IZAizboljSanjeTSt^JI T k fi TWT A T|/\T\ A a CITATELJE OPOZARJAMO PMI.I t* Mn f sta pri volji obljubiti, da njune oborožene sile ne bodo napadle neodvisnih držav, ki jih je navedel v svoji spomenici. " Tako zagotovilo pa ne sme veljati samo za sedanji čas," pravi Rooseveltova spomenica, "temveč tudi za bodočnost in tako dolgo, da je nudena priložnost delovati z mirnimi sredstvi za stalnejši mir. "Zato predlagam, da razumete besedo "bodočnost" tako, da bo veljala za najkrajšo dobo nea-gresivnosti — najmanj deset let — četrt stoletja, ako smemo gledati tako daleč v bodočnost. Ako vaša vlada da tako zagotovilo, tedaj g? bom takoj sporočil vladam drugih držav, ki sem jil. imenoval in bom obenem poizvedoval, o čemur sem prepričan, da bo vsaka država v zameno dala isto zagotovilo, da ga vam sporočim." Predsednik Roosevelt je posebno prosil Hitlerja In Mussolinija, da mu odgovorita, ako ne bosta napadla naslednjih držav: Finska, Estonija, Letska, Lit vinska. Švedska, Norveška, Danska, Holandska, Belgija. Anglija, Francija', Portugalska', Španska, Švica, Lichten-stein, Luksenburg* Poljska, Madžarska, Romunska, Jugoslavija. Rusija, Bolgarski, Grška, Turčija, Irak, Arabija, Sirija, Palestina, Egipt in Iran. Predsednik je rekel, de bo deloval kot prijateljski posredovalec, kadar bo sporočil Hitlerjevo in državami in Anglijo. Mussolinijevo mirovno zagotovilo drugim drža-' *>ancoske mornariške vam. Predsednik je rekel, da bodo države mogle pričeti pogajanja za splošno razorožitev in trgovske po i^odbe, ako si bodo države medsebojno dale zagotovilo miru. Predsednik je v svojem uradu prebral časnikar-ckim poročevcalcem poslanico, ki jo je poslal Hitlerju in Mussoliniju in ki je vsako lastnoročno podpisal. Njegova poslanica je bila odposlana v petek ob 9 zvečer "Ker se mi zdi, da je po največji napetosti več tednov po celem svetu nastopilo nekako ponehanje, kajti vojaštvo še ne koraka, smatram za ugoden trenutek, da Vam pošljem to poslanico," je predsednik Roosevelt pisal Hitlerju. "Ves svet, zmagoviti narodi, premagani narodi in nevtralni narodi bodo trpeli. Nikakor ne morem verjeti, da je potrebno, da je ves svet obsojen na tako usodo. Ravno nasprotno je jasno, da imajo voditelji narodov v svojih rokah moč, da rešijo svoj narod nesreče, ki mu preti. Ravno tako je tudi jasno, da narodi v svojih mislih in srcih žele, da je konec njihovega strahu. "Ponovno ste že zatrdili, da vi in nemški narod ne BOJNE LADJE SO ODPLULE Z ATLANTIKA Predsednik Roosevelt je hotel s to odredbo prepričati Italijo in Nemčijo o miroljubnih namenih Združenih držav. PA K IZ, Francija, IG. aprila. — Da jo Nemčija ;>o>lala svojo bojno ladje na manevre v španske vode, je < tem napra vila veliko strategično potezo, da l>oj*ie ladje ne bodo v slučaju vojne za 1>11 »k i rane v Se-vernem morju in da bo«lo iiio-gle zasledovati in potapljati sovražno trgovske lailje. Četudi pa nemška vlada zanikajo, da bi kake njene bojne ladjo odplule iz Kiela, je v Pa-| rizn znano, da so so v petek ponori poslužile slabega vremena v Angleškemu kanalu in so odplule na Atlantik. Nemčija pravi, *da bo iz Kiela in \Vil lie] m sli a vena v torek od plulo -"> bojnih ladij na običajne pomladanske manevre v španskih vodah. Francoski vojaški in mornariški krogi pa pravijo, da' so ugotovili naslednja dejstva: 1. Nemške vojne ladje se bo do zasidrale v naslednjih španskih pristaniščih: V Le Ferroi. Vigo, Kantander iu Cadiz, kjer bodo na varnem pied angleškimi bojnimi ladjami, ako se bo Anglija zapletla v vojno. 2. Italijani bodo oblegal; (Jibraltar iu bodo zasedli Tau-ger ter bodo s tem zaprli zapa-dni izho«l Sredozemskega morja iu bodo odrezali zvezo Anglije z njenimi kolonijami. Drugi del nemških bojnih jadij pa bo sku&al dobiti na Norveškem kako varno pristanišče, od koder bodo ovirale brodarstvo med Združenimi oblasti so v velikih skrbeh, ker »c boje, da bo moglo 25 nemških bojnih ladij napraviti velik«' škodo. PIJANCEM BODG NAMAZALI ŽELODEC BEIDSVTLLE, N. C , 15. aprila.—-Modni k E. II. AVrenn je danes izjavil: — Pijancev, ki jih bodo policisti aretirali, ne bom več pošiljal v zapor. WASHINGTON, 1). (\, 15. aprila. — Nedavno je dospele v Atlantik dosti ameriških bojniii ladij, katero so sii-er štaoijoniranc ob zi.padni ameriški obali. Dasi bi se morale vrniti šole po |>eti!i tednih, so dobile včeraj povelje, naj se v mejo takoj. To povelje je v zvezi z Roo-.-eveltovim pozivom, naj Hitler in Mussolini že vsaj deset let mirujeta. Nemčija in Italija sta liiii vznemirjeni, čemu je zbranih vzdolž vzhodne ameriške obali toliko bojnih ladij, iu da ju Roosevelt prepriča o svojih mirovnih namenili, je brodovje poslal na Pacific-, kjer naj tvori protiutež proti Japonski. Na ladjah, ki so odplule včeraj iz brooklvnskega navv-varda, je bilo nad lMJOO častnikov in mornarjev. NAGLO ODPLUTJE V soboto je odplul iz New Yorka proti Angliji Cunard White Star parnik Aquitania. V petek je dospel v New York. V pristanišču so jo mudil samo štirinajst ur. V tem kratkem času so bili potniki izkrcani in novi vkrcani, vsi pro stori temeljito |>osnažcni ter obnovljene zaloge živeže, kuriva in drugih potrebščin. ROOSEVELTOV GOVOR JE DOBIL UGODEN ODMEV Balkanske države odo-brujejo Roosevel tov poziv. — Jugoslavija še vedno v strahu.—Nemčija in Italija se ne strinjata s predsednikom. BI DEMPKŠTA, Madžarski«, Ki. aprila. — Države jugovzhodne Kvrope z velikim veseljem pozdravljajo mirovni poziv prod-oilnika Roosovelta n«i konelerja Hitlerja in ministrskega predsednika Mussolinija. (ilobok utis jo napravilo na vse malo balkanske državo, ker je Roosevelt te države imenoval po imenu in izrazil željo, da ostanejo neodvi.-ne. BF/ MiRAD, Jugoslavija, Hi. aprila. — Sporočilo predsednika Roosovelta Hitlerju in Mussolinijn je v Beogradu zbudilo senzacijo, t o« i a vladni krogi >o zelo zadovoljni. Vsebina RooseveJtovega poziva jo bila brzojavno sporočena ministrskemu predsedniku Dragiši Cvetkoviču v Zagreb, kamor je prišel, da se pogaja z dr. Mačkom za porav-I navi spora meti Srbi in Hrvati. Sporočilo predsednika Roosovelta splošno smatrajo za velik prispevek k miru, za katerega .Jugoslavijo iskreno deluje. Politični voditelji so sicer mnenja, da vojno ni več mo-j^oče vrni t i, toda Roosevei-tov poziv j«* vendar prinesel žarek upanja, da bo mogoče o-h ranit i mir. OBE STRANKI SE ZANAŠATA NA UGODNO PORAVNAVO ZAGREB, Jugoslavija, I 6. aprila: — Ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič se je sestal s hrvatskim voditeljem dr. Vladimirom Mačkom in sta se štiri ure pogajala za zaprtimi vrati. O pogajanjih ni bilo objavljeno uradno poročilo, kajti pogajanja se bodo zavlekla se nekaj dni. la (ioeringa in propagandnega ministra Goebbelsa se omenuje jo na take in sličiie opazke: 4* Poslaniea na pravi naslov jo nov dokaz duševne slabosti zapadnih demokratičnih sil"; 41 Wilsonovih 14 točk jasno dokazuje, koliko so sme zaupali ameriškim predsednikom*'; — "Svet nam ne sme zameriti na šega nezaupanja"; Roosevelt igra vlogo novega Wilsona in želi osrečiti -v»-t, pozablja pa. da ira je dosedaj plašil. Kol marša I Goering je v Rimu kot nekakšen Hitlerjev zastopnik. Njbrž bosta Hitler iu Najbrže pa bo kraljevi namestnik knez Pavle, ki je vodilna sila pri teh pogajanjih, dr. Mačka povabil k sebi na m bila poslana «*rad Brdo, da se ž njim poga-"; "Poslanica!ja. Takoj pri prvem sestanka sta Cvetkovič in dr. Maček pretresala glavne točke spora med Hrvati in Srbi. Manjše zadeve so bile rešene tekom obiska dr. Anteja Košutiča v Beogradu. Vlada prav nio prikriva, da spora ne bo mogoče tako lahko izravnati, četudi je dr. Maček rekel, da zahteva avtonomijo v okvirja jugoslovanske kraljevine. Toda lažje je reči, HUGHES ZOPET V URADU WASHINGTON, D. C., 15. aprila. — Načelnik najvišjega sodišča Charles Evans Hughes je bil dne 4. marca precej nevarno zbolel. Dobil je gripo, in zdravniki -o se bali, da se bo bolezen rezvila v pljučnico. Včeraj je bil zopet v urada ter jo imel s svojimi tovariši par važnih konferenc. V ponedeljek bo zaprisegel Williamu O. Douglasa, najnovejšega člana najvišjega sodišča. Mussolini skupno odgovorila jko* I,a storiti-predsedniku Rooseveltu. j Wzhc vsem teikočaui pa i nobena stranka ne želi, da bi k\ oelkiseher Boobael.tor \ j prUlo do razkola Politični uradno glasilo nemške nanjo- krogi upaj0> da bodo po?aja. naisticne stranke, piše med, uusrpela in da bo končan drugim: "Roosevelt je sebičen dolgoletni spor. strankarski polit,k, ki se je kot j ZAGREB, Jugoslavija, l(i. načelnik vlade popolnoma »z , aprila. — Kraljevi namestnik knez Pavle je na grad Brdo da raz-reorganizaeiji jugoslovanske vlade. Zanesljivi viri poročajo, da so Hrvatje, ki zahtevajo avtonomijo, že privolili, da vstopijo v koalicijsko vlado. jalov i 1 ter strahovito razoča- ral svoj narod. Navzlic temu | povabifdr. Mačka/ pa lioce biti v tretje izvoljen za pravljata o predsednika. pač bo pa moral \sak i>ogoll-niti osem ounce v ricinovega o Ija. želita vojne. Ako je to res, potem vojne ni treba. "Upam, da ne boste napačno razumeli odkritega duha, v katerem vam pošljem to poslanico. Voditelji velikih držav so dobesedno odgovorni za uso do človeštva v prihodnjih letih. Ne morejo presli-šati prošenj svojih narodov, da so obvarovani strahote vojne.V zgodovini boste odgovorni za njihovo življenje in srečo — do konca. "Upam. da bo po vašem odgovoru moglo človeštvo miniti strah in bo dobilo varnost za mnogo let. "Slična poslanislanica je bila poslana načelniku, italijanske vlade, Franklin Roosevelt."* VARŠAVA, Poljska, Ki. a prila. — Vnanji minister Jc-sip Beck se je odpeljal v Spalo, kjer so nahaja na velikonočnih počitnicah predsednik Ig naeij Moščicki, da mu sporoči o Rooseveltovi poslanici Hitlerju in Mussoliniju. Kako stališče bo o tem zavzela poljska vlada, jo odvisno od Hitlerjevega in Mussolini jevega odgovora. ('a-opisje ugodno razpravlja o poslaniei, toda dvomi, da bi ameriški predsednik uspel. "Diktatorji," pravi i4Ku rier Codzinev", 4 bodo obljubili, da se no bodo posluževali oborožene sile, toda na mednarodni konferenci bodo prišl' s teritorialnimi zahtevami m konferenca bo vržena v popol no zmešnjavo. Dvomljivo je. ako se bodo države, katere o-grožajo teritorjalne zahtevo, hotele vdeležiti take konferen co.,T BERLIN, Nemčija, 15. apr. — Stališče nemškega čsopisja napram mirovnemu pozivu a-meriškega predseilnika vzbuja domneve, da bo kancler Hitler Rooseveltovo poslanico zavrnil. •Časopisi, predvsem glasila kanclerja Hitlerja, feldmaršft- SILEN TORNADO V OKLAHOMI Dvajset oseb mrtvih, sedemdeset ranjenih. — Tornadu sta sledila dež in toča, ki je povzročila veliko škodo. ALVA, Oklahoma, 1">. ajiri la. — Nad severozapdniin delom države Oklahoine se je po javil ponoči tornado, ki je zahteval dvajset človeških žrtev. Petindvajset oseb je bilo resno poškodovanih. Vihar j«' porušil več farm-erskih domov, nekaj trgovin in cerkev. Sedemdeset ljudi jo bilo ranjenih, ko je vihar porušil več velikih farmersk:h poslopij v bližini mesta Wa> noka. Tornadu je slo«t'il močan na liv, nalivu pa toča, ki je povzročila ogromno škodo. ^refer je bil tako močan, d.\ je odnesel par blokov daleč ;dva tanka, vsebujoča 1G00 sc-ilov gazolina. ITALIJANSKO JEZERO RDEČE MILAN, Italija, 14. aprila. — Xa nepojasnjen na in je Si-rio jezero postalo nenadoma rdeče. Učenjaki si ta nenavadni pojav razlagajo na različne načine. Nekateri pravijo, da na dnu jezera gnije jo alge, drugi pa >o mnenja, da so v jezero pričeli pritekati podzemski studenci, ki prinašajo s seboj raztopino raznih rdečih rud. Toda kmetsko ljudstvo v svojem praznoverju misli, da je | rdeča barva slabo znamenje za dogodke, ki bodo šele prišli. iiiii!tiiiI,l|iiiiiiii,II|,|ii;iniiw at Um eorporodoo aim) addrc—c< of tbov« of Ocen: W WBT lUk 8TKBBT NEW YORK, N. X. 46th Year IMBED ITUI OAT EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Advert lin at on Agreraaeot f oolo loto T*M Um m Aaoriko Zrn New Tork u celo leto .. $7 00 la Kutdo ..............$6.00 z* pol !eu ................S3.ro Zm pol leta ................ |3.'i0 Za luottaatfo m celo leto .. |7J0 Za flatit leta........—......$1.30 1 Z* pol leta ................f3.30 anfcefHpiieo Yearly tt- "OLAft NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEM0I NEDELJ »N PRAZNIKOV ledeče. — Italijani so zasedli le večja nicon- in t i h"«- so jih |K>>lali tja, pa niso italijanske oblasti zanje ničesar preskrbele. Domačine je bilo treba prepoditi iz njihovih ilovnatih koč, «!a so v njih nastanili Italijane. — Sicer je |m v glavnem motu vse polno nezaposlenih. Zglajenih je bilo nekaj {Hislopij in nekaj cest, v splošnem je pa dežela taka kakršna je bila. N* drugem največjem me stu Dire-1"nova so |>ostavili vojašnico in nekakšen koloni jai-lii hotel — Italijani so poskusili obdelovati zemljo s pomočjo traktorjev, kar se p;t ni obneslo. Ker so začele »aške oblasti rekvirirati živino, so domačini opustili živinorejo. Domači ni so namenoma zanemarili kavine plantaže, ki so predstav Ijale največje bogastvo dežele. Pet do sest let bo trajalo, pri dno bodo plantaže obnovljene, zaenkrat je pa to najbolj vi /n vir dohodkov u-almjcn. Vshd slabe prehrane so izbruhnile uied prebivalstvom nalezljive bolezni. To je |KA'ršna slika razmer v deželi, od katere so si Ita lijani toliko cfoetali. i1— r ril po naiboju, je eksplodiral in1 __ krogla se je Mu ju zarila globo 1 PpipM ko v ištesmo. (-■- vlCI Beograd ima 405,000 prebivalcev. • • Zgaga nova sta-1 Marsikateri rojak ima v do-kateri je domovini še nekaj denarja, bo- ko je dospelo tja največje potniško letalo "Yankee Clipi»er'* iz Baltimore, Maryland. Xedavno je izšla tisti ka Beograda, \ med drugim navedeno: Od voj- diši v hranilnici ali pa v po-« ne lo darncs ima Beoirrad o- >tvu. Ker je dandanes trda za gromen prirastek prebivalstva, denar, ki rad v>akdo dobil ti ]»o\»prečiio največjega v vsej >te krone, dinarje ali dolarje v svoji zgodovini. Malo je ev- Ameriki. mpskrh prestolnic, v katerih bi Potniški oddelek Glasa Na- Iz Jugoslavije Ko si je delal cigareto, gp je povozil vlak. znan tat ukradel n* ki [»osestni-ci mladoga prašiča. Iz (Jajčka poročajo: Pri želez niški postaji Dalj >e j«- zgodila mt-reča. pli kateri je prišel ob [se življenje viničar Pal ko Uartok. j ii' Vračal se je v svojo ženo pre , bil cej pijan iz Dalja domov v vi nograd. Malo naprej od postaje Dalj pelja cesta čez že lezniško progo. Ko je Palko prišel na progo, j«- obstal, izvle kel iz žepa tobak in -i začel zvijati cigareto. < M «|aleč je vitlel vlak, ki je prihajal i/. Osjcka. Njegova žena j«' že šla čez progo in klicala možu. naj gre hitro naprej, ker prihaja vlak. Palko oa je ^e na p/ej ostal na tračnicah, -i zvijal cigareto in nekaj godrnjal. Ko je vlak pri vozi I že čisto lili zu, je žena zavpila na moža. ta. pa ji je mimo odgovoril. da 1111<* še dovolj ea^a, «la um;ik Ker ni-o naišli tatu in i-o leta tekla na Ji rej. je pocestnica ž< je I »rž /. otrokoma pobegnila iz i.-t he. Dr. Mihaljlovič je odšel takoj domov in s,. zaklenil v spalnico. Ob sta prišla na ' stanovanje njegova sestra in svak. ki ju je Mihajlovičcva -bve.s?ila o jutranjem dogodku. Ko >e u;i trkanje ni nihče oglasil, sta dala vrata vlomiti. V p( zabila i trenutku, Jco so vdrli v stano na ukradenega prašiča. Te dni J vanje, iz spalnici I o vek je pa pojavil neznan Ženo- ■prašovnl za ženo. ki ji je pred desetimi 1«-1 k ukraden praišičtik. Prvi hip ne bi niliče mislil, da je ta neznance ukra -estmea je bila seveda zelo i/.-ucuadeua, ko -e ji j«* ta neznanec predstavil kot tat, jo pro-il /.a Ipn^čanje in ji ponudil ToOdin kot odškodnino za prašiča. Zona je ponudbo seveda .-prejela. N'ato -ta šla ticzna-liee in (h»s«>s.tnica skupaj v gostilno. kjer -ta |M:pila kozarec vina in -c nalo kot prijatelja razšla. Družinska žaloigra. odjeknili -trdi. Mihajlovič -e ustrelil - samokresom trikrat v prša. Ker pa .ni nobena krogla zadela src«, bo ostal pri živl jenju. < Mi sam je v sanatoriju Komaj j«* je u-larila izrekel t« h»koinot i i na \ l;ikn. i biise«!»•, j va in na mest u ubila. Tat, ki se je čez deset let skesal. Kodck primer se je dogodil t«* dni v V i do ven pri Varaždi-1111. Pred desetimi leti je lle- prašička. UškiHlovaua po-jizjavil. »hi je pred kratkim pre- tr|x'l hudo angino, ki ni ostala brez |H»sh'dic za njegovo duševno stanje. Zeno je zakockal. reme" poroča i/. Ko-ov--ke Mitroviee. da je tam neki mladi Arnavt Ibuš Red žep pri kockanju zaigral svojo ženo. Igral je z Arnavtom Sačir Dže-l»arom, ki je znan po .-voji veliki sreči pri 'kockali. Ibuš je zaigral v-e_ kar ie imel j»ri .-«•-bi in na sebi. Nato j«' zaigral Še osla iuiko mu slednjič ni več preostalo, je igral za svojo ženo iti jo izgubil. Kaj je bilo potem. poročilo ne pove. najbrž V va.-i (Mokn pri \ inko\cih i .-e j*, odigrala strašna drnžin- oS-letni Pavle spri - -vojirn o q^kowMniuvvrr r -toV^S^F^^ \ OBISK 4TI S V K TO V Ml tfiFz^^^^^d&Ž^ \ HA/STA NO. \\M IF.-H \ \eV° ^ \\ OCROHNOST SVETOVNE \ cs.• • r- \\ RAZSTAVE ¥ *Ew \ \\ Y0WU 80 ^ \ \\NKAWnu Slovensko-Amerikanski KOLEDAR -=1939—-- POVESTI ZGODOVINA HUMOR ZEMLJEPISJE GOSPODINJSTVO NARAVOSLOVJE RAZNOTEROSTI NAVODILA i poštnino ^ Nt zamudite te prilike! r■~ - --- Denarne pošUjatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: Za * J.4n ....................Oin. lVi * 1.70 ....................L»iu. "J. "i S «>.s<» ....................l>iu. :UH) $10.70 ....................l)iu. .VM* $21— ....................Din. 10UU $41.— ....................Diu. -1W0 V Italijo: Za $ 6 30 ..............Ur lOO $ 11'.— ....................Lir LHXJ $ ....................Ub tkOO $ 57.— ....................Ur 1000 $11- 50 ....................Ur 'JOOO $107.— ....................Lir 3000 KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CE NE PODVRŽENE SPREMEMBI _OPRI AH DOLI Za izpUtil« reijib sneakor kal V«raJ navedeno, bodisi t dinarjih ali Urah. dovoljujem 6e bd]h pogoje. NUJNA NAKAZILA IZVRSU. ftJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1— SLOVEN I C PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) 21« W. 18th ST., NEW YORK -ka /aloi^ra. Pe>-ovif -e je eetom /aradi »lolitv tir v iri j" liotol navaliti na o«"-eta. Mlajši >in Xikoia j«- -'-I v lii^-o po im/.. ki ji* l»rt«z [>omi>icka dvakrat /.a.-adil In at n v vrat. ti«* t iii'* pa v lilavo. Undo ranjeiie-ira l*a\la -tal pri življenju. Zeno in dva otroka poskusil umoriti s plinom. V i>eo<;rndu je v/.lnidila ve liko >rii7.aeijo nenavadna dru-žin>ka žaloigra, ki .-«* je odi-umla v družili zdra\nika dr. Milana M i a lil jo vi »"a Dr. Miliaj-lovi<* >•* je pororil pred nekaj leti. zakonu >ta .-e rodili dve dekliei. Pred nekaj iue>eci pa j«' pri>lo med zakoncema le hndrli p ropi rov, ki so' -knlnjie priv«-illi do teija. da je žena /. obema otrokoma /.aptistila mo ža in odšla k svoji materi, ki stanuje v Knez Danilovi uliei. Dr. Miliajlo\i<" |ki je ostal sam v >vojeni stanovanju, kjer je izvrševal tudi svojo ordinacijo. Pred kratkim pa je 11 plin cian. se je na parke»tu spalnice razbila in plin so je z veliko naglico pričel širiti po bi. V sobi so ležale na postelah Mi-hajlovičeva žena in njeni hčerki. Ko je žena o\>azila, da se hčerki borita z dušljivim ka-šljem, je s^ioznala strašno ne-vftrnost, v kateri so vse tri ter pa je zadnjo besedo rila oblast. :preiTovo- Pod motiko mu je eksplodiral zaboj. \ sarajevskem predmeestju v ulici Berkuši s«« je te dni zgodila nenavadiui nesreča. Pred nekaj dnevi je |x»tok Colin poplavil vrt .~i7-letnc.ua delavca Muja llajdaroviča ter a precej opustošil. Ko je voda odtekla, je šel Mujo z motiko na vrt, da popravi škodo. Ko je kopal z motiko. je naenkrat mljeknil močan pok. Pritekli so .sosedje in našli Muja na tleh \ ijoeeua se v boliMv*iiiah. Leva noira je bila vsa v krvi. Dognali so. da je eksplozi jo povzročil puškin naboj, ki je Boir ve na kakšen način dospel v vrt. Ko je Mujo z motiko uda- število prebivalcev od leta do leta tatko nayflo naraščalo. leta l!»:u se je število prebivalcev 1'eoirrada 25»-krat po množilo. Leta 1S-J0 je imel »rb-ski Heo^rad brez turškemu mesta ">.0(HI l.-ta P.MMI še enkrat tIiic bolezni, nehigiensko življenje, praznoverje in pomanjkanje zdravnikov so nadaljnji vzroki, da je umrljivost me i zamorci zelo velika. Y Francoski Kkvato-rialni Afriki pride na 30.000 do -M).(). V anirb«š»ki Ta upanji k i pride en zdravnik •komaj na HMt.lMH) domačinov. Dokler zamorska rasa ne bo zdrava rn odporna, pa tudi kolonialno ue^pixlaotvo ne more Kvropi donašati vsei;a, kar bi moulo. pa smrtna kosa Pred nekaj dnevi je v Vallev, Wash, umrl Martin Ko kal j, star 47 let in doma iz Bitenj v Kranju. V Ameriki je živel okroar «"><> let in tu no zapušča nikogar. Knjige Družbe sv. Mohorja sest knjig 1. Koledar za leto I 939 2. Zgodovina slovenskega naroda Spisal DR. J OS. MAL 3. Življenje svetnikov 4. Slovenske večernice POVEST—"IZUM" Spisala Metod Jenko in Viktor Hassl 5. Čuda narave Spisala MAKiJA AHAOlO 6f T v v v. • . Ura cescenja VSEH SEST KNJIG za $1.35 Naročite pri; KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. roda dobiva toliko tozadevnili vprašanj, da skoio ne more sproti odgovarjati nanje. Mogoče bo kaj bolje zaleglo, če na tem me-tu povem, da denarja ni mogoče dobiti iz domovine v Ameriko Že vsaj ne na postaven način. Nekoč nam je pisal rojak: — Pravite, tla ni mogoče dobiti denarja iz starega kraja. .laz «fa bom pa dobil. Imam že vse narejeno in napeljano. Tli mesece po tistem je -poročil: — Sem imel prijatelja, pru\ dobrega prijatelja, ki se je bi. odpravil v stari kraj. In sem mu dal pooblastilo, da lahko vzame denar iz hranilnice. — Osem ali devetsto dolarjev je bilo v ameriškem denarju. Pa se je vrnil v Ameriko ii: rekel, da se mu na meji vzeli ves moj denar. Ali -o mu ga res aH ne, še danes ne vem. Tožiti ga nočem in tudi ne morem. To je en sam primer. Hrvatsko pitanje... Hrvat sko pitanje! Skoro tako je zagonetno kakor sveta Trojica. Stoletja in stoKtja že rešujejo Hrvatje to nesrečno hrvatsko pitanje, pa ga ne morejo ne zlepa ne zgrda rešiti. Zdelo se je, da bo z Usta no vitvijo .Jugoslavije rešeno. .Ia, pa še kaj! Odkar so dobili Jugoslova ni svojo državo, je postalo hrvatsko pitanje št» bolj pereče. Nekajkrat i tako pt reče, da je bil obstoj Jugoslavije v nevai nosti. Zdaj -e pa zdi, da se bliža hrvatsko pitanje končni rešitvi. Rešila ga bosta Jlitler it. Mussolini. Neka rojakinja (biti mora idrijčanka) me je nedavno vprašala, če mi je kaj znano o nesrečni ljubezni pokojnega slovenskega skladatelja Pre-lovca. Seveda se je spominjam, saj sem iii ii vendar vasovati pomagal. Njegova dekle je stanovala v veliki rudarski kosami pri "PrejnutiKakšnih trideset rudarskih družin je živelo v nji. Ona je imela -obieo zadaj v pritličju. Loj tre iuu torej ni bilo tre ba držati, toda potrel>oval je moje pomoči. Xa oknu je namreč imela v velikem loncu o-grouicn rožmarin—tako težak, da ga en sam dvigniti ni mogel. — Boš šel pomagat T — me je mimogrede vprašal, ko sva se srečala dopoldne ali popoldne in sem mu vselej rekel, d i ja. Ko je udarilo v zvoniku cerkve sv. Antona na H ribe u polnoči, sva se približala oknu, z združenimi močmi sva dvignila rožmarin in ga postavila na klop. Zorko je poklical dekleta, jaz sem pa šel k Idrijci sanjarit. Malo pred tretjo uro sem se vrnil, da sem jaz njega poklical in da sva vse spravila v red, kajti ob treh so se začeli knapje odpravljati na jutra nji silit. V tistih lepih časih, polnih mladostnega hrepenenja, j g Zorko Pre lovec skomponiral eno svojih najlepših: 44Jaz bi rad rudečili rož, jaz bi rožmarina rad; z rožami bi rad ljubezni, z rožmarinom rad bi nad.. f " Monday, April 17, 1939 SLOVENE (YUGOSLAVT DAILY IWEODA"~NtwYor| Monday, April 17, 1939 . F BLOVEKB (YUGOSLAV? 1SHL1 === Četveronogi detektiv -I.VUONI lHJHYCH: OTROK H* li-kor j«* iivel otrok. ttar*i bimi i »a I i n«* nanosu i lagati. Nekje na Sumavi invli majlun mlin. K<» mu tiuti ii«*k*-,u:a din- /.Itolfla. m> j*a »ontkiiki vzeli k sm4»i v Pragi*. Pri njih j«. «j>tal Več let. T« otrok ni l»i! siroti ta še ti. ^a-kaj znal je govoriti in ji- imel Kilave oči, pa tudi ni bil bo-,UMt, kajti .ni imel sreče. Bil je y,«do 4>ojei'; ko je dora-el, se mu j»* v %'eli*keiii MM**ta storilo |»o domu; tukrat je bil bU«d in Im>-lan. Ker otrok ni bil njihov, r-o za Mirodniki oklenili poslati domov. Nek« kiiM'tica, ki je bila prišla \ Praifo na I h »ž jo |w»t. naj bi £11 odv«*dla k *tar-šem. h j«» rt** **xe4a * l«»j. Peljala fta z vlakom vm> ihm" in druvro .|«»)M»ldiif v fiajUdj >i«r«>»*i vroči oi. i »topila iui majliiii pbutlji. Ženska je | h »kazala otroku |m»t v va>. -a ma |»a j«- krenila v nasprotno Mlter proti »tvojemu domu. f'«*-tala je bila v«t«i |M»kri-tii » sajami in prahom. nekj«-M i/.n -o ziila I i. vou j apna je tiščal v.pljuča. Na ee>ti je bilo tikliko .fnalili, da m* je otrok udiral vanj do ffksUijev. Tra-v« in liMi na drevju >« vitieli in postajali v-e Im»Ij črni. Te^a ni bil kri v >4*100 iprab s eeste. temveč tudi apno iji dim iz tovarniških d i mu i kov. V AVej dolini nisi videl zelenega lističa lie zelene trave; vse Indo je bilo o katranu in petroleju, tovarniški dim ga je nasičal s česno-vitni in zaduši ji viini hlapi stru-petiill snovi; kraj je bil kakor veliko ognjiiče. eottee kakor plaiixii v peči. Otrok bi bil rad mfpil pri cestni črpalki, a voda je smrdela, e ga je eoočarica. Blizu je bil z apnom pobeljen gozdič, samo v njem .je bilo malo sence. Toda ob |>oti so bila drevesa vsa okleščena. 0-trok se je hotel odpočiti v kolu rnici, ali v njej je bila moreča vmči-ua, ki je ni mogel prenesti. In i'/ tovarn so venomer dofiesTi udarci velikih kladiv. ^i^gu- ropot tirnic, škripanje cstružui-kov, šum >trojev, žvižgi pišča-li in signalov. C>b vsakem teh glasov je otroka v vročici za-ikleh'la »dava. In ker je vedel da do vasi ni vit'- daleč, je z vso močjo prestopil dalje. Organa tla obakraj ceste, kjer so se nekoč razpros4irali travniki in njive. mi bila posula z debelimi /ameti dušečega rti ru|HMM*^a prahu. Nobena koza ni il, morda «(► s«- /.e vse živali zadušile iu zdavnaj zginile v tem prahu. | m »t i j<* žuiiorel |»otok, ali njegova voda. ki je bila |M»lna «-a j. apna in pralni, se je prav .«■> težavo valila dalje. O-trok -m* j«- ^NMirnil. da so tukaj j»re«l leti v »fosti travi ob p»to-kii cv«<4ele fiotočnice in kalu/ni-«*e. da je sredi travnika vabila r-is»« studeničiea. in da m> |m» ee!»ti vozifi vozovi. Plati o i«- »»zrl. I ►koli tovarn >4» hodili ljudje, ki so bili kakor Strahovi in -o rediti jali v oltktkili prahu. R»*ka je izginila, »truga je usalinilu. v>e vo le so bile zastrupljene in nasute, drevje je Utlirlo, živali so poginile, ljudje so bili vsi bolni, zrak je bil iz-kvarjeti in nel>o j»- bilo zagrnjeno č**z iu čez /. rjavim, lisastim (»ajeolanoiii. skozi katerega je sovražno sone*1 še liolj pripekalo in uničevalo we, karkoli so dosegli njegov i /aliki. Kdaj pa kdaj se je otrok do kohii udri v prah. Nobenega človeka 111 bilo od nikoder. Ves truden je bil, pruli mu je silil v oči; tnel si jih je, da so bile čisto krvave rn mu j<* bilo ptt-teni še huje; prah mu je uhajal v grlo, v ipljuča in v d rob. Hodi4i ni mogel, zakaj vsa notranjost njegovega telesa je bila že sežgana. Had bi se bil Zgrudil v prali i 11 zajokal, a ni mogel, zakaj njegove oči so bile že čisto brez solz. Iti tako je proti večeru vendarle dosegel prve vaške bi še. Srečava) Je ljudi, a ni verjel svojim očem. Rad bi jih bil kaj njovprašal. a ni mogel, ker ga je v grlu stiskalo. Okna so Vlila črna, oči ljudi so bile kakor temne luknje v sivih mas- VAŽNO ZA NAROČNIKE naslova Je rasvitfoo do kdaj lina t« |>la€ano naročnino. Prva *tevitka polarni awwc, draga dan iu tretja 1« leto. Ha nam prihranil« Be|M>trebn«'ga dHa In al rofcko*, Vaa prosiuio, da ikukte naročul-■o pravočasno izravnati. 1'ogljite naročnino naravuoat nam aH }o l*a idačajte uawtnu zastopniku v Vašrui kraju ali pa kateremu lsme4 aaatopotkov. ko Jih Imena so tiskana s debel iaal črkami, ker so npravf. čenl obiskati tue z4la.j7.daj utegne razpasti. Ljudje so bili kakor |x>t v vas. Odjjirali no upohioma odlepil. Njihovi obrazi nino mogli dosti ra-wxleti, zakaj glulK^ke brazde -o bile zakrite s prahom in uta H) bila obrana; njihovi obrazi so bili mrtvi. A vs«» to, kar .<0 z obrazi in z ;?ibi V znali |Miv«nlatu je bilo tako strašno, da zmorejo kaj tak««tfa >amo ljudje, in še peklen>č««k jih je z grozo skrivaj ofHizoval. Ob poli so .-edeli la-fitri. in ljudje so hodili mililo njih. Nekateri »o jim dajali v klobnk«-\ UnrMj11w. drugi |«i »o xajeiuali pr^i-M-a pralni in >ifuili 1111-nje. Zmlelo »la lMid<» tudi preiH'1-i'le hKe /daj-zdaj pinhb* * k I gladu iu žeje. To r-trašnili treniPkili. jm» črni noei, ki jo je morebiti pre-bedel v stmliu i 1 a težki bridkosti. j»* otrok izvedel, da so 11 je-srovi >tarši umrli, da je mlin ž»-davno prodati iu da se odtod nihče nikoli ne |»ovnic v svet. Ljudje so pili vodo kar iz jarkov. skrivaj so doma jedli ti-sto, kar so si u&kradli če/, dan. umreti niso mogli, in jiočenjali -o tako čudne reči, tla je otrok t<» noč |Mipolnoma o4o|h>1. Na temna okna se je ponoči rioal sijaj isker, ki so jih bruhali dimni:ki z (jblaki dima. Zdaj že nrliče ni več mašil zevajočih raz'iiok v oknih, da ne bi sfcirzi nje prihajali razjedajoči hlapi sirifpcnih pur, ki so jih v nočeh izpušeali iz tovarn v gostih, tozkih valih. Brez .pomisli .>0 v tem domovih ljudje zdravel, je bil čisto njen. Vez čas se je naučil krasti beračemi iz klobuikov. Ker so imeli vsi 'ti ljudje slabotna telesa v/} praliu, nema usta in slepe oči, otrdk je pa »e imel pravo telo in vida. so ga hoteli vsi zase. * A glpj, v tej vasi so vsi ljudje živeli; nikoli -nibče ni umrl. Otrok ,se je popolnoma priva dil njihovemu življenju. Starka ga je učila, Človeške sence so se grabile zanj, dora«čal je; čeprav je bil ves bolan, je postal prav taka glinasta pošast, kakršne ;so bili vei v tej naselbini. V ajetgovo last so prešle vse razpaie koče, vse zatohle kleti, sftrnpeni prah, tovarne 8 stroji, ueefcli po- Kapitan idallse imenuje najusflješuejši egqjt.^ki detektiv, ki je v tra j krajšem času raakril šest umorov in dovede I storilee zasluženi kazni. Kapitan Hali je strah egipt-kega pedzeurija, njegovi najnovejši iiMpehi so gotovo preprečili n na i*si kakšen nameravan zlo-eiu, Pfi tem Hali '»i človeško bitje, temveč dobro zdresiran pes, iki si ga je. kupil Thomas Russell paiša, generalni policijski šef Kaira, pred dvema letoma. V teh dveh letih je četveronogi kriminalist izvršil že prava čudežna dejanja. f'loveški detektivi egiptske??a podzemlja tok iu vsi kalni .potoki iu si--ž.?a>iia |N>lja. Kinnor j<« s»-urlo (fcfl, vse j«' bilo njegovo. V v**ej svoji ^|Mičeno>ti je bil vendarle čisto srečen. ni-so ji nogi i pruetra^iti, toda pes. ki išče zločince, je bii zanje nekaj novega, proti čemur se niso mogli boriti. Kapitan Hali ni samo izvrsten iskalec sledov, ki ne zgreši nobenega niti v puščavi, kakor kaže njegovo najnovejše dejanje, tem več je navzoči tndi fpri zasliševanj ib it» kadar )>oIoži svoje močne šape kakšnemu osamljenemu na rame. tedaj izgubil tudi najtrdovratuejši grešnik puguui in se izpove Pred kratkim j«- kapitan llall ujel tatu draguljev, moža, ki je iiiKiviti F^gipčanki odnesel za 2.">(MI funtov šterlingov ilragta*eiiosti. Kmalu potem j«- svojim dobrim vohom podal dokaz, da so krivi in so umor res priznali. Največje dosedanji- dbjanje četveronogega Sherloeka llol-mesa pa j<' razjasnitev umora nad Goudajem,, zaupnim slu* žalbnikom in nosilcem orožja policijskega ^e|'a Hus.st-lla. Sir in lady liussellova sta bila ob robu puščave Fajuni na lovu na kljumače. Oonda bi bil moral priti za njima v hišo nekega prijatelja, kjer sta obedovala. pa ni prišel. Zaman ji' bilo vse iskanje. Tedaj je šef Russell iz Kaira naročil ka.jtitana Tlalla iu 50 oolicijskih uradnikov. IV< -e je odpravil takoj na delo. Sel je za sledjo treh mož in enega osla pet milj daleč v puščavo. Ze med potjo so ugotovili, da j»* eden izmed ;«» ur po zločinu po duhu v že-1 mož š«*pal in ia je bi! o-i-' oto-leziiem žlebu, po katerem -oivorjen. Pri nekem -vetiščn bili splezali trije mo/je. da našli truplo umorjenega >lii ubijejo nekega grškega klavca.jžalmika. P« > je nato na lalj«-?Zsle«lili storilce. Kot o-um 'va1 svoje zivsleilovanje. Po tr«-l» resniei šepal. Poliei.j>*kI pes je pokazal storilce, ki do.dej sicer še niso povedali, zakaj so storili svoje dejanje. Ij« Nee so jih bili sicer zaprl;, toda dokazati jim niso moirli ničesar. Kapitan Hali pa je - mil jah se je n-tavi! pied neko J kočo. V njej so na-!] tri može in o>la, etleii izmed mi / ■«- POROKA IZ STfLAHU PRED VOJNO. Pred nekoliko dnevi so v Londonu ločili za*ki duhovi so bili razburjeni in je vse pričakovalo vojne. V tem razpoloženju s« je (Kiročil z dekletom, s katero se je bil pravkar se-Kiianil. Zakon so proglasili za neveljaven in sodnik je k temu pripomnil. 44 Ne |»oz&bite, da mednarodni položil j še vedno ni razčiščen. ('e hi vam pa ču>iva v >ili |tolitičiiih dogodkov kdaj ušla, vam ne morem jamčiti, da vam bomo dm-ui zakon prav tako gladko ločili." ADVERTISE IN "GLAS NARODA" Spisi Josip Jurčiča: I. ZVEZEK: Uvod — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polha»-» — Domen. — Dva prijatelja. H. ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrlin n Smukova ženitev. — Klošt« rski žolnir — Grad Ro-jinje. — Golicia. ID. ZVEZEK: Deseti brut. — Nemški valpit. IV. ZVEZEK: Cvet iu sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlov-ka sodba v Višnji gori. — Dva brata V. ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma. VI. ZVEZEK: Dr. Zober. — Tu gome r. VIL ZVEZEK: Lepa Vida. — Pioa tobaka. Močili pravica. — V vojni krajini. — Pravi1.« bratoma. VIII. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbab. -- Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivost*«- — opomini starega Slovenca Andreja Pajka. IX. ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir grade:. — Ponarejeni bankovci X. ZVEZEK: Veronika Deseniška. 10 zvezkov $10 Tunel (Spisal B. Keli ermann) (»loboko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo, in Ameriko. Genialni inženjer MacAlan vodi ogromno delo. Cele armade delavcev se zari-vajo vedno globlje v osrčje zemje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno delo in katere žrtev je tisoeč in tisoče delavcev. Toda železna volja MacAlana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vse delo «Melim de-nu na Angleškem, se je za dalj fm.n. * ves časa ustavil ves e est ni promet, I stem ,n f samo: ker so se na cestah nenadno po- S*J * ve,,,lar nemogoče" javili velikanski tropi iMxlgan. Wk;lko so vzeli vse Bile .so na pohodu v določeno "VOJ<' ' anm' f 1,1 P°ro'" »mer. Na pcx.linih krajih so i"? m ;n,1V'-V našteli 5000 do 10.000 'živali, 1 , J? J,> Jtroki< doben ,k>1mH ,M>dgan opazovali J" 'M>!,c,-1° na lMi" v bližini Bent leva ž<- pred ne- l1""/ ])lU:iUl Ji.' *,a koliko leti. Pravih vzrokov <,V!' U\U pustil svojo tel. selitev also dognali '""'J ' a ,MO, a ™ Ui *'iX< Potovanje miši in dragih ],Uir:lU Nekoliko dni tglodavcev niso redke. Tako vemo, o mogočnih pohodih fle-mingov v severni Evropi. Trdili so, da tečejo te živali proti Atlantskemu oeeanu in da *e se poženejo van i, pri čemer sledijo staremu instinktu, ki izvira še iz časa. ko je imela severna Evropa kopno zvezo s kakšno pogreznjeno celino ali pa morda tudi z Angleško. m LINUE ki so važne za Slovence zastopa: SLOVENIC PUBL CO. rroosLAv travel dept. Slf w ISO. sc New York. N. Y. KRETAJNJE PARNIkO V SHIPPING NEWS ODPLt'TM — Mesen APRILA 18. aprila: De lirasse ▼ Uarre 1». aprila: H m asa v Hamburg 20. aprila: lie de Frauce v Havre 21. aprila: Queen Mary t Chrbourg £!. aprila: Rex t Genoa aprila: Eurojw v Bremen ^ Ako Vas zanima le-po čtivo, naročite si Slovensko - Ameri-^^ kanski Koledar za leto 1939. A. O. SE NE SME IMENOVATI. V Ton losu živi mož, ki se imenuje s krstnim imenom Ki- jhard, njegov izredno -kratki I priimek pa predstavlja črke ("<>." (JosjMid O je hotel svo- . . ., , . | iei^a novo roj«'nega sinčka kr- |Mr/neje je In I ek^ekutor v rne- 4-4- • << \ »» . n i J jstiti z imenom 4tA , UiJko iMesene-^jj S(. jr|asi|0 njegovo polno ime "A. O." l iadnik, ki vrtli matrike pa !>iIo SAMEC SE JE LOČIL. V Lyonu so sedaj dokončno sklenili ločitev Richarda Vos-sa od njegove žene. Ta ločitev je med viseti.i -prizadetimi povzročila dovolj zmešnjave — kajti mož, ki so njegov zakon ločili, ni bil sploh nikoli jioro-čen. •Pred pol leta je /prišel mladi Richard Voss s svojo zaročenko pred poročnega uradnika. Sledilo je jima trideset svatov. Ko je dvojica aaw*dla svoje inie, je poročni uradnik zmajal z glavo: "Gospod Voss, vi se vendar ne morete poročiti, saj ste že sedem let »poročen z go-s-po Lucijo Dujuesnovo. Z njo imater-pet otrok. Kaj naj se fccrodi z ubogimi črviči? Na Franoofikein bigamija ni do-pustna.,, 1 Nato je nevesta padla v o-niedlevico. ',vi liitii. je čemMiiu saiiH-u na zadnje pa v< rnlai le 'previs' hi ko je zvedel končno za naslov, je odpotoval .s policijskim spremstvom do "svoje" žene in do svojih otrokv Setlaj se je izkazalo, da je bila v stvari usodna ]>o-mota. Preti več nego šestimi leti -o nesrečnemu «=ameu u-k radi i potni list. Tat je bil po veej T»riliki zamenjal sliko in se potem-poročil yiod tujini imenom. Pet let se je vedel v tem zakonu vzorno, .potoni je nenadno izginil. Doslej ga še niso mogli najti. Za ukradeni IK>tni list je bil njegovemu lastniku zapustil torej ženo in pet otrok. Francoski paragrafi so dovolj zapleteni, da bi bil ubogi Vosfc še lahko plačal alimen-tc. Ni bilo drugega izhoda, ne-£o da je vložil uradno tožbo za ločitev svojega zakona, ki ga spldh ni bil sklenil. Sedaj se kot ločen samec lahko poroči z izvoljenim dekletom, ki mu je seveda že davno odpustila krivico, katere ji ni bil storil. je menil, da je to ime zelo komično, b.i ^a ni hotel vpisati. Zavoljo tega je šla stvar pred sodnika, kajti gospod O si ne da vzeti pravice da bi svojega sina imenoval tako, ka'korhoče. Ni nobenega .paragrafa, ki bi mu preprečeval izbero tega imena. Prva instanca je sicer izrekla, da se nin res ne bo smel imenovati "A. O" toda zadeva je prišla že pred drugo instanco, ki 1k> bržkone razsodila drugače. V nasprotnem primeru pojde gospod O pač do tretje instanco. PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALIJE, KI SMO JIH PREJELI iz LJUBLJANE Emil Adamič— lfi JUGOSLOVANSKIH NA KODNIH PESMI 7» mošlu zbor......................... .60 ŠEST NARODNIH PESMI za moški zbor ....................SM ŠEST NARODNIH 1'ESMI za me- šani zbor ....................£0 2». aprila: Conte dl Kavufe v Genoa Aqultauia t Cherbourg Pari* t Havre ODPLLTJA — lua ja : NortnaiMlle r Havre Hamburg v Hamburg G. maja: Bremeu v Bremen 8 maja: Vuk-auia r Trat lO. maja: Qutren Mary v Cherbourg New Yurk v Hamburg 12. maja: Europe r Bremeo 13. maja: He Ue France ▼ Havre Rex v Genoa 17. maja: Aquitanla v Cherbourg Ifauxa v Hamburg Xonuaudie ▼ Uavra 20. maja: Salurula ▼ Trat Culumbus v Bremen 23. maja: Nleuw Amsterdam v Boulogne 24. maja: Queen Mary v Cherbourg Dcutsehland v Hamburg 25. maja : Cliamplain r Havre 2G. maja : Bremen v Bremen 27. maja: Conte dl Savoia v Genua 31. maja: Aqultauia v Cherbourg Hamburg r Hamburg Normandle ▼ Havre IZORKO PRELOVEC: Ko so fantje proti vaal S1L....Z0 I^e enkrat Se .................lift Slava delu ..................Jt$ HR. VOLARIČ: Rožmarin; JOS. PAVClČ: Potrkan ples .......35 Zorko Trelovec—15 SAMOSPEVOV za glas s klavirjem..........1JS5 ŠEST 1'ESMI ZA GLAS IN KLA- \ MR e*«*aa*a*eeeee«eeeeeeeee 1 ALBUM SLOVENSKIH NARODNIH PESMI za glas in klavir NOTE ZA KLAVIR All HAR- Franc Venturini—ŠEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV .......65 rerdu Juvanec—IZ MLADIH LET, moHki kberi ..................6u | Peter Jereb—OSEM ZBOROV (moški in mešani) ..............il NEBrfci IN OSTALI OBČANI. Neka nemška statistika navaja. da pride na svetu na vsakih 20 prebivalcev ,]>o en Nemec. V Evropi pride že na vsak iii 6 prebivalcev en Nemec. Pozor rnjplri1 KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj; se zaupno obrnite na nas, in posfreže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna skušnja Vam to jamči. dišite po brezplačna navodila in pojasnila na SLOVENIC PUBLISHING CO. j »POTNIŠKI ODDELEK "GLASA NARODA":: 31« West 18th Street New York, N. T. GENERAL CAMELIN O MOČI FRANC. VOJSKE. Na zborovanju francoskih rezer\mih oficirjev preteklo nedeljo je govoril tudi šef francoskega generalnega šta!ba, general Ganielin. ki je oficirjem priporočil tri stvari: delo, potrpežljivost in zaupanje. Dejal jim je med drugim: "Državnik ne more ničesar storiti ako ni za njim narod; prav tako ne more zmagati general, ako .nima vojakov. Toda »brez vodstva je množica navadna čreda. Kaj more storiti vojska, katere voditelji se umikajo ali kaipitulirajoT Volja zagotavlja zmago, toda ctoih jo pripravlja. Potrebna je nam le potrpežljivost. . Presenečenja seveda v tem času niso izključena, vem dar pa je trenutni položaj ta3c, da se ne more naglo končati niti mirno niti z vojno. Končno pa nam je vsjam potrebno zaupanje. JCaisa vojska ni bila nikdar tako.mo&ia kakor je dane«. S tem nočem reci, da ni v »njej kakih (pomanjkljivosti toda popolnost je v .dobi naglega materialnega napredka težko dosegljiva.. Samo slabiči j?o zaradi tega preplašeni, in se trudimo, da bi naso vojsko kar najbolje izpopolnili.. Poslednji wkre.pi so silno povwjignili našo vojaisko sposobnost, ki je oprta *ne le na aktivno vojsko temveč tudi na utrdbe in primemo opremo ter zalogo z vfcem potrebnim Moški zbori OSKAR DEV: 1 turcica; Oj, tuoj .socvl je £k»v; Kuni mi, fantje, d rev ▼ vas poj-deino .......................20 OSKAR I>EV: •Srečno. IjuLna muja; Ko ptlC-i-ea na tuje gre; Soči; Moj očka 'ma konjička dva; I>obiv sem pisemce; SIoto; Je Tpihulla luč .40 EMIL ADAMIČ: Modra devojka (belokranjska. ..20 Vso noč pri potoci ............20 Jurjeva .......................25 Hodi Micka domo; Kaj drugega hočem; Zdravica .........20 VASILIJ MIRK in A. O ROHM ING: Vetrič; Pt gradlui ..........J3Q FERDU JUVANEC: Zjutraj......................J2B Slovanska ....................20 PETER JEREB; Pelin roža; VASILIJ MIRK: Podoknlca........M M0N1K0 1. SLOVENIAN DANCE \ANDA POLKA ................- M 2. PO JEZERU KOLO _____________________________.35 3. BARCICA MLADI KAPETANE __________ M 1. OHIO VALLEY SYLVIA POLKA .................- .35 5. TAM NA VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ ______________ JU KPAVAJ MILKA MOJA ORPHAN W.VLTZ .................... DEKLE NA VRTU OJ. MARIČKA. PEGLAJ ......... 55e ŽIDANA MARELA (polka) VESELI BRATCI (mazuriui)...... 3rH! IZ STARE ZALOGE pa imamo še naslednje pesmi, katerim smo znižali cene: Ameriška slovenska lira, (Hobaar) J69 Orlovske himne (Vodopivec) ________ .59 Slovenski akordi, 22 mešanih in moških zborov (Kari Adami«) .75 Trije mešani zbori (Glasbena Ma- I tiea) ....................................... .30 V pepelniini noti, kanlata za solo, zbor in orkester, (Sattner).... Mladini. pesni za mladino s klavir* jem (E. Adami«) .....................M Dve pesmi, (Prelovec) za moški zbor in solo_____________................... .20 Naši himni, dvoglasno ____________________ JS5 Gorski odmevi, (lAhantar), IL zvezek, moški zbori ............. JO ZA TAMBURICE: NA GORENJSKEM JE FLETTNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tamburice, zložil Mar ko Bajuk...............75 Slovenske narodne pesmi za tambn- raški zbor (Bajuk) .................75 Bom šel na planince, (Bajuk). podpuri ___________________________ j« ZA CITRE: Poduk za eitre. — 4 zvezki — (Koieljski) _____________________________ 2.— ZA KLAVIR: Buri pridejo. — Koračnica----- J2M Josip Pavčič; NAROD POJE (za mlade pianiste) 81 slovenskih narodnih }iesmi za klavir In z besedilom........$1.33 Naročilo pošljite na: €€ 216 WEST lSth STREET USODA EODBINE GENERALA MLAJE. Sinovi, hčere in vnuki Š|nui-tkega republikanskega generala Miaje, ki so se v 'zadnjem času mndili v Kairu, so se \T pripeljali v Marseilles. Tam bodo počakali na prihod generala Miaje iz Alžira, potem pa se bodo ž njiim vred vkrcali na ladjo, ki jih odpelje v novo domovi»o Mehiko, Glas Naroda" NEW YORK. N. Y. SPL0VUENJE NAJVEČJE ANGLEŠKE LADJE NA MOBJE. Dne 5. aprila so v Barrowu »plovili največjo angleško matično ladjo za letala. Ladji je kumovala sqproga angleškega ministrskega predsednika Nova ladja spodifva 33 tiao6 ton vode. Posadka bo Mela 1600 mož. Na ladji tx> prostora za 70 bomtajfcov lovskih letaL --- ■'W&S& A