54. številka Ljubljana, v soboto 7. marca. XVIII. leto, 1885. Iihaja vsak dan mveeer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za avBtri j ak o-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jedeu mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez poSiljanja na dom za vse leto 13 gld. za čutrt leta '6 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računaše po 10 kr. za mesec, po 0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedi-nkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolo frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Frana Kolmana biši, „Gledališka stolba". U pravni št vu naj Be blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. vso administrativne stvari. Železnica čez Skofjoloko in železnica čez Ture. Vso letošnjo zimo bil je promet blaga na pri-vilegovani južni železnici toli izreden, da se je večkrat bilo bati, da ne bode samo začasno, ampak sploh ustavljen. Sneg ni bil jedina ovira, da bi se bilo blago redno odpošiljalo, temveč naposled nedostajalo je strojev, vagonov, osobja in druzega, da bi se zadostovalo vsem zahtevam. Označujoča za te razmere je pač ironija nekaterih pri tej železnici službujočih, ki so dozdevno dovtipno izrekali se, da če bode ta naval z blagom trajal še dalje, jim ne bode preostajalo druzega, nego da se pridružijo projektantom za Škofjeloško železnico in da glasujejo za konkurenčno progo. Misliti bi se smelo, da se bodo južne železnice monopolovci s takim stanjem molče zadovoljevali, v zavesti, da opravičenim zahtevam velikanskega prometa sami zadostovati ne mogo, da bodo vender prenehali izmišljati vsa dovoljena in nedovoljena sredstva, kako preprečiti zgradbo železnice čez Skofjoloko — ki je avstrijskej trgovini ne pa nem-Ško-italijanskej trgovini tako potrebna, kakor glad-nemu košček kruha. A najnovejše vesti dokazujejo nam povsem nasprotno, uče nas celo, da mi Slovenci, z nam pa Tržaški in Dunajski trgovci ne smemo gojiti veselih nad, da nemarno pričakovati ničesar, dokler nam božja milost ne pošlje kakega Bontoux-a, kateri bi Rothschildom in vsem njihovim semitskim in krščanskim obožavateljem zlatega teleta dokazal, da konečno vender ne kaže, ugonobiti Avstrijo južne železnice delnicam na ljubo ter pri vsem tem še biti avstrijsk domoljub. Več nego polnih 15 let moledvajo in prosjačijo deželni zbor in mestni zastop Tržaški, tri mesta, štirje trgi, okolu trideset občin v Kranjskej, katerim so se pridružile sosednje kronovine, leto za letom pri obeh zbornicah državnega zbora, pri mini-sterstvih in pri vseh drugih oblastvih, ki bi utegnila v tej zadevi kolikor toliko upi i vati, naj bi se že omejil južne železnice monopol, naj bi se začelo misliti na železnico Škofjeloško in tako podaljšala Rudolfova železnica do morja. Tarifi, katere morajo dan danes plačevati avstrijski fabrikantje, avstrijski trgovci na jedini progi, ki drži do Trsta so „uni-cum* v Evropi in možni le v našej državi. Ti tarifi škodujejo naši trgovinski lolitiki, bolj, nego se bi mislilo in nas smešijo pred vso Evropo. A vse naše moledvanje in prosjačenje je zaim»n, kajti Roth-scbild je Rothschild, njegovi delničarji pa vsemožni. Akoravno je v nas vsakdo preverjen, da jo Loška železnica z narodno-gospodarskega stališča potrebna, pa vender že dolgo znamo, zlasti pa vsled najnovejših pojavov, da bi se pristnim potomcem Frankobrodskega Anselma na ljubo, rajši prevrtalo pragorovje mej Velikim Zvonom in Velikim Venedi-gerjem, predno bi se odločili, napraviti par kratkih predorov na nameravanej Loškej železnici. Vse to pa ne v interesu Avstrije, ampak južni in zahodni Nemčiji, Benetkam in Genovi na korist, ne le v nepopravljivo škodo, ampak, možno je, celo v popolni propad našega jedinega avstrijskega pristanišča. V tej zadevi poučil nas je članek v Tržaškem „Indipendente" št. 2780. S tem listom nesmo sicer posebni prijatelji, a kar je pisal o železnici čez Turo, s tem strinjamo se brez težave. Za železnico čez Ture je sedaj že troje načrtov in občini Lienc in "VVindischmatrei predložili sta že zbornici poslancev peticijo, da bi se zgradila za nas in za Trst najne-ugodniša proga Lienz-Kitzbticbel, takozvana „ F e 1 b e r-tauernbahn", vsled katere bi bile Benetke za kakih 70—80 kilometrov na boljšem, Trst pa za GO kilometrov na slabšem. Ta proga, ki bi se izpeljala ob podnožji Velikega Zvona, oziroma peticija za njo, ima, ako nas vse ne vara, veliko upanja, da jo bode podpirala levica in še nekatere druge frakcije, kajti „Felber-tauernbahn" je eminentna šahovna poteza Rothschil-dova proti železnici preko Škofjeloke, vrhu tega pa tildi neavstrijskej trgovini na korist. Obžalovati je, da se je množina naših peticij v tej zadevi ali vrgla v koš, ali kar ni veliko boljši, izročila železničnemu odseku, kjer bodo obležale kot „Mene, Tekel" do one dobe, ko se bode kljubu vsem poštenim svarilom, za Predelsko železnico, na hasen Rotbschildovih blagajnic, po nepotrebnem potrosilo kakih 40 milijonov. „Felbertauernbahn" nameravana je jedino le Nemčiji na korist. Od te države zavisni smo itak že v političnem oziru, kmalu bodemo — ako se spolnijo vroče želje onih, ki škilijo preko črno-žoltih kolov — tudi v narodno-gospodarskem in ko bi se sklenila in zgradila proga Lien^-Kitzbllchel, napeljala bi se voda z našega na nemški mlin in ta železnica bila bi dovršena isto tako, kakor so bile turške ceste v Armeniji, ki so jih sezidali Turki pod uplivom inženerjev ruskih. Napisali smo te vrste za železnico iz Divače, čez Razdrto v Skofjoloko, dobro znajoč, da je to le članek, ki je le efemerne važnosti, a državnim našim poslancem vsekakor polagamo na srce, da so v tem vprašanji oprezni, da imajo pred vsem gmotne koristi domačih krajev pred očmi, da nameravano železnico čez Ture dobro prouče in vse store, da jih nikdar ne zadene očitanje: „Travailler pour le roi de Prusse". Letošnja budgetna debata. — o. - Efekt, efekt! — to je bila levičarska parola za generalno debato o letošnjem državnem proračunu. Strmečemu svetu pred oči postaviti dvanajst „štacijonov" nemškega trpljenja za vlade Taatlejeve, naslikati mu grozo slovanske povodnji in razstvarjanje avstrijske naše države: ta svrha nemško-liberalnih budgetnih govorov bila je vsemu svetu znana, redno so še iz mastnobarvnih levičarskih piskrov lezle politične karikature in groteske, predno še so nastopili nemškega komedijautstva najnovejši prizori! Pet let nemške opozicije ni niti trenutek dalo dvojiti, da bodo sedaj tik pred volitvami politični Amijenski Petri a la Herbst, Plener, Schonerer e tutti quanti skušali nemško prebivalstvo pripraviti za križarsko vojsko, za rešitev „zatirane" nemške Palestine! Sedaj tudi vemo, da se je vse storilo, kar se v tej stvari sploh storiti da. Pripovedovale so se na levici o nemških persekucijah stvari, ki jih more verjeti le slepi „furor teutonicus", kakor jih tudi le nesramni „furor teutonicus" izustiti more! Kdor je kakor Plener v stanji trditi, da v naši Ljubljani ni „niti jedne nemške ljudske šole", tistega je pač treba prej ko prej spraviti pod dvojni ključ norišnice in obdati ga s preventivo po najnovejši medicinski znanosti! In dobiti, uporabljati bi se tudi morala sredstva, ki bi branila, da take pomilovanja LISTEK. Pariz v Ameriki. (Francoski spisal Kcnč Lefrbvre. Poslovenil * * .» Stat nominis umbra.) Drugo poglavje. So li to sanje? Dalje) Umirite se; vsi so tu, vsak v posebni, kaj pripravni biši. Vsi so sedaj dedni zakupniki, ki vam bodo petdeset let zakupnino plačevali in vam ne bode treba vsako tretje leto mej seboj se prekanjati in varati bolj ali manj. Na vašo desno sem posadil g. Leverda, dišavarja, ki se dandanes kliče g. Green. G. Petit, bankir v prvem nadstropji, je postal g. Little, ter ni nič manj veljavna osoba s svojimi milijoni. G. Reynard, odvetnik v drugem nadstropji, se zove g. sollicitor Fox ter ne bode izgubil prav nič svoje zlobnosti Na vaši levi strani bodete našli soseda iz četrtega nastropja, junaškega polkovnika Saint-Jeana, sedaj the gallant colonel Saint-John z vsem njegovim protinom; in nazadnje g. Rosea, apo-tekarja, ki ni nič menj veljaven, niti manj veleča-sten, odkar se kliče g. lekar Rose. In vi sami, dragi moj Lefebvre, vi sami ste vsled izselitve postali g. doktar Smith in član najmnogobrojniše rodovine, ki je iz anglosaškega rodu pognala. Iščite sreče, ko morite ali pa ozdravljate vaše bolnike v novem svetu; soimenjakov vam ne bode manjkalo. Mislil sem klicati, a pogledi mojega strahovitega obiskovalca so me nepremičnega pribijale na posteljo. A zares, rekel je smehljaje, vi se bodete malo čudili, ko bodete slišali svojo gospo, svoje otroke, svoje sosede angleški govoriti in nosljati. Vsi so pustili svoj spomin tam na starem svetu ter so sedaj Yankees najčistejše krvi. To je čudovit upliv podnebja, katerega je že prvak duhovidcev, veliki Hip-pokrat, opazoval. Psi ne lajajo več, ko se bližajo tečajniku; žito postane na ravniku neplodna pirnica (bared); Yankee v Parizu se drži za visokorodnega pospoda markiza, Francoz v Zjedinjenih državah pa celo izgubi strah pred svobodo; kajti za to mi gre, da vi pri popolni zavesti o svojem stanji mojo moč sodite. Izkusiti morate, je li Jonathan Dream pravi duhovidec. Vi ste sedaj v amerikanski koži, katere se bodete le po mojej dobri volji zopet iznebili. But I cannot speak englisli *) vzkliknil sem; *) A jaz ne znam angleški govoriU. a ves prestrašen sem obmolčal, kajti žvižgal sem kot tič. Ni slabo, rekel je nestrpni zbadljivec; v par dnevih bodete shall in will, these in tbose s popolno lehkoto in ljubkostjo vsakega Škotca zamenjavali. Zdravi, pristavil je vzdignivši se; zdravi, o pe-lunoči me pričakujejo pri izvoljeni sultanici v haremu v Carigradu; ob dveh (po noči) moram biti v Londonu in solnce bodem vzhajati videl v Pekingu. Še zadnji svet: Pomnite, da modrijan se ničemur ne čudi. Ko v svojej okolici vidite ta ali oni čudoviti prijav, ne ostrmite, kajti zaprli bi vas mej naše lunatiques (mesečnjake). In to bi vas motilo pri vašem opazovanji. Skočil sem kvišku; a trije toki magnetovine so me zadeli v obraz ter me potlačili na posteljo, da nesem mogel niti izpregovoriti. Na to me je izdajalec pozdravil z zaničevalnim smehom, zgrabil svetlobni trak lune, zavezal si ga je kot pas krog života, šel je skozi okno ter je izginil v ozračji. Ali je bil strah, magnetizem ali zaspanec? Izgubil sem zavest. F vcnni men cobI OObV io morisse, E caddi, como corpo inorto cade.*) *l Diint«! Itil". V HI: Omedlel snu. kol hi bil umrl, ter padel sem, kot pade mrtvo telo. vredne blodnje ne pridejo v dežel, kajti padajo vam Ma rodovitna tla nemškega „furorja" in zmešajo vam Še tisto malo pameti, ki je tačas nahajamo v avstrijskih naših Nemcih! Ako se sploh more govoriti o zatiranem nemštvu, to je zatiranju temu jedino le uznika iskati v nemško-liberalnih representantov enuiuijacijah, ki na take trivijalne načine begajo in razburjajo nemško javno mnenje! Toda motil bi se, kdor bi mislil, da je nemško to blodno-mislije monopolovano v bodočem voditelji ultra-nrmške stranke in da se praktikuje samo z ozirom na naše Bi »venske razmere. Marveč kažejo nam zadnji levi-ški govori, da bi Plenerja če le mo/no s patologič-nega tega polja radi spodrinili Carneri, Ilerbst, Suess in druge nemško-liberalne korifeje, da z istega j furornotevtonskega stališča opazujejo in obsojajo se tudi vladna in narodna dejanji' po druzih naših kro- j novinah, kjer se slovanstvo bori proti nemškemu na- j silstvu. Kaj vse .se ni lagalo in zavilo, podtikalo in zamolčavaln, samo da se ustvari kar najtemniša j slika sedanje „proti-neinške1 uprave v vsakem ko- ; ti-kn Taaffejevega področja! Kakor jajce jajcu so si Vii letošnji budgetni govori z levice podobni, in jedro je njim vsem napolnjeno s kipečim sovraštvom do slovanstva, do sedanjega kabineta. Podpirani so bili s strastno korporacijo zjedinjene levice in razposa- j jenih galerij. „Furor teutonicus" se n.ti brzdati ni dal po parlamentarnem taktu, v vsej svoji surovosti j kazal se je tudi nasproti govorom z desnice, tako nasproti govoru Raičevemu in Hausnerjevemu, naj • večji škandal pa je uprizoril pri (zbornem glavnem ( govoru poslanca tira. Fanderlika. Jasno je, da v tacili razmerah in s tacimi nasprotniki ni mogoča najmanjša narodno-politična diskusija! In v veliko korist nam bode to, če konečno Bpoznamo to nemštvo, ki divja po Celjskem mestu in \ Dunajski državni zbornic1. Povsod so to sadovi jednega in istega drevesa! . Ako nas ne motijo znamenja, jelo je spoznavanje in uvaževanje terorizujočega in neizmerno brezozirnega neništva avstrijskega prodirati tudi v tiste kroge, katerih nesrečna politika je bila in je i še do te ure. da so dajali kvas za ultro-nemški vrvež. Večina državnozborska bila je začetkom bud- j getne debate mlačna in zastonj je Ludi lovila solnčno j žarke iz ministerskega kabineta. Ni se moglo za- j kri vati nenaravno razmerje, da mora desnica sedaj izpričati solidarnost svojo z vlado, solidarnost, do katere je vlada več kot pet let kazala vrlo malo veselja in vzajemnih momentov. V tem pa so švigale z levice strele na ministerske glave in avstrijsko politično obnebje se je zavesi.o s programi, ki bi uresničeni bili največje zlo za drago Avstrijo. Sedaj je prišla ura, ko je bilo treba razjasniti temno situvacijo. Večino in vlado je obšlo prepričanje, da se vladati ne more s stranko, ki na tak frivolen način razglaša, da nema čisto nobenega pojma za obče dobro, za pravico tretjega, za vse skupne interese avstrijskih narodov, da je njej vse sredstvo, a ona sama svoj prvi in zadnji namen. Ustal je torej minister dr. Ibiuajevski in izustil prepomenito politično manifestacijo, da hoče mini-nisterstvo tudi v bodoče vladati brez nem ko liberalne stranke, da se pa zato hoče bolje opirati na sedanjo večino, kateri v ime vse vlade želi pomno- ženega vspeha pri bodočih volitvah. Veliko nemško-liberalnega napora je res bilo treba, da je vlada konečno utidela in sama slovesno pripoznala, — v katerem taboru da je Avstrija! Nečemo biti pesimisti in verjeti hočemo, da ne vzame prva slana vsega pomena tej vladni izjavi. Uvidela je tudi sedanja desnica, da je treba vse svoje sile združiti proti stranki, ki brezobziren boj proti ne-nemškim avstrijskim narodom z besedo in dejanjem razglaša za svoj program; zaradi tega je bolj ko kedaj po letošnjej budgetni debati postala složna in ako v svojih avstrijskih inteneijah dobi dovolj znova slovesno obljubljene podpore vladine, potem je nam pričakovati, da se v bodočih letih konečno jame razvijati tudi pri nas redno in zadovoljno državljan sko življenje in napredovanje. Izpregovoril je v glavni pretekli debati tudi naš poslanec gospod Božidar Rnič v gorečem svojem rodoljub]'i slovenskem. Imel je tisto težavno, ter nenaravno stališče, kakeršno sploh ima in skoro imeti mora slovenska narodna politika v sedanjem položaji. Oglasil se je govornik za budget za privoljenje vladne predloge, a ob jednem je z neovrž-nimi resnicami, pod katerimi tudi za sedanje vlade hira slovensko pravo, dokazal da prav za prav vlada podpore Slovencev ni vredna inje ni vredna! To sigurno ni bilo laskavo za kabinet, imenito ne za ministra Conrada in sodba o tej taktiki je seveda tudi storjena v slovenskih mameluških krogih, ki BO si brezpogojno hvalisanje vlade zapisali na svoji politični praporček- Vzlic temu pa taktika ta ostane opravičena Kar imamo proti vladi, povejmo jej, ker to zahteva sveta stvar, kateri služimo, ker to terja tudi interes vlade, katera naj zve. kaj na-r di potrebujejo in hočejo za svoj duševni in gmotni razvitek. Dokler zaupamo v dobro voljo vlade in v politično konstelacijo, podpiramo obojno, a ne brezpogojno, najmeuj s pogojem, da poleg podpore žrtvujemo ustavno pravico pritoževanja in opravičenega očitanja. Hvalimo si torej svoje zastopnike, če ne odjenjajo, dokler nam ni v^e v polni meri, česar potrebujemo po programu, ki nam je zapisan v srci, odkar se zavedamo! Politični razgled. \ lian.k dežele, V Ljubljani 7. marca. Komisija KOipodike zbornic ■ za pre-tresovanje predloge o uredbi duhovenske plače počasi nadaljuje svoje delo. Premenila je že več določb te predloge, in če gospodska zbornica v plenumu vsprejme te premembe, vrne se predloga zopet v zbornico poslancev in bode pokopana za to zasedanje. ITIoravuko obrtno društvo sklenilo je na predlog deželnega poslanca dr. Meroresa jednoglasno resolucijo, da se podržavi severna železnici. Pri debati je dokazal Otto Bauer, da bi se le za 4,/a°/o znižali tarifi severne železnice, ako se dividenda od akcije stalno določi na 112 gld, in samo za 6V«°/oj ako se dividenda določi na 105 gld od delnice. Vnaiijc držav«, Včeraj se je v Belemgradu praznovala obletnica, kar je S;'iilJ« imenovana kraljestvom. Bila je slovesna božja služba v prestolnej cerkve, pri kateri so bili kralj in kraljica in državni dostojanstveniki. Potem je bil vsprejem pri dvoru. It u nI j i baje misli odpoklicati svojega dosedanjega poslanika v Carigradu, Nelidova, in na to mesto naznačiti generala Loris-Melikova. Poslednji je armenskega rodii, zato se boje Turki, da misli Husija priganjati, da Turčija izvede obetane reforme v Armeniji. Sploh se sodi, da misli Rusija začeti »mergičnejši politiko v orijentu. Gledati hoče, da njena beseda zadobi večjo veljavo v Carigradu. — V Varšavi bili so izgredi d lavcev, kateri nemajo dela. Ker je policija hitro energično posegia vmes, bili so nemiri kmalu pri kraji. 146 osob so zaprli. Mej zaprtimi je 55 tovarniških delavcev 13 rokodelcev, 42 težakov, 4 posli in 2 brez določenega posla. — Z Anglijo Rusi ne žele vojne, ampak se bodo skušali mirno pogoditi zaradi meje. Uuski poslanik v Londonu je že objavil angleškej vladi, da Rusija želi, da se svari mirno poravnajo. Rusi bodo izpraznili nekatere kraje, katere so že bili zasoli. Vendar nevarnost še ni popolnem odstranjena, knjti kaki nepričakovani dogodki utegnili bi prouzročiti vojno mej Rusijo in Afganistanom. Poslednjo deželo je pa Anglija po pogodbi zavezana braniti. Zategadelj je že neki zbrala v Pavalpindi 20.000 mož s 60 topovi, po drugih poročilih je pa na af-ganskej meji zbranih že 70.000 angleških in indijskih vojakov. lta?l!aii«UeiiMi ministru vnanjih zadev, Manciniju, misli kralj podeliti Anunziatski red. To bi značilo, da krona odobrava njegovo politiko. — Italijanska ekspedicija stala je že dosedaj 9 milijonov lir. V francoski*! zbornici vprašal je Janze, so li železniške družbe v stanji za vojne sodelovati pri obrambi dežele. Vojni minister je odgovoril, da je zato že vse urejeno, nekatera zboljšanja so še potrebna, a najpotrebnejše je že storjeno. Minister javnih del je izjavil, da so železnice preskrbljene z vsem, kar je za mobilizacijo potrebno, ter da so strategi-/ne proge skoro popolne. Poslednji Čas se je govorilo, da se vrše neke obravnave, da bi vojvoda Cumberlandski ali pa njegov sin zašel brunšviški prestol. H kratu se je pa omenjalo, da nemški državni kancelar neče v to privoliti. Sedaj se pa javlja iz Berolina, da so se dotične obravnave pretrgale. Vojvodi so stavili take pogoje, ila je ni mogel vsprejeti. Nekemu Dunajskemu listu piše se iz Londona, da je k* ivo mnenje, ki je jabo razširjeno, da je Goschen Uiož bodočnosti. Misli se, da je on s svojo zgovornostjo zmanjšal večino Gladstonovo. To pa ni res, Goschen nema v ai»|rl< m ■ ej spod.jej zbornici in po deželi nič upliva. S svojim govorom ni odvrnil nobenega poslanca od Gladstona. Ko bi bili Parnellovci glasovali za vlado, pa bi bila imela nad 90 glasov večine Pravi vodja liberalcev je še vedno Glad8tone. Samo zaradi denarnih zadev je vlada v nevarnosti. Radikale! so nasprotniki ekspedicije v Sudanu in ne bodo marali denarja dovoliti. Upa se pa, da bodo stvar še preudarili in glasovali rajši za vlado, kakor pa za svoje največje nasprotnike, konservativce. Iz Ptuja 4. marca. [Izviren dopis.] (Dva shoda.) 2. marec 1885 bil je za Slovence Ptujskega okraja prevažen, preiiueniten, kajti ta dan osvedočil se je vsakdo lahko, da napredujemo v pravem pomenu besede. Ob dveh popoludne navedenega dne pričelo je zborovati rhranilno in posojilno društvo". To društvo ustanovilo se je pred letom din v ta na- Dalje v prilogi, "W| Tretje poglavje. Z a m bo. Ko sem se zopet zavedel, bil je dan. Sin moj je glasno pel Miserere iz Trovatorja; hči moja, učenka Thalbergova, je igrala z neprimerno živostjo Sturmove premembe o nekem predmetu Donnerje-vem. Od daleč slišal sem ženo, ki je kregala po-strežnico in ta jej je kriče odgovarjala. Nič se ni izpremenilo v mirnem mojem bivališči: zona v zadnji noči je bila le prazen san. In sedaj sem brez tega pošastnega straha lehko po stari sladki navadi do zajutreka sanjaril z odprtimi očmi. Ob sedmih je po stari navadi stopil sluga s časopisom v sobo. Odprl je okno in šaluzije; svetlo solnce in hladna sapa ste mi naj prijetnejše ugajali. Obrnil sem se k svetlobi. Strahovito! Lasje so se mi jezili; celo zakričali neseni mogel. Pred menoj se je smehljal in skakljal zamorec z zobmi, kot so tipala na glasoviru in z velikanskima ru lečima ustnicama, ki ste mu brado in nos zakrivali. Oblečen je bil popolnem belo, kot bi se bil bal, da še ni dovolj črn: ta žival se mi je bližala, ter stresala kodrasto glavo in obračala svoje velike oči. Massa*) dobro spali, pope val je Z mbo kaj zadovoljen. Da bi se iznebil te more, zatisuil sem oči; srce mi je bilo, da bi mi bilo skoro prsi razgrnilo; ko sem zopet upal se spregledati, bil sem sam. Skočiti s postelje, leteti k oknu, ošlatati si roke in glavo, to je bilo delo trenotka. Pred menoj je bila dolga vrsta malih hiš, primernih hišicam iz papirja šest tiskarnic, tri upravilnice časopisov, povsodi naznanila, preobilna voda pa se je raztekala iz žle- j hov. Na ulici delavni, molčeči ljudje z rokami v žepih, brez dvombe, da v njih svoje pištole nosijo; tu ni bilo nobenega ropota, nobenega pouličnega klicanja, nobenih pohajalcev in postopačev, nobenih tobačniCj nobenih kavarn in kolikor daleč so mi oči segale, bilo ni ne jednega redarja (policaja), ne jednega orožnika! Zgodilo se je bilo. Bil sem v Ameriki, neznan, osamljen, v deželi brez vlade, brez zakonov, brez vojščakov, brez redarjev, sredi surovega, silovitega, lakomnega ljudstva. Izgubljen sem bil! Bolj zapuščen, bolj osamljen nego Robinson, ko se mu je ladija razbila, spustil sem se na naslonjač, ki je precej jel pod menoj plesati. Tresoč *) &fu8BH«B tnaster (t. j. gospod) v itaniorskoiu jc/.ku. sem se vzdignil ter stopil pred zrcalo, oj! izpoznal neseni samega sebe. Pred menoj (v zrcalu) je stal tenak človek, golo čelo posejano z malo rudečkastimi lasmi, bledo lice obrobljeno z redkimi salopami, ki so do ram segale. Tako je zlobna usoda premenila Parižana iz ulice d' Antin! Obledel sem, zobje so mi klepetali in mraz mi je pretresal vse kosti. Mož hočem ostati, vskliknil sem, jaz moram ohraniti svojo rodovino in slavno francosko ime. Znova moram pridobiti izgubljeno gospodarstvo čez svoje čuti. Le nezgoda dela junake! Hotel sem klicati: a zvončeka ni bilo; kar sem zagledal mali bucek i< bakra ter sem slučajno nanj pritisnil. Nemudoma se je zopet prikazal Zambo kot oni hudiček, ki iz škatljice skoči ter v pozdrav jezik iz ust pomoli. Zakuri, vskliknil sem, zakuri mi; hočem močno zakurjeno levo. Ali Massa nema prižigalecV rekel je Zambo, kazoč na škatljivo prižigalic na levi. Kaj se Massa ne more pripogniti? pristavil je podsmešno. Potem je spodaj na levi zavrtel vijak, podrgnil prižigalico prek železne rešetke in kar h kratu je tisoč in tisoč lučic iz nje migljalo. Mili Bog, ali je dovoljeno, vzkliknil je ven Priloga „Slovenskemn Narodn" St. 54 7. marca 1885. men, da se pomaga našemu kmetijskemu stanu. Nekako bojazen smo imeli pr. ustanovitvi tega društva, kajti vedeli smo, da bodo tukajšnji nasprotniki rovali proti njemu in da sta v našem mestu že dva denarna zavoda in mnogobrojno število oderuhov, t. j. takih, ki vzlie nove postave zahtevajo še veduo 20°/0. Seveda so ti gospodje sami nemčurji, ker mej Slovenci ni takih pijavk. Imen nečem navajati, ako pa nemška naša stranka to želi, prav rad jej ustrežem. — Navedeni dan pa smo se osvedočili, da je bila naša bojazen nepotrebna, kajti, kdor je računski sklep tega društva pregledal, razvidel je takoj, da društvo vrlo napreduje. Iz računskega sklepa, ki je bil v Vašem cenjenem listu že tiskan, pa razvidimo, da si je društvo pridobilo v teku 11 mesecev 722 gld. reservnega fonda, ki je narastel iz ustopnin, ter daje imelo prvo leto 045 gld. G5 kr. dobička, ako se pomisli, da znaša prvo leto inventar sam mnogo, to je 279 gld. 37 kr. in upravni stroški 227 gld. 73 kr. Od danih posojil 49.143 gld. bilo je koncem leta % gld. 1 kraje, zaostalih obrestij, skupnega prometa pa je bilo 127.735 gld. 30 kr. Iz vsega tega je razvidno, da je društvo v spretnih in strokovnjaških rokah. Omeniti mi je še, da se je ravnateljstvo celo leto trudilo brez vsake koristi, kajti celi čisti dobiček pripustilo je društvu. — Ravno ta dan pa je zborovalo politično društvo „Pozor". Tudi tako društvo bilo jo za nas pre-potrebuo in to za to, da se laglje gibamo. Namen društva je, zborovati mej prostim narodom, kajti temu še vedno manjka prave zavesti. Sklical je ta shod naš vrli neustrašljivi Raič, kateri je tudi celo zborovanje vodil. Volil se je odbor, ki sestoji naslednje: Gg. dr. Jakob P loj predsednik, dr. Franc Ju rte 1 a podpredsednik, dr. Josip (Ju če k blagajnik, cesarski svetovalec Jerman tajnik. Odborniki pa: Gg. Mihael BrenČič vel. posestnik, dr. Vekoslav Herman in župnik Jakob Trstenjak. Predstoječa imena nam svedočijo, da je društvo v vrlih rokah. Sklenilo pa so je tudi več resolucij zavoljo sloveuske ravnopravnosti v šolah i uradu itd., katere resolucije so bile že objavljene. Vrlemu našemu prvoboritelju B. RaiČu izrekla so je za njegovo neustrašljivo postopanje najtoplejša zahvala. Pri obeh teh zborih pa smo z veseljem zapazili, da se naše ljudstvo, ki je bilo mnogobrojno zastopano, za denarne zadeve kakor tudi za politične pravice zelo zanima. Čast pa našej vrlej duhovščini, kajti tudi pri teh shodih pokazala je, da je ona prava voditeljica svojega naroda. Razšli smo se vsi s prav veliko zadovoljnostjo. Iz Postoji ne 5. marca. [Izv. dop.] Pri nas imamo nekoliko Carnerijev, *) kateri se iz vsakega dopisa poslanega od tu, norčujejo in ugibljejo dopisnika, z namenom ovaditi ga. Imajo pa smolo, za-tega delj jim povem, da je ta dopis skoval gosp. Žabar, sicer: „Si tacuisses" . . ..! Včeraj, to je 4. t. m. prevzel je gospod Alojzij Krajgber od g. Janeza Krainer-a gospodarstvo tržnega premoženja, ali z drugo besedo, postal je naš župan. *) Znan opravljivec in hujskač v državnem zboru. Pfs. gredoč, motiti ubozega zamorca, ki se hoče sončiti ? Surovo ljudstvo, kričal sem, približuje se ognju, kjer sem pri prijetni in jednakomerni toploti znova oživel; surovo ljudstvo, ki nema grebljice za oglje, niti kuhinjskih klešč, niti meha, niti oglja niti dima; surovo ljudstvo, ki celo ne ve, kako prijetno je bezati ogenj! Vijak zavrtiti, da se ogenj naredi, ugasne in ureja, je iznajdba naroda brez vse poezije, naroda, ki ničesar ne prepušča slučaju in ki se boji izgubiti le jedno minuto, ker čas mu je denar. Ko sem se ogrel, hotel sem se napraviti. Pred menoj je stala mizica iz malaškega oreha (acajou), polna labodovih glavic od bakra in drugega neokusnega lišpa; na njej pa je stala angleška porcelanina, ki je z obilimi barvami in lepimi slikami oči razveseljevala. Na tej mizi so bile ščetke, gobe, raznovrstno milo in olje, mazila itd., a le kapljice vode ne. Zopet sem pritisnil na bakreni bucek in Zambo se je prikazal še čmernejši nego je bil odšel. Tople in mrzle vode, le brž, da se umijem; mudi so mi. To je že odveč, vzkliknil je Zambo; li Massa ne. zna zaviti vijak za mrzlo vodo in vijak za toplo vodo tam v kotu le? Častna beseda, kar ušel bi; Dolgo so protestovali in rekurovali, ker pa dlake v jajci ueso našli, izročili so naposled nadžu-panstvo in podžupanstvo novo izvoljenim narodnim zastopnikom. Naš trg ima tedaj narodno zastopstvo in si cer je: „Gopod Vičič Fric, nadžupan, Alojzij Krajgher, podžupan, gospodje: Josip Dekle v a, Josip Lavrenčič in Josip Inocente, svetovalci. Po oddaji podžupanstva (ker nadžupanstvo so že popred oddali) podali so se nasprotniki (Krainer-Burger) z narodnimi zastopniki v Vičičevo gostilno in se pri čaši vina prav dobro zabavali. Narodni nasprotniki so jim pri tej priliki raz lagali, da smo vsi Postojinci, — Kranjci - Slovenci! — Rodbine: Lavrenčič, Vičič, Krainer, Bur-ger, Krajgher, Dekleva, Salmič lahko skupno delajo za blagor trga. Gosp. Dr. Deu a pri miru pustite in jedini boste!! (Opaz. pisatelja.) Saj je vsakemu znano, da pri nas ni, razun Skušeka, Schbnbergerja in Smerdeva nobenega Nemca. Zaradi teb treh pač ni vredno delati nemško propagando. Če bi rodbine Burger, Krainer, Salmič čitale strastne govore, katere ravno zdaj pri budgetni debati proti naši deželi govore člani fakcijozne opozicije, a la: Schbnerer, Plener, Ilerbst itd., gotovo bi se z gnevom in srdom obrni e od prijateljev, omenjenih kričačev, kakor so: Dr. Deu, Sckonberger. Skušek. Prepričani smo, da bi tudi ne podpirale časopisov, kateri grde in sramote deželo našo in katere c. kr. davčni sluga po hišah raznaša. Pa pustimo to. Zdaj imamo narodno županstvo. To imelo bode veliko nasprotnikov. Ako pa hočejo prej navedene rodbine skupno delati, popustili bodo sedanji sovražniki županstva svoje pogubno delovanje in po protečenih treh letih ne bode županstvo imelo nobenega druzega neprijatelja, kakor: „Dr. Deu-a, Schonbergerja in Skušeka!" — Oklenite se torej drug druzega in delajte složno za občno korist našega trga. Dela je veliko. Varujte se mejsabojnega prepira, da se ne bodo uresničile Žabarjeve besede, katere se glase: „V razvaline narodnega zastopstva zabijali bomo kole, na katerih bo slonel nemški most do Adrije." Domače stvari. — (Slovstveni zabavni večer) poklonil bode pesniku S. Gregorčiču kot častno darilo krasno izdelan sreberni črnilnik in zlato pero v ličnej kaseti. To častno darilo bode prihodnji ponedeljek, torek in sredo na ogled postavljeno v gosp. veletržca V. P etri čiča prodajalnici. Kdor si je hoče ogledati, naj blagovoljno plača 10 kr. „Narod-nemu domu" na korist. Danes zvečer pa bode to častno darilo gg. članom slovstvenega zabavnega večera na ogled. — (Dr. Janez Šust, prost s škofovo kapo.) Že pred tednom smo po prijateljskem listu poročali, da je imenovani gospod postal prost pri stolnici sv. Justa v Trstu. Danes pa nam drug prijatelj poroča da je pri tej priliki sv. OČe visokočislanemu gospodu podelil mitro ali škofovsko kapo. Mi iz srca čestitamo značajnemu in rodoljubnemu možu, ki si je tekom premnogih let za Tržaško-Kopersko skotijo pridobil toliko zaslug, kakor gotovo nobeden drugi duhovnik v škofiji. Sv. Jožefa dan t. j. 19. tega jaz ne more dalje služiti gospodu, ki še tega ne razume. Odšel je ter mi pred nosom duri zaloputnil. Vsak trenotek in povsodi tople vode, to je pač prijetno, mislil sem si, a iznajdba je ravno ljudstva, ki le misli na svojo prijetnost. Hvala Bogu, tako še ni pri nas. Lehko še mine sto ali dvesto let, prodno se bode plemenita Francija toli ponižala, da bi toliko skrbela za mcbkužuost in to prav žensko snažnost. Nič ti bolj ne oživi mišljenja nego britev. Ko sem se obril, čutil sem se prav novorojenega. Začel sem se celo spravljati s svojo visoko vitko postavo in svojimi naprej stoječimi zobmi. Ko bi se skopal, mislil sem, pomiril bi se popolnem; z večim pogumom bi pričakoval svoje žene in svojih otrok. Oh! kdo ve, morebiti so se jednako prenienili kot jaz. Pozvonil sem; Zambo se je prikazal s togot-nim obrazom. Prijatelj, kje v mestu pa je kopel V Povejte mi pot tja. Kopel, Massa, čemu V Zganil sem z ramami. -- Tepec, pač za ko panje. Massa se hoče kopati, rekel je Zambo opazuje meseca bode baje novi prost slovesno ustanovljen. Gotovo bode ta dan njegovim mnogobrojnim časti-teljem in prijateljem imeniten praznik, ki mu bodo vsi častitali na mnogaja leta! (Č. g. prost doma v v Stari Loki na Gorenjskem tik Škofje Loke. Rojen je bil leta 1831 in v mašnika posvečen leta 1857. Op. Urd.) — („Škrata") 3. številka (s prilogo) je izšla danes ter prinaša na šestih straneh razno šaljivo-zbadljivo gradivo v verzih in prozi, ter šest prav ličnih podob. — („Avstrijsko-ogerska monarhija ali d omovinoznanstvo za četrti razred srednjih šol") imenuje se nova šolska knjiga, ki jo je ravnokar na sveto dal gosp. prof. Janez Jesenko v Trstu. Knjiga obsega šest pol ter čitateljem v gladki in čisti slovenščini ponuja vse ono gradivo, ki se ima v drugem poluletji v četrtem razredu naših gimnazij poučevati. Kolikor smo mogli v naglici pregledati jo, zanimala bode gotovo tudi druge čitatelje, ki jo lahko kupijo pri Giontiniji ali pa v katoliški bukvami. S to knjigo je g. profesor Jesenko dovršil celo vrsto zgodovinskih in zemljepisnih knjig za pouk v slovenskih oddelkih naših srednjih šol. Če kdo izmej vladnih pristašev more pokazati na toli zaslug na polji šolskih slovenskih knjig, naj se le oglasi, „Slovenski Narod" mu jih bode rad priznali II koncu naj še omenimo, da gosp. prof. J. Jesenko svoje knjige na lastne troške zaklada in na svetlo daje. In v obče dobro vedo vsi slovenski pisatelji, koliko težko je knjigam dobiti založnika. Ta samozaloga nam tudi pojasnjuje kaj nizko ceno no vej knjigi, velja namreč le 45 kr. Daljše izpregovorimo o tej knjigi o priliki. — (Umrl) je predvčeraj v Domžalah Peter Ladstatter, tovarnar in posestnik. — (Volitve v Goriško trgovinsko in ob rtnijsko z bornico), ki so se vršile 25. in 28. febr. in 2. t. m., pokazale so, da Be slovenski volilci drže volilne disciplino. Zmagali so z dvoma kandidatoma, s Ko vačičem in Erzetičem. Tudi God i na pride v zbornico. Slovenci ga le zbog tega neso postavili kandidatom, ker je bil v prvotnem imeniku postavljen v 2. skupino, za katero Slovenci neso postavili kandidatov. Ignacij Kovačič dobil je 310, Erzetič 285 glasov. V tretji skupini imeli so slovenski kandidatje od 133 do 154 glasov, torej nad tretjino. — (Slavna deželna vlada zaKoroško v Gelovci) potrdila je z odlokom dne IS. febr. t. 1. g. Vekoslava Legata poslovodjem tiskarne družbe sv. Mohora v Celovci. — G. V. Legat nastopi tedaj svojo novo službo z 16. marcem t. 1. — (Novi odbor akad. društva „Triglav"), voljen pri občnem zboru dne 4. t. m., sestavil se je takole: Predsednik: g. Anton Rogina, stud. iur.; podpredsednik: g. Moricij Hoegelsberger, stud. iur.; tajnik: g. Fran Podgoršek, stud. iur.; blagajnik: g. Peter Defrancescbi, stud. med.; knjiž^ ničar:] g. Dragotin Grossmann, stud. iur.; arhivar: g. Moricij Neuberger, stud. med.; sovet: g. Anton Žužek, stud. ing.j; namestnika: g. Julij Gustin, stud. iur., g. Fran Maver, stud. iur. — (Za notranjo opravo čitalniških dvoran v Uudolfovem) nabralo se je tekom mesecev januvarja in februvarja: Iz pušico pri gospej --—-----—.i. =====111111.......— me z očitnim strmenjem in strahom. In zaradi tega me je Massa poklical od one strani vrta? Da brez dvojbe. To je preveč, kričal je zamorec izruje si polno pest las. Kaj! kopeljna soba je tik vsake spalnice in Massa pokliče gori Zambo, da mu reče: „Prijatelj, kje se bi lehko skopal VM Tako se ne šali z Amerikancem. In zamorec je odprl male duri, skrite v oboji, ter me je potisnil v krasno sobico, v katerej je bila kopelska kad iz belega marmorja. No, Zambo, pel je z smešnim srdom, zavij vijak za Masso, vijak za mrzlo vodo, vyak za toplo vodo ; pripravi kopel; deni perilo gret v omaro, bodi dejnica, Zambo; Massa si še ne more služiti lastnimi rokami. Moral sem pač molčati in pustiti, da jo Zambu jeza izpuhtela, ker nesem želel, da bi mi bil zamorec odvezal jezik. A na tihem sem preklinjal te amerikanske hiše, ta odljudna bivališča, prave ječe, katerih človek ne more zapustiti, ker v njih nahaja pri rokah vse, kar mi v Parizu radi iščemo zunaj hiše, drago pač, a kaj daleč. (Dalju puh.i R. Brunerjevi 53 gld , z ujetimi darili gosp. grofa Margherija, državnega poslanca itd. od 10 gld., in g. cesarskega svetnika Mu mika od 5 gl., — iz pušice v čitalnici 3 gld. 60 kr., iz pušice pri g. Ko s tele i v Kandiji 1 gld. 75 kr., iz pušice pri gospej Bonn a no vej '20 kr. Vsem darovateljem se najtoplejše zahvaljuje Odbor narodne Čitalnice v Uudolfovem. Volilce za trgovinsko in obrtno zbornico v Ljubljani opozarjamo še jedenkrat, da narodni volilni odbor priporoča, da naj volijo za člane zbornice: a) Trgovci, kateri dobe rudeče glasovnice, te-le gospode: Pran Hren, grajšcak in trgovec v Ljubljani, Josip Kušar, predsednik zbornice in trgovec v Ljubljani, Mihael Pakič, trgovec v Ljubljani, Janez PerOan, trgovec v Ljubljani, Vaso Petričič, podžupan in trgovec v Ljubljani, Fran Sonvau, trgovec v Ljubljani, b) Trgovci, kateri dobe višnjeve glasov- nice, te-le gospode: Blaž Muhar, župan in trgovec v Škofji Loki, Fran Oniersa, trgovec v Kranji, Tomaž Pavšler, trgovec v Kranji, Josip Robič, trgovec v Ljubljani. c) Obrtniki, kateri dobe bele glasovnice, te-le gospode: Oroslav Dolenec, svečar v Ljubljani, Janez Dovgan, mizar v Ljubljani, Jauez Horak, podpredsednik trg. zbornice v Ljubljani, Alojzij Jenko, načelnik zadruge pekov v Ljubljani, Janko Kersnik, graščak in lastnik mlina in žage na Brdu, Anton Klein, predsednik obrtnega društva v Ljubljani, Fran Kolman, trgovec in steklar v Ljubljani, Dr. Josip Poklukar, državni poslanec in solastnik tiskarne v Ljubljani, Filip Zupančič, stavbeni mojster v Ljubljani, Jarnej Žitnik, hišni posestnik in črevljarski mojster v Ljubljani. Vsak volilec, kateri voli pismeno, naj pazi na to, da bode upisal v glasovnico priporočane gospode in poslal potem podpisano glasovnico na c. kr. okrajno glavarstvo tistega kraja, kjer ima trgovino ali obrt-nijo, vsaj do 12. dne marca 1885. leta. Ljubljanski volilci pa pošljejo napisane in pod pisane glasovnice z izkaznicami, zadnji čas do dne 12. marca 1885. 1. mestnemu magistratu. Oni volilci pa, kateri bi hoteli ustno voliti ali osebno oddati napisane glasovnice, pa morejo to 16. dan marca 1885. 1. od 9. ure dopoludne do 6. ure popoludne v magistratni dvorani v Ljubljani storiti. Glasovnice Se smejo odprte ali zapečatene oddajati ali pošiljati. Na zapečatenih pa mora biti zunaj zapisano volilčevo ime. Za ženske voli le opravitelj njih trgovine ali obrtnije, tedaj so le one glasovnice že,nsk veljavne, katere so podpisane od opravitelja rte pa od ženske, katera ima trgovino ali obrt. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Olomuc 6. marca. Preteklo noč ob l1/« uri se je v Janževi jami grofa Larischa v Kar-vinu 147 rudarjev ponesrečilo. Olomuc 7. marr;a. Oficijalno se iz Kar-vina poroča: Ponesrečenih rudokopov je 123, ki so ali zgoreli ali se pa udušilL Do večera dobili so 47 trupel. Po drugih poročilih se je 5. ljudij rešilo. Ponesrečenci imajo večinoma rodbine. Ker se Je veliko kamenja in prsti udrlo, je jako težavno, dobiti mrliče. Trebalo bode k temu morebiti štirinajst dnij. Eksplozija plinov bila je 160 metrov pod zemljo in je baje navstala po neprevidnosti, ker se je kljubu prepovedi na mestu, s plini napolnjenem, kamenje raztreljevalo. Londcm 7. marca. V gorenjej zbornici dal je Granville glede Bisinarckovega govora v državnem zboru jako spravljivo izjavo, ki se je z velikim priznanjem vsprejek. Zavračal je očitanje, da bi se bilo zaupanje rušilo in končal z besedami: Odkritosrčno izrekam, da bodo vsa moja prizadevanja težila za tem, da kolikor je v mojej moči spravljivo politiko Bis-m&rckovo i nadalje izvajam. Razne vesti. * (Ni h i listi.) Iz Krakovega se piše 1. t. ni.: Pred tremi dnevi prijeli so na tukajšnjej želez-niškej postaji neko osobo, ;katera je baje član Pariških krvavcev. Pri policiji je tujec izjavil, da se je pripeljal iz Pariza poiskat stanovanja svoji iz Varšave došli sestri. Pri krvavci našli so razna orodja za izdelovanje bomb. — Dalje se poroča iz Varšave: Rusko vojno ministerstvo je zvedelo, da se razširjajo v kraljevini Poljski mej vojaki nihilist-ske tiskovine. Poslalo je tedaj iz Petrograda mnogo častnikov v Radom, Kielce in Ivangrod preiskavat. Rezultat preiskave ostane tajen. * (Hiša se je podrla.) Iz Kolonja se 3, t. m. brzojavlja: Naše mesto bilo je danes pozori-šče strašnega dogodka, kateri je vzbujal občen strah in veliko grozo. Ob tri četrt na 12. uro podrl se je stari hotel, vsemu svetu znana hiša, v Kolonji. Veliko hišo hoteli so popravljati in prezidavati; mej pripravami za zidanje pa so ljudje po hiši še stanovali. — Proti poludnevu navstane hkratu stra-šansk pok po vsej hiši. V stenah vidijo se široke razpoke, tla se pogrezajo; hišna oprava in druge reči se vale sem in tja. Prestrašeni bežo prebivalci na cesto, misleč, da je potres. Tudi na cesti čuje se grozno ropotanje, gosti oblaki prahu drve se proti nebu in vsa hiša se giblje in ziblje nekaj minut sem in tja. V kratkem zbralo se je na stotine občinstva v obližji nesrečnega kraja; nepopisna bo-ječnost zavlada mej množico, katera meni, da so ljudje še v hiši. Kar se razruši velikanska hiša in strašno, gromu poc'iobno bobnenje se razlega daleč okrog. Ko se se prašni oblaki nad podrtinami pogubili, videl se je od velikega trinadstropnega poslopja mal kup razvalin. Temelji so odnehali in doli v prostorne kleti je ves hotel popolnem porušen. Škoda je velika. Na veliko srečo pobegnili so Še pravočasno ljudje iz hiše, tako da nihče ni našel smrti v razvalinah. Tujci: 6. marca. Pri Nloua: pl. Babnik z Dunaja. — Beneja, Likey iz Budiropedte -- Signer i Dunaja. — Eilipp iz Zagreba. — FischtT, Fried mann t Dunaja. Pri Muli«ilt Griinberg, Menk, Beer, Herzl a Dunaja. — Molina i" Tržiča. Pri HVNt rijttkem eeaarji t Pilz z Dunaja. — Kohl-lechner iz Colu^ca. — Diltsch iz Štajerja — VVasser iz Krškega« Tržne ceno v IJnMjaiai dne 7. marca 1.1. Pšenica, hktf.. Rež, Ječmen, w Oves, Ajd^ ; Proso, „ Koruza, „ Krompir, „ Lefla, „ Grah, Fižol, Maslo, Mast, Špeb frlSeri, kgr. k* kr. g!.,kr. 6|8b Špeh povojen, kgr. . —J6b 6 f<3 Surovo maslo, , —186 ;") 20 Jajce, jedno .... -1 2, 3 2f. Mleko, liter .... - 8i 4 71 Goveje meso, kgr. - 64] B 85 Telečje „ „ —M ,r> 5.'1 Svinjsko , „ — M 3 Koštrunovo „ „ — 8» 8 - -60 h _ -17 H 50 Seno, 100 kilo . . 19h — »2 Slama, „ „ . . Drva trda, 4 □ metr. 1 78; — 89 8,fJ0 — bi u mehka, „ „ 5|60! Meteorologijo poročilo. iĆaB °P.a' barometra! J™; zovanja" y mm peratura Vetrovi Mo-Nebo krina v mm. 7. zjutraj i 725-78 mm. 2. pop. 7'22 06tnni. 9. zvečer 722 60 mm. 9-4° C 114°C 10'2» C z.jz. z. zah. si. jz. obl. obl. obl. 4-90 mu. dežja. Srednja temperatura 10-3°, za 7 •8° nad normalom. ID"CLJia3sl£.a "borza dne* 7. marca 1.1. (Izvirno telegraficno poročilo.) Papirna renta.......... 83 Srebrna renta.......... {»4 Zlata renta........... 10S 5°/0 marčna renta......... »J Akcijo narodne banke....... Kreditne akcije......... 303 London............ *™ Napol............. 9 G kr cekini.......... •* Nemške marke......... 52 4«/0 državno srečke iz 1 1854 250 gld 129 Državne srečke iz 1 1864 100 gld 4% avBtr zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/0 4°/ , . . » ■ n n ■ i ™ /0 • • • „ papirna renta 5°/0 ....<• 5»/0 Štajerske zemljišč odvoz, oblig . . Dunava rog Brečke 5»/n . . 100 gld Zemlj.obč avstr. 4l/i°/0 zlati zast listi . Prior, oblig Elizabetino zapad, želoznice Prior oblig Ferdinandove sev. železnico Kreditno srečko.....100 gld Rudolibvo srečko.....10 „ Akcijo anglo-avitr, banke . . 120 „ Traniovway-druSt. velj. 170 gld. a, v.. . 171 108 98 94 104 115 123 113 105 178 19 108 214 gld. 65 „ 10 » 20 ■ - r n 75 ■ 25 n 79 n 80 ■ 45 - 60 25 60 80 05 75 25 75 75 40 60 kr. V „NARODNI TISKARNI- v LJUBLJANI je izšel iti se dobiva: Knez Serebrjani. Roman. Spisal grof A. K. Tohtoj, poslovenil J, P. — Ml. 8°, 609 stranij. Cena 70 kr,, po pošti 80 kr. Razglm. Vsled dovolitve c. kr. deželnega sodišča Ljubljanskega z dne 28. februvarja 1885. leta št. 11.085 določuje se javna prodaja v konkursno maso po J o-sipu Z en ar i-j i spadajočega neoporečenega in na 1989 gld. 53 kr. cenjenega premakljivega blaga, kakor: hišne oprave, obleke, perila, dragocenosti, lovskega orodja, knjig in jednakih stvarij na 13. dan marca meseca 1885. 1. od 9. do 12. ure dopoludne in od 3. do 6. ure popoludne, oziroma na sledeče dni ob istem času v Troo-tovi hiši, na Fran Josipovi cesti st. 9, v I. nadstropji, s pristavkom, da se posamezne stvari oddado le za inventirano ali za višjo ceno proti temu, da kupec najviše obljubljeno ceno takoj izplača, kupljeno stvar pa odstrani. V Ljubljani, dne 5. marca 1885.1. C. kr. notar, kot sodn. komisar: (i23-i) Zvari Grogrola. Št. 1417. (116-3) Razpis službe muzejnega strežaja in dvornika v „Rudolfinum". V deželnem muzeji „Rudolfinum" v Ljubljani oddala se bode zdaj le začasno služba strežaja ob jednem dvornika z letno plačo 3t)0 gld. in s prostim stanovanjem. — Prositelji za to službo morajo dokazati, da so avstrijski državljani, čvrstega zdravja in neomadeževanega značaja, potem svojo dosedanjo službo ali opravilo, so li oženjeni ali ne in neso li čez 40 let stari. Dokazati morajo tudi zmožnost slovenskega in nemškega jezika in pa spretnost v mizarskem rokodelstvu. Zmožnost tudi italijanskega jezika bila bi posebno priporočilna. Lastnoročno pisane prošnje, v katerih je navesti, je li prositelj s kakim deželnim uradnikom ali služabnikom v rodu ali svaštvu, naj se pošljejo do 31. marclja 1885 podpisanemu deželnemu odboru. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, 28. februvarja 1885. Kamnosekarji, kateri so vajeni delati v kamnolomih, dobe stalno delo Eroti dobri plači. Prednost imajo oni, ki so vajeni in so že ili v murrnorovib kamuolomnth. — Oglase naj se pri lastnikih kamnoloma gg. TVenhold Ac Kellner (115—3) v Slov. Bistrici nu Spod. Štajerskem. wr Semena ~m velikanske pese, detelje, raznih trav in sočivja prodaja Bveža (109—2) Peter Lassnik v Ljubljani. Velika zaloga pravih okajenih in osoljenih, prve vrste, ki bo tudi lahko surovi jed6, razpošilja vsako število po Blcdečih nizkih cenah na vse krajo in sprojema tudi domače pridelke v zameno. I. vrsto velike ribe okajeno . . . gld. 15.50) v sodih 1L n n » n • • • HL „ n n n ►.»..• IV. „ n n u • ■ ■ Slaniki osoljeni v sodčkih po 5 Ko. n n « n n 10 B na kolodvoru Trst proti povzetju ali netlo Cassa. (121—3) S spoštovanjem EVGEN DOLINAE v TRSTU. 13.— I po 600 10.50 do 650 8.— J rib. . . gld. 2.-. . . 3.75 Dr. Spranger-Jeve kapi j iee m ž elod ee. Tajni medicinski in dvomi sovernik dr. Biicking, medicinski sovetnik dr. Cuhn, dr. Miinning in mnoge druge zdravniške avtoritete so je preskusile in je za izvrstno domač« (ne tuj no < sredBtvo priporočajo proti vsem želodčnim in trebušnim boleznim. Pomngnjo takoj proti migreni, krču v želodci, omedlevici, glavobolju, trebuhobolju, zaslizenju, želodčuej kislini, vzdigovanju, omotici, koliku, škroieljnom itd., proti zlatej žili, zupretju. Hitro in brez bolečin meče in povrnejo slast dojedij. PoBkusito samo z nialnn in prepričajte se sami. Jcdna stckl. 50 in 30 kr. Pri gospodn Ickarjt Svobodi, pri Zlatem orla, na Pre&lrnovem trgu. (716—19) 05 tudi posebno pripravna z* g> stilno ni Notranjsk- m v Slavini pri Postojni se pod telo ugodnimi poboji daj ■• v najem ali tudi prudu. L. gu hiše je iitrodn.« M vaakerSni premet in se je tudi do zdaj dobi o Notirala. Daju M » n sijem, ker je nje posestnik drugje moral oskrbnifttvo premoženja prevzeti. — Ponttdbi naj se pošiljajo na upravnifitvo „Sluv. tt.roda". (111-5) v steklenicah ((5—10) pit poroča A. MAYER-jeva trgovina s pivom v steklenicah v Ljubljani. v JO »*j Pate des Gnomes du dr. Thomson Sredstvo, da bradu hitro in uspešno raste; g< tovu jedino sredstvo, ka turo se jo res za dobro ukazalo. Zadostuje žo štiri trdne rubiti Pate, da se dobi lepo in polno br. do. Cena lončku 2 gld. Pate des Creoles du dr. Thomion. Sredstvo da se odpravijo lasje v malo minutah na mestih, kjer jih ne maramo, n. pr. pri ženskih na zgornjih ustnih, rokah in va-Icenlh obrvih. Pito nema slabega upliva na kožo Cena lončku 2 gld. Zaloga v Ljubljani pri Edvardu llnhr-ii, parfuuierji. 4aaAA A ^ A AAAiv AAAAAAA Za bližajočo se sssijo priporočil najstarejSa in uajglasovitej&a firma za sukno MORICA BUMA v Tiruii (iistanovlj na leta 1828 pristno Brnsko volneno blago. Juho lepi in modni uzorci /a celo obleko od gld. 1 do gld. 6 meter. Bogata laber mihiih /n hiiUu|<* (Htroieh luni Kammgarnrockstoffc od gld. 3 do gld. 7 iti Nukun zu blnče, n.-ijnovejSi n/.orci, od gld. I do gld r>,<>, retenitiNkii iu »li-elaku društvu in ilru:.e korportieij«-. — NuriiiuiueKa volnatega blagu za egornjo oble* o, kakor iiurinaliiili poKtelfiikli In p p.ilniii «»dej pn aiMtvmi prof. duitlavn Jagm v Sttittgailu bo-g«t-i izbor. IMisJni angleški potni pl.iidi, 3 mete 5'' cm. dolgi iu 1 meter 00 cm. široki, pn gld. 3, 4.75. 5.2"» do g d. 16. Uzorce zastonj iu franko. Blago razpoSilj.i samo proti poštnemu povzetju ali gotovemu predplačilu. -1'ošiljatve, katerih vrednost znaša gld. 10, pošiljajo se franko. Gospodje krojaški mojsiri dobfl na zaltte-vunje vzgledue knjižice z mnogoštevilnimi uzorci trunko. (107-2 lomi ali trgovski pomoči /a trgovino /. mešanim blagom, n * ti prodajalec, mu en, Hlovti.ske^a in nemškega jezika zmožen in t dobrimi služben; mi spričevali, želi svoje mesto spremeniti. — Natančno se izve pri upravništvu ,.Slovenskega Naroda*. 122—3) a, Ustanovljeno 1847, na Dn-Ij najl ln Budapeitl od 1861. .Umi Ho II'u sdvavll* j! ivuli HoflT-u kuiiceu-uu pivo iz hI. dueuu 1 trovuui Nludni Izvle-izvlečku ček 1 Steklenica tiO kr. i 1 st. %\. 1,12, ml. »t. 70 kr. Ivnu Iloll-ii bonboni iz Hludnea*a Izvlečka za prsi po tiO, 30. 15 in 10 k r, pri-vini le v modrih zavitkih. Ituii 11 dl it zdravil. ii» studim čokoluila •/i kilo I. gl.2.40, II gl 160, '/, k.lo I. gl. II. 90 kr. 1.30, Pcmoč proti IDOll katarnim afekcijam, oslabljenju želodca in slabej prebavljivosti, posebno okrepČujoče proti pomanjkanju krvi, slabosti živcev in onemoglosti. Gospodu IVANU HOFF-u, i/.um i tel ju in IzdelOva tu preparatov iz sladnega izvlečka c. kr. dvornemu z iložni u skoro vseh siivernov evropskih itd (Mii.aj. mestu, Urahen, »rikuuerslrun se H. V. bl.l Že već let sem bolehal na želolci, lalia prebavljivost, pomanjkanju a pet ta in onemoglost ao me mučile. V;iši Ivan Hnff 0*1 sladni preparati so me popolnem ozdravili in dali mi sveže moči tsledi nurooitev). Z velespošto^anicm Noric Ti-liti vite« Ttttz ngeu. Ljubljana, 18. oktobra 1882. Vam naznanjajoč, da mi riba Vašega Ivu II. flf a zdravilnega piva iz sladnega izvlećka jako dobro dene, prosim Vns, da mi zopet pošljete 28 steklenic po Rttdolfovej železnici. S s pn Sto v a njem W. Ogrioz, c. kr. okrajni sodeč, Ljubljana, Gradišče. Zdravniško zdravno poročilo. Tr: ovo-bistrica, 5. januvarja 1883. V. bi.! Ker se katarno stanje moje bolnice vsled rabe Ivan HotT-a zdravilnega piva iz sla t-nega izvlečka vedno boljša, sili ona, da ga jej topet naročim jeden zaboj a 28 stoklenicami, da jej no poide ta okrepčevnlna pijaca. Piičakujem skore pošiljatve. S spoštovanjem (586—7) l>r* Hachinuiiu. Illirskti Bistrica, 23. maren 18S4. Moja rodbina soje tuko privadila Vaših odličnih slatin I h preparatov, tla jih teško pogrela, ko poidejo, zato prosim, da mi zopet pošljete 58 Steklenic, Ivan Hoff-a zdravilnega piva iz siadnega Izvlečka po žel zniei proti povzetju. lir Itueliiuuiin, železniški zdravnik. Glavne BEftlbifrGt bjubbuua: Peter kas-nik; Kranj- Fran Dolenc; daljo; P-ietiijinn: Doxat & Dlttrtoh; Kočevje: Edvard rlofmauiii Idrija: Prart Kos; Rudolfitvo: Doto. Ki/zoli, lekarna; Ribnica i Janez Pauaerf Zagreb: 0. Arazlm Balvatorjeva lekarna, nad« bisknpska lekarna, lekarna usmiljenih bratov; ■flslje; Knpfersohnildt, Uarek, lekarni; Reka: G Cattl; lekarna, Fr. Jechel, N. 1'aVafiić, droL'iieriji; Umiea: G. CrBtufoleoi, dvorna lekarna: Celovec: W. Thurnnvald, k-.ni; Maribor. W. KOnig, le-karna, F. P. Holasok; Tržič: .J. Raitbarek; Pulj: G. B. \Vassormann: Ptuj- J, Knsiniir; Trst: F. .S. Frinz Seravallo, Zanotti, lekarni; beljak : F. Boholt, dr. Kuuipl-ovi dediči, lekarni; Zader: Chr. Moto co, N. Audrovicc, lekarni. 60 vlaooih odlikovanj. Kreditno društvo v Ljubljani računa na dalje svojim družbenikom od posojil na mriiji< r za 4 mesece .... čez 4 do 6 mesecev. . 61 obresti. Prošnje za vsprejem v kreditno društvo vsprejemajo se vsak dan prostorih Kranjske hranilnice. T 1.1 n M ) nI kongresni trg, na voglu gledališčne ulice. pdporoĆa svojo veliko zalogo vseh vi st mo(l«ir>nlli klobukov in kap; prejema tudi kozuhovino in zimsko obleko črez poletje v shranjevanje (112-2) s h Trsta 7 Novi-Jork nujnost. Vebki prvorairedni parsikl te Unije vozijo redno v Novi Jork in vaprejemajo blago iu potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo V N0VI-J0RK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „Teutonla", odhod okolu dne marca 1885. Kanila za potnik.- 2O0 g»l«l. — Vmesni krov HO gold. Potniki naj se obrnejo na (117—0) J.TERKUILE, generalnega pasainega agenta, Via deli' Arsonalo Nr. 13, Teatro Gomunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj ne na Eiulllano ti* Ani. 1'ogliireu. generalnega agenta v Trittu. Zoper jetiko! Radgostski univerzalni vaj rožnovski nko-raitliiiai celtlicti, priporočajo su posebno fP za vse, tudi za zastarane bolezni na pljučah, za ■ t snne, prsne in vratne bolečine, posebno za su- ($$ijpf*'l '^c0' ^e'0(^evo »labost, JŠ^Jf ztt »]>lošno slabost čut- _'J^^a! "'c in začenjajočo 8e »a pijučnico l VehUo »ir^pii/.FtHiiskib piaem razpolagajo se V prepričanju _____ Gospodu lekarju J. Seiclurlu v RoltlOVlI Polčn vesolja Vam mor. m pri seda nje j IVoJoj naročili irekati svojo najsrčnejši zalivalo. Stanje moje Boprogo pred krm kim časom kč sedanjim primer« jajoč, moram s> čud (i čudesnim učinkom Vaših dragocenih zdravil. Dobra moja žena, katero je n/.e dlje iu ud 1 pl i učni in Ž'1 dČni katar, je zsuadi uepretta nega kapljanja in i laltegi prehavljanja neprestano hirala tako da »»m lite za trdni niidl, ka ima je tiko, osobito, ker a«i Jo ta strašna bolezen nekako napovedoval.i v slabem teku jedi, p>i vse noči trdno, in kakor jo ostarljajo mrzlica in neprijetno znojenje, tako okreva tudi telesno, ter vsa obitelj naša pričakuje, da skorej popolnem ozdravi. Z t-i raj pripor loaiu vs dcemu, iun j očem u morebiti podobno bolez«n da i^k-j upntreblju ta sredstva in pouiotejo mu lavestno, iivobtu mi dakle s poštnim povzetjem poslati še 2 zavitka čaja iu i čkujioi maho-rastlinakih celi ličkov. Z vsem apoštovanjem so boiuŽim Anton ('riinik, 4 fotograf v Gradci (štajerska), Geidorf Ile.inrich.ova u'ica W. Od toga po /.'i.uni.ski i ra/.ložbi In prudplslh pripravljeni čaj, veja za 1 Idnevno rabo pripravljeni paket z nakazom o rab: 1 gld. »v. v. Jedili originalna skatlja Boinovikih msho^raatllnpkih coltiič-kov 50 kr. Za kolek in /avij.iuie pa 10 kr. nosčbo. BadlgOatOlli univerzuliu cn| in !tw*uovnkl iiiuho-rtistlioNki eeUlieki dobivajo SO vedno lo v lekarni J* Nel«d_erta v Ku.novl na Morav-Hkoui, m razpošiljajo «u naroČila na vde strani proti postnemu pov.etju. Da je pa p n. občinstvu bolj priročno, imajo tudi zakg« siedeči lekani l W. M ay r v l.juiiljuul. W. Ktfntg V "Mariboru, S Mit r 01 ti u c h iu J. Cojbek v /.agr^hu, Barmhurzign Brli dur in A. Medved v Gradel* A. Klare k m J K up ter- achmied v < »Ijl« 0. Kuasheim v Iilpulel, C ari G rab a c In v II u run, J. llling v Kot-it-inimiiH, '.V. T h ur u wal d v kr. več. l*ruvl se dobi Mimo nuravnoHt •/, lekarne v ftoioavi (Mo* ravskai. - M) R.1U 2300 Prava marzeilsta oalerta je najgotovejSe, najhitrejSe in najceueiSe sredstvo za *!• «tenje in ■boljšatije »in»» in jamči se za najbol|*l it*i»«'h; dobiva se pri (30—Iti) A. II t IC t\\-u. v Xjj"V3."blja.ELl, Tavčarjeva palača. r 1*7J-V.-*-' 3JW I^Tajnižje cene! Velika zaloga klobukov za gospode od I uld. 80 kr. više, za dečke od 1 Rld. 80 kr. više. il2» — 1) Zaloga srajc in spodnjih hlač za gospode, vratnikov, kravat itd. IVAN SOKLIČ, v Ljubliani, Gledališke ulice h. št. 6. Vnanja naročila ss hitro in v ceno izvrže. tttfa—re^rt--n+&- fifrha--m+ja a Oznanilo. Vsem gospodujem, kateri potrebujejo žičnih žebljev (Drathstiften), naznanjamo, da jih mi pošiljamo po poštnem povzetji za ravno isto ceno, kakor jih pošiljamo v tuje kraje prodajal« cem. Ohrnite se torej v»i gospodarji nu naa, ker poštnina čisto malo stane; ce jih pa kdo več skupaj potrebuje, mu jih pa lahko po železnici pošljemo. Torej, slovenski gospodarji, le pri naB dobite žične žeblje po jako nizki tovarniški ceni. —Naročila so hitro i/.vrše\ S spoštovanjem FRAN PIRC in sinovi, v Kropi, pošta Hrupu (Kropp\ pri postaji 1'odoart, mi iloreiijHkeiu. (12«—1) V AMERIKO pride najceneje, kdor so obrne na ARNOLOA REIFA, DUNAJ, L, PESTALOZZIGASSR 1, najstarejša tvrđka te vrate. (628—28) Natančneje izpovedne in prospekti zastonj. VIZITNICE priporoča „Narodna Tiskarna" po nizkej ceni. o fino in dobro Burgundsko vini* Operake ^francoske trte, nasajeno v obširnih vinogradih moiega svaka Josipa pl. Czeke v Kiseku na Oger-skrili je izvrstno desertna vino, katero priporočajo slavni zdravniki zaradi njega inilohe in izvrstnih svojstev pri želodćevih boleznih, pomanjkanju krvi, osi bljonii, diarrhoe in reoonvalescenoi z izrednim \ aprilom. — Zdravilnica v Lindewiese (Šlezijai uporablja to vino že več kakor 15 let in priporoča posebno kot okrepčujoče pri rekom alesrenci. Vino se ne smo piti mrzlo, ampak se mora pred porabo pustiti, da dobi temperaturo sobe. (44-5) Jedino zaloga za Kranjsko ima v LJubljani, Mentnl tl*ff, M Vsaka steklenica ima zaradi pristnosti varstveno marko in grb. WM Velika »teklenloa velja 80 kr., 10 steklenic 7 gld. Prazne steklenice se nazaj vzeinrt. — Po pošti se pošlje najmanj 5 stoklenic. Rogačka kislina. Štajerski deželni zdravilni zavod. Južno železnična postaja: Poljčane, Glasovite kisline z glavberjevo soljo, jeklene kopeli, zdravilnica z mrzlo vodo, ozdravljenje z mlekom in siratko. — Glavno označenje bolezni prebavljivih organov. Ugodno bivališče. Saisona od maja do oktobra. Prospekti ln naročb«- za stanovanja na ravnateljstvo. (125-1) Kari Ahčin-ova vdova, v Ljubljani, Francovo nabrežje (za vodo) št. 13, se zahvaljuje za dosedanje, njenemu ranjcemu možu in njej izkazano obilno zaupanje ter so priporoča častiteum p. n. občinstvu za vsakovrstna ključarska dela, izdelovanje vsake baze polilKiieuja, gospodarskega in druzega želemega orodja, ključavnic* lapuhov, okovov itd. Posebno priporoča pa svojo obširno zalogo štedilnih ognjišč vsake velikosti, ki se po želji z vso opravo vred v hišah postavljajo io razpošiljajo. — Vnanja naročila se najtočneje in najurneje izvršujejo. Tudi prevzema napravo hišaiih fcolografo? v vsaki dolgosti in z vso opravo vred, s čemer jo dobro preskrbljena. Vse to po uttjnižih cenuli! (127—1) 000030000000 Zaloga laka na veliko vseh mogočih vrst in za vsako porabo. vsakovrstnih oljnatih barv, lakovih barv za tla, deset raznih sort za pleskarje v vseh barvah. Razne indigrencije in voskove izdelke za tla mazati. Barve za akademiene slikarje. Velika izber čopicev. Suhe barve in sploh vse materijalno blago za ličilce, potem za kolarje, barvarje, zidarje, mizarje, sobne slikarje, li-inarje, izdelovalce pohištva, stru-garje, barvarje in za domačo porabo, barve za črnila, bektografe, štampilije, pošto, pirhe in opravo. Velika izber analin-loarv. I Mnoge specijalitete, spadajoče v okvir navedenih olrtov. Patrone za slikarje sob. Zlata in bronca i. t. d. i. t. d. oooooooooooo Trgovina s semenom GJURE P0FPOVIĆA v Zagrebu ne izdaje za leto 1885 novega cenika, nego oslanjajoč se na dober glas, prosi slavno občinstvo, da ga počasti s polnim zaupanjem, kajti hoče tržiti kakor do sedaj z dobrim, svežim semenom, ker se ne boji nikake konkurencije, pa zato bode preskrboval kupovateljem dobro blago po nizkej ceni. Priporočam razun sočivnega in cvetličnega semena se peske sadnih dreves in mlada sadna drevesca, posebno vsakovrstna detelj ina semena, katera so vsa jako čista in zanesljivo kaljiva; posebno imam veliko zalogo štajerske detelje in lucerne z visokih krajev. Isto tako sem v stanu kupcem na debelo preskrbeti po ceni zanesljivo kaljive trave po nizkej ceni in to iz prve roke, kakor tudi imam kravje rćpe na debelo in sicer najboljše vrste. OOOOOOOOOOOO Velika izber krtač in čopičev (Pinsel) za vse obrte in tovarne, umetnike, domačo in pisarniško porabo. Velika izber vsakovrstnih glavnikov iz želvine lupine, slonove kosti, bivolskega roga, belega, rumenega in črnega roga, kavče vine in pušpanovega lesa. Gospodarjem priporočam: dobrega petroleja, S= olja za mašine in kolomaza. za vino. prav izvrstne. Špecerijsko (106-2) Izvrstne kave. Domačo mast i. t. d. i. t. d. oooooooooooo Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Želez ni k ar. Lastnina in tisk ,.Narodne Tiskarni". 2995