SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 grld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za ieden mesec 1 gld. 40 kr. 1 V administraciji prejeman velja: Ž Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. f V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več Da leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo in ekspedlclja v „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St.^2. Rokopisi w ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSklh ulicah »t. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. 221. V Ljubljani, v četrtek 27. septembra 1894. Z davčnega odseka v državnem zboru. Dunaj, 24. septembra 1894. Danes je permanentni davčni odsek pričel svoje delo v navzočnosti finančnega ministra, ki želi, da bi odsek dovršil ostale oddelke davčne preo snove do pričetka državnega zbora, ki se ima 16. prihod, meseca sniditi. Neresnična aapovedba dohodkov. V prvi seji posvetoval se je odsek o VI. poglavju, ki razpravlja o kaznih, katere bodo zadele tiste, ki bodo vedoma podajali neresnične napovedke o svojih dohodkih, ali ki namenoma skušajo oškodovati davčni erar n. pr. s tem, da na vprašanje davčne komisije neresnične podatke dajo, ali celo obrt utaje. Kazni so se precej ojstre določile in to iz vzroka, ker brez hudih kaznij res skoro ne bo mogoče pri osebnem davku izhajati, kaj mnogo iih je, ki imajo tisoče goldinarjev na leto dohodkov, za katere malo-kedo ve. Zato se je v«pr<>jela tudi določba za slučaje, v katerih dotičnik kaže pravi sleparski namen, da se denarna globa ne dopusti, ampak da mora dotični svojo kazen prestati v zaporu, ki je gotovo hujša kazen od denarne. Po § 274. ima se taki prestopek kaznovati z denarno globo, ki 3krat do 9krat presega ono svoto, za katero je dotični skušal državo oškodovati, oziroma davščino prikrajšati. Če se ne more svota natančno zračunati, za katero je država oškodovana, sme oblastnija kaznovati dotičnika s svoto do 2000 gld. Za slučaj pa, da je dotični podal napovedbo nepopolno, ne da bi bil imel namen ogoljufati državo, se je kazen določila le do 50 gld. Pa tudi si oni, ki bodo pri odmerjenju oziroma pri prisojevanju davka delovali, bodisi že kot zvede- nec ali kot član davčnih komisij ter podajali neresnične podatke ali spričevala, namenjena dotičnemu davkoplačevalcu znižati davek, bodo kaznovani in sicer se je za lake po § 275. določila kazen z zaporom od 1 do 60 dnij ali v denarju od 5 do 300 gld. V § 276. navedeno je, kedo in kako se stori dolžnega zatajitve davkov. a). Kedor sploh ne napove svoje obrti, ampak kar na skrivaj izvršuje svojo obrt; b) Kedor utaji, da ima sploh in v koliki meri plačo n. pr. v službah, v trgovinah itd. c) Kedor utaji svoje dohodke iz kapitalov, izposojenih drugim tudi le zaupno ali na kredit izposojenih. d) Kedor ne poda vsako leto svoje napovedbe o svojih dohodkih v določenem času. e) Kedor kot oskrbnik ali zastopnik nedoletnih skuša utajiti ali prikrajšati svoto davkov. Za vse te slučaje določila se je kazen dva do šestkrat tako velika, kot je ona svota, za katero je dotični hotel državo prikrajšati. V slučaju, da se svota ne more natančno dofočiti, znašati sme kazen do 1000 gld. Za slučaj pa, da dotičnik dokaže, da ni imel zlobnega namena ogoljufanja, kar se pač pogostoma tudi res zamore dogoditi, ker dotičnik ni vedel, da se mora vsakteri sleherni dohodek napovedati, določilo se je, da se sme dotični le v denarju do največ 20 gld. kaznovati. V§ 278. določeno je, da ima kaznjivost nehati, kakor hitro dotičnik, predno je bil ovaden ali predno je prejel poziv k obravnavi, sam pri davčni komisiji odda dopolnilno, oziroma pojasnilno napovedbo. Tajnost pri napovedbi. Jako stroge kazni določene so v § 279. pa tudi za tiste, ki kot člani davčnih komisij ali kot davčni uradniki ne ohranijo tajnosti ter n. pr. iz napovedbe dotičnega komu izdajo, koliko ima dohodkov, ozi- Letnik XXII roma koliko ima dolgov, in za vse take izdajalce tajnosti določila se je huda kazen zapora do treh mesecev ali v denarju do 1000 gld. Večina članov odseka bila je za to, da se najprej kazen z zaporom uveljavi in še le v drugi vrsti denarna globa, ker silno hudo more biti oškodovan kak trgovec ali tovarnar, ako izda kdo iz komisije njegove napovedbe. Uradniki pa poleg kazni zapadejo tudi disciplinarnim predpisom. Precej trda je kazen v § 280., določena za hišnega gospodarja, ki ali sploh noče ali nepopolno odda od njega zahtevana pojasnila o najemnikih ali gostačih, stanujočih v njegovi hiši. Kaznovan more biti do 200 gld., kar je kaj trda kazen, kajti nihče ne more tajiti, da so hišni gospodarji res že preobloženi z napovedbami in zdaj bodo morali še na sleherna vprašanja davčnih komisij dajati poročila, pojasnila, koliko da ima dotični gostač dohodkov itd. Večina odseka je vzlic ugovorom sprejela od vlade predloženi paragraf. V § 281 pa je določena kazen za vse one, ki n. pr. ne dovole vstopiti članom davčnih oblastij v svoje delarnice, tovarne, ali ki skušajo nekatere dele pohištva, shramb itd. utajiti ali skriti; za take prestopke določena je kazen od 1 do 14 dnij zapora, oziroma v denarju od 5 do 100 gld. Nič manj neprijeten je § 282, ki določuje kazen v denarju do 100 gld. za tistega, ki brez vtemelje-nega vzroka noče prevzeti izvolitve v davčno komisijo. Prav tako se bodo kaznovali člani davčnih komisij, ako ne bodo redno prihajali k sejam, ne da bi opravičili svojo odsotnost z globo do 25 gld. Te kazni pa se zamorejo ponavljati tolikokrat, dokler dotični član ne zadosti z izvolitvijo prevzete dolžnosti. Kazen za napačno naznanilo dohodkov. Dolga razprava pa se je vršila pri § 288 do 293., v katerih je predpisano, kako se ima vršiti pri LISTEK Moje ječe. Spisal Silvijo Pellico, prevel —a—. XXXVII Gledal sem pretrgana kosa ter premišljeval nekoliko časa o minljivotti posvetnih rečij in kako vara njihova vnanjost. Prej tako željan po tem pismu in sedaj raztrgal sem je poln nevolje! Prej tako živo razmišljujoč o prihodnjem prijateljstvu s tem tovarišem v nesreči, tako prepričan o mej-sebojnej tolažbi, tako razpoložen, skazati se mu kar najbolj mogoče ljubeznjivega, sedaj pa ga imenujem prevzetneža. Dejal sem kosca drug na drug, položil ju kakor prej med kazalca in palca ter hitro zopet, raztrgal. Hotel sem uprav ponoviti isto, kar mi pade košček iz roke, vpognil sem se, da bi ga pobral, v tem kratkem času mej vpognjenjem in dviganjem premenil sem svojo namero in se odločil, da še enkrat preberem nesramno ono pismo. Usedel sem se, položil vse štiri kosce na sveto pismo in jih zopet prebral. Pustil sem jih ležati, hodil gori in doli in zopet jih prebiraje, dejal sem: »Ako mu ne odpišem, mislil si bo, da me je ugnal, da se ne upam stopiti pred taeega Herktila. Odpišimo mu, pokažimo mu, da se ne bojimo boja z učenostjo. Pokažimo mu z lepa, da ni znak ma-losrčnosti, ako se dobro pretehta svoje misli, ako se opotavlja pri kakej, nekoliko nevarnej nameri, posebno, ako je bolj nevarna drugim, ko nam. Uči naj se, da prava hrabrost ne obstoji v zasmeho vanju vesti, da prava vrednost ne obstoji v prevzetnosti. Pokažimo mu pravo krščanstva, in ne-uteraeljitost nevere. Ako pa se kaže ta Julijan, meni tako nasprotnega prepričanja, ako me ne oprosti zbadljivih šal, ako mu je tako malo mari, pridobiti me za se, ali ni to vsaj jasno znamenje, da ni vohun? Ali pa je morda to le zvijača, da tako neusmiljeno biča moje samoljubje? Vendar ne, tega ne morem verjeti! Hudoben sem, ko me žalijo take neumne šale, domišljujem si, da je oni, ki jih zbija z mano, najzlobnejši človek. Proč z zlobnostjo, kojo sem tolikokrat obsojal pri druzih, proč ž njo iz mojega srca! No, Julijan je, kar je, in nič več; prevzeten človek, a ne vohun. Ali pa imam jaz pravico, imenovati »prevzetnost«, kar je njemu odkritosrčnost? To je tvoja ponižnost, hinavec ! Ako se kdo vsled zmote svojega uma drži napačnih nazorov in zasmehuje tvojo vero, ti je uže zadosti in takoj si ga upaš slabo soditi. Bog ve, nista li razburljiva ta ponižnost in ta zlobna gorečnost od moje straui, ki sem kristijan, slabeji od ošabne odkrirosrčnosti onega brezbožneža ? Morda mu ne nedostaje samo žarka milosti in ta njegova močna ljubezen resnice spremeni se v trdnejšo vero, nego je moja. Ali bi ne storil bolje, ko bi molil zanj, kakor da se nanj jezim in se povzdigujem nad njega ? Kdo ve, ni li on, mej tem, ko sem jaz jezno trgal njegovo pismo, mojega bral sladkim dopadajenjem in je tako zaupal v mojo dobroto ter me je smatral nesposobnim, da bi me mogle žaliti odkritosrčne njegove besede? Kdo bi bil krivičnejši, oni, ki ljubi in reče: »jaz nisem kristijan«, ali oni, ki pravi: »kristijan sem«, pa ne ljubi ? Težko spoznamo človeka, ako smo prav dolgo živeli ž njim, in jaz sem hotel tega spoznati iz enega samega pisma? Ko je mogočih toliko stvarij, ni li mogoče tudi to, da ni i on še nikakor gotov v svojej neveri, a si tega ne priznava, in me morda draži, samo da bi se jaz prepiral ž njim in da na tihem upa, da se mi bo moral podvreči ? Oh, da bi temu bilo tako! Moj Bog, v tvojih rokah lahko mogočno vplivajo i najnevrednejša sredstva, izvoli, izvoli me za ta posel! Daj mi lako močnih in tako svetih razlogov, ki bodo nesrečnega tega človeka prepričali, ki ga bodo dovedli do tega, da bo ljubil Tebe in Te hvalil, ki ga bodo podučili, da razven Tebe ni kreposti, ki bi si ne nasprotovala. (Dalje slčdi.) 1 Vi ^/i kaznovanju teh prestopkov. Vsaj že sedanji slučaji prestopanja kažejo na opreznost, zato je tudi velika večina članov bila za to, da se ne prepusti le enemu davčnemu uradniku, da prisodi kazen. Posl. Levicki predlagal je, da se imenujejo za vsak okraj posebni sodni kolegiji, vsaj treh članov, izmed katerih mora en član biti sodišča uradnik, en davčni uradnik in tretji član pa delegiran od deželnega odbora. Temu seje vlada upirala, zato je pri glasovanju ostal ta predlog v manjšini, kar je le obžalovati, ker kazni so dokaj ojstre in visoke, zato je več kot umestno, da se prisoja kazen z vso previdnostjo in trojica sodnega kolegija, v katerem bi sedel tudi sodnik, izkušen jurist ter tudi delegiran zastopnik deželnega odbora, ki bi bil navadno vzet iz vrste davkoplačevalcev, bi gotovo bolj pravo zadela, kakor en sam davčni uradnik, ki navadno še jurist ni. PaČ pa je obveljal predlog drugega poslanca, da ima biti prizivua sodna oblast sestavljena iz treh članov, od katerih mora biti eden član deželnega sodišča. Prav tako je priziv mogoč tudi na najvišje upravno sodišče. V posebnem § 290. pa je predpisano, kako se ima vršiti kazensko postopanje. Dotični mora biti poklican k zaslišanju, ter se mu morajo vsi sumni razlogi povedati. Obtoženi ima pravico zahtevati, da se mu pokažejo ovaabena pisma, da se v njegovi navzočnosti zaslišijo priče, izvedenci. Tudi sme zahtevati prepise od vsih aktov ali dati si prepisati po svojem v to pooblaščenem odvetniku. Tudi sme zahtevati , da se mu privoli 14dnevni obrok za ustni ali pismeni ugovor. Zahtevali so poslanci nadalje, da se mora v paragraf vzeti določba, da je dotični davčni uradnik postavno zavezan, da pri tem prvem zaslišanju obvesti zatoženega o vseh pravicah, ki so mu v njegovo obrambo zajamčene v tem paragrafu, torej da sme vzeti prepise vseh obtožnih aktov, da si sme vzeti odloga 14 dnij za ugovor itd. Kazni v denarjih, ki so se prisodile zaradi prestopkov proti reduemu postopanju, pripadajo dotični občini za ubožui zaklad, v kateri se je imel dotični davek predpisati in to je pravično, ker mnogo velikih podvzetuikov, fabrikantov itd. stanuje v velikih mestih, njih tovarne ali podvzetja pa se nahajajo po raznih vaseh itd. Kazni pa zaradi namenjenega prikrajšanja države, torej zaradi očividno dokazane goljufije, pripadejo državi. Naj še omenim, da je vladni zastopnik na stavljeno mu vprašanje se izjavil, da nagrad za ovadbe ne bo, na kar je bilo potem celo VI. poglavje sprejeto, ter s lem končano. Tudi VII. poglavje bo kmalu dovršeno ter sledi o teh, deloma zelo važnih in zanimivih določbah poročilo. —e. Mažarski šovinizem in Hrvati. Iz Zagreba, 22. septembra. Prve dni meseca septembra se je obdržaval v Budimpešti higijenski in demografski kongres, kateri je bil prav obilno obiskan. Taki kongresi se shajajo, da se na njih razpravlja in sklepa o važnih vprašanjih trpečega človeštva, in vsak človekoljub mora le z veseljem pozdravljati može učenjake, ki se ne boje truda, samo da človeštvu koristijo. Tako cenijo omenjene kongrese vsi kulturni in napredni narodi, le Mažari hočejo vrh tega tudi še kaj druzega imeti od takih sestankov. Povsodi mora biti njih neizogibni šovinizem na prvem mestu, pa tako je bilo tudi pri tem kongresu. Prva naloga je bila zadana vsacemu Mažaru, da pokaže Ogersko tujim gostom kot pravo mažarsko državo, vse kar je slovanskega in rumunskega v tej deželi, imelo te je skriti pred tujimi gosti. Seveda vsega niso mogli zatajiti, vsaj Hrvatov ne, katerih je bilo na kongresu prav mnogo prisotnih. A ker je pri banketu na čast gostom spregovoril nekoliko besed tudi profesor dr. Vrbanic kot zastopnik hrvatskega vseučilišča in jugoslovanske akademije, planili so nanj mažarski listi, češ, da je razrušil lepo slogo med člani kongresa s tem, da je zagrozil v svojej napitnici Mažarom, ker le preveč stiskajo Hrvate, in da je zanje skrajni čas, da se jedenkrat opametijo in bodo pravični tudi Hrvatom. A vso to grdo laž je hrvatski poluslužbeni nemški list upotrebil proti profesorju Vrbaniču ter ga je hudo napadel, dočim mu je le-ta poslal popravek, v katerem je oprovrgel vse, kar se je pisalo o tej zadevi. Hrvatski poluslužbeni list je celo tako brez-stiden (vrednik rau je seveda žid), da je oponesel profesorju Vrbaniču surovost, češ, da je razžalil Mažare, dočim je bil njihov gost. Prav je na to odgovoril jeden opozicijonalnih listov, da Hrvati niso bili mažarski gosti, nego domačini, kakor Mažari, kajti za ta kongres se je trcšilo iz zajeduiške blagajne, v katero tudi Hrvati plačajo razmerno velik prinos. Žalostno pa je pri vsem tem pojavu, da domači list tako odličnega moža, kakor je profesor Vrbanič, na tako nedostojen način napada. Vidi se, da bi tudi naši oficijozi najraje le o Mažarih pisali in govorili, a Hrvate pa v kot potisnili tudi tamkaj, kjer je mesto opredeljeno za njih po istem pravu, kakor za Mažare. Žalibog, da se v novejšem času tudi Hrvati sami le preradi pri takih priložnostih skrivajo, mesto da pogumno branijo svoje stališče. Mažar je agresiven povsodi, tudi tam, ker mu po postavi ni mesta, Hrvat pa le popušča, dokler ga prvi zares ne potisne v kot. Narodni ponos je zginil iz mlajšega naraščaja, zatorej Mažar vedno bolj napreduje in Slovana tlači, kjer le more. Kako se godi v tem pogledu na Reki, razjasnil sem že v več dopisih položaj tamošnjega hrvatskega prebivalstva. Mažaru pa ni še dovolj Reka, on hoče tudi svoje ogersko Primorje. Prav dosledno ravnajo v tem pogledu Mažari, da dosežejo svoj cilj. Iz Eeke se širi njihovo gospodstvo dalje po hrvatskem Primorju. Zdaj jim je posebno na srcu prirasla Oirkvenica. Ce ima Nemec v Opatiji svoje morsko kopališče, hoče ga imeti Mažar v Cirkve-nici. Z vso silo se trudi, da d& temu mestu mažarski značaj večjidel s tem, da zahajajo tjekaj mažarski bogataši trošit svoj denar. Sčasoma bodo seveda tudi uveli mažarske napise na hotele in druga poslopja. Kako so pa ti ljudje drzoviti, vidi se iz opisa tega kopališča, ki je pred nedavnim izšel. 2e naslov je razžaljiv za vsakega Hrvata, kajti tukaj stoji natiskano, da je Cirkvenica v ogerskem Primorju. Vsakemu je znano, da ogerskega Primorja sploh ni, nego da se vsa morska obala od Beke do Dalmacije zovejo hrvatsko Primorje. In vendar Mažar dosledno rabi le ogersko Primorje in nikdar hrvatsko. V opisu Cirkvenice iu .okolice njene ne rabi omenjeni spisatelj nobenega hrvatskega imena, nego le poitalijančena, tako da si po tem opisu misliš, da je Oirkvenica nekje na Laškem. In Hrvati na to molčd. Kje je tukaj narodni ponos? Proti takemu ravnanju treba se odločno upreti, kajti le na tak način se bode dala prevelika pogoltnost tujcev odbiti. Zalibog, da je ta prikazen, namreč prevelika popustljivost pri Slovanih, že toliko škodila v narodnem pogledu. Slednjič se bode vendar le treba odločno upreti na celej črti vsem našim nasprotnikom, ker drugače bodo nam vzeli zares vse, kar še imamo. VeČ narodnega ponosa in vztrajnega delovanja nam je treba, nego ga je bilo do sedaj. Politični pregled. V Ljubljani, 27. septembra. TVekerle — tožnik. V kratkem bode v Baabu pred porotnim sodiščem obravnava proti uredniku katoliškega lista „Dunantuli Hirlap", Beli Barabasu, ki je trdil, da je ministerski predsednik Wekerle obetal kuezu Pavlu Eszterhazyju, da mu vlada odpusti 600 000 zaostalih dedinskih pristojbin in bode pospeševala še neki osuševalni načrt, ki je v njegovem interesu, ako ne glasuje v gospodski zbornici proti civilnemu zakonu. Wekerle urednika toži. Zagovarjal ga pa bode prslanec Geza Polonyi. Obravnava bode zanimiva, ker pride pričat več članov gospodske zbornice, katere je vlada hotela podkupiti. Govori se, da je bilo podkupljenih 60 članov gospodske zbornice, dva podkupljenca prideta baje za urednika za pričo. Če porotniki spoznajo urednika za nekrivega, bi bil to hud udarec za vlado in bi ne ostala brez političnih posledic. V italijanskem ministerstvu ni prave jedinosti. Crispi se ne vjema popolnoma s sedanjim ministrom vnanjih stvarij, Blancom. Crispi bi rad imel odločilen vpliv na vnanjo politiko, ali Blanc se mu pa voditi ne da. Tako je Crispi odločno za tro-državno zvezo, Blanc je pa bolj za približanje Franciji. Crispi bi zatorej rad Blanca zamenil s sedanjim veleposlanikom v Parizu, Bes3mannom. To Blanc že vse sluti in njegovo glasilo „Tribuna" je zatorej jela napadati Bessmanua in slikati njega diplomatične ne- zmožnosti, da ga naredi za nemogočega. „Riforma'' pa Bessmanna zagovarja, toda ne posebno srečno. Posebno pa ta vladni list še prikriva razpor v ministerstvu. Belgija. Ker je stopil nov volilni zakon v veljavo, so vse stranke v veliki negotovosti o izidu bodočih volitev. Postavilo se je že mnogo kandidatov. Po novem zakonu se kandidatje morajo oblastim naznaniti osem dnij pred volitvijo. Ako bi se kje oglasil le jeden kandidat, ne bode volitve, temveč se bode kar tisti proglasil za izvoljenega. To se pa pri letošnjih volitvah menda nikjer ne zgodi. Poslanci dobivajo po 4000 frankov letne plače. Delavska irtranka je postavila 125 kandidatov >n sklenila, da imajo socijalistični poslanci tis: č frankov od svoje letne plače odstopiti strankini blagajni. Voliti je v vsem 152 poslancev. Precej upanja je, da bode v novi zbornici konservativna večina, ker delavci ne mislijo podpirati liberalnih kandidatov pri ožjih volitvah. Jlusija in vojna na Koreji. Rusi gle-. dajo z veliko nevoljo, da Japonci zmagujejo iu je mogoče, da pride Koreja v japonsko zavisnost. Rusi že dolgo želd sami dobiti Korejo, da bi imeli kako boljše pristanišče v azijskem vzhodu. V Vladivostoku pristanišče zamrzne slednje leto. Sploh ne kaže, da bi Vladivostok imel tisto bodočnost, kakor so se nadejali še nedavno Rusi. Ce bi kazalo, utegne Rusija vmešati se v vojno mej Japonci in Kitajci, pa Ie na morju. V Vladivostoku ima admiral Tirtov zbranih deset večjih in manjših vojnih ladij, s katerimi bi vsekako nekaj lahko vplival na izid vojne, Če ne bi se Anglija postavila potem na nasprotno stran. Angležem bi bilo gotovo še neljubše, ako si prisvoje Rusi Korejo, nego Japonci. Maroko. O nemirih v Maroku so prišla že nekatera podrobneja poročila. V Marakešu samem ni bilo nemirov, temveč le v nekaterih krajih vzhodno od tega mesta pod Atlantskimi gorami. V tem kraju prebiva muogo židovskih trgovcev, proti katerim se je v prvi vrsti obračala ljudska jeza. Več Židov so ljudje pobili, drugim so pa samo oropali prodajal-nice. Več Židinj so baje prodali v robstvo. Nadalje ljudje niso bili zadovoljni z dvema guvernerjema, katera sta se pa odstranila. Po mestih je zadnji čas mir, po deželi so pa semtertja ljudje še močno razburjeni. Po volji jim tudi ni, da hočejo tuje države imeti v Fezu svoje konzule. Maročani tujcem nič prav ne zaupajo, k«r se boje za samostojnost. Razgled po slovanskem svetu. Iz Prage, 20. sept. Z.edinili so se pokrokdri (naprednjaki) z Mladočehi. Še pred jednim tednom sta nastopala mladočeška poslanca dr. Herold in dr. D»ordk zoper to frakcijo v mladočeški stranki, a danes je že sklenjen mir. Mladočeška stranka namreč ponuja naprednjakom priložnost k delu in izjavam po njenih nazorih. Naprednjaki bodo imeli med Mladočehi tudi svoje zastopnike pri organizacijah in drugih napravah. Naj-brže ste obe stranki spoznali, da potrebuje druga drugo, vendar pa smo radovedni, koliko časa bo ta zveza trpela. — Slavni učenjak g. dr. Masaryk, ki je zapustil politično polje ter se posvetil vedi, čuti v sebi novo moč za poslanca, kajti kandidira za mesto Klatove kot deželni poslanec. Morda se mu vendar posreči, da postane še ..slavnejši" politik kot učenjak. Mnogo sreče ! — O pokojnem Vojtehu Najprstku se še sedaj muogo piše. Posebno se poudarja, da ni bila njegova želja, da bi ga po smrti sežgali, ako-ravno to v zadnji oporoki stoji. Jeden njegovih prijateljev trdi, da je pred smrtjo prosil svojo gospo, naj bi ga pokopali, ona pa se je vdala pritisku liberalcev. BCas" ga je slikal vedno kot najhujšega sovražnika vere, a morda m bil v svojem srcu tak. Ako je resnica to, kar sem povedal, so naredili prostozidarji s pokojnikovim truplom pošteno komedijo. — Nekateri časopisi bridko tožijo, da se m8lo nabira za bHusov kolegij". „Cesky Vychodu je pokazal takim .Jeremijam" vir, iz katerega bi zajeli kar 15.000 gold. Ta vir je sledeč: Liberalci in prote-stantje vedno trdijo, da so učili jezuiti „namen posvečuje sredstva". Jezuit Roh je obljubil je 1. 1852. tisoč goldinarjev onemu, ki bi to dokazal. Dalje je prišel s tem na dan prot. pastor Nov&k, časopis „C-ch" mu je ponudil za dokaz 400 gld., dalje je obljubil „01č. Nov." 1000 gld., Francoz Artus zastran Laurda 7500 gld., k tej celi svoti obresti, pa stoji raznim brskačem iu zabavljačem 15.000 gld. na razpolaganje za „IIusov kolegij", če hočejo. Le po l i njih! — V Krkonoših je medlo tako, da so morali ustaviti zidanje poslopij ua Sneški. Dnevne novice. V Ljubljani, 27. septembra. (Mil. knezoškof lavantiuski dr. Mili. Napotuik) vrnili so se okrepljeni dne 24. t. m. iz VVorishofen-a v Maribor. Danes pa so se pripeljali s poštnim vlakom v Ljubljano, kjer so ob dveh popoludne v Samasovi tovarni posvetili nove zvonove za cerkev pri Št. Mihelu poleg Šoštanja. (Volilni shod) napravita poslanca dr. Robič in dr. Radaj v Slovenski Bistrici dne 7. okt. ob 3. uri popoludne v gostilui Petra Novaka. (Pevski zbor »Glasbene Matice") pričenja svoje pevske vaje za bodočo sezijo v pondeljek 1. oktobra in sicer ženski zbor od 6—7 ure, moški zbor zbor od 8—9 ure. Na ta dan bode zajedno občni zbor in volitev novega odbora, za ženski zbor ob 6. uri, za moški zbor ob 8. uri. Sicer bodo pevske vaje razun ob pondeljk h še ob sredah (ob 8. uri) za moški zbor in ob četrtkih (ob 6. uri) za ženski zbor. (Koledar katol. tiskovnega društva za 1.1895) se je začel razpošiljati. Prejeli ga bodo brezplačno in franko vsi društveniki, tudi oni, ki so kaj zastali z letnino. Kdor noče biti več ud katoliškega tiskovnega društva, blagovoli v znamenje izstopa koledar nazaj poslati. Ako bi ka'ereniu gg. društvenikov koledar ue došel v jednem tednu, naj to naznani predsedniku. Neudom stane koledar v „Kat. Bukvami" 1 gid. 20 kr. (Ogenj.) Sinoči okolu 9. ure je strel z Grada naznanil ogenj v okolici. Strela je udarila v hišo št. 43 na Ilovici. Ljubljansko gasilno društvo je bilo hitro na mestu nesreče ter ogenj omejilo na gorečo hišo. Zal, da se je ob jednem pripetila še druga nesreča. Dimnik se je zvrnil na obok ter zrušil na štiri gasilce. Indof, delavec pri Samassi, in še jeden sta nevarno, dva druga lahko ranjena. Indofa so prepeljali v deželno bolnico. (Nenadna smrt.) Dn6 24. t. m. je poset-tnik Janez Svete iz Rakitne v gozdu nakladal steljo. Nenadoma od kapi zadet mrtev pade na tla. (Od Sv. Križa pri Kostanjevici) se nam po-rcča z dne 20. sept.: Nehvaležno bi bilo od nas, ko bi tudi zunanjemu svetu ue naznanili kako težko nam je bilo, ko nas je po kratkem bhanju mej nami zapustil nam vsem predragi kapelan g. Jak. Zabukovec. Malo časa je bival mej nami, a zapustil je pri uas vsled svojega neumornega vsestrau-skega duhovnopastirskega delovanja nepozaben spomin. Duhoven po volji božji naj bo prepričan, da njegovo delo mej uami ni bilo brez sadu. Omeniti mi je tudi njegove blage matere, ki je bila dobra mati ubogim, učiteljica nevednim in sploh prelep vzgled bogoljubnega življenja vsej fari. Žalujoč ob prebritki izgubi zahvaljamo gospoda Zibuko\ca za vso njegovo ljubezen ter čestitamo Slavincem, mej katerimi mu je sedaj odločeno delovati (Uboj.) Due 21. t. m. je posestnik Jože Novak iz Oirja pri Krškem je ustrelil na Alojzija Bizjaka iz Dobrave, ker sta se sprla. Bizjak je drugi dan umrl. (Zašla otroka.) Iz Mavhinj pri Devinu : v po-nedeliek 17. t. m. sta šla pri nas dva otroka 372 do 5 let stara, deček in deklica, na polje. Burja je silno tulila, dež je padal in noč je napočila. Otroka sta se zgubila, iz polja nista znala več domov. Klicala sta, iu jokala, pa nobtden ju ni slišal. Iskali so ju po noči, pa zaman. Uboga reveža ostala sta čez noč na polju. Tavala sta sem ter tje; po kamnji, kjer sta hodila, sta se tudi močno poškodovala. Slabo sta bila oblečena, hladna je bila noč. Ko so drugo jutro iskali, so dobili enega otroka mrtvega, druzega so pa komaj oživeli, ker bil je tudi on že otrpujeu. Eden je domač, Božčev po domače. Drugi umrli pa vdove, žene uecega železn. čuvaja, katera menda malo ali prav nič za otroke ne skrbi. Nesreča nikdar ne počiva. Pri nas začela je tudi trgatev. Malo bo, pa to kar bo, bo izvrstna kapljica, katera bo izvzemši obil-nosti, v vsakem obziru lansko prekosila. Ta teden bo tudi v Sasljanju trgatev. Tudi tu bo tnenda veliko manj kakor vlani. Ce bo g. Straduer, kateri je tudi letos v „Tagespost" pisal o se-lanjskem vinu (30. avg. št. 248) prihodnje leto spet prišel pit v Seljan bo gotovo bolj zadovoljen kakor prvikrat. Vederemo 1 (Iz devinske okolice). Najstarejšega možaka, deviuske vasi Šttf. Mervič-a, po domače Valentinčka, so pred tednom dnij na števanskem pokopališču iz- ročili hladni zemlji. Oče Sttfo včakal je lepo starost 88 let. Bil je priden, skrben in pobožen kmet. Ou si je kupil tudi njive, kjer pravijo, da je stal grad Pucinum. V tem gradu živela je Livia, druga soproga rimskega ces. Augusta. Na teh njiv ali raslo je najblažje grozdje, katero je dalo Rimcem znano vinum Pucinum, in še danes trdijo ljudje, da je tu najlepše polje iu vinograd devinske vasi, kateri daje še zmirom dober teran, črn kakor „zajčja kri". Ta rodovitna, zgodovinska tla so lastnina devinskega slovenskega kmeta. Bog daj, da bi jih potomci rauj-kega Štefana še dolgo, dolgo obdelovali trdui in Be-omahljivi v veri in v narodnosti. Blagi duše ranj-kega deda Štefana, pa dodeli Bog večni mir in pokoj. V dveh dneh so potrgali in spravili kmetje po Devinu in Medjevasi svoje grozdje. Ne bodo imeli mnogo pa žlahtno nebeško kapljico. — Suša jih zmirom pritiska. Zadnjega pridelka, ne bodo dobili za seme. Zadnji pridelek ajdo itd. je šuša in burja popolnoma uničila. (Smrt, kazen za petami.) Št. Vid ob Glini: Pretočeni ponedeljek • smo tu pokop Ji tukajšnjega zdravnika v bolnišnici „usmiljenih bratov" g. Ernesta Koller-ja, umrl je kot žrtva svojega poklica, star komaj 45 let. Pred tremi tedni je operiral boluika z rakom na ustnicah, ia se pri tem nekoliko zbodel s šivanko na mazinec leve roke. Drugi dan je že nosil rokovico ua levi roki, ter tožil o bolečinah, naj-pred v roki, potem v rami ua levi straui, že šesti dan mu ui bilo več mogoče obiskavati svojih bolnikov, primoran je bil ostati v postelji. V soboto večer ob 10. uri je zdihnil svojo blago dušo v rokah usmiljenih bratov, kateri so čuli pri njem. Bil je nenavadno priljubljena oseba pri vseh, ki so ga poznali, posebno pri bolnikih, katerim je bil jako postrežljiv in potrpežljiv. Pogreb v ponedeljek popoldne je bil v resnici za Št. Vid velikausk, ua pokopališču je bila prava gnječa; vdeležila so se ga vsa tukajšua društva in pevsko društvo mu je zapelo prekrasno na-grobnico. Pri ujenih tužnih besedah z bariton-solo: »Es ist ein treues liebes Herz, Das gebroehen im Schreine ruhU ni ostalo skoraj nobeno oko sutn. Tudi mnogi Gorenjci, kakor marsikteri Notranjec se ima njemu zahvaliti za svoje zdravje, in se ga bodo gotovo hvaležno spominjali. — Letošnjo pomlad je bival v tukajšnji bolnici bolnik, ki v zdravih dneh ni umel dobro ločiti med svojim in mojim, ter si vsled tako zmedenih pojmov pri nekem gospodarju prisvojil precejšnjo svoto denarja. Po starem delu je menda prišlo boljše spoznanje, bal se je ljudi in se pri najhujšem mrazu potikal po prostem, da ste mu nogi omrznili, začeli gnjiti in so bili zdravniki primorani, ako so ga hoteli ohraniti pri življenju, mu odžagati obedve nogi. Ali bode zauaprej še opravljal svojo poprejšno uzmoviško obrt in kako, je pač dvomljivo'? Da vsakega uzmoviča zadene tako občutljiva in hitra kazen bi v marsikterem oziru ne bilo slabše. (Pogrešani geometer Zaff na Dunaju.) Z Dunaja: Danes čitam v „SIovencu", da se v Ljubljani c. kr. nadgeometer Zaff pogreša. Morda Vas bode zanimalo, kar je pisal tukajšnji „N. Wi-ner Tag-blatt" o tem nesrečuežu. Ondi se bere: „Sinoči (19. septembra t. 1.) ob tri četrt na deset oglasil se je pri družbi rešiteljski (Rettungsgesellschaft) mož okoli štiridesetih let in je pravil, da je pred dvema dnevoma 24 gramov antipirina zavžil, prevčerajšnjim pa namočil cel zavojček žveplenk in dotično tekočino spil, ne da bi se pokazal kak slab nasledek 1 Dalje je pripovedoval vse križem o jako velikih naklepih, ki jih ima, in pa, kako da se mu od vseh stranij težave iu ovire napravljajo. Neizmerno ga srce boli zaradi sebičnosti, na katero med današnjimi ljudmi povsod naleti, kamor pride, ker mora vsako reč plačati, še celo za jed in za vožnjo po tramvaju zahtevajo ljudje denar, tako da mu ni mogoče več živeti in bode skočil v Dunav. Iz listin, ki so se našle pri njem, se je dokazalo, da je blaznik c. kr. pregledni nadgeometer Konrad Zaff iz Ljubljane, ki se je tu v III. okraju v „Hotel Huugaria" naselil. Odvedli so ga na mestni komisarijat in od on-dot na psihijatrično kliniko. (Pogodne obravnave glede odkupa vžitnine od vina, vinskega sadnega mošta in mesa za I. 1895), pogojno tudi za leti 1866 in 1897 se bodo letos v navedenih okrajih vršile. Odkupni okraji se striniaio glede okoliša z davčnimi okraji istega imena. Odkupnina od vina, vinskega in sadnega mošta in mesa znaša na leto skupaj za odkupni okraj: Brdo 6100 gl., Kamnik 14800 gld., Vrhnika 7800 gld., Litija 15000 gld., Rateče 5100 gld., Krško 8900 gld., Kostanjevica 4800 gld., Novo Mesto 15200 gld., Trebnje 2100 gld., Zatičina 4400 gld., Kočevje 11800 gld., Idrija 14200 gld., Radovljica 9300 gld. Pogajalo se bode za vsaki odkupni okraj posebej v uradnih prostorih dotične c. kr. davkarije ob 9. uri predpoludnem, in sicer na Brdu in na Krškem dne 19 oktobra 1894; v Kamniku, v Kostanjevici, v Kočevju, v Idriji in v Radovljici dne 20. oktobra 1894; na Vrhniki iu v Novem Mestu dne 22. oktobra 1894 ; v Litiji in v Trebnjem dne 23. oktobra 1&4 ; v Ratečah in v Zatičini dne 24. oktobra 1894. Pri pogodni obravnavi mora biti navzoča večina vseh obdavčenih obrtnikov obrtnega okraja, po osebah in obsegu obrtuij, in ta večina mora pogodbi pritrditi. Pooblaščenci obrtnikov morajo se izkazati s poverjenimi pooblastili iu ta pooblastila izročiti voditelju pogodue obravnave. Povodom teh odkupnih obravnav se smejo vložiti tudi zakupne ponudbe. Te ponudbe (oterti) se imajo vložiti sposobno zaznamovane in zap«čačene pri c. kr. finančnem ravnateljstvu v Ljubljani. Na taiste se bode pa le tedaj oziralo, ako presegajo zgoraj navedeno letno odkupnino za najmanj 10% (deset odstotkov) iu če dojdejo finančnemu ravnateljstvu tako pravočasno, da je mogoče ponujeno letno zakupnino vsaj 14 dnij pred odkupno obravnavo davčnim obrtnikom naznaniti. V teh ponudbah mora biti zakupnina za vsaki odkupni okraj posebej s številkami in besedami navedena, kumulativne ponudbe, katere se zglasijo skupaj ua več okrajev, kakor tudi pogojne ponudbe sploh niso dopuščene. Zakupni ponudbi mora biti na dalje priložena varščina (vadium) v znesku desetih odstotkov od ponujene zakupnine, in mora taista obsegati izrecno izjavo, da je ponujalec ua svojo ponudbo tako dolgo vezan, dukler se mu ne naznani, je li njegova ponudba sprejeta ali ne, posebno pa, da ponudba tudi tedaj še ostane v pravni moi-i, če se je je poprej vršila zakupna obravnava potom javne dražbe. Telegrami. Kolera. Berolin, 27. septembra. Ob Visli in Varti jih je od 17. do 24. t. m. 47 zbolelo in 9 umrlo za kolero, v Gorenji Sleziji od 18. do 22. t. m. 50 zbolelo in 17 umrlo, v renski pokrajini sta pa v tem času dva zbolela. Dunaj, 26. septembra. Poslednjih 24 ur so v Bukovini 3 zboleli in 1 umrl za kolero, v Galiciji jih je pa 71 zbolelo in 45 umrlo. Vojska na Koreji. Tokio, 27. septembra. Govorica, da sta Anglija in Rusija predlagali premirje, ni resnična. VHieroshini je zbranih kacih 30.000 vojakov, ne 80.000, in se kmalu ukrcajo. Kam so namenjeni ti vojaki, se prikriva. Njih poveljstvo prevzame vojni minister grof Ojama. Misli se, da bodo ti vojaki popolnoma nezavisno od vojne grofa Jaraagute delovali. Vojake peljejo prevaževalne ladije prvega japonskega brodovja v Rumeno morje, od tam jih pa odpelje drugo brodovje tja, kamor so namenjeni. Vojnega ministra bode v njegovi odsotnosti nameščal pomorski minister grof Saigo. Shanghai, 27. septembra. Večina japonskih ladij je odšlo iz Hayang-Taa ne ve se kam. Kitajski zastopniki v Evropi in Ameriki so dobili nalog, da kupujejo vojne ladije. Dve so v Buenos-Ayresu že kupili. London, 26. septembra. Rusi so baje prestopili korejsko mejo, ker korejska vlada ni ničesa odgovorila na zahteve, da naj se primejo sibirski obsojeni beguni. Kobarid, 27. septembra. Dekan Andrej Jekše, vitez Franc Jožefovega reda, je danes umrl. Pogreb bode v soboto zjutraj ob deseti uri. Budimpešta, 27. septembra. Budgetni odsek avstrijske delegacije ima danes sejo. Poročilo poročevalca budgetnega odseka avstrijske delegacije, Dumbe, o ininisterstvu vnanjih stvarij izreka neomajljivo zaupanje v vspešno delovanje Kalnokyjevo. To poročilo se je vzelo na znanje z vsemi glasovi proti jednemu. — Potem se je pa začelo posvetovanje o vojnem budgetu. Na vprašanje po* ročevalca Badenija je izjavil vojni minister, da se on popolnoma pridružuje načrtu, katerega je njegov prednik pred dvema letoma razvil v delegaciji za dalnje popolnjenje vojne moči. Jedino pravo je, da se večji troški razdele na več let, kajti vrejene finance so tudi za brambeno moč države najglavnejša zahteva. On se bode na to tudi vedno oziral, kolikor treba. — Poročilo poročevalčevo pravi, da so vse zahteve vojne uprave utemeljene in potrebne in priporoča, da se vsprejmo. — Pacak je proti budgetu iz političnih, gospodarskih in narodnih vzrokov, ne pa iz kakih predsodkov zoper vojno. BudimpeSta, 27. septembra. Včeraj je odsek gospodske zbornice rešil predlogi o jednakopravnosti Židov in pa o vzgoji otrok. Naučni minister je naglašal zasluge Židov za omiko (?) in pravosodni minister je pa trdil, da je ta predloga le posledica pravne jedna-kosti državljanov. Rim, 27. septembra- Iz Italije so iztirali francoskega duhovnika Monteunisa, urednik časopisa „Moniteurs de Rome", ker je v svojem listu kritikoval italijanske državne naprave. Florencija, 27. septembra. V hiši vrtnarja Salaia zunaj mesta, kateri je prejšnja leta izdeloval užigalne snovi za umetne ognje, našli so 2 bombi in več stvarij za napravo bomb. Zaprli so vrtnarja in dva zidarja, ki sta ž njim v zvezi. Berolin, 27. septembra. Tukajšnji jutranji listi poročajo, da je v okrajih Okita in Ivate na Japonskem strašen vihar 1500 hiš popolnoma podrl. Najmanj 300 ljudij je mrtvih. Kodanj, 26. septembra. Ruska vojna ladija ..General Admiral je v Cap Refsnaesu zadela ob skale. Neki parnik je odšel na pomoč. Peterburg, 27. septembra. Kitajski roparji napali so neko postajo na usurski železnici, kar je v zvezi z neredi, ki so nastali na Kitajskem. Laurengo. (Marqueški otoki) 27. septembra. Mej domačinci je veliko razburjenje in v mestu velik strah. Vojaki so se poklicali v notranji del mesta in zaprli vse ceste. Angleška topnjača „Trush" je izkrcala vojake v varstvo angleškega konzulata. — Inozemci so osnovali voj prostovoljcev za obrambo. 60.000 gld. znaša glavni dobitek levovskih srečk, kateri se s samo 10% odtegljejem v gotovini izplača. Na to opozarjamo naše častite čitatelje, da je žrebanje 27. sept. Umrli so: V bolnišnici: 24. septembra. Franc Sterban, posestnik, 54 let, edem v možganih. Vremensko sporočilo. Dan 1 Cas Stanje Veter Vreme i* 2 •S 3 - opazovanja zr&komera r mm toplomera po Celzija •S s 5 S * a 26 7. u. zjut. t. a. pop. 9. a. zvee. 734-0 733 4 735 5 16 0 23 4 13-8 sl. jzap. zm. jzap. zm. szap. jasno del. oblač. dež 1260 dež Srednja temperatura 17-7 za 3-8° nad normalom. Eksekutivne dražbe. Mihe Kiju na iz Podklanca St. 10 nepremičnine dni 9. okt. v Ribnici. Pavla P o ž 1 e p a iz PleSivice (terjatev 61 gld. 46 kr.) posestvo (1160 gld.) dni 20. okt. in 21. nov. v Ljubljani. Martina Grnuglja iz Gabrovca 16 (terjatev 114 gld. 50 kr.) posestvo (817 gld.) dni 5. okt. in 7. nov. v Metliki. Jož. Oblaka iz Suhe zemljišči (300 in 100 gld.) dne 11. okt. in 8. nov. v Škofji Loki. Jak. Papeža z Vasi posestvo (383 gld.) dni 3. okt. in 7. nov. v Kočevju. Marije Verderber iz Konce štev. 19 zemljišče (80 gld.) dni 10. okt. in 14. nov. v Kočevju. Marije Zupan iz Sela zemljišči (6171 gld. in 250 gld.) dne 6. okt. in 7. nov. v Kamniku. Fr. K r i ž 1 j a iz Mlake zemljišče (180 gld.) dne 6. okt. in 6. nov. v Kamniku. Petra Majerla iz Dola posestvo dni 12. oktobra in 23. nov. (ponovitev) v Črnomlju. Fr. Zaletela s Črnovč zemljišča (1750 gld.) dni 10. okt. in 10. nov. v Ljubljani. Jarneja M a r k i č a iz Strohinja zemljiška pristojstva (308 gld.) dni 15. okt. in 19. nov. v Kranju. Marka Kozjana iz Draščič št. 9 zemljišče (911 gld. 65 kr.) dni 18. okt. v Metliki. Jan. Fortuna iz Sela zemljišči (2149 gld. 90 kr.) dni 12. okt. in 12. nov. Trebnjem. Dr. Rud. Krištofa iz Črnomlja posestvo (1660 gld.) dni 12. okt. in 23. nov. v Črnomlju. Ant. E k a r j a iz Preddvora (terjatev 167 gld. 77 kr.) posestvo (1425 gld.) dni 15. okt. in 19. nov. v Kranju. Jak. M i v c a iz Zelš zemljišče dni 29. nov. v Cirknici. Prostovoljne prodaje zemljišč. Marije MahorčiJ iz Sežane gozdni parccli (del v Glodovci in del v Pretržju), prva cenjena na 2330 gld., in druga na 2560 gld. Antona in Karoline S b u e 1 c (oba nedoletna) iz Gorice gozdni parceli (del v Glodovci in del v Pretržji), cenjeni na 2330 gld. in 2560 gld. ; dalje Terezije Š i r c e iz Griž gozdni parceli (del v Glodovci in del v Pretržji), cenjeni na 233 gld. in 2650 gld., vse na dan 29. septembra v Cerknici. Žrebanje danes zvečer ob 8. uri. CM dobitki 60.000,10.000, S.000 * v gotovini le z 10% odbitka.__ Levovske srečke ii 1 gld. priporoča „MERCUR" menjalnična delniška družba 303 3 na Dunaju, Wollieile 10. 418 24 Št. 655. Natečaj. 509 3-1 Na c. kr. obrtni strokovni šoli za obdelovanje lesa v Ljubljani je popolniti mesto strokovnega učitelja za jezikovne in merkantilne predmete. Dotični učitelj je ob jednem obvezan, poučevati imenovane predmete tudi na strokovni šoli za umetno vezenje in šivanje čipek. Služba se za sedaj odda samo kontraktno. Letna remuneracija jej je 840 gld. Prosilci naj priloži svojim prošnjam potrebna izpričevala Auriculum vitae, potem pa naj jih izroči do zadnjega oktobra t. 1. podpisanemu ravnateljstvu. C. kr. ravnateljstvo obrtnih strokovnih šol v Ljubljani, dni 26. septembra 1894. , % % % % % %% % % % V zalogi podpisanca je izišla pred kratkim knjižica: Stariši, podpirajte šolo! Nekoliko besedij v skupnem vzgojnem delovanju domače hiše in šole. | Druga po vsem predelana, popravljena ln pomnožena Izdaja, j To delce, o katerem se je ocena vseh slov. listov, ki so jo knjižno omenjali, prav pohvalno izrazila, ima namen, pospeševati in utrjevati med domačo hišo in šolo za vzgojo naše mladine toli potrebno složnost in sporazumijenje. Blaga namenba. kateri služi rečena knjižica, nagnila je že 1. 1889 (ko je izišla prva izdaja) več okrajnih šolskih svitov, da so delce priporočili v nakup njim podredjenim krajnim šolskim oblastvom. Opozarjamo na omenjeno brošurico slovenske stariše, sl. krajne šolske svfete ter sploh vse prijatelje šole in narodne omike. Delce se naroča pri pisatelju v Središču ter pri vseli večjih knjigotržcih po Slovenskem. Cena : 1 komad 12 kr., 25 iztisov 2 gld. 75 kr., 50 izvodov 5 gld. in 100 izvodov 9 gld. Na željo se pošlje knjižica tudi na ogled. Čisti dohodek je namenjen družbi av. Cirila ln Metoda. 438 5-5 Anton Kosi, učitelj v Središču. (P. Polstrau, Steierm.) Le še malo predstav. Cirkus Henry slovtča umetno jahalna družba v Ljubljani, poleg Lattermannovega drevoreda. Danes v četrtek dne 27. septembra 1894 benefična predstava v korist univerzalnih umetnikov rodbine Leo. Velikanski program. Prvi pot: Prvi pot: Slovanska femetsfca Velik skupni komad po življenju posnet, v cirkusno pantomimo aranževal ravnatelj Henrj", v štirih podobah izvaja ga vse osobje in 20 konj. I. podoba: Odhod iz roditeljske hiše. — II. podoba: Po poroki pred gostilno. — III. podoba: Konjski tatovi. — IV. podoba: Tatove iščejo in vjemo. — Vožnja domu. Pol ure pred predstavo koncert, katerega izvaja domač orkester. 508 1 Jutri v petek dne 28. septembra 1894 poslednji High-Life-večer. I > 11 ii a j » li a borza. Dne 27. septembra. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4%..... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4%...... OgergHa kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerskfi bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld...... London vista.......... Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj 20 mark.......... 20 frankov (napoleondor) .... Italijanski bankovci...... C. kr. cekini ......... . 98 gld. 85 kr. . 98 85 „ . 124 50 „ . 97 80 „ . 122 20 „ . 96 70 „ , 1039 . 372 . 124 j. 60 98', „ . 12 18 n 9 88 „ 45 20 „ 5 n 89 „ Dne 26. septembra. 4% državne srečke I. 1854, 250 gld. . . 5 % državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 6 % ■ . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ ' južne železnice 3% . „ „ južne železnice 5% . „ „ dolenjskih železnic 4% 148 gld. 75 156 n — 196 — 96 70 143 60 127 75 107 n 50 67 n 50 98 60 220 — 163 60 128 — 98 n 50 Kreditne srečke, 100 gld........ 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld....... Salmove srečke, 40 gld........ St. Geniis srečke, 40 gld....... Waldsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba . Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Panirnih rtlhlinv 1HO 196 gld. 25 140 „ - kr. 17 24 69 71 50 25 109 3400 493 111 75 85 177 139 70 50 50 50 75 60 Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, sreftk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitka. Kalantna izvršitev naročil na borzi. Menjamična delniška družba „H E R € 1J B" Vfoltzeile it. 10 Dunaj, lariahilferstrasse 74 B. JUT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženi h glavnic,