listi lavljajo 'z sovjetske Uk-ajine da ie v irubernlji "nhlle izbruhnil velik uoor Na čelu t®sa 'mora sfnl b!v< carisMfni Č*^n'V IPrikov Upornici imajo mnogo denarnih sredstev In jo oo-y»lnoma moderno obor Tudi Iz ■Stle Ku*fje lavllalo o uporih kmetov. Dpo-nlki so namili več uradirkov komisije za nabavo žita V Dohrujsku so kmetje Pognali v zrak tamošnie municijsko skladišče. Veg sovjetskih uradnikov je bik) umorjenih. V dobi Koroščeve ravnopravnosti Kaj nas uči zadnji izkaz Poštne hranilnice v Beogradu. Poštna hranilnica v Beogradu je pravkar objavila Izkaz stanja svojega zavoda dne 31 oktobra t. L Iz tega izkaza izhaja, da odpade čekovnih računov na Beograd 3100. na Zagreb 5027. na Ljubljano 4874. na Sarajevo 2696 in na Skoplje 696. Prečanski kraji Imajo torej 12.597 čekovnih računov, t. J. 77%. Istega dne je Imela vlog: v Beogradu Poštna hranilnica v Zagrebu v Ljubljani v Sarajevu v Skop!ju 158.4 milijonov 184.9 < 117.2 « 109.— < 23.4 « 593.— milijonov K postavki stanja vlog v Beogradu je treba pripomniti, da to ni samo denar ie Beograda in Srbije, temveč da gre tu za vloge predvsem Iz srema in Volvodine, ki spadata pod območje beograjske Poštne hranilnice. Koliko ie prav za prav vlog in čekovnih računov iz Beograda samega In Iz Srbije, o tem izkazi previdno molče. Gotovo pa je med onimi 158 mililonl. ki jih izkazuje Beoerad. nad 100 milijonov Iz Vojvodine, tako da lahko računamo, da Je med vlogami Poštne hranilnice do pol milijarde ali 80 do 90% prečanskega denarja. Kljub temu pa Je Poštna Hranilnic* mnogo nad polovico tega denarja Izposodila v Peo gradu In Srb*!!. Men generalni direktor Nedelikovlč pa kriči v svet. ksko velike žrtve prinaša Srbiia za nove pokrajine... Gornje številke najbolje doka»irei'o, kako Izgleda ravnopravnost po dveletnem vladanju SLS v Beogradu, tn sicer v času. ko je predsednik vlade •največji Slovenec« dr. Korošec... Da pa bo sramota ?e večja, si Je treba predočiti to. da dr. Korošcu do danes še ni uspelo Izvojevatl eno samcato ponižno na-dzorniško mesto v nadzornem svetu Poštne hranilnic^_ Dr. Stjepa« Srkulj - novi zagrebški žwuan Zagreb- 20 novembra Ob splošnem zanimanju prebivalstva se je danes ob 10 vršila izredna sela zagrebškega občinskega sveta, na kateri je bil izvoljen novi župan. Seji je predsedoval veliki 2upan dr. Zrelec. udeležili pa so se ie polnoštevilno vsi občinski svetniki. Dvorana ie bila svečano okrašena s cvetjem in zastavami. Po otvoritvi seje ie bil najprej verificiran mandat dr. Totha. ki pride v občinski svet kot naslednik ook. Stie-pana Radiča. Nato je bila soglasno sprejeta ostavka bivšeera župana arhitekta Heinzia. Pred volitviio župana so bili določeni še žunsnovi prejemki, ki znašalo letno 24 000 Din plače in 116.000 D:n reprezentančne doklade. Pri volitvi so dobili pri prvem g'a-sovanru kandidat nieš*?wskes:a bloka dr. Srkuli 25. kandidat KDK ing. §ur?n* 8 in kandidat dehvske skupine Krndeij 6 glasov. Pred ožVmi volitvami ie podal v imenu KDK ing. Šurina iziavo. da bo KDK glasovala za kandidata meščanskega bloka, da na ta način omogoči delazmožnost občinskega odbora in prepreči komisari'at. Pri ožiih volitvah je bilo rja*o oddanih za dr. SrkuHa 33 glasov. 12 giasovirc ie bilo praznih. S tem je bil za župana izvoljen dr. Srkulj. Novi župan se je zahvalil za izkazano zaupanje in v daljšem govoru razvil svoj prog-am. Ko ie bil objavljen rezultat volitev, je bilo izstrebe-mh 11 topovskih strelov, v cerkvi Sv. Marka pa so zazvonili vsi zvonovi. Med ovaci'ami ooč?n«klh svetnikov in navzoče publike ie vM?Vs župnn čestital dr Srčnim k izvolitv' *pt mu izročil znak županske Ča«t?. 7'ato žuoan-«?ko verižico. Seja ie bila nato zaključena. Dr Stjeoan Srkuli ie po poklicu profesor zgodovine Županoval ie več let pred inž Heinzlom in ga ie zdai zopet nasledil. _ Zasedanje Društva narodov v Berihu? Dunaj. 20. novembra, d. Kakor do-znava «Neue Freie Presse» od dobro informirane strani, se merodam diplomatski krogi bavijo z mislijo, da bi se prihodnje zasedanje Sveta Društva narodov sklicalo v Berliu. Kakor znano, je nemški zunanji minister dr. Stresemann o priliki podpisa Kel'oggovega pakta posetil francosko vlado. Decembrsko zasedanje, kateremu bi predsedoval Briad, bi nudilo francoskemu zunanjemu ministru priliko, da vrne ta poset. Pri tem bi se oziralo tudi na to. da je dr. Stresemann šele pred kratkim okreval m da se mu hoče prihraniti naporno potovanje v Ženevo. Opozarja se tudi na to. da se je Svet prejšnje čase večkrat sestal v Parizu in Rimu. Od očitev o tem vprašanju bo najbrže pad]a o priliki razgovora med dr. Stresemannom in generalnim tajnikom Društva narodov Drumondom ki se bo vršil prihodnji teden v Berlinu. Pogajanja za ureditev renaracij Psrf«, 31) nov. (pa.) Merodajni krogi t> de, da se bodo nadaljevali razgovori med Francijo, Belgijo, Anglifo In Italijo glede sestave odbora strokovnjakov za reparacij* sko vprašan ie. Kakor se govori, bodo po« vabljene tudi ameriške Zedinjene države, naj sodelujejo v tem odboru. Živahna seja ljubljanskega občinskega sveta Dolga in napeta razprava o oddaji del za razširjenje elektrarne. - Oddaja je bila odobrena z veliko večino LJubljana, 20. nevembr«. Na danaintf soji občinskega sveta, ki jo ie župan dr Puc otvoril ob 5. uri. se k o prvi točki dnevnega reda vnela živahna, mestoma telo ostra debata. Na razpravi Je stalo poročilo o povečanju mestne elektrarne. Načetaik upravnega odbora elektrarne obt. svet Orehek k uvedel r&zpraro z daljšim porcčškmi, v kaiterem je navajal: Sedanji rektor kil. dr. Vidmar k predložil mestni občini ljubljanski 11. februark t. L spomenico o e!ektr:fikaC5ji mesta LJubljane. V spomenici opozarja, da LjubBana nazadnje in da kaže itatisfeika prebivalstva sliko, ki mora prestrašiti vsakega opazovalca. V zadnjem letu je število prebivalstva naraslo k za 5 glav. Zato rabi LJubljana pred vsem industrijo, ki pa se bo mogla razviti te, ako bo smela dovolj io oene-ga električnega toka. Nujno pqfr*bno Je torej izdatno razširsti mestno elektrarno k omrežje cestne železnice. 20. marca k dr. Vidmar vložil poročilo o stanju mesta« elektrarne m o oje« razširuvi. V poštev so prišle naslednje varijante: priklopkev na Pato aU Majdftevo elektrarno v Kranju, sodelovanje i »Elektro«. postavitev novega tarbo-Zencratoria ak končno zgraditev lastne električne hidrocentrate. Občinski svet je ob navzočnosti kvalaiicirane večine soglasno 9prejel predlog finančnega odseka, da se najame posojilo 20 m\-Itfomov dinarjev za razširjenje elektrarne. Vodstvo mestne elektrarne se k odločijo, da postavi en turbogenerator za 5000 ks. Ponudbe k vložilo osem prvovrstnh tvrdk. 6. Julija k predložil proL dr. Vidmar svoje končno mnenje glede razširjenja mestne elektrarne in obenem svoje mnenje glede oddaje dela. Najnižja ponudba k bila 6,890.000 Din. najvišja pa 8,250.000 Din. Po Studijskem potovanju v »nozenis+vu. katerega sta se udeležila dva člena upravnega sveta ter mestni inžecjer Sonc in katerim se k priključiš še aniv. prof. BonceSJ, se je v zopetai seji upravnega odbora 4. septembra podrobno obravnavala vsa naprava, ki )o Je treba nabaviti u razširkok mestne elektrarne Soglasno k bito sklenjeno oddati dobave sledečim tvrdkam: I.) Parno turbino Sko-dovkn zavodom, 2.) kotla in vse zraven spadajoče naprave »Prvi brnski«, 3.) stikalne naprave hi motor generator rvrdto Brovn-Boverifn in 4.) turbogenerator Siemens-Schuckertn. Plača« bo treba v treh obrokih V formalnem ozirn se skMcnJe poročilo upravnega odbora mestne elektrarne na to, da ima upravni odbor poseben statut, ki mu daje precejšnjo avtonomijo, tako da ima značaj trgovskega podjeDja. Elektrifikacija mestne občine ljubljanske je tako nujen problem, da ga ni bilo mogoče odlašati in da bi vsako odlašanje tn zavlačevanje lahko imelo katastrofalne posledice za občino hi njeno gospodarstvo. Za>to predlaga poročilo, naj občinski svet odobri postopanje upravnega odbora in oddajo del. Živahna debata K temu poročilu se k razvila dve ari trajajoča debata. Obč. svet. dr Gregorlč k izrekel želto. naj bi v bodoče uprava elektrarna ne oddajala nobenega dela brez vednosti občmsktga sveta. Ni res. da bi se biio tako mud?lo. Jmuja meseca je biio sklenjeno, da se najame posojilo 20 milijonov za razširjenje elektrarne, danes po poj leta sklepamo o tej akciji, torej Je bilo dovolj časa. da se k zadeva spravila pred občinski svet. Govornik pogreša tudi rer.tabilitetni račun io vprašaje, ali bo tok po razširjenju elektrarne cenejši. ObS svet Likar graja postopamje upravnega odbora mestne elektrarne Tudi on pogreša ren-tabilitetm račun m podatke, po kateri ceni bo razširjen« centrala oddajala tok. Obč svet. dr Lemei kritšzira postopanje upravnega odbora ta vprašuje, zakaj se ni sklicala posebna seja občinskega sveta, če k bila zadeva res tako nujna Obč. svet. Rebeh ugotavlja, da obrt im tadn-strija zahtevata cenejši tok V nadaljnih izvajanjih brani sta'išče upravnega odbora. Obč svet. inž flustlnčič k polemizira! z Izvedeniškim mnenjem dr Vidmarja ta kritizira postojank upravnega odbora, kateremu večkrat očita »kšeftarjenle«. Obč svet. Rupnik obravnava zadevo glede oddale del, katero smatra pravilno, kakor se Je vedno doslej praktlclralo. Ko se je pod prejšnjim režimom, kateremu je predal predgovornšk Inž Gustinčič. oddajalo milijonska dela za razne stavbe, ni smela opozicija toliko govoriti, kakor dopušča današnja večina sedanji opoziciji Ostro napada mž Gustšnčiča, ker je sumničil delo upravnega odbora. L. 1voje5asno izdajal z« pruskega princa Viljema in vzbudil po svo« ji kopenikijadi pozornost po vsem svetu, je bil danes ponovno aretiran V zadniem času se je Domela udeistvoval kot pisatelj. Za časa bivanja v Berlinu je prigoliufa! nekaj posojila in zapustil dvoie stanovanj brez plačila. Žito ie bil ovaden, vendar se ie dolgo skrival, dokler ga m zasačila rt* ka pravice. Tvornica ?Me!a v zrak Pariz, 19. nov. s. Danes popoldne je z?e< tela v zrak tvornica kartona, ki leži vzhod« no od Pariza v Bois des Vincennes Po do« sedanjih vesteh i» bilo ubitih 12 oseb. Ste vilo ranjenih še ni ugotovljeno, domneva pa se. da je zelo veliko. Potres na Madžarskem Budimpešta. 20. nov. a. Davi ob 2.30 so v Erlauu občutili močan potres v smeri od vzhoda proti zapadu Sunek je trajal šest sekund ter ga je spremljalo močno pod' zemeljsko bobnenje. Švicarski letalski rekord Bern, 20. novembra (be.) Trik švicarski letalski častnik! so dosegli z letalom viški« 11000 metrov. Častniki so videli z prostim očesom vrhove PžreneJ, ki so bili oddaljeni 700 kilometrov. Častniki so zabeležiš v zraku 55 stopinj mraza. Žrebanje drž. razredne loterije Zadružna hranilnica r. z. z o. s. v Ljubljani javlja, da so bili včeraj dopoldne tzžre< bani naslednji večji dobitki: 30.0&0 Din št. 46.222. 2C.008 Din št. 112.595. 4000 Din št. 2343, 12.587, 51.742, 73.741, 74.719. S5.343. 111.543. 2000 Din dobe St. 41. 1793. 3611. 3852, 4781. 8860. 9892. 19 502. 24 066. 28.374 29 369 33387. 34.303. 35 388. 36 971. 42 387 43919, 44 803. 48 457 50712 57.373 57 9*4 58 739, 61.667. 62161 65 112. 67719 7.3 965 74 9^. 76 066 78 716. 84011. 86 678. 87 422 01 4*9, 91 532 02 520 95 373 07.05.5. 97 066 101 »35 104149 105 970. 107 943. 110.381, 111398, 112.171. 115.425 Jn 117211. Hmeljski trg Žatee. 20. novembra, h. Tendenca mlrns Cene od 1400 do 1800 K6 a 50 kg. Producen-li vztrajajo pri svojih zahtevah ter prodajajo samo za polne c«ne. Maši Kraji in ljudje Proslava 40 letnice znanstvenega delovanja profesorja Jasinskega V nedeljo zvečer se je vršila v okusno okrašeni dvorani v »Zvezdi« presrčna slav-nost. G. univ. orof. Mihajil N. Jastaskl je slavil 40-letnico svojega znanstvenega rn literarnega delovanja. Dospelo je nad 50 brzojavnih in pisemskih čestitk, ki jasno kažejo, kajk ugled uživa v ruskih in mednarodnih znanstvenih krogih priljubljeni slavljenec kot prvak med maloštevilnimi zaslužnimi slovanskimi pravnimi zgodovinarji. Po uvodni besedi univ. prof. g. dr. N. Bubnova, ki je navzočim predofil v glavnih potezah življensko delo veleugled-negia jubilarja, so bila izrečeni pozdravni govori. V imenu dekana prod. Rada Kušeja je izrazil prodekan prof. dr. A. Bilimovič slav-Ijencu voščila juridične fakultete ljubljanske univerze, za katere razvoi le toiiko storil in na kateri še vedno nadaljuje svoje velepomembno znanstveno akademsko delovanje. Vseuč. prof. dr. Metod Dolenc je govor1! v Imenu društva »Pravnika« ter uredništva časopisa »Slovanski pravnik«. Izmed nato oglašenih, po pošti prispelih pozdravov omenimo: brzojav juridične fakultete Karlove univerze v Pragi, p'sma juridične fakultete sofijske univerze, ljudske univerze v Sofiji, zastopnika pariške Ecole de drolt prof. Collineta, ruske Juridične fakultete v Pragi, pismo g. rektorja ljubljanske univerze, pisma g. dekana juridične fakultete v Ljubljani in fakultete same, presrčna daljša pisma vodilnih zastopnikov slovanske pravne zgodovine prof. S. Bobčeva (Sofija) ta prof. K. Kadleea (Praga), pisma mlajših pravnih historikov prof. M. F. Schmrfdta (Gradec), prof Dernčen-ka (Subotica). prof. Solovjova (Beograd) tn z. Šahmatova (Praga), pisma ruskih akademskih organizacij v Parizu. Berlinu, dveh praških akademskih organizacij, dveh beograjskih akademskih skupin Ln Ruskega instituta v Beogradu, pisma dveh sofijskih društev, pozdrav« akademskih ruskih zver r Zagrebu in Subotici ter akademrkih skupin v Latvijl (Riga) in Estoniji (Talin). Čestitali so še pravni zgodovinar prof. Stratonov (Berlin), znani zgodovinar prof. Klesewetter (Praga) in dragi. Vsa ta pozdravna pisma vsebujejo razen osebnih čestitk tudi podrobno oceno zaslužnih jubilantovih razprav ter visoko priznanje njegovega plodnega dolgoletnega delovanja oa področju slovanske in ruske pravne zgodovine. , T ,___ Kruta usoda, ki Je g. prof. Jastaskesra primorata zapustiti MuMeno domovino, ie seveda pretrgala malodane vse osebne stike z Rusijo Zastopniki pravme znanosti v sovjetski Rusiji se sploh nišo mogli oglasiti ker seveda niso bili obveščeni. Sploh bi bilo število došlih pozdravov nedvomno znatno večje, če ne bi bili na poti različne, pod sedanjimi razmerami neizogibne zapreke, pa tudi jubilantova skromnost. Izmed tisočerih dijakov prof. Jasinskega so bili Pri slavnosti navzoči samo trije, med njimi tudi g. prodekan prof. A Bilimovič ki se ob tei priliki spominjal nekdanr.ii lastnih izpitov pri ljubljenem, a natančnem "cfje omenil g. prof. JasinsM v zaklanem kakor vedno, presrčno šaljivem govoru da ga je ovirala ponekod pn znanstveni delovanju javna akademska pa tudi družabna dolžnost, je dal s tem samo du-ška svoji poznani. občudovana vredm skromnosti. Odtehtajo jo številne iskren čestitke onih akademskih in avmh čfflite-liev ki so s slavijencem imel. opravka in mu 'dolgujejo globoko hvaležnost baš na javnem pol u. dasi leži izven strokovnega S"ega področja g. nrof- g^gj^ Razen nekdanjih akademskih kuevskih to- Popotooma novo! Premijera pretres jjave usode deklice Iz hiše greha. Roman sirote (Rothausgasse). Po romanu Sv. Ska-raibeus. — V glavni vlo.gi GRETA MOSHEIM, Gustav FTolich, Oskar Homolka m dragi. V močrvitriu. Pod kontrolo... V salonu naslade. Cista v vsej umazani okolici. Ljubezen neizkušenega, ne-podcvanjemega srca! Ganljivo lepa vsebina! Predstave ob 4., poi 6., pol 8. in 9. Najboljši kmoorkester. - Nepovišane nizke cene! — Mladini neprimerno! ELITNI KINO MATICA varišev: prof. Spektorskega (Beograd) ln Prof. Frančeva ter prof. Kišenskega (Praga), prof. Lindemana (Varšava), prof. Flo-rovskega (Praga), prof Šmurla (Praga), prof. Sinajskega (Riga), prof. Neina (Niziza) prof. Skrinčenka (Novi Sad), prof. Kulj-ženika (Zagreb) itd. so prof. Jasinskemu čestitale tudi naslednje javne organizacije: Ruska Matica v Ljubljani m Novem Sadu, Ljubljanska ruska kolonija. Rusko zgodovinsko društvo v Pragi, ruska realna gimnazija v Hrastovcu v Slovenskih goricah, historiško-filološki razred ruskega kolegija v Pragi Zaključni, globoko iskreni govor slav-Henca je b>l proiet z vročo ljubeznijo do celokupnega Slovamstva. naše kraljevine in slovenske Ljubljane, kjer ie našel g. prof. Jasinski drugo domovino. Želel je nadaljnjega, tako uspešno pričetega procvita mladi ljubljanski univerzi in slovenskim pravnim študijam v zavesti, da bodo lahko izdatno pripomogli bodočemu kulturnemu zbližanju med Rusijo in ostalimi slovanskimi narodi. Želimo g. prof. Jasinskemu poleg srečnega srečanja s svojci, k' jih ima na Ruskem, nadaljnje plodonosno delovanje v korist slovanske znanosti in naše univerze. Vpisal je svoje ime v slovensko pravno zgodovino. Gospa Haringova Poročali smo včeraj o smrti zaslužne, plemenite Slovenke, gospe Sofije Haringo-ve, ki je umrla v Črnomlju v visoki starosti 86 let. Tiho je ugasnilo njeno zgledno življenje. Odkrita v besedah, pravična napram vsakomur v dejanjiih, poštena v svoji duši je bila vso dobo svojega življenja. Ze od zgodnje mladosti (po rodu Ljubljančanka) je bivala v Bell Krajini, najprej nekaj let v Metliki, nato v Črnomlju, in povsod se je vsakomur priljubila. Če si le enkrat govoril z njo, posebno še o narodnih zakladin, nošah itd., ti mora ostati v spominu, s kako gorečnostjo se je zavzemala za naše narodno blago, naše narodne noše in narodno umetnost sploh. Dejansko se ie tudi dolga leta trudila in zbirala širom Bele Kraitae lepe belokranjske vezenine, tako da tvori njena zbirka eno najlepših in da jo je že marsikdo prišel rad Pogledat. Ona je rešila pozabnosti marsikatero zgodovinsko in kulturno važno drob-tino Bele Krajine. Kot zavedna Slovenka tn Slovanka je bila tudi od mladosti do nedavna agilna članica vseh črnomeljskih narodnih društev. Bi'a je trdna opora CMD. Čitalnice, vneta delavka Sokola in s ponosom nazadnje tudi Jugoslovenske Matice Bela Krajina bo vzorno slovensko mamico ohranila v nepozabnem spominu. Protestno zborovanje na Bledu Kakor Je »Jutro« že poročalo, se bo v nedeljo popoldne ob 3. vršilo v dvorani Zdraviliškega doma na Bledu veliko zborovanje gorenjskih kmetov, obrtnikov in delavcev, ki bodo protestirali proti preveliki obremenitvi z novim oblastnim proračunom Za zborovanje vlada po vsem Gorenjskem veliko zanimanje. Vsakdo že doslej čuti davčni vijak in se zaveda, kako ga bodo nove obremenitve pritisnile k tlom. Pripravljalni odbor apelira na vse zavedne može, da še poagitirajo med prizadetimi, da bo zborovanje impozantno in efektno. Razni poročevalci bodo podali zelo važna poročila. Pridejo tudi državni in oblastni poslanci. Po zborovanju priredi odbor za proslavo kmečkega praznika na Bledu v vseh prostorih Zdraviliškega doma ljudsko prireditev. To bo pravi prijateljski večer vseh gorenjskih stanov. — Odbor. Škrlatinka v Sloveniji h raznih krajev prelentamo poročila, da se je začela škrlatinka v prav številnih primerih pojavljati tudi v Sloveniji. Navedli smo včeraj posebno tragičen primer iz Šoštanja. kjer sta tamošnjemu postajenačel-niku g Weingerlu umrla najstarejši sinko ta v soboto tudi soproga V naslednjem priobčujemo poročilo iz Moravč. Po naši dolini se širi škrlatinka. Pred dvema mesecema se ie pojavilo prvo obolenje. Od takrat pa obolevajo otrod vedno bolj in bolj za to opasno boleznijo. Pred 14 dnevi je avto odipeljal 8 otrok v bolnico Cuje se, da je zopet več otrok sumljivo bolnih Prvi primer Skrlatinke ie bil v Moravčah, naslednji pa so se pojavili po vaseh: Dole, Dobrava. Cešnjice, Sp. Pre-kar, Dešna itd. Ker leže te vasi v nasprotnih smereh od Moravč, ie sigurno, da se otroci okužijo v šoli. Žalostno je, da se otroška kuga tako širi. Ker se ie bolezen že tako razpasla, ni dovoli da so 8 otrok odpeljali v bolnico: drugi — morda že okuženi. — pa mirno hodijo v šolo. Tako n. pr. so iz neke hiše odpeljali deklico v bolnioo, na vrata nabili napis, da je vstop prepovedan, istočasno pa Je bratec bolne deklice prihajal v šolo. Bog zna, koliko otrok je že okuženih! Priporočamo zdravstvenim oblastim, da ukrenejo vse, kar je v njihovi moči, čita-telje pa ponovno opozarjamo na navodila Higijenskega zavoda v Zagrebu, ki smo jih pred tednom priobčili v »Jutru«. Regulacija Ljubljanice in Barjani Velespoštovani gospod urednik! Z ozirom na poročilo v nedeljski številki Vašega cenjenega lista o krivičnem očitku s strani gospoda poročevalca v ljubljanski oblastni skupščini, da glavni odbor za obdelovanje Barja ni pokazal dovoli razumevanja za vprašanje nadaljevanja regulacije Ljubljanice, Vam pošilja podpisani glavni odbor prepis dotiČnega dopisa na ljubljanski oblastni odbor s prošnjo za objavo, d* bo sodila javnost, osobito pa prizadeti Barjani sami, da li je sedanji glavni odbor pokazal dovoli razumevanja za to vprašanje, predvsem pa. da II le storil svoio dolžnost z ozirom na gospodarski položaj Bar-janov in na njihove interese. V polnoštevilno obiskani seji dne 3. t. m. je namreč sklenil glavni odbor soglasno, tedaj z glasovi vseh navzočih članov, sledečo resolucijo: Glavni odbor za obdelovanje Barja, kateremu glasom zakona z dne 23. avgusta 1877. Kranj. dež. zak. št. 14 in zakona z dne 1. avgusta 1906. Kranj. dež. zak. št. 16 pristoja izvršitev regulacije Ljubljanice in Grubarjevega kanala, je vzel na znanje poročilo svojega načelnika g. Andreja Kneza o uspehu ankete, ki jo je sklical ljubljanski oblastni odbor za dan 27. oktobra t. 1. Ugotavlja, da je to anketo že ponovno predlagal nerodajnim činiteljem, osobito velikemu županu ljubljanske oblasti, nazadnje z dopisom z dne 14. januarja 1927. št. 13. in tudi ljubljanskemu oblastnemu odboru dne 14. novembra 1927 s poročilom št. 363, s katerim je predlagal, da prevzame ljubljanski oblastni odbor v tej zadevi inicijativo Kljub temu glavni odbor za obdelovanje Barja ni bil povabljen k tej konferenci, marveč le njegov predsednik ad personam. Glavni odbor z veseljem pozdravlja sklep ljubljanskega oblastnega odbora, da prevzame skrb zaradi nadaljevanja in dovr-šitve regulacijskih del v Ljubljanici in Grubarjevem kanalu. Smatra pa, da bi bila tu v prvi vrsti poklicana država, da izvede ta regulacijska dela. osobito na reki Ljubljanici, ki jo je smatrati kot plovno reko. Ta dela bi se morala zvršiti iz naslova reparacij, ker ie baš voina kriva, da se niso že davno dovršila s prvotno predvidenimi sredstvi, in da se ie povzročila vsled nedovršitve precejšnja škoda pri že zgrajenih napravah. Zahteva, da se dovrši regulacija Ljubljanice na račun reparacij. ie tem bolj upravičena ako se vpo-števa. da se bodo na isti račun zgradile celo nove pristaniške naprave ob Savi v Beogradu Vsekakr*r ne smatra glavni odbor za obdelovanje Barja z ozirom na iz temelja spremenjene prilike več obvezna določila paragrafa 2 zakona z dne 1. avgusta 1906 o višini prispevka barjanskih interesentov k stroškom regulacije Ljubljanice in Grubarjevega kanala v iznosu 33 %. ter odklanja tozadevne obveznosti kot pretirane. Ker poteka poslovna doba sedanjega glavnega ptfiora in ie v teku že postopek v svrho izvolitve novega glavnega odbora za prihodnjo šestletno poslovno dobo. Je sedanjemu glavnemu odboru težko, obvezno sklepati o višini prispevka k stroškom za nadaljevanje in dovršitev regulacijskih del na Ljubljanici. Izjavila pa z ozirom na Kulturni pregled Narodno gledališče v Ljubljani Ljnblianefca drama. Začetek ob 20. uri. Sreda, 21.: Zaprto. Četrtek, 22.: »Herman Celjski«. B. Petek, 23.: Zaprto (generalki). Sobota. 24.: *2ivi mrtvec«. Premierski abonma. Nedelja, 25. ob 15.: »Dobri vojak Svejk«. Izven. — Ob 20.: >2ivi mrtvec«. Izven. Ponedeljek, 26.: »Romeo in Julija«. D. l jubljanska opera Začetek ob pol 20. uri. Sreda, 21.: »Boccaccio«, opereta. C. Četrtek. 22.: »Oedipus rex«. Iz komične opere. D. Petek, 23.: «Zaljubljen v tri oranže.> Premierski abonma. Sobota, 24. zaprto. Nedelja 25.: »Aida<. Izven. Ponedeljek, 26.: Zaprto. Mariborsko gledališče Začetek ob 8. zvečer. Sreda, 21.: Zaprto. Četrtek, 22.: »Jesenski manever«. B. Gostovanje gdč. Ltibejeve. Petek, 23. zaprto. Sobota, 24 ob 20.: . Premiera. h ljubljanske gledališke pisarne. Sup-pejeva opereta «Boccaccio» se poje v ljubljanski operi v sredo 21. t. m. za abonente rfnia C v običajni zasedbi pod taktirko ka-pelnika g. Balatka. _ V četrtek 22. t. m. se vprizori Novačanova historična drama cHer-man Celjski*. Glavno vlogo igra g. Levar, režijo ima g. prof. Šest. Slovanski teden v ljubljanski operi. V prihodnjem repertoarju naše opere in to od 30. novembra do 9. decembra so na repertoarju Izključno operna dela slovanskih opernih komponistov. Izvajala se bodo sledeča dela: Risto Sa-vin: Lepa Vida, Ivan pl. Zaic: Nflcola Subic Zrintjski, Bedrich Smetana: Prodana nevesta in Dalibor, Prokofjev: Zaljubljen v tri oranže. Rimski Korza.kov: Boris Godunov in Stravin-sky: Gedipus rex. Za po-set opernih predstav v teh dneh je dovolila gledališka uprava poseben popust in sicer tako. da lahko kupi vsak po-setnik našega gledališča pri dnevni gledališki blagajni en blok. ki stane 10 Din. Na podlagi tega bloka lahko kupi pri petih predstavah od 30. XI. do 9 XII. vstopnice za posamezne predstave s 30% popustom na vse sedeže. Proslava 10fl letnice smrti Tolstega v ljubljanski drami. V sobota 24. t. m. ob osmiii zvečer bo v ljubljanski drami premijera Tolstega tragedije «Živi mrlveo. To delo je bilo pred šestimi leti tudi pri nas vprizorjeno z največjim uspehom. Vlogo Fedje igra letos g. Rogoz, njegovo ženo Lizo ga. Nablocka, ciganko Mašo ga. Medvedova. Režijo ima g. ravnatelj Golia. Koncert praske Akademske Filharmonije v Ljubljani V soboto. 24. t. m. bo koncertirala v uni-onski dvorani Akademska Filharmonija iz Prage. Na programu ima vseskozi češki spored _ kompozicije Smetane, Fibieha in Dvoraka. Povsod, koder so doslej filharmo-niki nastopali, so imeli velik uspeh. Beograjska kritika je poročala o koncertu s posebno hvalo. Ugleden beograjski dnevnik je priobčil naslednjo oceno: Orkester je značilen že po svoi'1 sestavi: vsi orkestranti so mladi in nepoklicni muzi-ki. Filharmonija pa ni mlada samo po letih članov, ampak tndi po letih svojega obstoja. Ustanovljena je bila šele 1. 1923. Kdor ve, kako težko ie spravit? vkup ogromen aparat filharmoničnega orkestra in ga disciplinirati, se bo čudil veliki solidnosti praške Akademske Filharmonije. Njihov dirigent ing. O. Kozel je zelo vesten in vpliva na orkester jako pobudno. Zopet smo slišali v koncertni dvorani krasne zvoke češke glasbe, Smetanovi fcim-fonični skladbi «Višehrad» in v Mariboru, lo» j alno preklicu jem vse obdolžitve, ki sem jih v svojih letakih z dne 15. julija in 10. oktobra 1927. očital Zvezi slovenskih za* drug, oziroma članom njenega načelstva ter ravnatelju Franu Trčku in izjavljam, da je Zveza vršila samo svojo revizijsko dolžnost. Obenem se jim zahvaljujem, da so umaknili tožbo. Ljubljana, dne 20. novembra 1928. 2144 IVAN MRMOLJA. rž o c * z v * / llfiON C Riliit najboljše, najtrajnejše zato najcenejše' vzel vodstvo Filharmonije ing. Otokar Kozel, ki dirigira tudi njen ljubljanski simfonični koncert. Koncert se vrši v sobota 24. ob 20. v Unionski dvorani in so vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni. - čerinov simfonični koncert v Ljubljani V ponedeljek se je vršil v velilki dvorani hotela Uniona v Ljubljani koncert muzike dravske divizije ped vodstvom višijega kapelnika dr. Josipa Čer ima, s sodelovanjem muzičarjev mariborske voljne muzike ter Onkestralnega družit v a Glasbene Matice v LJubljani. Koncert ni bul obiskan, kakor je bila dosedaj navada pri koncertih muzike dravske divizije, dasi Je nudil program dosti zanimivih točk, predvsem tu sicer že izvajano, a vendar zanimivo Paunovičevo juigo-sk»vetnsko simfonijo ter C. Framckove simfonične vanrjacije za klavir in orkester. Patmovičeva simfonija ofcdeflava jako karakteristična temata, Je pa formeIno in instramentatao neekonomična, kar Je pri takrat 20-lertnemu skladatelju le naravno. Vzlic tem napakam mudi dokaij pestrosti im vzbuja upravičeno obžalovanje nad nenadno in vsekakor preTaoo smrtjo velenadarjenega skiadaitelja. Skladba Je zelo obsežna ta tabo rekoč sutojek-ttvnt tepoved skladatelja Posvečena Je dr. Če-rkra, ki se Je vanjo temeljito pogilOMI ter k> zaokroženo podal. Orkester, ki Je bil za naše razmere Jako dobro zaseden, je bil do potankosti naštnrdiran in Je vemo sledil dirigentu. Pri Franckovih variiac»ah ie sodelovala p!a-rtstind* gdč. Jadvtea PožeoeJova, učenka Blati- Domače vesti * Napredovanje učiteljev. Ministrstvo prosvete je pomaknilo v višje skupine veliko število slovenskih učiteljev in učiteljic. Večina je napredovala v 4. skupino II. kategorije, precejšnje število pa tudi v 3. skupino II. kat. * Zakon o državljanstvo naše kraljevino. »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v 109. številki zakon o državljanstvu kraljevine Srbov, Hrvatov ln Slovencev. * Zdravniki proti političnim preganjanjem. Oblastna organizacija zdravnikov za Dalmacijo je sklicala miinulo nedeljo skupščino, na kateri je sprejela ostro resolucijo, ki obsoja vsak poskus premešče-nja in šikaniranja zdravnikov iz političnih razlogov. * Sprejem v naše državljanstvo. V državljanstvo naše kraljevine sta sprejeta: učitelj Franc Sancin v Ptuju in čevljar Ivan Berlot na Bledu. * Ultlmatum splitskih Orjunašev beograjskemu vodstvu. V Splitu se je predvčerajšnjim vršila seja izvršilnega odbora Orjune za Dalmacijo. Hercegovino in Črno goro. Seje se je udeležilo 53 delegatov. Kakor znano, je v oblastnem odboru Orjune po proslavi prebitja solunske fronte nastal razkol. Na eni strani so bili člani Orjune, ki so zagovarjali orijentacijo KDK, na drugi strani pa oni, ki so zagovarjali beograjsko orijentacijo Eno in pet-set delegatov je izglasovalo zaupanje predsedniku oblastneoa odbora dr. Bulatu, le dva delegata sta se izjavila za beograjsko orijentacijo. Ko se je seja še vršila, je iz Beograda prispela brzojavka, da so iz Orjune izkljčueni vodja vojvodinskih Orjun Jevdjevič, predsednik dalmatinskih Orjun dr Bulat in predsednik slovenskih Orjun Grbber; obenem se razpušča splitski odbor Orjune ter imenuje za Komisarja Luka Jurkovič. Clanl oblastnega odbora tega sporočila niso vzeli na znanje, pač pa so generalnega tajnika Orjune Dlmitrije-viča pozvali, da v štirih dneh umakneta odlok, ker bi sicer dalmatinska Orjuna po-novno prevzela vodstvo vseh Orjun v naši državi. * Beograd mora vrniti Dubrovniku listine. Oblastna skupščina v Dubrovniku je odobrila uredbo o ureditvi in čuvanju občinskega arhiva in pečate v Dubrovniku ter sprejela predlog poslanca Gnječa, naj se Srbska akademija znanosti v Beogradu pozove, da vrne 5000 starih listin dubrov-niškega arhiva, ki po saintgermainski pogodbi pripadalo Dubrovniku, ne Beogradu * Prošnja pristašem SDS. Našega starega somišljenika, katerega ime in bivališče je v mariborskem oblastnem tajništvu SDS vsakomur na razpolago, zasleduje že leto dni težka usoda. Gospodarske prilike so ga, kakor marsikoga drugega, prisiMle, da je moral opustiti svojo obrt: kljub vsem naporom se mu dozdaj ni posrečilo najti primerno zaposlenje, da bi mogel preživljati sebe, ženo in dva otroka. Nedavno so ga še deložirali in je moral svoje pohištvo zložiti na kup v nekem skladišču. Te dni ga je zadela še nadaljnja nesreča, da je v skladišču nastal požar, ki mu je še to malo pohištva, kar je imel, deloma uničil. Siromak je danes brez vseh sredstev. Bliža se zima, ki ga bo zasačila v najhujši bedi. Prosimo vse cenj. somišljenike in prijatelje. ki jim je to količkaj mogoče, da zberejo in pošljejo za siromaka prispevke in sicer na naslov: Janko Grivec raviatelj Okrajne posojilnice v Ormožu. — Obhst-na organizacija SDS v Mariboru: dr. Li-pold, 1. r. predsednik. * Himen. Poročil se je v Tuzli g. Ing. dr. Sveto?ar Jankovič, sin ljubljanskega pravoslavnega prote Dimitrija Sv. Janko-viča z gospodično Daro Stokanovič iz KINO IDEAL Premiiera! Prvič v LJubljani! Izvrstna filmska komedija o mo-žn, kd pustil čuvati svojo ženo drugemu možu! Veselo! Zabavno! V glavni vlogi AGNES ESTERHAZY Ia dragi. Predstave ob 4., pol 6., pol 8. hi 9. ugledne družine veleindustrijalca Pere Sto-kanoviča iz Tuzle. Bilo srečno! * Poroke. V nedeljo, dne 18. L m. »e le v Murskem Središču poročil g. Slavko Pečenko, žet uradnik, z gdč. Angelo Čimer, manovo. — V Gradacu v Beli Krajini ; ta se poročila g. Toni Šušteršič in gdč. Mid Kambičeva. — V Ljubljani se je poročil bančni uradnik g. Stanko Zilič z gdč. Mal-čl Pečnikovo, uradnico Poštne hranilnice, hčerko trgovca in posestnika Alojzija Pfč« ni!ka v Stožicah. Bilo srečno! * Srebrno poroko sta 17 t. m. praznovala v Komendi g. Valentin Zavrl, bivši nadit-čltelj v Begunjah pri Lescah, in njegova soproga Avguština, g. nadučitelj pa poleg tega še 45 letnico, odkar Je bi! nastavljen kot učitelj Želimo obema, da bi dočakala še najmanj zlato poroko! F" PRIZNA najboljša ofrlačiia on najnižjih cenab nudi renomirana tvrdka J« Maček Ltublana Aie'<«androva c. 12 • Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl po kratki in mučni bolezni v 22. letu starosti g. Sandi G j u d, sin uglednega brivske, ga mojstra g. Ivana Gjuda. Pogreb bo jutri ob 3. popoldne iz Stalne vojne bolnice, na pokopališče k Sv Križu. — V Sv. Štefanu v Trebnjem le umrla ga. Frančiška Uhan, roj. Nadrih. Pogreb bo jutri ob 9. don^Hne — V Domžalah ie umrl v 66. letu starosti veletrgovec z vi-nom. posestnik g. Anton M B I i e r st Pogreb bo jutri ob 3. popoldne. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno so-žal je! • Pevski zbor učlteljstva UJU. ^rihod-nji pevski tečaji se bodo vršili: za ženski zbor 24. in 25. t. m začetek 24. t. ra. ^ 8 na učiteljišču; za moški zbor 8. in 9. decembra istotam in ob isti uri; za mešani zbor 27 . 28., 29.. in 30 decembra Koncert se bo vršil meseca Januarja. Pozivamo vse članice in člane, naj se redno udeležujejo napovedanih pevskih vaj. — Odbor. * Vsem načelstvom gostflnlčarsfclh zadrug. Na plenarni seji odbora Zveze go-stilničarskih zadrug v Ljubliani dne 15 t. m se je z ozlrom na pretirane davščine doklade 'n takse, katere se tako od drža-ve, obastne skupščine in občanskih zasto-pov vsako leto zvišavalo povzročajo s tem podraževanje blaga, poslabšanie točilne obrti in uničevanje gostilničarstva sklenilo prirediti v četrtek dne 22 t m protestni shod vsega gostilničarstva ljubljanske ob. lasti Določeno ie vse zadruge o tem obve. stiti. s posebnim naročilom da o tem 'akr* obvestite vse Vaše člane in povabite, da polnoštevilno korporarivno prldeio v LJubljano, da enkrat skupno in hrupno protestiramo proti neprestanemu prit;sVaniu z vsemi mogočnimi davčnimi viiaki na našo obrt Shod bo v Mestnem domu v Ljubljtni. Krekov trg in se prične ob 10. dopoldne Agitiraite za čim večio udeležbo. * Rusko predavanje. Jutri v četrtek dne 22. t m priredi Ruska Matica v prostorih Oficirskega doma (vojašnica v-tvvnde Mi. šiča na Taboru) predavanie profesoria na ruski iurldični fakulteti v Praži 'n člana centralnega odbora Zveze ruskih knjževni-kov in novinarjev Sergeia V Zavadskega o predmetu 'Roman in drama — Dosto-ievski in Cehov« Prot S Zavadsk' ie znan kot globok poznavalec ruske književnosti in sijajen govornik Pravnik po svojem poklicu se udeistvtre hkrati kot U-teranu kritik in uživa tudi na tem po!;u velik sloves. G. Zavadski pride v Ljubljano iz Beograda kier le z velikim nsoehorr predava! o L. N Tolstem in o gori navedenem predmetu V LJubliano prihaia prvič, da se seznani s slovensko prestolco Nastopi s svo!i»- oredavarnem nod oknl^m Ruske Matice. Začetek predavania ob 20. uri. Vabljeni so vsi prijatelji ruske literature Vstop prost • Železniškim provlrlionlstom. mlio-ščlnarjem ln Invalidom. V svrho Izstavitve -tovlh listnih železniških legitimacij za režijsko vožnjo se Imenovani opozarjajo, da morajo oddati slike od 20 dn 30 t m., in sicer: v Ljubljani stanujoči iih oddajo tam. kjer so jih oddajali vsako leto, izven Lh'b-IJane pa vsak svo?? najbližji posta?! Slike na? bodo čiste Pri'o*!f! sP rrorn radr?! cbe SeJve, najstovrtejše anterpretrnje Cesar Francka. Skladba sama ofikitle vse n en a (P* rili i ve vrline tega »očeta francoske moderno«, biia pa k ra mod okus podana premalo plastično, dasi Je v ostalem piamstrnja svoj part obvladate r tehničnem pogledu. Bila Je deležna bogatega aplavza in Je prejela Šopek. Čeprav obisk ponedeljkovega koncerta ni bU povoden, sme biti dr. Cerai tn-er-Je«, da so njegove prireditve slejkoprej priljubi:.'ene. m more mirno gleda tf v bodočnost. L. M. S. Premijera cAdien Mirnb, Izredno vesele in zabavne operete, ki obeta postati ed^m največjih «31agerjev>, bo v mariborskem gledališču v soboto, 24. t. m. Marica Lubejeva gostuje ▼ mariborskem gledališču v soboto, 24. t. m. t {Jesenskem manevru:* menda zadnjikrat. Narodno gledališče r Mariborn pripravlja vprizoritev Sv. Frančiška, nabožne igre v večjem štilu. V tej igri nastopijo velike množice ljudstva, ki igrajo zelo važno vlogo. Brei množic j« igra nevprizorljiva. Zato prosimo tem potom vse ljubitelje oderske umetnosti, ki so voljni omogočiti to delo na aaftem odra ta pomagati k čim lepšemu uspehu s svojim sodelovanjem, da se javilo ČIjb er«f# «dg- blagajn««riti narod. £!ed4fJ-S5a. BrtbredoSi vsi: moSkl. genske ln otroci T Časopisju b® objavljene, kdaj so začno vaje. Petdesetletnica smrti pesnika Rjure .Taksira ▼ Beogradu. Ljudska uuivarza v Beogradu Je prošle dni proslavila pefdč-setMuiVo = mi rti srbskega romantika, pesnika in slikar- ja G jure Jakliča O Jakliču *e predaval uradnik 'S. K. Glasnika* Milan Bogdauovic. o Jaksiču-slikarju pa književnik Milan Kaša-uin. Tečaj za literarno in glasbeno folkloro t Zagrebu. V sobo?o, 24. t m. se ntvori v Zagrebu (Marovska 10. visoko pritlič poseben tečaj za folkloro. Predavalo se bo o posebnostih naše narodne poezije in proze o narodnih š«?ah in običajih, o zgodovini in estetiki ljudske umetnosti o pesmih in plesu. Med predavatelji so n«znt>njeni dr. Nikoli Andrič. Sklftdateli Emil Adami? dr. Milovan Gavarzi, dr. Strnko Vurnik, Ivan Matetič, prof. Bajuk. Marko Tajčevič, ^hni-slav Stražnieki in Zlatko Grgoševic. Prospekti se dobe v pisarni Muzičkih tfčajev, Zagreb. Marovska 10. Koloratnma pevka ga. Tinka Vesel-Pol-la. dobra znanka ljubljanske operne publike, je letos angažirana v Gradcu, kjer poje s prav lepim uspehom. Sehnbertare svečanosti. Povodom 100 letnice ^hubertove smrti so se vršile v vpeb velikih kulturnih sodiščih E-rone te dni velike svečanosti. Najbolj so slavili Se^uber-ta na Dunaju, kjer j« bil rofen In kjer je umrl. V Parizu jo priredil svcPanostnl odbor pod pokroviteljstvom ministra Painle-vča. V Lipakom sč> no? ožil I temeljni kam^a za Srhtfbčriov spomenik. Otvoritev *ez*ve milan>ke Sra^ V Četrtek, dne 15 novembra so otvorili v Milanu zimsko sezono Seal p z Verdijevim ^Otbelom t, KatPrega je dirigiral kapelnik TOscantni- poštnl odrezek prejemanja pokojnine oziroma nezgodne rente. Železniški Invalidi ki imajo samo nezgodno rento In njihova renta ni lOOodstotna. morajo v svrho izstavitve legitimacije priložiti še zdravniško spričevalo, da so za delo nesposobni Onim železniškim invalidom, ki so že lani predložili v to svrho zdravniško spričevalo, isto letos ni potrebno. Po uredbi ima le tisd pravico do železniške legitimacije ki je bil v železniški službi najmanj 5 let Kdor predloži novo sliko, mu stara legiti maclja lahko ostane za uporabo do novega leta. Skrbite za pravočasno predložitev. — Društvo železniških upokojencev. * Na konju iz Bukarešte v Pariz. Na svojem potovanju lz Bukarešte v Pariz je piedvčerajšnjim na svojem belcu prispel na Sušak romunski konjiški oficiT Akil Bala-tescu, ki jezdi iz Bukarešte preko Beograda in Rima v Pariz. Od Beograda do Sušaka Je potoval 18 dni. Predvčerajšnjim je Balatescu prešel našo državno mejo ter odjaha! s Sušaka preko mosta na Reko. * Senzacljonalna obravnava v Osijeku. Včeraj se je pričela v Osijeku senzacijo-nalna obravnava proti Peru Andrijaševi-ču. rodom Črnogorcu, obtoženem, da je jeseni leta 1924 v prepiru, ki je bil nastal v gostilni »ZSatni bunar«, ubil hrvatskega omladinca Stjepana Veseliča. Pri obravnavi bo zaslišanih nad dvajset prič - očividcev Zanimivo je. da se bo pri obravnavi razpravljalo tudi o vprašanju krivde vojvode Lune Ivanoviča. demokratskega narodnega poslanca, ki je bil tedaj poročnik in je bil navzoč pri krvavem dogodku. * Senzacionalen samomor v Beogradu. Soproga podpolkovnika kraljeve garde Draga Leko, je preteklo nedelio izvršla samomor. V svojem stanovanju si je pognala z revolverjem svojega soproga lo-vana kroglo v desno sence Ko so nekateri oficirji, ki so slišali strel, prihiteli v stanovanje, so našli gospo že mrtvo na tleh. Motiv samomora ni znan * H?ahov vr vel -fi'm o m nihu in n egovi veliKi ljube/mi I Pride i Pride i * Izgubljeno al! ukradeno blago? V Celje se je pripeljal v ponedeljek 24 letni Iv Cizej, uslužben v trgovini svoje sestre Rože trgovke z mešanim blagom v GrajsU vasi, z namenom, da nakupi več raznega blaga za domačo trgovino. Ko Je potrebno blago nakupil in ga naložil na svoj odprti dvovprežui voz. je počasi pognal po Ljubranski cesti proti domu Ura je bila pol 6 in je legla na mesto že trda noč Mladi voznik ie med enakomerno vožnjo najbrže nekoliko zadremal kajti ko je pogledal v Št Petru v Sav!n'ski dolini nazaj na voz ie presenečen opazil da so mu zmanjkale med vožnjo 50 kg težka vreča soli, vredna 130 Din. in 2 železni šted Ini-kovi plošči, vredni !50 Din. Fant Je takoj po prihodu domov zasedel ko4o in se odpeljal proti Celju iskat izgubljeno bago Kiiuh močni luči pa ni našel o izginulih predmefh nobenega sledu, dasi bi se morala vrečn pr! p?dcu na cesro. če b; 'O bil res izgubil raztrgati in bi mora! rodeč železnih plošč nedvomno čuti Zaradi tegs fsnt sumi da mu ie omenlene predmete nekdo med vožn:o prav na tiho In strokovnjak n ukradel • Vlom v ameriški konzulat v Zagrebu V nedeljo ponoči ie bi! v Zagrebu izvT^tn vlom v uradne prostore konzulata Zedinje-nih držav Saverne Amerike Vlomilci so z vetrihi odprli vrata v uradne prostore vlomili v pisalno mizo generalnega konzula in odnesli več sto dinarjev gotovine ter nekai spisov Kal so vlomilci iskali v konzu'atu ni jasno Ce so iskali dolare potem pač niso pr šli na svoj račun Morebiti bo preiskava razjasnila namero vlomilcev. hu M 0 m B g * Aretacija kotorskega poglavarja. V Velikem Bečkereku je policija aretirala Zivka Topiča, rodom iz Srbije, ki !e bil imenovan za kotarskega poglavarja v Bač-ki Topič se Je v zadnjem času bavil z nabiranjem izseljencev in le bil tudi šef nekega izseljeniškega urada. V gostilnah Je nagovarja! siromašne seljake, naj vse prodajo in naj se izselijo v Ameriko, kjer se mnogo lažje živi. Policijski agent je Topiča aretiral Le-ta mu je ponudil zadostno svoto. če ga izpusti, a agent ga je kljub temu odvedel v zapor. * Svatovščina, ki traja teden dni. Iz Novega Sada poročajo: Sedai. ko so opravljena poljska dela in Je končana tudi trgatev. se pričenjajo razne »lave« in svatov-Ščine. Dzites se svatbe s;cer redko vrše po stari navadi, ko so svatje ostali skupaj po deset dni. vendar se v bogatih kmečkih hišah še vedno pazi n3 renomč in*sc ne varčuje z denarjem. Te dni se je v bližnjem selu Odžaci vršila svatba bogatega posestnika Andreja Maja, na katero le bilo povabljeni tristo gostov. Kakor coroča neki kurijozni statistik, so lačni in žeini gostie na tej svatbi konzumiraJi štiri teleta, 25 puranov. 40 kokoši. 60 pišk, enega vola. so na,]!ažitf pot, po katerem prihajalo klice bo lezni v naše telo Da se zavarujete pred raz dorndm delovanjem kbc, kii povzročajo raene in fekcile. kater nahod. infIu«i«o in drugr nevar a< taf»kctt»ke bol sena. morafl« ni r»«»ret pari r«4na le«MWi «ktwne pitanega prefiča, 150 kg leniha, 3 hektolitre piva, 12 hektolitrov vina, ogromno število steklenic finega vina in žganih pijač, 50 tort 3000 smotk, 700 skodelic kave, 300 krožnikov slaščic ter ogromno množino peciva. In vendar se najedo še ljudje, ki trde, da v Jugoslaviji ne teče med Ln mleko. * Vlom v okrajno sodišče. Kakor poročajo lz Karlovca, je bil te dni izvršen v podstrešje okrajnega sodišča v Krnjaku drzen vlom. Tatovi so odnesli mnogo pušk, revolverjev in pištol, spravljenih kot oor-pora delieti v skupni vrednosti nad 50.000 Din. Orožniki so marljivo na delu, da iz-slede vlomilce. * Atentat na obmejnega poročnika. V Baških Bregih pri Somboru je bil v soboto ponoči izvršen atentat na poročnika obmejne straže Dragotina Mandiča. Ko je poročnik, kije imel nočno službo stopil na dvorišče, je nenadoma počil strel, ki ga je zadel v levo ramo. Skočil je nazaj v sobo po revolver, atentator pa je medtem že izginil Dognaio se je, da je atentat izvršil Sima Gavranovič, obmejni vojak, rodom iz Bosne. Pri zaslišanju je izjavil, da Je streljal na poročnika radi tega, ker Je poročnik kaznoval njegovega tovariša. R§.W*HTL£RA nssio« tria, Mfc. ans^Ki muMiljk JIM' Vilharjeva eeata za Glav kol.. Kralja Petra trg H. Miklošičeva i-esta 4 Tel 2820 * AH še nimate nove številke ljubljanskega humorisJčnega 14 dnevnika »Sko-virja«? Naročite se ali kupite! V zalogi so še vse doslej izdan« številke, ki se do3& po znižani ceni 2 Din komad, dokler bo zaloga trajala. 160 * Pri želodčnih In črevesnih boleznih pripomore uporaba prirodne grenčice »Franz Josef« k dobri prebavi, prebavni organi postanejo zopet sveži ter na ta način lahko dovajajo hranilne snovi v kri. Zdravniki priporočajo grenčico »Franz Jo- posebm onim ljudem, ki nimajo prilike se gibati. Dobi se v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. * Trgovski sotrudnikl v Ptuju bodo priredili plesno šolo pod vodstvom prof. Jurka i5rijave sprejema do 24. t. m. g. Mohorič, trgovec. Prva plesna vaja v nedeljo 25. t. m. # 2143 Iz Liubliane a— V društvu »Soča« bo predaval v soboto ob pol 9. zvečer v salonu »Pri levu« prof Josip Bačič o vtisih s potovanja po Južni Srbiji in Črni gori (nadaljevanje in konec.) Kakor smo se zadnjo soboto pre. pričali, ie bil prvi de! tega predavanja zelo zanimiv in interesanten Zato želimo, da se udeležite tudi tega predavanja vsi. ki ste bili pri prvem, ter da prlvedete s seboj še druge člane in prijatelje. Začetek ob do! 9. zvečer. Vstop prost. Vabimo k obil-•li udeLžbi. u— Akademik Je 19. t. m. Izgubil ak. tovko s skriptami in indeksom Najditelj naj io odda proti nagradi vratarju univerze. u— Srpska knj"ževna zadruga. Knjige XXXI. kola so dospele in se že dobijo pri ■»overjeniku Vladim ru Kravosu. palača Delavske zbornice, vhod iz Čopove uiice, druga vrata. Sprejemajo se tudi novi naročniki u— Merkurjev Jour Hx bo danes v sredo 21 t. m v novem salonu restavracije pri Mikliou v Kolodvorski ulici po 20. uri. Vabimo vse člane in prijatelje društva, da se udeleže tega društvenega večera. Med drugim bodo na sporedu kratko predavanje, oetje godba in šaljive točke. OdboT. 2142 u— Hišne posestnike v Ljubljani opozarjamo. da bo davčna administracija v času od 22. t. tn. do 15. decembra t. 1. sestavljala nov kataster zgradb, ki ga predvideva _č!en 38 novega zakona o neposrednih davkih. Dne 22. 23 in 24. t. m. pridejo na vrsto naslednje ulice. cz. ceste: Aleksandrova cesta, Ambrožev trg. Apihova ulica, Aškerčeva cesta, Ažbetova ulica. Barvarska steza, Bežigrad, Bleivveisova cesta. Bogisi-čeva ulica, Bohoričeva ulica, za Bolnišnico. Borštnikov trg, Breg. na Brvi, Cankarjevo nabrežje, Cegnarjeva ulica. Cerkvena ulica. Cesta dveh cesarjev. Cesta 75, 104, 105, 107 in 10S za artiljerijsko vojašnico, Cigaletova ulica, Ciril-Metodova ulica, Ccjzova cesta. Čevljarska ulica Mala in Velika Čolnarska ulica Čopova ulica. Črna ves, Dalmatinova ulica, Dobri-lova ulica. Dolenjska cesta. Domobranska cesta, Dunajska cesta in hiše brez številke ob tej cesti. Dvofakova ulica. Dvorni trg, Emspielerjeva ulica, Emonska cesta, Erjavčeva cesta. Frančiškanska ulica, Pr!-škovc, Gajeva ulica, Galievica in Gaiusovo nabrežje. Hišni posestniki, iz navedenih ul c in cest naj se 22.. 23. ali 24. t. m. med 8. in 13. uro osebno zgiase pri davčni administraciji v LJubljani (Breg št. 6). V primeru, da je hišni lastnik zadržan ali odsoten, naj pooblasti kakega namestnika, ki ga bo zastopal. Pooblaščencu mora bit: zgradba dobro znatia. Zelo priporočljivo jc. da prineso hišni posestniki stavbne načrte dotičnega poslopja ali pa kake druge skice s seboj, v katerih so označeni vsi hišni deli. Kdaj se bo v-ršil popis hiš v ostalih ulicah in cestah, bomo objavili prihodnje dni. u— Milijonske poneverbo. Ugotovilo se je. da naseda naše ljudstvo dobro masklra-n*mu zločincu in »oltufu. ki oslepari slo-vsnski narod vsak dan najmanj za 3 milijone dtoarjov. StraSne Številke posebno v naših kritičnih časih! Žal, se dsslej ie ni posrečilo, da bi ga prijeli. Prosimo vse, ki jim je do b!agra n:5cga ljudstva, nai sodelujejo pri tej akciji, ki gre za tem, da tega zločinca razkrinka in ga napravi ne- Daaes velika preintjerat Lya Mara v ffeoa duhovitosti, ftubavi Ia stnefaa »MARJETA'- Pred Lovit Lerch. Režija Fridricb Zelnik Popolnoma novo! Prvič v Ljubljani 1 Ob 4., H 8. in 9. uri KINO »DVOR«. Telefon 2730 škodljivega. Tudi vi lahko sodelujete. V nedeljo dopoldne ob četrt na 11. se bo vršil po ljubljanskih ulicah manifestacijski sprevod, nakar bo ob 11. v veliki dvorani Uni-ona zborovanje. o— Policijski drobiž. Neka Jera je pred-snočnjim nenadoma začutila veliko hrepe. nenje po zimskih cvetlicah. Odšla Je na vrt Petra Z., pobrala mu za okrc-g 500 Din cvetlic v posodah ter jih odnesla Bila pa je pozneje izsledena ln aretirana. Aretirana sta bila nadalje v mestu tudi berača Ivan P. in France Š.. ki sta nadlegovala pasante na ulici. V ostalem so bili prijavljeni naslednji dogodki: 1 tatvina svetilj-ke, 1 poneverba, 10 primerov razgrajanja, 1 printer sovodstva. 1 primer nedostojnega vedenja v Javnem lokalu, 2 prestopka obrtnih predpisov, 1 posest orožja brez dovoljenja, 3 prestopki obrtnih predpisov io 10 prestopkov cestno policijskega reda. n— Prijeta mladiča. Pred nekaj dnevi sta pobegnila od doma v Ljubljani dva mlada ciijačka 15 letni Rajko Pogačnik ter 14 letni Marjan Lazar, ki sta se naveličala šole ter jo mahnila na pot v širni svet. Včeraj je prejel ljubljanski magistrat telefonično obvestilo iz Brinja na Hrvatskem, da so mlada popotnika tamkaj prijeli. Dečka so poslali v spremstvu s prvim vlakom nazaj v Ljubljano. M k'avževa darila * IS % popastom prodaja do šnkf. 5. It. t L trzervma z urami, zlatnino, srebrni no in Vuvefi IVAN PAKIŽ — LJUBLJANA, Pred Škofijo 15. 13547» u— Še mokro perilo nI varno pred tatovi Posestnici Franji Perko v Sv. Jerneja ul. št 7 je neznan tat 18. t. m. ponoči odnese! iz vrtne lope šest srajc, več brisač in robcev v skupni vrednosti 600 Din. u— Slaba kupčija. Slikar Lojze Povhe s Tržaške ceste je izdelal okrog 100 slik šaljive vsebine, od katerih je izročil 75 komadov nekemu Z., da jih proda po raznih gostilnah in kavarnah po 5 Din komad. P. je slike srečno prodal, z izkupičkom pa neznanokam pobegnil. Oškodovanec je prebrisanega razprodajalca prijavil in ga zasleduje sedaj po!icija. n— Klobuke popravlja, čisti, barva, lika, preoblikuje Mirko Bogataj. Ljubljana Stari trg 14. 25 3 Iz Maribora Za praška akademike bo v nedelio P;ema!o prostora v mariborskih hotelih. JCiiga prosi vljudno nar<>due družine, da bi dale gostom prenočišča v svojih stanovanjih. Kdor je za to pripravljen, naj javi podpredsedn ko JChge dr. Rei^manu na telefonsko številko 99. a— Smrt ponesrečenega tesaria. Včeraj je umri v mar.ix>rski bolnici 45leini tesarski pomočnik Ivan Kukovec. zaposlen Dri tesarskem mojstru Potočniku v Mežici. Mož je žrtev tragične nesreče V nedelio ga je namreč povozila rudniška železnica v Mežici in mu odrezala obe nogi Mežiški rešilni oddelek ga je takoj odoeljal v mariborsko bolnico, kjer pa je mož podlegel poškodbam. a— Nezgoda. V Cirkovcih !e 361etnenw mesarju Mak. u Koržetu na lovu eksplodira: naboj v roki ter ga ranil v roko — Tletni sin kanclista Pupisa se je doma pri igranju ponesrečil da ie moral po zdravniško pomoč v bolnico. BM tonu?! $mm li£1.t a— Ponesrečen motocikllst. Ključavničarju Leopoldu Fluherju se je včeraj, ko se je vozil z motorjem proti Teznu, primerila težka nesreča. Ko je dospel v bližino delavske pekarne, se je znašel v takem položaju, da ie bila nesreča neizogibna. Na eni strani hiša. na drugi kup gramoza, Za kupom pa preko ceste avtomobil nekega trgovskega potnika. Fluher je zavozil v gramoz ter se poškodoval po glavi in nogah. Tudj motor ki je bil izposojen, je močno poškodovan. Ponesrečencu je prihitel na pomoč neki mehanik, ki stanuje v bližini, ter ea cdprenrl n a reši mo postajo. Avtomobilist. ki je zakrivil nesrečo, se je naglo odpeljal. a— Tatvine koles so r.oet na dnevnem redu. Včeraj je bilo ukradeno neko kolo iz zdravniške oredso.be. uslužbencu mestnega električnega podjetja G3jšku Da je predrzen tat odoeljai kolo celo iz veže okrožnega sodišča. Iz Celia e— Razdelitev štipendij trgovca Kolenca. Pretekli petek je imel kuratorij u tanov trgovca Antona Kolenca v Celju «ejo, na kateri ie razdelil 72 srednješolcem štipendije v višini od 100 do 150 Din Za podelitev je prosilo 80 dijakov; 8 iih Je bilo odklonjenih. Štipendisti posečajo tukajšnjo državno realno gimnazijo, obe meščanski šoli in dvorazredno trgovsko šolo. Kar se tiče prosilcev z izvenceijskih srednješolskih zavodov se te moglo ozirati samo na one. ki so doma iz gornjegraiskega okraja. e— Vandalizem. V noči od 17 na 18. t. m. so neznani ziikovci v Gaberju ob Glavni cesti nasproti cerkve sv. Maksimilijana izruvali dvoie dreves vsajenih šele lani po tukajšnjem Olepševalnem društvu, in ju vrhu tega tako skrivili, da nista več za uporabo o— Obrtno nadaljevalno šolstvo v Celju. V novem šolskem letu 1928-39 obi kuje cdjsko obrftin nadaljevalno šolo 330 vajencev in 93 vaienk skupaj 423. Od teh odpade na mesto Ce!!e 324. na celjsko okoliško občino 8«. na teharsko 1! in v Liu-bečno 2 Po narodnosti Je Slovencev 4^5. Hrvatov 9. Srhov 6 in 3 Nemci. Po vero- Izpovedanju za 416 rimsko-katolikov. 6 pravoslavnih hi 1 luteran Pnuk se vrši v 9 moških in 3 ženskih oddelkih in sicer v 2 pripravljalnih petih I. razredih, v štirih II razredih ta v enem UL razredu (moškem). Iz Kranja r_ Spominska slavnost. V nedeljo so odkrili ob lepi udeležbi meščanstva na poslopju sirotišnice, ki jo vodijo šolske sestre. spominsko ploščo umrlemu dekanu g. Antonu Koblarju Pokojniku v spomin sta govorila med drugimi bivši deželni poslanec g. P?ber in prof dr Zontar. r_ Iz obrtnega gibanja. Prevoznik Leo» pold Lenardič si je nabavil avtobus z 12 sedeži Med kranjskimi avtotaksiji je io prvi omn'bus. r_ Iz seje okrajnega cestnega odbora. Pietekli ponedeljek je obravnava! okrajni cestni odbor proračun za leto 1929 Seje sta se udeležila tudi zastopnika mestne občine župan g Ciril Pire in obč svetovalec Makso Fock Cestni odbor je obdržal 'an-ske doklade neizpremenjene t. j. 300% doklade na državne direktne davke, izvz-Jin-ši najmarino, ter 25% doklade na davek, ki ga plačujejo podjetja, obvezna polagiti račune. Važen Je bil sklep, da se končno uredi Kolodvorska cesta od državnega mostu do kolodvora, ki se nahaja v tako slabem stanju, da je pomenila pravo sramoto. Že letošnjo zimo ali spomladi bodo hodnik za pešce od mosta do Besniške in Kolodvorske ceste znatno dvignili in zavarovali proti cestnemu jarku s cementnim robom. V teku dveh ali treh let nameravajo izvršiti tlakovanje cele Kolodvorske ceste. Z Jesenk s— Dramatični odsek Sokola na Jeseni* cah uprizori drevi učinkovito kmetsko ko* medijo »Vdova Rošiinka«. Sodeluje dru« štveni orkester. Več na lepakih. s— Seja občinskega odbora se je vršila v nedeljo popoldne. Navzoči so bili razen enega vsi odborniki in tudi galerija je bi« la zelo zasedena Glavna točka dnevnega reda je bil proračun za prihodnje leto. v katerem ie predvidenih 506.368 Din dohod« kov ter 691 228 Din izdatkov, da znaša pri« manjkljaj 184.P60 Din Po dolgotrajni de« bati se sklene na predlog g. Antona Žni« dar (soc.), da se v svrho kritja občinske« ga proračuna poviša doklada na vse do« pustne davke na 200 odst„ ostalo pa s trošarino, ki naj se poviša od dosedanjih 250 odst. na 260 odst. Ker pa v proraču« nu za prihodnje leto še mso vnešene po* stavke za nakup poslopja meščanske šo« le od oblastnega odbora, kakor tudi za gradnjo občinskega kopališča, kar se je sklenilo že pri zadnji seji. predlaga g dr. Franc Kogoj (SDS), da naj občina v to svrho najame jv>sojilo Po javni se je vr» šil tajna seja. kjer so se obravnavale ve« činoma personalne zadeve se je med drugim sklenilo, da se dolgoletni občinski redar g. Franc Kernstein. ki je bil v tem poletju upokojen, sprejme nazaj v službo kot občinski sluga Kot redaT pa se nastavi T>5lrr> Kavčič, kar se je srvreielo soglas« -r. Dalje se i" razdelilo občinskim siro« h.rdi ne ka i podpor za zimo. nakar rnzn zakliučil sejo, ki je potekla .,rf,ino irno :n stvarno. t— Mostnina. Na včerajšnji popoldanski seji IjuH lanske obustne skupščine je pre« čital pretf.edms skupščine dr. Natlačen predlog obustnega odbora, s katerim se določa zajpbo >d 1 i.m 1929 do 31 de« cembra 1S§D' movfnimska tarifa Kirschla« gerjevega mostu v T A'. "-*'.( ah nastopno: za osebo 0 25 Din, za enovprežni voz z vozni« kom 1.50 za dvovprtžni vos r voznikom 2.50 Din. za govedo. komi«, o-i« rr mezge 0.50. za drobnico 0.25, z* kolesarja 025 Din, za motociklista 1 Din. ti avtom obilno vozilo in šoferja 4 Din Mostn ne so '.>pto» ščeni državni, samoupravni, cfkver.i organi in njih vozila z vozniki na službenem \ potovanju ter šolo obiskujoči otroci. Tx:'n fa velja za enkratno prekoračenje. t— Proračun trboveljske občifte. Občro* ski proračun za leto i929. ki bo predlo« žen na prvi plenarni seji občinskemu za« stopu v odobritev, izkazuje naslednje iz« datke: plača županu in svetovalcem 82300 Din, plača uslužbencev in nastavljencev 672.024 Din, za šolstvo 933.344 Din, za zdravstvo 98.400 Din, za obresti od poso« jil 731 750 Din. za razne podpore 87 500 Din. za distriktnega zdravnika 72.308 Din, za sodnijske in politične uradne dneve v Trbovljah in Hrastniku 23.520 Din, za re« gulacijo potokov tn vzdrževanje cest 233 tisoč Dn, za požarno redarstvo 17 000 Din, za cerkvene prireditve 30 000 Din, za voja« ške namene 17.000 Din. za pokojnine in prispevek bolniški blagajni 93.000 Din, za vodovod 30.000 Din, za ograjo pri meščan« ski šoli 17" 000 Din. za ograjo pri pokopa« lišču 160 000 Din, za napravo električne napeljave in opreme 112 000 Din; za občin« ske konje in kamnolom 80.000 Din. za vzdT zevanje občinskega premoženja 89500 Din, za nepredvidene izdatke 30.000 Din. za sna« ženje uradov in prostorov 12.200 Din. za pisarniške potrebščine m knjige 52.000 Din, za volitve 10 000 Din. za konjederca in od« voz fekalii 8500 Din, za m on turne prispev« ke 15 000 Da razsveHiavo cest 58 000 Din Izdatki v znesku 4.292 2*6 Dm se bo« do krili s 145 procentno doklado na di« rektne davke in 150 procentno doklado na opoine piiače. t— Smrtna kosa. Umrli so: Ana Gričar, hči rudarja, 7 let; Janez Prelogar, sin de« larca; Berta Guzej, hči rudarja, pol leta; Marija Hren, žena rudarja. 49 let; Aiojz Korošec, rudar. 53 let; Etna Zabkar, delav« ka, 16 let; Rudolf Čatar, rudar. 29 let; Martin Topole, sin posestnika, 4 dni. Te« režija Hrovatič, žena rudarja, 51 let; Tere« zija Kostanjšek, za&ebnica, 66 let; Fran« čiška Kaše. žena rudaria, 72 let; Franc Ker« šifi, posestnik, 71 let; Marija Ajdnik, hči rudarja, 4 leta; Jože Velegovšek, zaseb« nik, 84 let. Iz Laškega 1— Iz občinske šefe Pretekli teden * je vršila izredna seja obč. odbora Predlože« na je bila prošnja g. Osolina za koneesi« jo kino podjetja. Sklenilo se je soglasno, priporočiti prošnjo v ugodno rešitev Ka« icor čujemo. namerava g. Osolin že letos pričeti s predstavami v svoji novi, mo« derni zgTadbi Podjetnost i Osolina za« služi vse priznanje! — Na dnevnem redu je bila tudi prošnja ge Ane Fretze za po« delitev krajevne pravice »za navadno kmečko gostilno« Na predlog odbornika g. dekana clr Krnica s« je prošnja soglas« no odklonila z motivacijo, da imamo krneč« kih gostiln v našem mestu še preveč. 1— Desetletnico ujedinjenja bo občina proslavila na posebno lep način: 1. decem« bra bo slavnostna otvoritev občinskega vo« dovoda. Ob 11 dopoldne bodo županu Iz« ročili ključe rezervarjev. nakar se bo »t« šil ogled glavnih naprav. Opoldne bo ve« lik banket v hotelu «Savinja». na katerega bodo povabljeni poleg občinskih odbomi« kov tuJ! predstavniki raznih oblasti, ura« dov in korporacij 1— Nezgoda V petek Je bila radi grad« be vodovoda zaprta glavna cesta proti Ma« riji Gradcu ter so vozili po stranski ulici proti sejmišču Hlapcc g. Pusta je vozil dolge smreke in pri ovinku zadel v izlož« bo slaSčičarja g Goleša. Skoda, ki jo tr« nita g. Goleš in lastnik hiše g. Osolin, zna« ša nad 2000 Din. Šport K prvenstveni tekmi ISSK Maribor s SK Železničar Prejeli smo s prošnjo za objavo: V nedeljo, dne 28. oktobra, se je odigra« la v Mariboru prvenstvena nogometna tek» ma med »Mariborom« in »Železničarjem« ki je končala z zmago »Maribora* v raz* mer ju 6:1 Tekmo je sodil tajnik tuk sodniške sekcije g Mohorko. Ker je bila javnost iz poročila enega ma= riborsVJh dnevnikov o preteku igre napač* no informirana, smo prisil'eni pojasniti vso zadevo z naslednjimi vrsticami: Iz omenjenega poročila je bilo razvid da je bil sodnik g. Mohorko dober in ob' jektiven. V resnici pa ie bil sodnik g Mo« horko zelo slab in neobjektiven. S svojim' napačnimi odločitvami je škodoval izključ« no le »Železničarju*. Priznal je na ta način v korist »Maribora« dva gola, ki sta padla iz offsida in ki ju je vsak videl, le sodnik ne. Dalje ni kaznoval v kazenskem prosto* ru »Maribora« dva težka prestopka s ka^ ženskim strelom. (Vsak objektiven sodnik bi slične prestopke kaznoval z enajstme--tro ko.) Nasprotno pa je diktiral proti »Železničarju« enajstmetrovko za malenkosten foul, prekinil je tudi igro, ko je tekel srednji napadalec »Železničarjev* sam z žogo proti golu »Maribora« in dik tiral na splošno začudenje proti »Železni^ čarju« prosti strel, vsled česar so vsi glav no protestirali proti takim odločitvam Go spod sodnik je napravi! tekom cele tekmt še mnogo drugih težkih napak v škodo »Železničarja« in s tem odločil tekmo -tako veliko razliko v korist «Mariboru» Tudi poročilo glede poteka igre ne odgo varja resnici. Poročilo pravi namreč, da je bil »Maribor« v II. polčasu v stalni premoči in so se »Železničarji« morati zado» voljiti le s posameznimi redkimi prodori V resnici pa je bila igra tako v I kakor v II. polčasu odprta in ni bilo opazovati pre« moči niti enega niti drugega moštva. Proti verifikaciji omenjene tekme je vki^ii SK »Železničar« priziv na LNP ker smatra vodstvo kluba rezultat zaradi ne« objektivnega soienja za neregularen. Ob t*.; priliki hočemo omeniti tudi raz« mere, ki vladajo v tukajnji sodniški sek« cijL Za sodnika gori omenjene tekme je bil prvotno določen dr. Planinšek Ker pa je ar. Planinšek rajnik ISSK »Maribor«, ie na« prosil «Železničar» sodniško sekcijo, naj sodi tekmo g Franki, ki je član «Rapida» G. Franki pa iz nam neznanih razlogov ni hotel 9odiri. Sodniška sekcija je nato po« verila v sporazumu s tukajšnjim medklub« skim odborom vodstvo tekme g Mohorku. »Železničar« je za te sklepe izvedel šele na predvečer tekme m ie protestiral proti temu, da bi sodil g Mohorko. Podpisani klub odklanja g Mohorka zaradi tega, ker ie ta SK »Železničarju« dokaj nenaklonjen. Svojo nenaklonjenost napram »Železničar« jem« je javno pokazal ob priliki verifika« cije igrišča »Železničarja«. Tudi za sojenje težjih tekem je imenovani nezmožen, kar ie že opetovano pokazal Ker g Franki ni hotel soditi pod nobenim pogojem, je pred« lagal zastopnik »Železničarja«, naj sodi tekmo ali dr Planinšek ali g Nemec Na« čelnik nogometne sekcije »Maribora«, ki je obenem predsednik medklubskega odbora v Mariboru, g Nerat, pa je oba odklonil. Motivacije zaenkrat nočemo navesti, ker bi lahko škodovali ugledu dotičnega klu; ba. Delegat »Maribora« je tudi predlagal, na' se pozove iz Ljubljane sodnik, ako bi krij vse' stroške le »Železničar«. Na to pa, kar je popolnoma logično, ni pristal za« stopnik »Železničarja«. Sodniška sekcija je VREMENSKO POROČILO Meteorološki zavod v Ljnbliani. 20. novembra 1928. Višina barometra 308.8 m v>ii«iovanj»i s ----— 1 ■s >tuei «11 Si 1 torom tempei •> - >n br/.in^ S ! j _ > 9> rav se 1«» Tmani^ala. ma-Ha vendar ton (pri približni bi okroff 1R0 000 t on V Iopo? akApai 00 OOO fon ve? kakor proHnVHia 00 01oV? so se ponovno zman?5a1e od 71 oo-f na 10 97° ton. ^o-*im so v prvem četrtletju t l. prekoračile 12^ 000 »on. Premogovniki so v sentembni o^^l • fe-'ernioam ton (v 7«oo!>^ bro- in^netrjii fWH7 ton 'R2 44TJ. raznim strankam 13 0R3 »on 't20R9> sami so norabili 810^ f8o0l>. Uvozili pa so R790 ton (5092); skupaj 'KRflRfi ton ri64R61V Povprečno Število zaposleni* de1^v«v se 'e znatnele pov-e^alo In sicer od 805? na rendar pa delavr? niso bili npnr^k-"oma 7anos1on1 V ost^^m ie bilo znnnelo-nib 255 uradnikov (258) in 243 paznikov <243V Razvoj produkclle slovenskih premogovnikov v prvih 3 fetrtletlih t. 1. le napram (vleovariaioči produkr-iji v preteklem letu razviden iz našle'1"'"e prim^Have: 1027 10?« 1 fetrtl. -f 2R59S Tf > 4001R4 370105 _ 3O350 TJI y 477 000 d1** fig« — 47 dOR 1.36« 1.317 050 _ 51 180 Dočim Je produkciia v prvem četrtletju t 1. znatno nadkrilila lanskoletno nroduk-eijo. je v drugem in Iretiem felrlletju napram lani precej zaostala deloma zaradi ronovnih sporov med prometnim ministrstvom in premogovniki zaradi dobavne cene premoga, deloma pa zaradi pomanikanja vagonov Dočim znaša lefošnii primanikliai v produkciji preko 51.000 ton. znaša primanjkljaj v oddaji premoga le neka i nad 12.000 fon. kajti koncem preteklega leta so znašale zaloge 88.000 ton. koncem septembra t l pa le 49.000 ton. če bi vladale v našem premogarstvu normalne razmere, bi se produkcija letos gotovo znatno povečala, ka »ti vsi premogovniki so imeli koncem septembra ogromne zaostanke glede dobave naročenega premoga. — Pravilnik o industrijskih obveznicah. V pravosodnem ministrstvu je bil izdelan načrt pravilnika o industrijskih obveznicah, ki ima za cilj omogoči nje sklepanja t*>soiil 7.a industrijo na podlagi izdajanja obveznic- Ta pravilnik predvideva izdajanje obveznic posojila samo pri podjetjih z najmanj 10 milijoni dinarjev. To labko store tu! skupine podjetij, ki razpolagajo z istim vloženim kapitalom. Na ta način bi bilo boli pomaga-no samo velikim podiefjem. dočim bi se morala za malo industrilo ustanovili industrijska banka. Te dni ie bila sestavliena posebna komisija, ki bo proučila načrt, vprašala za mišlien;e gospodarske zbornice In kor-poracije ter sestavila končno besedilo načrta. at ^stvefs o^Jetnalka natega h!a?a ie Ita-"ia. Kakor smo že poročali, ie izvoz v prvih 9 mesecih t. 1. vrednost 45(57 milijonov dinarjev. Nniglsvne«« konspm«nt-ka našega blaga v letu času je bila llalita. kamor smo 1V-07.ili za 1213 miliionov iin"r-?ev blnga (20.58^- vs?ga našega izvoza). N jp} clo-ie po vrstnem redu (v okleni iih vrednost v milijonih dinarjev in odstotki): Avstrija (848; 18.57%), Nemčii* (504; 11.03%). Češkoslovaška (420; 9.19%). Madžarska (408 ; 8.94%), Grčija (346; 7.59) Švica (158 : 3.47%), Francija (150: 3.28%). V teb osem držav gre torej pretežen del našega izvoza, to je skoro 89%. Ostale uvoznice našega blaga so: Poljska. Anglija. Romunija. Z<*diniene države. Egipt Argentina, Nizozemska. Belgija. Alžir. Britanska Tndi-ja. Bolgarska. Albanija Turčija, Maroko. Odansk. Tripolis. Tunls ln ostale in živa goveda (83) Glavni predmeti naSega izvoza v Avstrijo, ki je na drugem mestu, »o bili: žive c vin je. pšenica in živa goveda. Po vrednosti je napram lanskemu letu Izvoz ▼ Avstrijo padel. Naš vrvoz v Nemčiio na Je znatno porasel (za 106 miliionov dinariev). zaradi česar Je Nemila loto* na Iretiem me stu v našem »tvozu. navafneiša ki sta se Izvažal« v Nemfiio. sta bila sirovi baker ln krneli za vrednost 76 miliionov di nariev) V C-eSVodovaSVo ki 'e na četrtem mestu smo Izvozili naive? r«S®n?ee, s vin t ir nmonijakove sode (izvo* padel), v Madžar sko naive? gradbenega lesa, pSenlce in za kurjavo (izvoz porasel), v Ortfio naive? drobnice, gradbenega lesa ln živih ?oved (izvoz padel), v Švico največ iajc, gradbenega lesa In metilovestra aiVo»iola (izvor porasel). Glavna predmeta našega izvoza sta. kakor vidimo iz teh podatkov, gradbeni les ln živina. . . , = »Teztilia, snižiiie delniško glavnico. rTe*ti1ia». trgovska in Industrijska d. d. v Ljubljani bo imela 3. decembra t 1. izreden občni zbor. na katerem se bo razpravljalo tudi o 7nižaniu delni5ke glavnice. = Carinski dohodki so znašali v prvih 10 dneh t. m. 50.03 milijona dinariev. Največ ie pobrala centralna carinska blagajna Zagreb (12.3 milijona), potem Beograd (11-9). Liubliana (92). Novi Sad (8.2). Dubrovnik (3.3) in ostale. Skupno od 1. aprila t. 1. co 10. t m. so znašali 1028 9 miliiona dinarja (predvideno po proračunu 10113 m^mna) Proračun ie torei prekoračen skoro ra 8 milijonov. Lani v istem času so znašali carinski dogodki 1048.4 milijona. = Tvoi hmelja t Francije. Po uradnih podatkih je Franciia uvozila od 'anuarja do septembra t 1. 35.606 centov po 50 kg hmelja. izvozila pa 24.716 centov po 50 kg. Francoske pivovarne kupujejo večinoma ino^em ski hmelj, medtem ko se domiče Wago izvaža zlasti v Nemčiio (časih do 90 % vsega pridelka) Iz tega razloga zahtevaio hmeljar ji zopetno zvišanie uvozne carine, čemer se pa pivovarne proti vi io z vso silo. ker po njihovem naziranju alzaciiski, burgundski in severnofrar.coski hmelj ni uporaben za fino pivo in so zaradi tega navezane na uv«-z inozemskega. — J. L. PrtrTO fcfUI tw 20. novembra. Na današnji ljubljanski borzi je bil v devizah dalie precej velik promet. Največ se je zaključilo Prage potem Curiha. Dunaja. Berlina, Londona. Privatna ponudba je pokrila le malo potrebo New Yorka in Tr.sSa. vse ostalo pa Narodna banka. Berlin, London in Trst so malo slabši. Na zagrebškem efektnem tržišču Je Vojna škoda malo norasl*. Trgovala se je po 434, kasa po 435.5. Agrarne so zabeležile zaključek po 53 5 Promet v privatnih papirjih neznaten. Od bančnih je zabeležila Praštediona zaključ. po 920. od Industrijskih Slavonija za december po 7. Vevče in Trbovlje so malo popustile. Rcviie In valute. Ljubljana: Amsterdam 0—22.855, Ber lin 13.545-13 575 03 56) Rrusell 0—7 9112 BudlmpeSta 0—9 927 Curih 1094 1-1097 1 (1*9* fi) nt!n*: 7 9*S_R01S (* - ) i nndo^ 275.7—»76.5 (276-t), Newyirk R6.S23 do ! (56.H25V P^rl* 0 — 222.47, j 16«07_169.17 (168.77), Trst 297.2.5—269.25 (2M8.25V I Zaer<-b Amsterdam 22.825 - 22.885. Du i nai 7.935 - 8.015, Beriin 13.545 - 13.575. 1 Budimpešta 9 9l2 — 9.942, Italija 297.27 do Budimpešta 9.912 _ 9.942, talija 297-27 do 299.27, London 275.70 — 276.50, Newyork 56.825 — 57.025, Pariz 221.47-223.47, Praga 168.37 - 169-17, Curih 1094.10—1097.10. Cnrib Zagreb 9.1275 Pariz 20 30 London 25.1925, Newyork 519.40. Milan 27.215, Praga 15.40. Dunaj 73. Rndimpešta 90.585. Berlin 123.75. Bruselj 72.2a Dunaj. Beograd 12.478 — 12.518, Berlin 169.25 - 169.75. Budimpešta 123.9050 do 124.2050. Bukarešta 4.26875 — 4.28875. London 34.4650 — 34.5650, Milan 37.2350 do 37-3350, Newyork 710.25 - 712.75, Pariz 27.7550 _ 27.8550. praga 21.04K75 - 21.12875 Sofija 5.1150 _ 51550. Var5ava 7963 do 79.91. Curih 136.72 _ 137.22; dinarji 12.41 do 12.47. Efekti Ljubljana. Celjska 158—0, Ljubljanska kreditna 128—0. Prašted;ona 920—0 K-e-ditni zavod 175—0. Vevče 110—0. Stavbna 56—0, Sešir 105—0, Kranjska industrijska 308. Ruše 260—280. Zaereb. Državne vrednote: Vojna škodi 435.5 — 436. kasa 435 — 435 75. december 440.5 — 442. februar 448 _ 450. brez kupona 417-5 — 419. investicijsko 55 625 _ 86. agrarne 53.5 — 54; bančue vrednote: Kreditna 85—0, Union 56.5 — 585. Praštediona 920 _ 925. Srpska 152 — 153 Ljubljanska kreditna 127 — 128: Industrijske vrednote: Guimann 200 — 210. Slaveks 100 _ 105. Slavonija 6.5 — 7, Danica 152 _ 155. Seče-rana Osiiek 460 — 470. Tsis 20 — 22. Brod Vagon 305 — 320. Dubrovačka 490 — 500, Vevč® 114 _ 118. Trbovlje 470 _ 482.5. Slavonija. za december 6.5 _ 7.5 Beograd. Voina škoda 436 — 436.5. investicij so 85.50 — 85.75. agrarne 53.50—45.25. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (20. t m.. Les: Tendenca nespremeniena. Zakliučen 1 vagon lesa. _ Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Cene nespremenjene. Notirajo: pšenica- baška. nova. 80 kg. 2 % primesi, mlevska tarifa, slovenska postaja, plač. 90 dni. promptna 297 50 _ 300: lurščica: suha. zdrava, rešetana. navadna tarifa. s1ovcn?!-n postaja, promptna. plaf. 30 dni 365 50 — 370: ječmen: baški. nov. 7l kg, rešetan .zdrav, prompten. plač. po prejemu 315.50 _ 317: oves- baški ali slavonski. nov. rešetan. zdrav, promnten po prejemu 315.50 — 317; rž- 73 /74 k?r uzančno blago, mlevska voznina 295—297.5^: moka: «0», nova. fco Liublnna pri o.1je mu vagona plač. po prejemu 430 — 435. Novosadska blagovna borza (20. t nO Pšenica: baška In sremska 242.5 — 245: banatska 237-5 — 240. Ječmen: baški 25" de 260; pomladni 285 — 290: ba ran'"ski 29-5 i p 300. Oves: 215 — 250. T u r X č i c a: baška. december - januar 245 _ 250: marc-april 280 _ 285: april - maj 285 - 290: sušena 265 _ 270. Moka: <0et> 350 — 360: &30 — 340; ,-5> 310 — 320. 070 rfn 380: c7» 250 — 260: <8> 205 _ 215. Otro-bi: nespremenjeni. Fižol: beli 870—880. Oves malo nižji. Tendenca nespremenjena. Promet: pšenice 57 vagrmov, moke 3. ovsa 1, turščice 17, otrobov 2.5 vagoua. Dunajska borza ra kmetice nroirvn^e (19. t. m.) Prijaznejše rsrro,ožeTiie na Inozemskih borzah in zlasti dvig tečajev na budimpeštanski lerminski borz' sta povzročila malo priiazneiše zadržani? na Dunain. Vendar se tečaji niso mogli dvigniti, ker s« zaradi slabe kupčije z moko tudi kunčiia z žitom ni mogla preveč dvigniti. Zlasti po rži ni bilo povpraševanja. NeV.d marchfeld-se rži se je kupilo po 35 do 3* 50 šilinga ab postaja. Kupfila g turščieo počiva. Uradno (brez sprememb) notirajo rklin^no blagovno-prometni davek in carina v šilingih ab Dunaj za 100 kg: p š e r. 1 c a: domača 35 75 do 36.50. madžarska potijska 39.25 - 40.25. hi-goslovenska 37.75 — 38.25; rž- marchfeld-ska 35-50 — 36; ječmen: 'zbrani 42 do 42.50. t. 40 _ 41. srednji 37 - 38 50: tur-sPica: 35.50 _ 36; oves: domači 32 do 32.50. Dnnaifki goveii sejem (19 t m.) Dosron 3218 glav; od teh 817 komador 1* Ju»n«ilavi-ie. KupFija se je počasi r*zvM«la. plasti ca slabfe blago ki se Je pocenilo za 5 ffroSev uri kg Vse drugo nespr»»m*-i'i*no. 7« kg žive teze so notirali: voli, izjemni 2.05 ^o 2-20, L 1.70 _ 195. II. 1.10 _ 165. ITI. 0 90 1.10. biki 0.95 — 1-30 (1-40'h krave 080 do 1.50 (p70) in slaba živina 0.50 _ 0.75 šilinga. Iz življenja in sveta Ljubezen, ki je končala z ognjem Odmevi marčnega požara v ekspresnem vlaku med Genovo in Milanom, kjer je zgorel spalni voz in voz za prtljago Pred milanskim sodiščem je bila prošli teden zaključena nevsakdanja obravnava. Citateljem je gotovo še v spominu, da je letos meseca marca v mednarodnem ekspresu med Genovo ta Milanom nastal požar, ki je imel uso-depolne posledice. Ogeni je Izbruhnil v spalnem vagonu ekspresnega vlaka. Spalni voz in vagon za prtljago, ki mu ie bil priključen, sta popolnoma zgorela, rešili so se samo potniki, a še ti »o jedva odnesli golo življenje. Kako je nastal ogenj, se dolgo ni moglo ugotoviti. Naposled pa se je le dognalo, da je glavni povzročitelj katastrofe neka Dunajčanka, ga. Holm-Kastner. V oddelku, kjer se je vozila ona, je namreč buknil ogenj najprej in se je širil proti sosednim predelom vagona. Ga. Hohn-Kastmer se je usodnega dne vodila iz Monte Carla proti Dunaju. V Monte Carlu je bila na pogrebu svojega tasta. Na povratni vožnji je dobila za sopotnika v spalnem k upe in Angleža Minerja, ki ga pozna samo navidez. Potovala sta skupaj, kako je nastal ogenj, pa nI bilo mogoče dognati do zadnje podrobnosti. Obtoženka je izjavila, da ni kadila med vožnjo in da ni rabila na poti nobenega vžigala. Sopotnik dame g. Miller je po katastrofi izginil. Ker se ni hotel pokazati, je JeJ sprevodnik, ki je na dan nesreče spremljal spalni vagon, naravnost na Dunaj. Tam ga je našel. Pred sodiščem je sprevodnik povedal, da sta se v Monte Carlu vkrcala v spalni vagon dva pasažirja, ga. Holm-Kastner in g. Miller. Slednji ima angleški potni list in je rodom iz Jeruzalema. Interesantno je vedeti, kako je sprevodnik izsledil Millerja na Dunaju. Ker ga ta ni hotel spoznati, se je sprevodnik odločil za dokaj čudno, a uspešno in učinkovito ugotovitev istovetnosti. Šel je za njim v jedilnico hotela in mu ie prisolil klofuto. Tako ie posegla vmes policija in prisilila Palestinca, da se je legitimiral. Ogeni ie napravil v gorečem vlaku veliko škodo. Kakor smo povedali, je zgorel potniški va.?on in voz za prtljago, v katerem ie bilo nad 60 kovčekov z drago obleko in z nakitom velikanske vrednosti. Mednarodna družba spalnih vozov je radi tega vložila tožbo proti italijanski državi. Tožila jo je za nad 2 milijona lir ali šest milijonov Din. Ker se je stvar zgodHa na italijanskih tleh. se razume, da je italijanska vlada pri-morana poravnati nastalo škodo. Razprava v Milanu ie potekla nekam nejasno in megleno. Branitelj obtožene ge. Holm-Kastnerjeve je izjavil, da je njegova klijentinja postala žrtev zamr-šenega slučaja, ki ji je pustil le neugodne spomine na to kar se je zgodilo. Sodišče je njegovo izjavo uvaževalo in obtoženko oprostilo, ker ni smatralo za dokazano, da je bila baš ona pravi in edimi vzrok te nenavadne nesreče. skih sposbonosti. Vse jedi pripravlja sama. Njena poglavitna skrb je sploh družina. Otroke vzgaja sama in jih ne prepušča drugim rokam. Šele zve* čer, ko je družina pri kraju, sede k mizi in prime za pero ter začne pisati dela, ki jih je poprej že do zadnje tančine izdelala v spominu. Od trdih pesti do nežnih prijemov BMi svetovni mojster v boksu Jack Dempsey se Je pred kratkim oženil z bogato Američanko ki potuje seda) s svojo lepo mlado žeoo po sveta. Mlatfl par se Je po porold nastanil v Lo« AugeJesu, kjer ima krasno vilo z vrtom. V tem vrtu se Je dvojica dala fotografirati našemu slikarju. Dobra pisateljica, še boljša kuharica Eetos z Noblovo literarno nagrado odlikovana pisateljica Sigrid Undset je zaslužila nagrado s svojim romanom iz srednjega veka «Kristin Lavrans* dotter«. Sigrid Undset je izvrstno podkovana v teoloških vprašanjih, ka* terih se tudi v rečenem romanu doti* ka na več mestih. Njen oče je bil znan starinoslovec in je sodeloval pri ne« katerih jako znamenitih ekspedicijah. Ko se je širom sveta raznesla vest, tla je bila Noblova nagrada prisojena ženski, in sicer Sigrid Undsetovi iz Lillenhamra, niso hoteli novici niti ver* jeti. Šele ko je bila odlikovanka urad? no obveščena o knežjem daru, k! ga ji je naklonila švedska Akademija z*VDOSti, se je sprijaznila z dejstvom, da so poročila resnična. In tedaj je za* čelo oblegati njeno hišo brez števila novinarjev in poročevalcev. Sigrid Undset pa ni hotela sprejeti nikogar. In to ie drugi vzrok, da se je o slavni pisateljici zadnje dni še več piše. Undsetova ni samo velika pripoved* niča, ampak tudi izvrstna hišna gospo« dinja, ki smatra, da je ognjišče prav tako častno torišče za preizkušnjo zmožnosti kakor kakšna druga panoga, v kateri se človek lahko udejstvuje. Sama je n. pr. izborna kuharica. Pri« jatelji in znanci, ki so česti gosti v nje* ni hiši, pripovedujejo, da so naravnost očarani od njenih nenavadnih kuhar* »Ali je umrl vaš mož naravne smrti?« »Seveda. Povozil ga je avtomobil.« Pozor pred kratkimi radio-valovi! Najnovejša raziskavanja so pokaza« la, da elektromagnetni valovi niso ta* ko brez vpliva na človeški organizem, kakor se običajno misli. Pripetilo se je namreč, da je operaterje neke od* dajne postaje, ki je izžarjala pet me* trov dolge radiovalove, nenadoma po* padla vročica. Ko so jim izmerili tem* peraturo, so dognali, da se je pri vsa* kem izmed njih toplina krvi dvignila za povprečno 2 stopinji Celzija v teku petih minut. Valove so preizkusili nato na kap« lju. Njegova temperatura je v 31 se* kundah poskočila za 3 stopinje. Žival je nato poginila. Znanstveniki menijo, da bo ta neobičajen pojav mogoče iz* koristiti v zdravilstvu, in sicer name* ravajo opisano proceduro uporabiti m^sto strupenih injekcij, ki im 'o ča* sih itak samo namen doseči zvišanje temperature. Tako bo na primer ob* žarjanje s kratkimi valovi nadomesti* lo malarične injekcije, ki se sedaj upo* rab'jajo za zdravljenje paralize. Spo* četka bo seveda treba postopati z ob* žarjenjem jako previdno, nedvomno pa je, da se metodi z radio*valovi obe* ta v moderni medicini velika prihod* nost. Smoking - frak Sledeče srečke drž. razredne loterije Kupljene pri Zadružni hranilnici, r. z. z o. z., v Ljubljani, St. Petra cesta ŠL 19, so bile dne 16. novembra 1928. izžrebane Din 10.000 St. 46.014. Din 2000 St. 99.858. 5£%J7<%J515' 7639' I0"824' 10m- 10883- 10-955> 10.960, 10.968, SS 2J24, 30 94 h 30959 30-994, 34.626. 34 639. 34 757 40.517. 40.549, S2' f 084' 46 089- 53.436. 58 224 58.235, 58 259. 58 344 58.360, 70.224 S® 2!-334- 70 m 70340- 70-344 70m 84 524. 84.641, 91.793 97 345 ™-7™- 99 807' 99820 99841< 99.885, 100 714 103 137; 5 8 g g" 08 $« 212, 108.255. 109.804, 109.847, 109 851, 115.673, 115.690 120.103, 120.164, 120.165, 120.259, 123.820, 123.838. 123.912, 123.967. Žrebanje dne 17. novembra 1928 Din 2000 §t. 108.181. *>n?7" 7551 7561 7575' 7631' I0-861. 10.880, 14.113, 20.040, Srn n 22S' S S 30-967" 30.978, 34.684. 34 691, 34 722, 34.732, 34.752, 40 587, fn? ?'^36 ^ 7 46 156 5837 1 66 654 70.223. 70.255. 70.288, 70.307, 70.324, KF033* 70 358; Si 503' 84"549' 84 598 84-646' 84 661. 97 410, 94.493. 99.801, 99.825, ^Šk 103120 I03163' 103 164. 103.183, 108 279, 108.283 Sro uoIIA KKS 09 742. 109.751 109.780. 109.811, 109.822, 109.825. 109.836, 09 837- V%884< »5.608, 1 5.639 120.275. 123.857, 123.877, 123939, 123 945. 123.968, 123.973, 123.996, 38.467, 15.420, 15.435, 15.437, 38.466, 15.445, 107.715, 15.413, 69.815. Onim. Id so jim bile srečke izžrebane za mali dobitek, bomo na željo srečke zamenja« z* Se ne izžreban« tako. da bodo m>gHi igrani* nadaljevati na visoke dobitke. Seveda le toliko časa. dok le* bo kaj nefczirebanih srečk na razpolago. Žrebanje se bo vršilo nepretrgoma vsak dan do 6. decembra in ne kakor je na srečkah pomotoma natisnjeno, do 22. novembra. Zad- ?na hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 19. Hiša, ki jo je vrgla lava v zrak Tako se Je igrala lava s poslopji, Id Jih Je z muko In trudom postavilo sicIHJansko prebivalstvo na vznožju Etne. elegantno nijceneje SCHWAB, Ljubljana Vreme v decembru Polovica novembra je prekoračena — pojavljajo se torej vremenske napovedi za december. Iz Knauerjevega sto-etnega koledarja, ki mu nekateri pripisujejo nezmotljivost, posnemamo, da 30 letošnji december takšenle v vremenski prognozi: Prvi dan meseca bo lep. Od 2. do 15. bo vreme viharno in neodločno, od 16. do 20. bo mrzlo, od 21. do 29. mrko In zelo snežno, zadnja dva dneva leta pa bosta mrzla, da bo vse škripalo. Tisti, ki so dobro opremljeni s kožuhi, bodo torej imeli dovolj prilike, da jih temeljito izrabijo. Nova železnica v Maroku Po prizadevanju maroškega sultana Je bila pravkar dograjena nova železniška zveza Casabianca-Marrakech. Na sliki vidimo, kako izstopa maroški sultan, Id Je prišel k otvoritvenim siavnostim Frank Carlsen: Vohunka Sovražno letalo je ležalo na tleh, častniki in vojaki so ga mahoma obkoiili. Proi>eler je bil razbit, aluminijasti deli pa zviti in skrivljeni. Se trenutek in med polomljenimi kosi se je pojavil mlad čaistnik. Imel je zlomljeno roko. Pristopil je polkovnd zdravnik. Ko se je približal častniku na pol koraka, je prepaden vzkliknil: «Glej nu! Saj je dama!* Obvezal ji je roko. Ko pa ji je hotel odpeti bluzo, se je srdito obregnila: «Kako se drznete?« V oči so ji privrele solze. «Da se je to moralo zgoditi baš meni!* •Hvalite Boga, da ni bilo hujše! To stvar bi lahko bili plačali z življenjem!« je rekel zdravnik. Mož je bil v najboljših letih. Lepota mlade ujetnice ga je resnično ganila. •Dovolite,» je rekel, povabiti vas moram, da greste z menoj v taborišče.* «ln če se vam uprem?» je vprašala. «Upam, da ste toliko razumni kolikor iepi,» ji je odvrnil. «Sicer pa dobro vede. da U M ramk pasku* upora zaman. Prosim dalje!* Vojaki so pobrali kose razbitega letala, ujetnica pa je odkorakala v taborišče. ★ V ujetništvu ni bilo zoprno, vendar pa enolično. Ko je nekoč zjutraj prišel polkovni zdravnik, je prosila: •Ali bi smela napisati svojcem pismo? Saj veste, da so zame v skrbeh . . .* «Ne vem.» je suho odgovoril doktor. «Vprašal bom poveljnika.* Poveljnik ni nasprotoval dopisovanju. Dovolil je ujetnici, da sme pisati. Napisala ie torej tole pismo: «Dragi! Moj aparat se je zrušil in zdaj sta tukai Artur in on. Pa tudi to ie boljše kakor vražji brlog. Dobro mi je, želela bi pa videti našo hrabro vojsko. Ar-tura nisem videla. Skušaj se vživeti v moj po'ožaj. Srčno pozdravljam — Ika.» Kakšno ime je to s katerim ste se podpisali?® je vprašal polkovni zdravnik. ko mu je pomol;la nismo v čitanje. Ujetnico je oblila rdečica. «Tako me imenuje samo moi mož.» je odvrnila. Zdravnik pa je pomislil: «Ne boš me, tičica ... Ajw, vražji brlog, naša hrab- ra vojska, položaj, Ika — to niso slučajnosti.* Nasmehnil se je in ni zinil besede. Bil pa je na tihem prepričan, da javlja ujetnica v teh šifrah stvari, ki so prepovedane v vojni in miru. Dolgo je razmišljal, kaj naj stori s pisanjem. Lepota krasne ujetnice ga je bila že omamila in sklenil je, da pismo obdrži zase. Drugi dan je zopet posetil bolnico. Sprejela ga je z razposajenim vprašanjem, ali je cenzura poslala pismo dalje. «Ne, ni ga poslala,* je rekel, »Zadržala ga je. Izvolite ga sprejeti nazaj. Evo ga!* Ujetnica je zopet zardela. «Kako to?* je vprašala. Zdravnik je speljal razgovor drugam. «Ne. ne,* se je protivila ujetmea. zavedajoč se svoje ženskosti, «prosim vas, zakaj mi je bilo pismo vrnjeno? Saj je poveljnik vendar dovolil, da smem pisati.* »Poveljnik,* je nadaljeval zdravnik, «je imel v vas zaupanje, ki ga niste bili vredni!* je rekel. «Ne ... ne razumem vas,* je deja'a ujetnica. Dobro je videl, kako se je tresla pri teh besedah •Ali se zavedate, kaj ste poročali v pismu?* jo je vprašal. «Ali veste, da ste rabili izraze, ki bi jih ne bili smeli zapisati? Ali veste, kaj bi se zgodi'o z vami, da je dobil poveljnik vaše pismo v roke?* Ujetnica je molčala. Bila je v zadregi in nd vedela, kaj naj odgovori. Naposled je polkovni zdravnik presekal mučno tišino. «Ne bojte se!* ji je rekel. « Pisma ni čital nihče razen mene. Zadržal sem ga, ker ima vsak med nami svoje dolžnosti do domovine. Dam vam častno besedo, da ne bom tega izdal nikomur, če ne boste nikoli več poskušali na tak način izrabiti dobrote, ki vam je bila ponudena. Vi ste nas hoteli izdati in doseči, da bi nas bili vaši topovi pokončali z bobne-čim ogniem!* Besede so pada^ kakor puščice, ki zadenejo druga za drugo. «Kavalir ste.» je končno izjavila ujetnica. »Kako naj se vam zahvalim, s čim nai vas poplačam?* je dodala. Zdravnik je odšel iz sobe. Uietnica je pogledala za nfim in stisnila zobe ter zajeclja'a. V tem trenutku je bila zopet enkrat samo ženska ... Aimmdsen in Guiibaud med zvezdami Nedavno je «Jutro» poročalo, da j^ dosegel novi prezident Zedinjenih držav izredno čast, da se po njem ime nuje neka zvezda iz vrste asteroid. Sedaj javljajo iz Pariza, da so franco* ski astronomi sklenili imenovati dve zvezdi po junaško umrlih letalcih in raziskovalcih Amundsenu in Guilbau* du. Na njuni imeni bosta krščeni prve dve zvezdi, ki ju bodo odkjili franco* ski zvezdogledi. Tako se V) zgodilo, da bosta ostala Italijana ;STobile in Zappi na zemlji, žrtve, ki so častno in jur ško poginile za njun spas — Malm* green, Amundsen in Guiibaud pa bodo gledali nanje z neba in izpod neba. Malmgreen bo namreč dal svoje ime neki visoki planini na severu. Duhovnik se mora tudi po zunanjosti ločiti od drugib Zemljanov Madžarski kardinal Szeredy je dal po vseh cerkvah svoje domovine pre* čitati razglas, ki se tiče svečeniških oblek. Duhovniki in kleriki, pravi kar* dinal, morajo brez izjeme nositi pred* pisano svečeniško haljo, sutano. Le v izrednih slučajih so dovoljene izjeme, t. j. svečenik sme obleči hlače in suk* njič ter ju nositi brez halje. Športna obleka, turistovska oprema in skavt* ska obleka pa je duhovščini izrecno zabranjena. Prav tako je svečenikom prepovedano hoditi v gledališče, po* sečati kinematograf in druge prire* ditve, ki jih ne dovoljuje 140. kanon cerkvenega prava. Glede obiska jav* nih prireditev hrupnega značaja se sklicuje kardinal Szeredy na člen 138. cerkvenega prava. Duhovnikom je tudi strogo zatranjeno obiskovati kopališča, kier ni strogo izvedena ločitev obeh spolov. Pijanci, ki se grizejo v ekstazi V Gmundnu «Zur Klatzmiihle» so v nedeljo nopivali neki pijanci, ki jih je napoj alkohola tako razvnel, da so se začeli med seboj gristi. Naipoprej so začeli natrkani bratci zabavljati na gostilničarja. Ta je prišel in eksnedi* ral nekatere naravnost na cesto. F.den med njimi je bil posebno rabiiaten in se ni hotel nikakor sprijazniti z novim položajem na cesti. Skočil ie gostil* ničariu v brk in mu je v besnosti od* grizel trepalnico. Pivci, videči, da je mož pobesnel, so se vrgli nani in so ga skušali odtrgati od žrtve Toda pi* iani hlapec Holzleitner je pokazal, da res ne razume šale; vrgel se je na pr* vega, ki mu je bil blizu in mu je od* griznil konec nosu. Končno ga ie oklal še v obraz. Ranjence so morali iz očiti gmundenski bolnišnici. Prizočfga ca pa so orožniki uklenili in ga oddali v ječo. Sinclair Gluckj anter 56 •• tt :ftrj ra^g^voru, -"v/»č nestrpen, da bi »Ali rfght, kapetan! To U bil skoro pozabil. Do svidenja, stražmešter, do svidenja, gospod doktor!« Odšla sva s stražnice in stopila na cesto. Čuti! sem se nekol:ko s1abe*ra Toda hladno jutro ln zavest, da bosta moia sestra in Nataša v nekaj urah svobodni, sta me-krepili. Veliki avto kapetana Petersa je z vso brz:no letel proti New-Yorku. Le?a! sem v vonu r*vt na rfrivo roko, ter mit pripovedoval VSO Ifir in Vin -r.ro'''1-> V"f» ti««' flclj POČakam s pripovedaovanjem, dokler bova v mesta, ln naj šele pred fešom. kateremu b?! brzc?iavl trvVi.-j >■ n? bil mogel tako dolgo čakat!. Samo jaz sem poznal uredbo in položaj shajališča. k.:er sta b:!i zaprt' Natalija in Ma-varet, najbrže p tudi Moore. Larry in Prde. Prevečkrat je bilo to noč moje življenje ogr^eno. da b! se b?! tmal ohrani« to znanje zase. Se nr«<*en cv?» do*" "»'a v n>««rto •c Peters poučen o ~r~•»•> «-• ' " ' ' —" '•* ' " '• "" " mirno vestjo. Zakaj de!o, k! sem ga b!! pričel. Je bilo v dobrli rokah. . t-, V-., fdro spal. 22. POGLAVJE. Sovragu nasproti. Ko sem se prebudil, je bil že velik dan. Ležal sem Se nekaj časa — kakor omamljen po silni trudnosti in začasni omotici, ki je sledšla globokemu spamu. Z osuplostjo sem zagledal okoli sebe gole stene zamreženo okno in težka reSetčasta vrata. Smrtna iona me Je ob* lila. Kje sem bil? Počasi se ma je vrni! spomin ta strah nad čudno okolico se Je irniakrail skrbi za Natalijo, Margareto, Moorea, Pridea in Larrya. Kaj se Je zgodilo, med tem ko sera spal? In kaj se je neki zdaj dogajalo z njimi? Sunkoma sem sedel pokonča. V rtmemj me je zbodlo ta zastoka) sem od bolečine. Tedajci pa sem zagledal pred rešetčastimi vrati nekoga, ki me je klical po Imen ti. »Dobro jutro, gospod Gtejrtonl« Zastrme! sem v vrata, ld so se odpirala. Težko bi opisal olajšanje, ki sem ga začutil ob pogledu na tega vrlega, korenjaškega člana newyorške policije, ki mi je prinesel obilno kosilo. »Kaj pomeni to?« sem vprašal. »Kje Je kapetan Peters? Kako sem vobče prišel semkaj?« »Kapetan pride čez deset miimt .gospod. Pravkar nas Je poklica! in naročil, naj vas zbudimo. Priporoča vam tudi, da bi kaj zaužili. Ležite pa v mrtvašnici. Spravili smo vas semkaj zato, da ste za vnanji svet mrtev človek.« Sedel sem na rob svojega pograda in pogledal Jed, k! mi Jo je bil prinesel. Misel, da sem v rokah policije, mi Je spričo Petersovega nedavnega zatrdila, da mojega zapornega povelja ni moči preklicati, kaj malo ugajala. Ce je bil kdorkoli Izmed tukajšnjih redarjev na tihem »cesarjev« pristaš, so utegnila biti Jedila zastrupljena. Nato pa sem se spomnil, kdo me je spravil semkaj, ln moje zaupanje se je vrnilo. Kapetan Peters me je gotovo spravil k zanesljivim ljudem. Lotil sem se kosila. Ker Je bil redar zgovoren človek, sem ga fz« podbujal z opazkami ali kimanjem, kadar sem imel polna usta, na; nadaljuje. Hrana je b:la zre7*na na koščke in to ie bilo dobro. zaka> levo roko sem Imel privezano k ramenu. Toda desna roka je bila zdrava in svobodna. »Kapetan pride prav kmata, gospod. Prejle ko je bil tu, ga je spremljal sivolas gospod. Pravijo, da je bfl ta gospod iz VVashing-tona.« Premolknfl Je ln me vprašujoč« pogledal. »Mogoče, a Jaz tega ne morem vedeti,« sem s« zasmejal Redar se j* popraskal po glavi. »Na, gospod, rekel je, da s« morate pripravi« t kakih desetih minutah, č« hočete iti z nSmi. Dejal J« pa tudi, da W bito nemara boije, Se bi vas pustili spečega in vas nt bi vzeli s seboj. Ali ste padli, gospod ta ste si nemara zlomili roko?€ je vpraša! in pomežlknil s svotfmi višnjevimi irskimi očmi. »Ali vam Je le kaj drutfasa na srcu?« Ta-k0 govoreč sem odrinil Jad, zakaj moj glad je bil utolažen. »Nu, gospod« Je pričel redar, nato pa se je zdajci obrnil proti vratom. Dvignil sem oČt V naslednjem trenutku sva si s šefom iskreno segla v roke, med tem ko je stal kapetan Peters v ozadju in se zadovoljno muzal. Vas srečen sem bil, da vidim šefa vendar že pred seboj, in pravkaršnja skrb j« nekoliko odnehala. Zdaj je bilo vodstvo podjetja v rokah zmožjiih ljudi »Vrlo ste se držali, Qayton!« je rekel šef stiskaj« mi zdravo roko. »Peters Je hotel, da bi spaK, a jaz sem vedel, da rajši ostanete z nam! do konca — in tega nam po tem, kar ste vi dognali, ne bo treba dolgo čakati. Kapetan ml je že poročal o vsem. »Zartd5 varnosti smo vas spravili semkaj,« je nadaljeval šef. »Nisem se mogel spomnite bolj varnega kraja. Veselilo bi me, Če bi ml v petih minutah le enkrat povedali, kaj s« je zgodilo. Naši ukrepi so storjeni, zdaj čakamo samo še voz, da se odpravimo. Kako pa Je t vašim ramenom?« Nova hlamaža režimske reakcije »Domovina« oproščena obtožbe plemenskega hujskanja »Domovina. Je da« 20 »eptembra objavila ivodntk pod naslovom: »Pod vlado največjega Slovenca, i zaslužene kritiško sedanjega r«inna Članek jc v stvarnem ie odločnem toau, pa vse-sitoz; resn-čno, kako* je sploh v navadi pri tem bvrsttt&m ljudskem testo. povedal, kako se ai-fcjief ne vidi. da bi bi! dr. Korošec »največji Slovenec«, kaikor so ga krstili njegovi organi, marveč da le politika njegove stranke io njegove i-iade nesposobna rn Sloveniji Škodljiv« V Beogradu se dela tako. kakor da bi vladali sami radilkati. Vsa vladna politika podpira v največji jneri te Srbijo, mi smemo plačevati večje davke, kakor Srbija, za Slovefiijo ni denarja. Nato Je sledilo naštevanje nekih premerov, ? kater ki srbijaflsike institucije dobile razne kredite in podpore, slovenske zadruge m druge Institucije pa ne dobe nič V Sloveniji se pač silno ostro ezterjavajo davka ie zaostanki, pri nas poje dav&ii boben, povsod dopiaču:enw. povsod se investira. Slovenija le p'flčakt ra 32 milijonov več davkov kakor preračunano m toreš preveč, ravno taiko tudi preveč v primeri z drugimi pokrajinami Neenakopravnost se tuddho stavke, kakor: .Beograd tlači S'o-VfnHo brez n«milien!a Kmetiiski kredit je za S-bijo, a sa Slovenko n? denarja. Beograjčani jrfo pismc nr-tranlih ^el fr, ir. 1 ei » o iiiiB ^SCll! Ker ne obči odVvk. »Ministrstvo notranjih de! v Beogradu ki sem mu v sm:s!t? paratrrafa II dru5tve-neea zakona predložil v odJoč?tev pravila »Strokovne oreanizacije ntdariev< s sedežem v Z^eoriu. ie z odlokom t dne 10 oktobra 12S ?J ?t. 4SAR. Izdalo nastopno re^i'^: »Predložena pravila se ne vrame-Jo na manle In se ustanovitev po n!!b v smislu 5 6 dniStvenetra zakona prepove, ker bi utesmilo druStvo sbižiH namenom, čri;ti zssledovanie le po zakonu o zaščiti l2vne varnosti in red^ v držav! prepovedano — Obveščam Vas. o tem na VaSo vlouo z dne .30 avgusta 192« ter Vam vračam en Izvod neodo-Krenih pravil. — Velikega žuDana zastopa- Andrelka.« U^otavllamo prvič, da se ie s tem VrSf! društven' zakon kajti Po preteku Štirih tedn<>\ od dne vložitve pr»v?l obiastvo ne more več oravn privede! v novo fhr-IJenJe. Radi tega se Vam srčno zahvaljujem in Vam želim, da le nadalje de-Vujete v blagor človeštva. Priporočati ra hočem vsakomur, ker Je tudi »aJb»J| zdravemu človeku potreben. S spoštovanjem OSA.V7U KOCKA. Kotof, 18. maj« 192«. Razen za gor? navedeno totem* fc F1^ slgnrno tdravSo pr! nenrefenlh pre-t)tv9!h. t. želodca to črevah te« I nfl-mi t zvee? bofezsf kedvfc. I««, glavo-bota. twetswnta to hsmeroidov. F'gol proizvaja to 'aznošJtla pro t-' povzetja lekarna dr. Semcilč v Dubrovnika J Cena: 9 steklenicam 105 Din. S stefcl J« Dtn, I poskusil4 steklen« 40 Din s Številnimi redovniki. W nas uče krščam-ske ljubezni ali videti Je. na žalost, da njihovo delo nima blagoslova z nebes. Kaj. ce bi gospodje k domačim zamorcem poslali misijonarja, ki bi znal spreobrniti nekatere fante s krive na pravo pot krščan- sk« ljubezni in lih odvrniti od zločinov Vsekakor bi bilo to bJj hvaležno, kakor da gredo v daljno Afrko in Azilo Denar roran v ta namen, naj bi se porabil doma v isti namen In taki žalostni primeri se ne bi pojavljali ZA ZIMO! Znižane cene Kongresni trg pri NOVAK-U, Na finega sukna in double štofi Og'Omna izbiia za sukn e in ulstte Vedno zadnje novosti češkega blaga in Hngleških kamearnov za obleke na Kongresnem trgu št. 15. v specijaln« trgov ni sukna kup te najbolje in priznano na|ceneje! Vsemogočni je poklical v boijSe življenje našega nad vse ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, gospoda Antona M lerja si veletrgorca z vinom, posestnika Itd. ' danes oto 2. popoldn«, ko je izpolnil 66. leto starosti. Pogreb nenadomestljivega pokojnika se vr$i dne 22. t. m. ob 3. ari popoldne na Jrrpno pokopališče v Domžalah. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi v Domžalah. Vse, ki so blagega pokojnika po-«ma!l, prosimo, da ga ohranijo r najlepšem spominu. DOM2ALE, dne 30. novembra 1928. 1354Sa Uršula MBIIer, soproga. Ana, rani, hčeri. Anton, Vinko, Janko, slno^vl ln vsi ostali sorodniki. Glavnega zastopnika fd proda o kem. preparata ea Slovenijo spra m 2. Naslov po e oglasni oddelek Jutra. 1354? £«ihv*la» Povodom ežke Jn nenadne tzgube našega nepozabnega iieta brata in strica Luka Markelja bodi izrečena zahvala vsem sorodnikom In sočustvujoč znancem, kateri so od bli/u tn daleč izkazali blagopokojniku k večnemu poči ku zadnjo čast Posebna nodi izrečena zah- ala za nien trud gospe) dr. Valeriji St nad gosp Pr. Demšarju It Češnjice za pretresljive besede v slovo i mrlemu, vsem druiivom in darovalcem vencev, kakoi tudi za v src« segajoč« ia^ostink« tukaji-nje i Bralnega društva. ŽELEZNIKI, dn« 19. novembre 192S. Žalujoča rodbina Luka Marke!) — Samo iz originalne iugobanat- patenl-mo ke ^ $e naj! boljše pecivo! 13543 Pofrrrtm »roem n««mi}«no prtt«2no r«®t, da Jc aaš iskreno ljubljen« sto, oziroma brat. gospod Sandi Gjud zo bo tehnik I (tenes po krartri, tefkl bolezni v 22. leto s^"oje starosta, previden s tolažili svete ver*, mimo v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika se vr£l dne 22. t m. ob IS. nri it Stalne rojne bolnice. Zaloška cesta, na pokopal&če k Sv. Križu. Sv. maia zsrdulmfca se bo brale dne 23. novembra ob 7. ari v fapd cerkvi ? Trncvem. LJUBLJANA, 29. novembra 1928. Žalujoča rodbina Ivan Gjud, 13537 t Vsem prijateljem ki znancem Jav Jamo tužno vest, da nam je dne 19. novembra naša ljuoljena žena, skrbna mama in tašča FRANČIŠKA UHAN roj. Nadrth nui w v OMfNNhi si w4tw aaapaku Pojjrnb paodrase M vrti dn* 3. Ofvnmbra ob 9. uri iz trti« faiosti Sv. Stnlan, na pakapaliiče r Trebnjem Žalajači ostallj IVAfl mw\ soprog, trncroc = IVAfSA, fOSIPiMA. FRANCKA, hčerke - FRA^jO SENICA, zet ffarvalav in* ur* Hitri** j* atolih, jt, puAah, m, OgU ru,ocL cUUk Jedra,' Jjubfauuo. . TU sL rr%jtntoua,+.. prutbcu^ Ukoum* roJxv± paiU+Lrar ti/mir> nJ/x Jiali, o^lcurL. huylu£yo v parr*eLo%>cdiv+ in. roajl i tsjuluv, I rnklamju^a vtača/an uroka btatda/Put* manj Ji zrL+rai. Din, Pristojbina* za, /i/roVUjs I nanj/i vu-ftk VU* Pristojbina, ta* stfro Vin, 5*» Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov je plačati posebno pristojbino Din 2.—, Za naslove kličite telei. štev. 3492, 2492 ter ekspozituro v Šiški telei. štev. 3203. Trs. potnika M pletenine, dobro vpeljanega v Jugoslaviji, iščem u veliko domače podjetje. Oferte na: Ljubljana, pošt ni predal 133. 42263 Elektromonteria samostojnega delavca, vajenega instalacij pod omet in e kuložico, takoj »prej iaem v stalno službo. Po nudbe na poštni predal 11. Celje. 42256 Elektromonteria liie aa instalacijo in popravila; zaposlitev 8 do tednov. Tovarna lesnih iz-delkov Jurklošter via Laško. 42144 Elektromonteria ki je imožen dobrega in hitrega inštaliranja z Berg-manovo cevjo pod omet — sprejmem za nekaj mesecev na deželo. Ponudbe na poštni predal 11, Celje. 42263 Strojno vezlljo sprejmem takoj. Naslov oglasnem oddelku v »Jutra*. 42211 Vajenca (prejme fotografski atelje Avg. Bertbold r Ljubljani, Tavčarjeva 13. 4-241 Mesar, vajenca močnega in poštenih star lev sprejmem takoj Naslov r oglasnem oddelku Jutra. 42255 Trg. pomočnik mešane stroke — začetnik, dober računar, zanesljiv in pošten, »e sprejme — Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »A. T.» 42250 Prvovrstno šteparlco u čevlje sprejme takoj v stilno službo »Brzopodplat» Maribor, Tattenbachova nI. It. 14. 42252 Vajence za vodovodno instalacijo in Za kleparstvo sprejme takoj Jože Mihelič in drug, Ljubljana, Dunajska c. 41. 42262 Knjigovodjo * daljšo prakso v lesni industriji iščem za takoj. — Ponudbe s curriculum vitae na podružnico »Jutra* v Celju pod »Knjigovodja* 42239 Boljša služkinja k! zna kuhati, do-bi službo Ponudbe na na?lov Mijo Sitaš, Našice, Slavonija 42191 Mizar, pomočnika sprejme takoj Martin Tom-le. mizarski mojster. Stari trg pri Slov. Gradcu. 42160 Tehnik absolvent obrtne šole za gtrojegradbo. veS8 hrvaščine in nemščine v govoru in pisavi, event tudi strojepisja, dobi mesto pri: »Konstruktor*, Zagreb, Berisla-vičeva 18. 42153 Mesarski pomočnik sušilec, dobi službo. Klemene, mesnica Jager. 42317 Klepar, vajenca sprejme takoj Franc Gorše klepar, Ribnica, Dolenjsko 41909 Pletiinega mojstra za ravni šivalni stroj i stroj za levo ramo. perfekt-nega v reparaturi pletilnib strojev tn specijalnih šival oih strojev, sprejmemo večjo tvornico v Sarajevu. Ponudbe pod »Tvcrnica* na ogla^nj oddelek «Jutra» 41868 Služinčad suharice, sobarice, rice, hišne itd. dobe najlažje službo v Beogradu — iko s« oglase v birou Eko aomlja — Beograd. Vasina a lica 11. 41298 Praktikanta k avtomobilu. — aslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 42284 Dve učenki sprejmem za strojno pletenje Naslov v oglasnem cd deiku »Jutra*. 42293 Izurjene pletilje na Dubied stroj«, iščem za takojšen nastop. Zaslužek dober, mesto stalno. Zlatno janje, pletiona, Zagreb, Fi-janova ulica 18. 42305 Gospodično za pomoč v trgovini iščem Predpogoj je perfektno obvladanje nemščine. Naslov oglasnem oddelku Jutra. 42302 Vodjo za trgovino kmetijskimi potrebščinami sprejmemo za večjo gospodarsko korporacijo v Ljubljani. — Predpogoj je višja trgovska izobrazba in večletna praksa. — Istotam dobi službo trgovski pomočnik primerno trg izobrazbo in prakso s kmetijskimi pridelki. Lastnoročno pisane prošnje z navedbo dosedanjega službovanja in plačilnih zahtev je vložiti do 15. decembra t 1. na poštni predal št. 135, Ljubljana. 42307 i A o«ti Perfekten nemški korespondent preten strojepisec, se iiče za popoldansko delo (trikrat tedensko po tri ure). Ponudbe z navedbo tedenskega honorarja pod šifro Korespondent 261» na ogl. oddelek »Jutra*. 42261 Absolvent trg. šole prosi za primerno provizor-no službo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro Provizorno*. 42283 Zastopnika za Trbovlje in okolico, proti stalni plači in proviziji sprejme tvornica alkoholnih pijač Ponudbe s podatki in referen cami na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zmožen vpeljan*. 42313 O. fh. Rotman: Prigode porednega Bobija Vesela opičja zgodba Šivilja za bol jI e obleke in parilo s« priporoča. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra*. 42266 Sijajen zaslužek zastopnikom is vse države, preko 100 Din dnevnega inkasa in velika provizija, sezonska stvar. — Ponudbe pod «Uspjeh», Beograd — Dri ' --- račka 9. 42207 Delo — zaslužek — eksistenca in brezskrbno življenje slučaju prevzem« našega zastopstva! Dnevni zaslužek 200 Din. Nikak riziko — nobene obveznosti. Pojasnila daje Zumbulovič, Ljubljana. Miklošičeva cesta 14. 42315 a i Francoščino in nemščino poučuj« temeljito diplomira na učiteljica. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod louvard*. 42213 Učiteljica Glasbene Matice prevzame privatni klavirski pouk. Gre tudi na dom Pouk po moderni, priznano izborni metodi. — Ponudbe pod »Muzika 29* na oglasni oddelek »Jutra*. 42270 Inštrukcije matematiki in drugih realnih predmetih daje maturantka. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 42318 Kroj. pomočnik i$5e dela za majhne ali velike kose. Najraje gre na deželo. Nariov pove oglas oddelek »Jutra*. 4S257 Boljše dekle išče službo kot pomofi i gospodinjstvu. Gre tudi i otrokom Vešča je slove® ščine in nemščine. Naslov pove podružnica »Jutra* v Celju. 42227 Trg pomočnik 22 let star, vojaščine prost, izučen v trg mešan, blaga. dobrimi spričevali, išče službo v mestu, najraje v Ljubljani Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 42210 Deklica dveletno trgovsko prakso, mešane stroke, leli dobiti primerno službo Gre tudi v delikatesno trgovino — najraje v Ljubljani Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »G F * 42161 Uradnik zmožen 10—15.000 Din kavcije. išče stalno službo knjigovodje ali kaj slične-ga Ponudbe z navedbo mesečne plače na oglasni oddelek »Jutra* pod značko Kavcija* 42157 Zvišam promet! trgovec v najboljših agil nib letih sprejme mesto potnika Kg Špecerijsko al manufakturno stroko Je mež sigurnega to simpatič nega n*«topa. i velikim poznanstvom podeželskih tr goveev. — Event »prejme mesto v bolJSf Špecerijski aH manufaktnrni trgovini Ponudbe na oglas oddelek Jutra* pod značko »Dvle nem promet*. 41682 Radio fericevni, dobro ohranjen, kupim Ponudbe i navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra* pod lilro »Radio* 42290 Motorno kolo v dobrem stanju, kupim. Ponudbe z opisom in eeao aa naslov: Golja Franjo — pošta Preserje. 42224 Motorno kolo Ornega, 500 ccm. v brezhibnem stanju, i elektr razsvetljavo po ugodni eeni proda J. Isek, Fala <1918 Avtobuse itd. izdeluje točno, solidno in po konkurenčni ceni Fer lo Laznik, strojno kolarstvo, Radeče, 267 Skoraj novo kolo znamke »Adler* takoj naprodaj na Miklošičevi cesti št. 14/1, desno. 42316 Pohištvo spalnico in jedilnico, novo ali dobro ohranjeno staro kupim na obroke Ponudbe na podružnico »Jutra* Mariboru pod značko »Pohištvo 19229*. 42236 Pisarniško opremo dobr0 ohranjeno, mize stole, registr omare itd kupimo Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro Pohištvo* 42093 Pohištvo lepa, nova hrastova spalna oprava kakor tudi kuhinjska oprava naprodaj Kupec event tudi lahko prevzame stanovanje 2 sob m kuhinje. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra*. 42277 Stare moške obleke pohištvo kupim. Dopis-zadostuje, da pridem in niča jnujD. ua f-ri l'itiu na dom. — Golob Marija, Gallusovo nabrežje št. 29, Ljubljana. 42281 Zbirko znamk različnih, ca. 2500 ugodno >roda Franc Vraničar ml. Skofja Loka. 42280 Otroška vrtnarlca sirota brez staršev, mlado in pošteno dekle, išče za takoj ali čimprej« mesta pri boljši družini Gre tudi na deželo, event. nekaj mesecev samo za hrano in stanovanje. Dopise na oglasni oddp'ek »Jutra* pod šifro Ljubim deeo* 42276 99. Med tem je bil zlezel Bobi na streho avtomobila in se je radoval jeze ubogega peka. Nato se je splazil na sprednji konec ter se-deJ na voznikovo mesto, kjer je jel poizku-gati vse vzvode in stopala, dokler se ni avtomobil nenadoma spustil v tek in kakor burja iletel po ulicah. Ko je povzročil nesreč brez števila je naposled buče in ropo-taje zavozil v park. Kino-opravo celotno, aparat s kompletno opremo na elektr in motorni pogon ter stole prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 42151 Puhasto perje razpošiljam po povs.tlo najmanj (i kg po Din 88 kg — Izkoristite orillko doklej traja zaloga L Brozovič. Zagreb, [lica 82. kemična ^stilni«« perja. 183 Koks suh, po 80 Din 100 kg — vedno v zalogi v mestni plinarni. 261 Pozor! Volno In bombaž kupite najceneje pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana, Stari trg št. 12 in Židovska ulica 4. 234 Perje kokošje, purje ia gosje, naravno in s »trojem čišče-no dobavlja v vsaki množini E. Vajda. Cakovec, Medji-murje. Telefon 59, 8, 60. Družabnika ki razpolaga s 400—500.000 Din sprejmem k zelo dobro razviti trgovini z mešanim lagom, na zelo prometni točki, g 4 milijoni Din letnega prometa. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Rentabilnost*. 4S&46 Družabnika ki bi imel veselje do avto voženj, za prevažanje blaga, sprejmem. Dotični ima priliko, da se lahko nauči šofirati in ima enako pravico do avtomobila Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Siguren zaslužek* 42285 Za primerno posojilo ilam zastonj hrano 6 mesecev ali visoke obresti__ Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod značko »Prvovrstna hrana*. 42282 Novozldana hiša s tremi stanovanji, lepim in velikim vrtom tor j darskim poslopjem na] Naslov v oglasnem o »Jutra*. 42249 gospo-■prodaj Hišo ▼ eeni 200.000 Din kupim v sredini mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »St. 110». 42062 Stavbno parcelo 500—1000 m« veliko, bolj»o, ▼ sredini mesta kupim — Pismene ponndbe na oglas oddelek »Jutra* pod lifro »Parcela 12». 41974 Gostilno dobr0 idofio, na prometnem prostoru, radi nenadne obolelosti poceni prodam. — Vprašati: Zagreb, Palmotl-čeva uL 17/a, Ciklon. 41754 nišo eno- aH dvodrulinsko, v ceni 150.000 Din kupim v Ljubljani Posredovale! Izključeni. Ponudbe na ogl. odelek »Jutra* pod lifro »Kupim*. 41732 »Posest i Realitetna pisarna druiba a c. Ljubljana Miklošičeva cesta 41 odda v najem sledeč« lokal« DVE VELIKI P1SARN1SK1 SOBI v pritličju, poseben vhod, parketiraoi, Miki o-1 iičeva cesta 4, po ugodni ceni; LOKAL z 8 izložbama, ea. 40 m>, blizu botela Štrukelj, za specijalno aU »n gros trgovino, * kompletnim inventarjem, za 1800 Din: PROSTOREN LOKAL s 2 I izložbama, skladišče, center Ljubljane, m< no 2500 Din. Po posebnem dogovoru na razpo-1ayo "" Največja razprodaja na vsem svetu radi svoje prvovrstne kvalitete LIPTON čaj 24i Društvo Lipton Ltd, London Zastopstvo in skladišča za Slovenijo. Hrvatsko, Slavonijo, Dalmacijo, Bosno, Hercegovino in črno goro Nikola Stankov, Zagreb. Prilaz 75 Prodaja iz skladišča in direktno Iz Londona. Iščejo se lokalni zastopniki. Dve sobi oddan I gospodoma v Ke-roso dni ulici 1 — Zabjek 10 42278 Sobo oddam gospodu za 190 Din Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. nizko najemnino Stuisobno stanovanje. LOKAL za »pecerijo, s i novanjea velike »obe ia kuhinj«, Rožna dolina — mesečno 700 Din. 42296 Opremljeno sobo oddam 2 gospodoma ali zakonskemu paru v Flori janski ulici 1«. 42289 Hišo lokalom kupim v mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod lifro »Union*. 42319 Gostilno dobro Idočo, na prometnem kraju, kjer je tudi avto-Dostaja, s 16 orali prvovrstnega zemljišča, hoste. njiv, travnikov in vinograda, radi odpotovanja zelo ugodno prodam. Ponudbe na podružnico »Jutra* Celju pod Šifro »Gostilna* 42237 „Posest" Realitetna pisarna Ljubljana Miklošičeva cesta Itev. prodai HIŠO, dvonadstropno, prenovljeno, Sest dvosobnih stanovanj, blizu Krekovega trga, 210.000 Din; HISO, novozidano, enonad-stropno, 10 stanovanjskih prostorov, 1500 m' vrta, tik dolenjskega kolodvora 190.000 Din; HISO s gostilno, trgovino, trafiko, enonadstropno, 12 prostorov, Vi orala zemljišča, tik kolodvora letoviškega kraja Gorenj ske. za 140.000 Din; PARCELO, 1000 m«, pri Stadionu, po 30 Din; PARCELO. 1000 m», blizu Sv. Križa, po 42 Din; Poleg tega ved hil, vil v Ljubljani, na deželi, stav bišča ▼ centru in pred mestjih, po najugodnejših cenah. 42295 Prage (švelerje) hrastove in bukove kupi Rudolf Dergan, trgovec Laško. 42188 Desk orehovih, jesenovib ia brestovih, po želj] kupca rezanih. prodam vefi vagonov Interesenti naj piiejo aa oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Izplačilo pri prevzetju*. 41824 Parkete hrastov, dobavlja najugodneje ter kupi hrastove hlode Alojzij Kano. Mengel 41217 Hlode bukove tn hrastove 0>ra-stove že od 20 cm napre, kupuje parna žaga Scagnetti r Ljubljani. 2S7 f. y Trgovec dobro vpeljan, na zelo prometni ulici v Ljubljani _ sprejme družabnika ali dru-žahnico s kapitalom — v svrho razširjenja trgovine. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod »Trgovina* 42294 Družabnika za avtozastopstvo svetovne znamke sprejme renomirana tvrdka v Mariboru. Samo seriozne osebnosti naj pišejo pod »Bodočnost 325* na podružnico »Jutra* v Mariboru. 41802 n 11 Posestvo z gospodarskim poslopjem in zemljiščem prodam, 10 minut od postaj« Hajdine — leži na Sp. Hajdinu št. 95. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 42248 Veleposestvo V Sromljah pri Brežicah, obstoječe iz 76 oralov, med temi 8 oralov vinograda, naprodaj Pojasnila daje E. rhierrv. Fiume, Via Rem-ii št 1 42152 Skladišče veliko in suho, po možnosti v bližini kolodvora iščemo. — Ponndbe s navedbo cen« na poštni predal 209. 42273 Večjo sobo ali 2 manjši primerni za krojaSko delavnico, iščem Za takoj v prometnem kraju Ljubljane. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod Šifro »Prometen kraj*. 42291 Opremljeno pisarno pritlično, v centru mesta takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 42297 Gostilno dobro Močo, na prometnem kraju, avto postaja. Iz 16 oralov prvovrstnega zemljišča, heete, njiv, travnikov in vinograda, radi odpotovanja takoj predam po zelo ugodni eeni. Naslov pove podružnica »Jutra* v Celju 42237 Restavracija Ljubljanski dvor je odprta. Izbora* dunajska in primorska kuhinja. Izvrstna vina. Abonenti -prejmejo. Cene jako smerne. 42306 Sobo z I posteljama, posebnim ▼hodom in elektriko oddam — event. sprejmem solidnega sostanovalca k solidnemu sobana. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. Prazno sobo leotn&no, v sredini mesta, s ' posebnim vhodom iSčem sa takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod lifro <1. december*. 42303 fUmwanja Sobo s kuhinjo event. sobo s Štedilnikom iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »Snažno 2*. 42186 Stanovanje dvo- ali enosobn0 išče mirna stranka brez otrok. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod Šifro »Mirna*. 42267 Stanovanje 2 sob in kuhinje, ▼ sredini I mesta iSčem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Zračno stanovanje*. 423041 Sobo posebnim vhodom oddam Slomškovi ulici štev 6. Opremljeno sobo s posebnim vhodom in lepim razgledom oddam lidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 42314 Sostanovalca in vej gospod o v sprejmem tudi na hrano. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 42901 Pozor! Kdor mi odstopi stanovanje I oa Viču ali v Rožni dolini, dobi za 8 mesece stanovanje zastonj na Brezovici — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 42308 Prazno sobo lepo. oddam Istotam sprejmem več oseb na dobro domačo hrano Ein^pilerjevs ulica Stev 17 — Bežigrad. 42310 1>ridt(ki Bukeveo, solnčnice in bučnice kupuje ter zamenjuje najugodneje trgovina Franc Senčar. Mala Nedelja in Ljutomer. 42245 Dame! Priporoča se damski salon. Specijalno ptriženjel Trpeč ! na ondulacija! Polanc J., frizer, Ljubljana, Kopitar j jeva ulica. 42292 Dvpiti u Bukov žir In hrastov želod k a p n j e v vsaki množini »Fruktus*, Ljubljana, Krekov trg 10. 42312 Tajna oboževalka katera mi je poslala razglednico Ljubljane, se na-proSa za polni naslov. Ako ste tista oseba, zaradi katere sem ja* toliko žrtvoval — prosim, da mi to priznate in tudi sama nekaj žrtvujete. Zdravo. 42251 Polsladkega sena več vagonov lepega to ne-1 kaj vagonov belega krompirja nudj po jako smerni eeni [ Frane Mastnak. trgovec — I Sv. Jurij ob jul žel. 423111 1915 Tudi tako. — Želim dopis 42325 Franc Bračko Javite se nemudoma prj Jugo-Schulz, Ljubljana. 48300 Elegantno sobo dvema posteljama in uporabo kopelji iščem, event. tudi s penzijo. Ponudbe na | oglasni oddelek »Jutra* pod [ »Nur Zentrum*. 42258 Majhno sobo ki nima posebnega vhoda, oddam čez dan odsotnemu »oepodu ali gospodični. — (faslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 42243 Rudarski paznik Sloveneo, ieli t svrho že-nitve resnega znanja s simpatično to poSteno gospodično, ki ima veselje do bivanja v industrijskem revirju. Dopise s sliko na oglasni oddelek »Jutra* pod »Rudar*. 42288 Opremljeno sobo novo, oddam s 1. decem-1 brom zraven glavne pošt« čisti in solidni gospodični [ ali gospodu. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 422601 Lepo, šolnino sobo oddam poleg Tabora Sprejmem tudi dijake. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. Brač II prodam ali zamenjam za gitaro. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 42268 Planino dober in lep, poceni naprodaj. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra*. 42275 Planino skoraj nov, prodam ali posodim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 42309 Lovski pes (ptičar) bel, z rujavimi lisami, se je zatekel. Dobi se na Osojah — Gale. 42244 10 kokoši krasne, velike živali in is-vrstne jajčarice ter 2 petelin* čiste Orpington pasme proda Maretič Matko, Ljubljana, Goeposvetsk* e. 5. 42223 Nemškega fermača čistokrvnega, prodam ali zamenjam za dobro izvežba-nega brakirja. — Potočnik, Stari trg 19. 42274 Parni stroj dobro ohranjen, s »Trep-penrost* 100 HP, kupim. Ponudbe na upravo »Jutra* v Celju pod »Parni kotel*. 42240 LokomobilnI kotel ali transportablo lokomobi-lo 86—40 m« kurilne ploskve vzamem za pol leta proti primerni odškodnini v najem. Ponudbe na naslov: J. Bonač sin, Ljubljana. 42181 Pletilnih strojev 8/40 rti popolnoma dobrih prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod lifro »Pletilni stroji*. 41978 Uboga žena katere mož boleha na pljučni tuberkulozi, prosi za staro posteljo, ker je zelo nezdravo za 2 majhna otroka, ki morata spati pri bolnem očetu. — Blagemu dobrotniku stotera hvala in Bog plačaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 42271 Piiše volnene is gobeline za ta-peciranje pohištva ima lepe in najcenejše v zalogi Rudolf Sever, tapetništvo — Marijin trg 2. 47 ♦♦•»•»»eoeoooeeeeoeoo Prodajamo m aajnii-)o dnevno eeao prvovrstna »oba goveja 5re-va (Baod«ldarm) »o I Jena, ravna debela Sreva (Scheibendarm) svinjska, konjska firev«, ovčje saitHnge JUOOCRIJEVO, Zagreb KlaonlCka ml 9. Telef on 60-91. 13340 Lepotno grmičevje g mičevje za žh o mejo, igličevje, vrt ce, drevesa za aleje, sadna drevesa, grme. kupite najboljše v drevesnici KLENERT Messendorf bei Graz Steiermark. PREŠERNOVA 4 ■lica, poleg frančiškanska cerkva H. SUTTNER Lastna, protokollrana tovarna UR v S vid Največja zaloga UR, ZLATNINE ln SREBR-NINE NIZKE CENE. SOUDNA POSTREŽBA. Kovina sta anker-Roskopf Kovlnasta anker-Roskopf Številkami in kazalci Din 69.20 St 105. Budilka, li cm visoka, • prvovrstnim anker-strojem, Din 64.20 ZAHTEVAJTE BOGATO ILUSTRIRANI CE-NIK S KOLEDARJEM, GRATIS IN FRANKOI od H. Suitner, Ljubljana 4 Kupujte samo KINA SREBRNO JEDILNO ORODJE, S PETDESETLETNO TOVARNIŠKO GARANCIJO pri H. SUTTNER Ljubljana, Prešernova ulica WM* 4 Vaši zobje ostaneio vedoo zdravi ln beH, a da i* ost svel in prijeten, ako uporabljat« ODOFORM-PASTO za zobe. Dobi se v lekarnah in drogerjJJ. Glavna zaloga parfutnerija URAN, Ljubljana, Mestni trg 11. 260 Ocarinjenje eseb nvoznih, izvoznih in tranzitnib pošiljk oskrbi hitro, skrbno ln po najnižji tarifi RAJKO TIIRK, carinski posrednik. Ljubljana. Ma*arykova cesta 9 (nasproti carinar-oice). Revizija pravilnega zaračunavanja ca-~cine po meni deklariranega bta?a iB vse informacije brprnlačn« 188 TISKARNA U47G dobro vpeljana, z velikim krogom stalnih naročnikov v Zagrebu se zelo ugodno proda vsled preselitve v inozemstvo. Resne ponudbe sprejema Jugomosse", Zagreb Zrinjevac 20. pod šifro Tiskarna" Pomočnika manufakturne stroke, agilnega, sposobnega prodajalca, samo Slovenca, ki bi takisto potoval po Sloveniji, išče manujakturna trgovina. Obširne ponudbe z referencami pod „Za 18.099" na Publicitas d. d., Zagreb, Gnnduličeva 11. 13532 Stanovanje 4 sob z vsemi pritiklinami, v centrumu mesta iščem za januar. Ponudbe na oglasni oddelek pod „š>ev. 30" Jutra" 13535 CitaJ vedno naše oglase! »eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeesee.eeeee.ei Dve gospodični sprejmem na stanovanje, z | oskrbo al] brez. Naslov v I oglasnem oddelku »Jutra*. [ 42168 Boljšo gospodično sprejmem n* stanovanje in I hrano. Naslov v oglasnem [ oddelku »Jutra*. 42156 MAKULATURNEGA PAPIRJA Opremljeno sobo lepo, s elektriko in soupo-1 rabo kopalnice oddam bolj-iemu solidnemu gospodu ali goepodični. Naslov v oglas. I oddelku »Jutra*. 42278) Za trgovce, za obrtnike, za peke, za mesarje, za f-dustrijo W 4 Din v« Sobo s posebnim vbodom la električno ra«vetljaTO, v bližini univerze oddam gospodu. Naslov v oglasnem od. delku »Jutra*. 42279 množina večja na razpolago po ugoditi ceni Naslov pove uprava »Jutra«. P.ZOR POZOR! Prva strokovna delavnica za popravilo galos, snežnih čevilev in čevljev z rumias mi podplati, naznanja, da se je preselila v sosedio poslopje Igr ška ulica št. 2 (gostilna Usenik) 13539 AVG. iKOF. Rnsko-švedske GALOŠE in 2«6 SNEŽNI ČEVLJI E „Zrapez" so nenadkriljive LOKOMOBILE MOTORJI SrS1" 3AREMNIKI Povoilm plačilni pogoji Brača Fischer 1: ZAOREB, Gunduliteva ul. 36 ♦♦•♦•oooeososssseeooeoooeeeoe......»..«< Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij eJutra* Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Frainc Jezeršek. Za ioseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani