Največji v Združenih driATih Velja s* tm leto ... $6.0C Za pol leta - - - -Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto $7.00 n i TELEPON: CORTLAKDT 2876: j GLAS list. slovenskih idelavcev v Ameriki. the United States. * Isacad every day except Sundavs And letal Hobdays. 75,000 Headers. Entered as Bnoond Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 199. — ŠTEV. 199. NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 24, 1923. — PETEK, 24. AVGUSTA, 1923. VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI. ZASTOPNIK KENNEDY PROTI BARONOM Premogarski baroni se poslužujejo svojih starih metod ter skušajo pri tem vplivati na javnost. — Pravijo, da je 4 4check off" sistem javnosti v škodo, pa ne pomislijo na slično naredbo, katere se drže kot klopi. Baroni pravijo, da je bil štrajk vnaprej določen. Poroča Thomas Kennedy. NOVA ODKRITJA V WARD0VI ZADEVI BODOČI MT.HTŠKI PREDSEDNIK? Šele sedaj se je izvedelo, zakaj se je Wardova družina tako bala obravnave in javnosti. Wardu so bili bolj mar moški kot pa ženske. Thomas Kennedy, predsednik okraja št v. 7, United Aline Workers of Ameriea, je napisal pomemben članek, iz katerega navajamo naslenje odstavke: — S. D. Warriner j«' pii zadnjih pogajanjih govoril v imenu delodajalcev. Pri tem se je posluževal izrazov, ki so lastni edinole premogarskim baronom. V svojih izvajanjih je namignil na situacijo, ki je vladala leta 3922 ter pristavil. aroni ubogim majnarjem, kako grozno skrbe za njih dobrobit. "Check-off" ni pravilen pravijo. Ta ali oni unijski uradnik si naprimer izmisli, da je treba toliko in toliko plačati. Na podlagi "check-off" morajo delodajalci toliko odtegniti od plač premogarjev, kolikor unija zahteva. To je zlobno zavijanje. 1 Pravila okraja št v. 7 določajo, da znaša linijska pristojbina za vsakega majnarja po en dolar na mesec. Več kot en dolar, ne more zahtevati noben unijski uradnik. Glede asesmenta pa določajo pravila: "Noben član ni upravičen plačevati katerikoli asesnient več kot dva meseca. Izjema je le, če drugače odloči vse člailfi vo potom splošnega glasovanja." Tem določbam se mora pokoriti vsak unijski uradnik. In dosedaj se jim je še sleherni pokoril. Povdariti je treba, da so zastopniki premogarskih baronov onega dne, ko se je konferenca odgodila, zavrnili; "check-off" in pole# tega tudi vse diuge zahteve razen ene, ki bi jih pa. mimofjrede rečeno, ne veljala niti penija. Zavrnili so vse zahteve, in sedaj igrajo vlogo razžaljenih, češ, vse smo ponudili, i>a nas niso hoteli utišati. Ob zaključku izjavljam, da člani Uuitod Mine Workers lahko utemelje in upravičijo vsako svojo zahtevo. Pri tem se jim ni treba posluževati nobene taktike delodajalcev. Njihove taktike so namreč dvomljive in večkrat tudi povsem napačne. x Nam ni treba imeti v službi detektivov, da bi hodili krog majnarjev ter jim vcepljali svoje mnenje. Mi igramo svojo igro pošteno. Mi zaupamo v pravico svojih zahtev ter bomo nadaljevali z bojem, dokler ne bo zagotovljen mir, ki bo povsem zadovoljiv za obe stranki. Z dovoljenjem posebnega sone 16. maja sem se peljal po White Plains Road ter sem imel v žepu $120 za nakup žganja. Nasproti mi je prišel Wardox avtomobil. Jaz sem ustavil. Ward pa tudi. Ward je hotel potegniti revolver ter pri tem mrmral: Ravno sedaj sene 4. septembra se bo obnovila proti Wardu obravnava za-stran umora po prvem redu. NEVARNOST PREM06ARKEGAŠTRAJKA Vedno bolj postaja vrjetno, da bi v slučaju štrajka kopačev trdega premoga zaštrajkali tudi premogarji, zaposleni v premogovnikih mehkega premoga. — Če se ne bo v zadnjem hipu kaj izpremenilo, bo dne 31, avgusta odložilo 158,000 premogarjev svoje orodje. Pri prihodnjih predsedniških vo litvah bo kandidiral tudi general Antonio Villareal, ki je na sliki s svojo ženo in otrokom. Njegov poglavitni nasprotnik bo general Elias Calles. Villareal bo kandidiral na koalicijskem tiketu. ANGLIJO JE RAZBURIL FRANCOSKI ODGOVOR POROČAJO, DA SE JE LENINU OBRNILO NA BOLJŠE. Moskva, Rusija, 23. avgusta. — Soglasno z nekim javnim ugoto-vilom, ki ga je Izdal komisar Lu-načarski. se je zdravstveno stanje ministrskega predsednika Lenina znatno izboljšalo. MAJNARJI V RUHRU SO ZA-&TRAJKALL Nemčija, 23. avgusta. — Veliko itevilo majnarjev v Ruhr-okraju je zaatrsjkalo. Dosedaj je zaprtih 65 majn. Dosti drugih jim bo v kratkem sledilo. JAPONSKI MINISTRSKI PRED SEDNIK KATO UMRL. Tokio, Japonsko, 24. avgusta. Danes je bilo neoficijelno razglašeno. da je umrl japonski mini str ski predsednik baron Kal o. Pred par dnevi je bilo rečeno, da je jako nevarno zbolel. DVA MRTVA PRI QRflKTH DEMONSTRACIJAH. NA STOTINE LJUDI BREZ STREHE VSLED POVODNJI NA JAPONSKEM. Tokio, Japonsko, 24. avgusta Reka Apiishapa je silno narasla ter preplavila bregove. Povzročena škoda zna£a nad pol miljona dolarjev. Na stotine ljudi je bre? strehe, ker jim je voda uničila domovja. PRIJATELJI NE VEDO, KJE SE NAHAJA DE VALERA. ITALIJANSKI MINISTR. PREDSEDNIK PROTESTIRA PROTI FRANCUL Aten«, Grško, 23. avgusta. — Danes so se vršili v Pire ju, pristanišču Aten, veliki nemiri med komunisti in policijo. Dve osebi sta bili ranjeni. Dublin, Irska, 23. avgusta. — Nihče ne ve, kje se nahaja voditelj irskega republikanskega gi banja de Valera. Njegova žena in njegovi ožj; prijatelji si na vse načine priza devajo, da bi izvedeli za njegovo bivališče, tbda dosedaj se jim še ni posrečilo. Splošno se domneva, da ga imajo zaprtega v Arbour Hill barakah. Irske oblasti molče kot grob. Baldwin bo v svojem odgovoru povedal Poincareju, da je Anglija že dovolj žrtvovala. _ Sestanek dveh ministrskih predsednikov. London, Anglija, 21. avgusta. Pre-drz-en odgovor francoskega ministrskega predsednika Poin-areja je jako ohladil prijateljstvo, ki je vladalo nekoč med Anglijo in Francijo ter Anglijo in Belgiijo. Vse Angleže je presenetilo Poin-earejevo očitanje, da se hočejo ^ngleži pogoditi z Nemčijo brez posebno velikih finančnih žrtev. V najkrajšem času bo minlstr-iki predsednik Baldwin odgovoril- Poincareju. Jasno mu Jbo dokazal. da je Anglija že dosti žrtvovala in da je imela vsled oku-oacjje Ruhr okraja skoraj ravno take stroške kot jih je imela I^rancija. Pariz, Francija, 23. avgusta. — Tukajšnji vladni krogi so prepričani. da se bosta v najkrajšem času sestala ministrski predsednik Poincare an angleški ministrski predsednik Baldwin. To bo dalo prvi povod medza-vezniški konferenci. 50,000 ŠPANCEV PROTI PEŠČICI MAROKANCEV Predsednik Coojdige je potom zaupnikov namignil javnosti, da se ji ni treba bati pomanjkanja premoga v slučaju štrajka. Ljudje se bodo pae morali posluževati mehkega premoga, katerega je v ozobilju. James Marks, eden izmed voditeljev peimsvlvanskih premogarjev je pa izjavil, da se bo vlada najbrže uračuni-la pri svojili načrtih. < 'e bodo zza št raj kal i kopači trdega premoga, jim bodo brez dvoma sledili tudi kopači mehkega premoga. To bo simpatijski štrajk, od katerega si obetata obe skupini precej dobička. Jolin Lewis, predsednik United Mine Workers, se z mrzlično naglico pripravlja na štrajk. Če delodajalci ne bodo hoteli popustiti, bo dne 31. avgusta 158,000 kopačev trdega premoga odložilo orodje. Zaenkrat ni niti misliti na kak sporazum. Predsednik Coolidge izdeluje načrte, kako bi bilo mogoče preskrbeti deželo s premogom v slučaju antracit-nega štrajka. Na njegovo povelje se bodo sestali v New Yorku dne 28. avgusta governerji cimjsterili prizadetih držav. Antracitnega premoga .iako primanjkuje na vzhodu, to pa eategadelj, ker ga izvažajo v Kanado in zapadne države. Iz pennsylvanskega antracitnega okraja prihajajo poročila, da se bodo kopači mehkega premoga pridružili stražarjem. Velikanski skladi kamenja, pomešanega s premogom, so se znova začeli nižati. Delodajalci izvažajo to kamenje ter ga prodajajo kot dobro kurivo. Vodstvo United Mine Workers naznanja, da se ni treba štrajkarjem bati nobenega pomanjkanja. Blagajna ni bila se nikdar tako močna kot je sedaj. V nji je nad dva milijona dolarjev. skočil IZ 24. NADSTROPJA NA ulico. . Včeraj dopoldne je skočil iz 24. --{nadstropja Municipal poslopja na Vsem se čudno dozdeva, da je ve-fcesto Samuel Grubber. Bil je na lika množina španskega voja- mestu mrtev. Kaj ga je gnalo v štva skoraj brez moči napram smrt, ni znaaio. peščici Marokancev. Zakaj no [ morejo Španci zmagati? STRESEMANN BO GOVORU, O REPARACIJAH. Rim, Italija, 23. avgusta. —■ Mini«triki predsednik Mussolinv je naročil svojemu poslaniku v Parizu, naj odločno protestira proti »tališča, ki ga je zavzel francoski nčnktnki prjedsednik napram Angliji PO 3. SEPTEMBRU NE BODO VEČ^A8TAVE NA FOLDROGU. Washington, D. C., 23. avgusta. Tretjega septembra ob osmih zjutraj bo minila doba žalovanja za pokojnim predsed. Hardin gom. Ameriike zastave b.odo zopet vihrale z vrha droga. Vsak pevec bi moral imeti. __novo izdajo ""PESMARICA GLAZBENE MATICE" Za »tiri moške glasove Uredil Matej Hubad Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje 103 najboljših in najnovejših pesmi z notami. Omm m poštnino $3.00. " "GLAS NARODA" 81 Cortlandt St., New York, M. T. Berlin, Nemčija. 23. avgusta. — Jutri se bo vršil tukaj velik banket delegatov dndustrialno trgrov-i "ske Lige. ' r Pri tej priliki bo govoril dr. Stresemann ter bo pojasnil svoje stališče glede reparacij. Madrid, Španska. 23. avgusta. V vzhodnem delu španskega pro-tektorata v Maroku je najmanj 56,000 španskih vojakov. Njihov glavni stan je Mellila. Soglasno z zadnjimi poročili jim stoji nasproti komaj 10,000 Marokancev. Kljub vsemu prizadevanju pa ne morejo Spanci ničesar opraviti proti njim. Vse se skrivnostno vprašuje: Kaj je vzrok te nezmožnosti? Oni, ki natančno poznajo položaj, pravijo, da so španski vojaki preveč raztreseni in da nimajo nobene zveze med seboj. Njihova fronta sega od Afraua do Dardriu-sa ter je dolga na: m tepieAiJ« "Ji SiHKiii i Ja Opatiji in v Trato, 200 lir........ $ 9.80 * 300 lir ........ $14.40 ^00 lir........ $23.50 1000 lir ........ $46.00 PH nakazilih, Id znata Jo manj aft M dr ratunha* aa poštnino In drugo otrotko. Mm peftiljetin. bi >ceee«aj» rati* reS tM dovoUnjMM po OMCObMOtl So Tndnoat dinarjem in liram sedaj »l stalna, menja m večkrat in neprl-Gskorano; ta tega raaloga nam nI i togoCo podati natanCns cene vnaprej. po ceni on no dno, ko «un dospe poalanl denar ▼ roko. pa 1» can to« «B po liillmi Dr fllfio lapiaftH *o»rJlh~BeJto pwbep oglno ▼ tem llata. Jo poolatl najbolje po Draft. Order all pa New FRANK 8AXSER STATE BANK Vow York, H. T. SiiS ■ i. " \ GLAS NARODA, 24. AVG. 1923 "GLAS NARODA" aa« PublUftad By »mbUekiJif C (A Bimntlu) L§ll| -m »- a NARODA" «57 o«r •wntay* tM HtiMtn. Za N««r Varli iptlon Ywrly |U« Ja vMkl «11 iivumUniMlM Novice iz Slovenije. PREMOGARSKI ŠTRAJK V Atlantic City so bila pred par dnevi prekinjena jx>gajanja med zastopniki premolarjev in preiuogarskih barouov. Sod a j prihajajo iz tega krasnega mesta bojeviti klici. ('lovek pride nehote do prepričanja, da bodo dne J. septembra brez dvoma zaštrajkali kopali trdega premoga. Strajk res ni še nikdar tako jasno stopil v ospredje kot pri tej priliki. Premogarski baroni nočejo in nočejo zvišati plar premogarjem. Dosed a j niso ugodili niti eni njihovi zahtevi ter niso pokazali niti dobre volje, da ji ngode. Zastopnik premogarjev, Lewis, ne sme stopiti praznih rok pred zaupnike. Premolar j i nočejo tako zlepa opusi Hi svoje zahteve, ker se predobro spominjajo lanskega leta, ko SO bili ob vse sadove, ki bi ,,im jih laliko prinesel strajk. V tistem času so se sporazumeli in šli pod starimi pogoji na delo, ker jim je bilo jasno namignjeno, da bodo po končani pogodbi delodajalci nekoliko primaknili k plar i. Kako bi bilo mogoče v takem položaju stavko preprečiti, je zaenkrat še nepojmljivo. Delodajalcem bi bil končno štrajk voda na mlin, toda svoje zma^e si niso popolnoma sigurni. N jim ni toliko, .da bi imeli čimmanj izgube, poglavitno jim gre za to, da bi se izognili odločilnemu boju z unijo. I nije ne morejo uničiti, kajti v premogovnih poljih je unija priznana ustanova. Od štrajka, ki bi se končal z neugodnim uspehom, bi pa tudi baroni ne imeli nobenega dobička. Obe stranki zatrdno upata, da bo nasprotnik popustil. Mogočni vplivi so na delu, da bi preprečili štrajk. Predsednik Cool id go bi rad udaril z železno pestjo, pa si ne upa. Unijo bi lahko uničil le na ta način, če bi jo proglasil za prot»postavno. To bi bilo pa za njegove politične namene sila nezdravo. Coolidge-u in republikanski stranki bi ne bilo posebno ljubo, če bi izbruhnil štrajk in bi začelo primanjkovati premoga. Javnost bi mahoma izgubila zaupanje v moč in zmožnosti republikanske stranke. Vsakovrstni interesi si jako prizadevajo, da bi se obe-stranki sporazumeli. Pri tem niso na delu samo politični, pač pa tudi važni finančni interesi. Brez dvoma bi premogarski baroni iz srca radi povišali premogarjem plačo, če bi jim bilo dovoljeno zvišati ceno za premog. To je zanje precej vabljivo, toda precej diplomacije bi bilo treba, predno bi prepetnajstili javnost, da je bilo to neobhodno potrebno. Bodočnost bo pokazala, kdo je večji diplomat. Smrtna kosa v Mariboru. Dne 6. avgusta zvečer je umrl že skoro natiira.lizi.ran ruski be-trunee glasbenik, podpolkovnik in bivši prardni kapelrok ruske voj->-kc Valentin Siboieekij. Med vojno je* prel>o]el neforoj težkih bolezni kot lepar in malarijo, po besni pa je tudi v Jugoslaviji et«val v mariborskih umetniških krofpih. Pri pogrebu je sodelovala tudi •(ilasbeaia Matica" ter "Drava" v. pevci in godi*). Dne 7. avgusta zjutraj je umrl zastopnik Laške Delniške -pivovarne Jernej Ankers, bivši štabni otfeir generala Maistra ob prevratu v Mariboru, ki se je nd(\lcžil tudi koroške ofenzive. Pred kratkim je prevzel v Mariboru zastopstvo Delniške pivovarne in jo krasno vpeljal v mestu in okolici. Zapušča mlado ženo in dva afro-eieka. Pogreb se je vršil z vojaškimi častmi na starem mariborskem mestnem pokopališču, kjer so ga položili v grobnico prijateljske rodbine. Neprevidnost pri čitanju listov. V nedeljo 5. avgusta se je vle-gel k počitku sin hišnice Kuro!ine Mraz v Prešernovi ulici v Celju. 1'ri sveči je čital časopi?»e in pri tem zaspal. Naenkrat se vname papir iix že je za»"ela goreti tudi postelja. K sreči je zapazila v sobi plamen mimoidoča straža in tako £p jo preprečila nesreča. Nesreča v blejski tovarni. V tovarni na Blejski Dobravi se je v soboto 4. avgusta ponesrečil delavec A«man. Dvigalo mu je poinečkalo* nogo. Prepedjali so ga v tovarniško bolnwnieo. Rumurtska kraljeva dvojica na Bledu. V nedeljo 5. avgusta dopoldne ob 10. sta se pripeljala na postajo Lesce z rn munskLm dvornim vlaken) riiMunski kralj in kraljica Xa kolodvoru ,sta ju pričakovala kralj Aleksander in kraljica Marija :< malim spremstvom in gard-no o-oil'v). Ivo j«- privozil vlak na kolodvor, sta izstopala visoka gosta med s vi ran jem rimuinske him ne in prisjvno-domače pozdravila svojo ličerko in svojega zeta. Ys štirje so se podali n^,to, obe kraljici naprej, kralja za njima, pred kolodvor, kjer so ob burnih ova ei jali zbranega prebivalstva zasedli pripravljene avtomobile in se odpeljali na Bled. Gradič Suvo-bor ima sedaj pod svojo streho kar štiri kronane glave hkratu Blejčani pa so na čaist rumunski dvojici izol>esili tudi ru mun.sk e narodne zastave. "Naprej" se preseli v Krško. >k)oijaldemokraLični list "Naprej" je prenehal izhajati v Ce Iju, praseli pa se, kakor javlja '* Vnrwarts'?, v Krško, kjer bo izhajal po trikrat na teden, pozneje pa bajr- zopot dnevno. odgovarjajoče se dviga nemštvo in se torej ne bo prav nič čuditi, ee bodo radikali za ka-ko glasovanje v Beogradu vrnili Nemcem tudi Mariborsko kočo. SB Peter Zgaga r Razne vesti. Postal je tak bogataš, da je moral zopet prijeti za delo. Višji Stewart Avgust Rabien na novem pamiku Severno-nemikepa IJoyda "Muenchen'% ki je v začetku julija prijadral v Amen-Jto kakor prvi nemaki parnik od vojne sem s potniki v prvi kajuti, je premogel pred vojno milijon mark. Tedaj je bil višji steward na parniku "Kronprinzessin Ce-eilie*'. Ali pnstil je službo ter veselo živel od svojih milijonov. Ko je marka padla, je postal iz n jetra večkratni milijonar in navsezadnje je postal tako neizrečeno bopat, da je — moral zopet prijeti za delo. Vstopil je zopet v službo ste wart a na parniku. Nacijonalizem t Turčiji. Turške oblasti pripravljajo o-ster dekret,, ki nalaga vsem mo-stranskim podjetjem v Turčiji raba turakega personala. Ker so bo plačil in kdaj f kapitulacije od pravi jene. nimajo velesile nobene pravice proti temu protestirati. Faraon se naprej maščuje. Tutankamen še zdaj ne da miru. Kakor znano, je lord Carnarvon umrl na zastrupi jen ju krvi, ker pa je ugriznil strupen mrčes. Zdaj prihaja novo poročilo, da je Filip Allan Poe, potomec si a vneli ega pesnika enakega imena, nevarno obolel, ker ga je pičil v faraonovi grobnici komar kakor lorda Carnarvona. Babjeverni Egipčani bodo videli v tem drugem slučaju kazen pokojnikov« duše. Trezni možje pa pripisujejo faraonovo maščevanje sami suge-stiji. po kateri najmanjši pik lahko nevaren postane. Viseči dolg Nemčije znaša po računa državne glavne kase 40 milijonov mark! Kdo jih Mariborski Nemci na Pohorju. Iz Maribora poročajo: Pred voj no. ko so se Nemci s tako arlo vrgli na germanizaeijo Pohorja in pri tem zgradili svoj razgledni stolp in Mariborsko kočo, so prirejali v bližini tega stolpa pri Sv. Bol fenku tudi svoje stalne protestan tovske maše. Pri tem Balfemku je namreč stara opuščena katoliška cerkev z gostilno, laM nemškega naeijonalea dr. Tteiserja. Gostilni ear je še sedaj rajhovec, ki ne zna be.sede slovenski; v tej cerkvi krasnim razgledom na Maribor je poprej pridigal mariborskim Nem eem znani pastor Maimer*. Obi čajuo so tam na zelefl? trati pro-testantovski verniki prisegli zvestobo nemštvu in ponemčevalne mu delu Pohorja. Po prevratu je to kruto izzivanje Slovencev seve f svrho že na praznik 15. avg. zopet taka protesta nt ovska maša pri Botfenku, kjer bo prepeval nemške pesmi meSani zborfiadikahia vlada sati ra naeijonalne organizacije, temn Delo misijonarjev. Iz Prama poročajo: Te dni se je končal tu devetdnevni misijam Xauu*slo polxjznost>i so bili to dnevi političnega hujskanja in posebno spolnega pohujševat j a, kot ga Franrn še ni videl in ne slišal. Iz žlahtnih cvetk milijonskih pridig navajamo: "Franiska dekleta so bolj podeni ];ot v Mariboru hruške." — 4"Ce »e vzameta dva, ni greh, drugače pa smrtni, ki pelje naravnost v pekel." In tako dalje. Se zabavnejše je biio pri spoved-ni rab. Nekega misijonarja so posel »no dražili izrezki pri bluzah. Zato je stopil iz .spovednice med povedjo in zabrusil klečečim dekletom: "Za naga prsa ne dobi nobena odveze!" Osramočena dekleta so razburjeno vstala in odhitela iz cerkve. Zunaj se je drastično izrazila neka nevesta, ki je rekla, da ne gre k nobenemu mi-ijonu več, če bi jo tudi voli vlekli cerkev. — Kdo torej skriini svete hrame?! Stekli psi na Dolenjskem in Štajerskem. V otbčini Šmarjeta v novomeškem okraju se je pojavil te dni stekel pes, last mlinarja v Smar-jetij ki je ogrizel več ljudi ter tnnogo ps »v in kokoši v Družinski vasi, Krono vem, Št. Petru, Tnški i»ori in Maelcovea, kjer so steklo žival koneno ubili iii jpreprečili še večjo nesrečo. Na Selali pri Sloveaijgradcu je umrla dne 30. julija 19letna Marija Hovnik na posledicah stekline. Pred 40. dnevi jo je ugriznil do m a ei pes v gonijo čeljust. Toda Iovaiikova je delala naprej, do-der je ni 27. julija bo>lezeii zapet ludo napadla in je ipo težkih mucah umrla. Več oseb, Id so prišle njo v dot i ko, je moralo v Pa-t«urjev zavod v Zagreib, med ljimi tudi pisatelj Ksaver Mešiko, ki je ranjko previdei. Umrli so v Ljubljani: Ivan Milic, zidar, 47 let. — Jo-.ipiua Kajdiž, diiinarica, 33 1. — Doroteja Smrdel, posestnik ova ^ena, -15 let. —- Antonija Ilriber-ii!>, hiral k a, let. — Ema CJom-)ae, /.ena bančnega uradnika, 35 .tft. — Barbara Hoček, muzi kantin. 35 let. — JoHipiina CNolnik, lii-alka, 28 let. — Marjeta Čeleanik, /:asebniaa, «0 let. — Terezija Magister, poljska diiinarica, 46 let.— 1'ršula Škafar, užitkariea, 82 1.— Marija Parad is, žena trgovskega iotrudnika, 50 let. Vlomi in tatvine. Neznani vlomilci so vlomili v lela vii i eo čevljarske zadmge v Ptuju in odnesli večjo množino •evljev v vrednosti 32,876 kron. V Sv. Jederti pri Hrastniku je >Ilo ukradenih i[ariji Struml>elj 1000 kron. V Grobljah pri Kozjem je ne-Tnnni tat odnesel obleko, vredno kron. V Celju sta bili ukradeni kolesi M. Krašieu in Ig. Sparhakenu. Ojačenje nepopustljiv osti v Nemčiji? Organ centra piše med drugim: "Nekaj pa naj si inozemstvo, posebno gospod Poincare, zapomni : naj se v Nemčiji v notranjepolitičnem pogledu zgodi karkoli, nobena vlada ne bo pred njim kapitulira. Komunisti rav-notako ne bodo zlezli pod njegov jarem kakor monarhisti. Ni je nemške vlade, ki bi opustila brez primernih garancij pasivnega odpora ali pa le eno ped nemške zemlje žrtvovala". Vobče sodi centrum, da zunanje politični položaj ?a Nemčijo nikakor ni neugoden. Po domače povedano. Nemcem se zdi, da je zanje tem boljše, čim manj se zavezniki med seboj razumejo. . * Meščanske stranke v Bolgariji so se zedinile v en blok. Predsednik bloka je ministrski predsednik Cankov. Blok je novi vladi f krvavo potreben, ker bi sicer imela v sobranju, ki ga mora slejko-prej sklicati, jako težko stališče. Bušelj je že precejšnja mera. Skoraj si ne moreš predstavljati, da bi dobil bušelj te ali one stvari za en dolar. Kljub temu sta pa dve stvari na svetu, pri katerih ti ni treba plačati celega denarja za bušelj. Za bušelj dobre pšeniee dobi ameriški farmer manj kot en dolar. In če se ti izljubi, lahko kupiš tudi par bušljev nemških mark za en dolar, pa ti bo povrh t e^ra prodajalec še nekaj drobiža wist el. * * * Amerikansfki Slovenec je dosegel svoj eilj s tem, da je momen-tano nekoliko razburil slovensko-ameriško javnost. Kakorhitro je spustil laž v svet. se je začel opravičevati, češ. saj jaz tudi ne verjamem. Sosedova Katra je povedala našemu gospodu. in gospod so nekaj v spanju govorili, in kuharica je gospoda pnsluša-Ia in kuharici se je zdelo, da se je gospodu nekaj takega sanjalo. * * * Amerika je cilj vseh evropskih narodov in vseh posameznikov. Vse hrepeni po Ameriki in po ameriški svobodi. Tisočeri se hočejo izseliti v Anqeriko z željo, da bi bili že vsaj enkrat deležni svobode. Svolmdo iščejo, hrepene po svobodi in so prepričani, da bodo svobodo našli, če bodo enkrat v tej zemlji. Ali ne bi ne bilo umestno spustiti vse te navdušence v deželo? Tukaj naj poiščejo svobodo in naj jo pokažejo Amerikancem. Amerikanci jim bodo jako hvaležni. kajti sami jo iseetjo in iščejo brezuspešno, pa je ne najdejo. * * * Kakorhitro si farmer nabere nekaj denarja, je njegova edina želja, da ihi se preselil v mesto. Ko je pa nekaj easa v mestu, skuša dobiti toliko denarja, da bi mogel nazaj na farmo. * # * Dragi rojak, ki je imel precej hudo ženo. je šel k zdravniku: In zdravniku je rekel proseče in zaupno: — Gospod doktor, nekaj je narobe z menoj. Prosim vas, preišči-te me. Nikar me pa ne plašite k1 tistimi vašimi latinskimi imeni. Povejte mi čisto podom a če, kaj mi je. Zdravnik ga preiskuje in preiskuje ter pravi slednjič: — Torej hočete, da vam podoma če povem? — Da, podomače. — Torej dobro. V glavi vam enega koleščka manjka. — Sem si mislil, — je odvrnil bolnik zadovoljen. — Sedaj mi pa povejte to po latinsko, da bom ženi povedal. * a. * * Poročila zatrjujejo, da je tekla v Johannesburgu neka punca neprestano šest in petdeset milj daleč. Ce je pri tem ujela moža ali ne. jpa poročilo ne omenja. Vi iugosinttcUtHka /jPSSflk 2Catni. Srimnta 1 Ustanovljena L 1898 ^H&ff Inkorporirana 1. 1901 GLAVNI URAD v ELY. MINN. Glavni odborniki: Prewdnik: RUDOI F PERDAN. »S3 E. 185 St., Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BALA.NT, Box 106 Pearl Ave.. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PISHL.ER, Ely. Minn. ZaCasnl LUiffaJnik LOt'lS CHAMPA, Box S61, Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVEKN, 412 _ 12th At*. East, Duluth. Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK. 303 American State Bank Bid«.. (00 Grant St- at Sixth Ave., Pittaburgb, Fa. Nadzorni odbor: ANTON ZBASNTK. Room 206 Bakewell Bldg., cor. Diamond and Grant Streets. Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIC. 1334 W. 18 Street. Chicago. 111. FRANK SKBABEC. 4822 Washlneton Street. Benver, Colo. Porotni odbor. LEONARD SLABODNTK. Box 480. Ely. Minn. GREGOR J. POREXTA. Black Diamond. Waata. FRANK ZOR1CH, 6217 St. Clair Ave., Cleveland, O. Združevalni odbor: VALENTIN P IRC, 780 London Rd.. N. E.. Cleveland, O. PAULINE ERMENC, 539 — 3rd Street, La Salle. 111. JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CEi^ARC. 638 Market Street, Waukegan. I1L Jednotlno uradno glasilo: "Glaa Naroda". Vse stvari tikajoče ee uradnih zadev kakor tudi denarne poiiljatv« naj se poSiljnio na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poSilja na predsednika porotnega odbora. ProSnJe ra sprejem novih članov ln bolnifcka ■pričevala naj se poSilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska KatoliSka Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasl tajniku bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druStev se pa obrnit« na gl. tajnika. Novo druStvo se lahko vstanovl z 8 člani ali članicami. Iz Jugoslavije. Če se dva pogodita, da bosta imela vsak fiftv-fiftv, sta prepričana, da sta bila oba preslepar-jena. * * • V 'komediji so kazali pritlikavce. Tako mičlcani so bili in car-tan i kot igraeke. Med gledalci je bil pa tudi ne zadovoljnež, ki je jezno zamrmral predse: — Kaj bodo ti cvergeljni. Ja?. sem že dosti večjih videl! Odkritje novega spomenika. Te dni j»* bil v Beogradu v Ku-rasjorgje-parku na sve<*an način odkrit spomenik narodne obnini-!>e. Odkritju so prisostvovali diplomat ien i kur. vojaške in civilne oblasti ter številni voj. veterani. Uniforma za prometnega ministra. Beograjska a Pravda'' beleži, da prometni minister Velizar J m ko vič* zadnje dni kontVrira z nekaterimi ujrlednijni beograjskimi krojaei o projektu svoje paradne uniforme. Ž«.*li si železni-T-aii-siko uniformo z generalskijini p!eteiiieami na ramah in z zlatimi laiupasi. K temu se p red \i dava še maršal*ka palica. Pravijo, da Janko v if-u, ki nicer nikoli ni nosil uniforme. niri Šajkače, zanimivi projekt {»ovzroea ol>ilo bnige. Frmccfiki poslanik potuje po Jugoslaviji. Kakoi javljajo iz Beograda, se fn-ncoski poslanik na beograjskem dvoru. Clement Simons, poda te dni lia potovanje po Jugoslaviji. Razen .srbskih poki* a j in obišče tudi Hrvatsko in Slavonijo. Primorjn in Dalmacijo. Pri tej priilki bo poslanik inspieiral tudi francoske konzulate v državi. Aretacija ponarejevalcev denarja. Policija v Zagri-bu je zalotila gnezdo neke 11 glav broječe družbe. ki se je profeisijonalno bavila / izdelovanjem bankovcev. Družba je imela svojo delavnico v Rad-ntčkem dolu pri Zagrebu. Na čelu lične družbe je bila t<>pot ženska, in sicer neka prebrisana branjevca s sadjem, ki ji jc "'kšeft" s sadjem premalo nesel :n je hotela na zelo primitiven način čez noč rakorekoč (»bogateti. V svoji hiši se je zvezala z raznimi strankami in je imela izgotovlj«L načrt za izdelavo bankovcev. Aranžma cele prireditve pa sta. prevzela njena dva sinova, izučena litogra-fa, ki sta delavnico za izdelovanje denarja opremila z vsemi tehničnimi potrebščinami. V„se je bilo že izgotovljeno za začetje tiska bankovcev, ko je policija posegla vmes in izvršila luKno preiskavo. Policija je odkrila velike zaloge raznih tehničnih predmetov, kakor litografske plošče, kemikalije. fotografe, litografiraJi odtis lOOdinarskeija bankovca itd. Aretiranih je bilo poleg branjevke H. Glogovič .še 11 oseb. vendar se pričakujejo še nadaljne aretacije. Za sinom ▼ smrt. Pred kratkim je utonil v Dravi pri Osijeku 14letni mladenič Vik- tor Naehtmann, ki je hotel rešiti svojega mlajšega brata Štefka. Xjtgova 4s l„t stara mati je za sinom zelo žalovala :n pogosto izjavila, da je življenje nič več ne veseli. V nedeljo 5. avgusta je odšla z doma, naslednjega dne pa s<» jo mrtvo potegnili iz Drivve. Pred desetimi leti je ut< nil v l>i:i-VI tudi najstarejši otrok Marije Naehtmaiuiove, učenec prvega finmazij^keira razlila. Vcjak vrgel železničarja pod vlak, Na vlaku ki je 4. avgusta ponori vozil iz Beograda proti Za-grebu,, se j.- pripetil »lueaj hrez-primerile snrovi»»ti. ki !m> skoraj gotovo zahteval človeško žrtev. Nekoliko ju-ed lirotlom je železniški zavirar opomnil noke^a vojaka, ki se je bil v sedel na nj^ov prostor v hodniku, naj se odstrani. ker je vožnja na onem prostoru nevarna. Prišlo je do prepira, v katerem je vojak zagrabil že-lezniN*aija ter a je med meščanstvom vendar vzbudila mnogo strain i. Strahote zadnje velike eksplozije so m*-šča-nom še v živem spomuiu. ALI VESTE, — f*ložeu ternej sinlanji .InsrosJaviji ua otoku Krfn leta 11H« in ila so Krf-.sko deklaracijo ikm I pisal i zasto|iiiiki Srbije ter člani Jugoslovanskega o«ll«e ra v Londonu? Ali veste, «la so turške eiparete i r. rV Čistega turškega tobaka, najltoIjSega tobaka za eigarete? IAVHOUB JM UŠJJl NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA N&jnovsjia flnstroTUiA iidaja Vsebuj« 808 itnud. Oifil i poštnino $3.— ■LOVJEM 10 PUBUBHIKO 004 . •> OonUndt StrMt, Vvw York Ottj, V. T. KOTA XAMPYA PUMA NA KRVAVIH POLJANAH X Spisal Ivan .'TP RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega i slovenskega planinskega polka. V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega'Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polkovem uporu ter njega zakletvi. Knjiga j« trdo ▼sebnje 270 strani in 20 slik i* vojn«. "01*40 NARODA" 82 CortUndt Street, Hew York, H. Y. Skrivnostni Ps^snini« Maurice Barres navaja v svoji knjigi "O krvi, razblodi in smrti" prav zanimive podatke iz življenja slavnega violinista Pagani-nija, ki je bil čisto poseben človek. Njegovi nasprotniki ao trosili o njem kaj čudne zgodbice in so napravljali iz njega naravnost čarovnika. Rodil se je Paganini leta 1784. v Genovi. Že oee je spoznal njegovo izmlno nadarjenost. Silil ga je venomer k igranju, tako da je poleg sina tudi sam dobro živel. Zato mu je pa sin Že s petnajstim letom u«el. Imel je kmalu povsod odprta vrata in vsa Italija se mu je divila. Ali njegove kompozicije so bile po večini tako nedosegljive, da jih večina takratnih violinistov ni inogla izvajati. Nekatere nagajajo violinistom se da-nt*s. Njegovi umetnosti se je pa »vet eu*lil »e tolikanj bolj, ker je Paganini prihajal v dvorane 5n taikoj nastopili, ne da bi imel z orkestrom, ki ga je spremljal, kako skušnja. Včasih ni videl Paganini svoje violine po cele tedne. Sam se je hvalil, da je na»el skrvno«t, s pomočjo kater«* lahko igra tako ču-dav!t/> Jn s pomočjo katere bi lahko vsakdo igral. Dejal je, da jo razodene ob svoji smrti, ali odnesel jo je s seboj. Paganini je bil avantumt, tako strašen igralec, da je zaigral vse, včasih »e celo svojo violino in pri*H je mnogokrat čisto "suh" v mesto, kjer bi moral nastopiti na koneertu. Nasprotniki so govorili tudi o njegovih zločinih. Pravili so i, da je bil zaprt v hudi ječi. Ostal mu je bil samo še famozni guarnerius (po italijanski rodbini Guarneri, ki je izdelovala v Oremoaii violine), pa še temu je jetniear potrgal tri strune, ker se je bal, da bi se Paganini na njih ne obesil. In tedaj je oklenil Paganini z vra^rom dogovor, po katerem je igral na struno, ki mu je ostala, še veliko lepši' kakor na vse »tiri skupaj. Kjerkoli se je Paganini pojavil, pa naj je bilo v Ijondonu, na Dunaju, v Dnblinu, v Parizu, v Edmhurgu, ia ILolandskem, \ I Pragi, v Draždanah, v Varšavi. v t kateremkoli italijanskem mestu, | povsod so ga jKMiluaale filne m no- j žice ljudstva z največjim navdu- j ieiijeML IV bi bil živel Pagaoiini v sred- j njem veku, bi ga bili sežgali ži-; vega. Saj so Se v XIX. stoletju, j in to v velikih mestih, ljudje mislili, da je Paganini Lueifer v clo-vnikki podobi, ki vodi s svojimi kremplji lok po začaranem glasbilu. Ko je igral n«koč na Dunaju s takim uapehom, da so se ženske od same za tie sen os t i kar onesve-ščale, so ljudje razločno videli d«-mona z žarečim jezikom, ki je aam godel u svojimi zakrivljenimi kremplji. Leta 1840 ga je pa spravila pod zemljo nevrastenija. Umrl je v Niči, kjer ni duhovščina niti dovolila pogreba na pokopališče, češ. da je bi! Paganini sam vrag. Položila so njegovo krsto v klet bolnice v Niči. In ljudstvu se je adelo, da se tam apodaj zbirajo demoni in ple&ejo fantastične plese. Da bi odvrnil nesrečo, so ga vrgli v neznansko cementno posodo, kamor so metali izdelovalci olja ozeto olivo. Od tam pa so ga odnesli na polotok Saint-Jean, nato v Paganinijevo vilo Gajono v Parmi in potem na parmsko pokopališče — zopet ponoči z bak-Ijami v fantastičnem sprevodu. Leta 1890 je hotel njegov sin, baron Aehillino. pokazati svojega očeta praikemu violinistu Ondrič-ku in so grob odprli. Pozneje mu je pa dal sin napraviti novo ra-kev. Paganinijevo telo pokriva hrastov le«, skoči steklo se pa vidi nepokvarjeni, čudovit! obraz vraga ,ki je postal umetnik na gosli. GLAS NARODA, 21AVG. 1923 ft»T O Letošnje izseljeniako gibanje iz Jugoslavije do 30. junija označuje sledeča statistika: Od 1. januarja do 30. junija se je vsega skopaj izselilo 1928 o-seb, in sicer 1244 moških in €64 ženskih. Od tedaj je odpotovalo: V Zedinjene države......................T%............326 V Kanado ............................................ 252 V Argentino .......................................... 999 V Chile ................................................26 V Brazilijo .......................................... 207 V druge ameriške dežele ...............................37 V južno Afriko ........................................ 6 V Egipt .............................................. 2 V Avstralijo ..........................................69 V Novo Zelandijo ............................................................4 V mesecih marcu, aprilu, maju in juniju je bilo izseljeniško gibanje sledeče: V marcu: Skupno se je izselilo 196 oseb, in sicer 127 moških in 71 ženskih. V aprilu: Skupno 310 oseb; od teh 91 ženskih; v maju: Skupno 450 oseb; 379 moških in 161 ženskih; * v juniju: Skupno 500 oseb; 316 moških in 184 ženskih. Po pokrajinah se Je ixwlilo: ZA POTNIM v ARGRNTWO. Generalni konzul republike Argentine v Beogradu naznanja, da bo po odredbi argentinske vlade v bodoče brezplačno viziral potne liste izseljencem, ki potujejo v drugem ali tretjem razredu t re- Is Srbija: m a rec april maj juni skupno .......... 43 27 35 moških.......... 39 24 22 žeroikih......... .....i 4 3 13 v -Zedinjene države . .. .. 7 23 * 3 23 v Argentino...... 14 18 ^ 04 9 v druge ameriške države .. 2 * i Ix Vojvodina: % skupno .......... .. 115 145 351 349 moških.......... . . , . €6 89 * 201 201 žen.skih.......... .. ..49 56 140 148 v Zedinjene države . . .. .. 10 25 * 5 51 v Kanado........ 3 v Argentino...... 105 117 241 159 v druge ameriške dežele .. 10 2 v Brazilijo........ n 75 125 \ 1 '•t Ix Črne Gora: " * 4 * skupno ......... 2 2 moških.......... ......i 2 2 v Zedinjene države . .....i v Kanado........ .. . • v druge ameriške dežele .. 2 -■»m • Iz Hrvaška In Slavonija: skupno .......... .. .. 48 46 77 67 moških.......T .. 32 36 66 54 ženskih.......... .. .. Mi 10 11 13 v Zedinjene države .. .... 28 18 7 18 v Kanado........ .. .. 12 10 29 33 v Argentino...... .... 7 7 30 14 v Chile........ 2 v druge aroeriUce -dežele .. 6 6 v Južno Afriko .... ......1 * 3 1 v Egipt........ 9. 2 v Avstralijo...... i W - Iz Dalmacije: v 1 skupno ......... .....1 65 75 ' 35 lil ask i h......... .....1 48 71 32 ženskih......... .....1 17 4 3 v Zedinjene države . .....1 5 3 10 v Kanado....... 2 v Argentino:..... ' 55 20 v Chile......... 3 8 v druge ameriške dežele .. 2 7 v Južno Afriko .. 1 v Avstralijo...... • • • • 36 17 v Novo Zelandijo .. " 4 Is Slovenije: Is Bone in Hercegovine: skkupno ........... 2 5 3 moikih............. . 1 3 2 ženskih ............. . 1 2 1 v Zedinjene države .. .. 1 5 2 v Kanado ........... . 1 v Argentino......... i* 1 Išiejo m naatori iledeftk oaab: .. .. 10 6 5 12 moških ......... .....6 4 3 5 2 2 7 v Zedinjene države .. .... 9 4 1 11 v Kanado....... 1 v Argentino...... 1 1 v Chile.......... .. .. 1 v Brazilijo...... 4 /\ PRIJETEN1ZLET! IIILMAR KAXKAKILO ix PftIFOBOČILO, V nedeljo dne 26. avgusta 1923 bo priredila J. PERSHAK BAND svoj IZLET k dobro znane- mu Revnemu Lazarju". Zabave bo dovolj kakor Se -povsod dosedaj, koderkoli smo uprizorili naše zabave. Zatorej tudi sedaj ne bomo zaostali ter vas pošteno zabavali na našem izletu. Ples in prosta zabava se prične točno ob 2. uri popoldne. Zato vas vse rojake in rojakinje iz Velikega New Yorka in okolice ufjvljudnejse vabimo na naš izlet, ker vam hočemo podati lepo zabavo in vas lepo razveseliti. Vstopoma je prosta in čisti dobiček je namenjen za srlasbene stroške. Zatorej vas še enkrat najvljiidnejše vabimo na naš izlet, da nam s te.ni pripomorete do našega napredka v prihodnosti. Zatorej vsi v nedeljo dne 26. avgusta k Revnemu Lazarju ! Vas vabi Odbor. f2x 22&24—S) Cecjenla naročnikom "Glasa Naroda" v državi Ohio naznanjamo, da Jih bo obiskal nai pet ovalni sastepnik Mr. AKTOM BIM&ft, kateri je pooblaščen nabirati naročnino aa naš list, zatorzj pretimo rojake, da mu bodo kolikor mogoče naklonjeni. Ble-venie Publishing ©o Pozor čijtatelji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih, kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovolji, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste ustregli vsem Uprava "Glas Naroda" Rudolf Markič rojen v Zagorju ob Savi. Odšel je v Ameriko'"leta 1907. Bil je v Akron. Ohio, v Ogden. Utah, v Salt Lake City, in Los Angeles, Cal., v zadnjem mestu leta 1911. lš'"*e ga oče Mihael Markič, — nadsprevodnLk v pokoju, Stranska Vas pri Grosupljem. Kdor bi hotel dati podatke o bivališču ali o usodi teh ljudi, naj izvoli obvestiti Izseljeniškega Poslanca, 443 W. 22nd St., New York. Jugoslavia irredenta. Jeseph zadnji znani naslov mu je bil New Alexandria, Pa., in sieer Se leta 1912. Zanj vprašuje Rudolf Felgenhauer, Krečana, Sirač, Slavonija. zadnja znana adresa je bila Se*tide, Oregon (Box 592). Zanjo vprašuje Narodna jZaitita, Savez Dobrotvornih Društava, Zagreb, Jostpovac, It. 30. Amt^ l^fir rojen t Ajsaru, okraj Voelffjreegi na Qgvakam. Zanj vprašaje njegova hči Marija Baitar v Slavoniji. 601etnica Leopolda Pahorja. Te dni je slavil svojo 601etnico Ijeopokl Pahor, znani naš skladatelj moških zborov in orkestralnih skladb, glasbeni kritik, pevec in dirigent raznih orkestrov. Jubilar, danes višji uradnik južne železnice, je na umetniškem polju delaven že preko 35 let. Razna narodna društva v Sloveniji se zatorej s hvaležnostjo spominjajo Pahorja, rojaka goriškega, kot svojega glasbenega m pevskega voditelja in sodelavca. Težka avtomobilska nesreča. Tri kilometre daleč oe-sem: 7». Vasovalec-; O. Na tr^i: 7. l'esem o beli hišici: S. Prošnja: 0. Dan slovanski: 10. Tihi veter od morja: II. Še ena : 12. Povejte, ve planine: K!. Sijaj, solnf-kn.*; 14. I>:ili-ko noe; 15. Ik-kliea mila: 10. Slama: 17. Vabilo; IS. Pastirček: 10. Rožmarin; 20. Cerkvica: 21. Prošnja; 22. Imel sem ljubi dve: Danici: 24. Savska: 25. Oblaček: Planinska roa. -7. Hercegovska : -S. Ljulwzen in jhhii-lad; Rožica i slavulj: 30. Naša zvezda; ::i. I.aliko noč; 32. Pod ime: Kaj bi te prašal; 34. Rože pravde: 3o. Na jrrobili; 36. Nad zvezdami; 37. VuMl»: 3s. I .sliši nas; 30. Na morju: 40. Pastir: 41. Slovenska zemlja: 42. Barčiea: 4::. oi>-laček: 44. Utopljenka: 4."». Potrkali na okno: 4»;. Olas Crobo-va ; 47. Katrica : 4S- I >eklica. it si jokala: 4!». Jaz bi rail ru-dečih r«.ž : 50. Zilraviea ; .11. mraku; I.epa naša dtmmvi-na : .VI. Vijrred S4* povrne': .74. Vinska: -7.7. «► j dekle, kaj s tak žalostna: .TO. Slanica: 'iT. < »j. te mlinar; -7N. Pojdam v rute; .TIK Slovenac. Srb. Hrvat: »SO. Našj» zvezda: 01. V slovo: Iz-Kubljeni cvet: Sanak spava: 04. (Glejte, kako umira pravični : (m. Naprej ; 6<». Kje dom je moj. 07. Hey Sloveni. 71. l>o-movini: 72. Sokul«ka ; 7:t. Jadransko morje: 74. Popotnikova pesem: 7.7. Domovina: 70. Slovenski svet. ti si krasen; 77. U l>oj : 7S_ Večer na Savi; 7!>. Zrinsko, Fran kopa nk a : SO. Sto čutiš. Srbine tužni?: SI. Pobratiinija : ><2. Pomlad in jesen; 84. V tihi noči. K.7. Milica : S<;. Njoj ; 87. Njega ni: 88. Pod oknom: SO. Prva ljubezen: 90. Labko noč; t»l. Pri oknu sva molče slonela: Strunam: 03. Slovo: 94: Strunam: 07. I»ri>-Šnja : !HJ. V Ijnhem si ostala kraji: !»7. Po«l oknom: OS. Ljubezen in pomlad: Lahko noč: Hh>. Rnztanek; 101. Svra-čanje; 102. Tam. gdje stoji: 10C:. Prelja. Cena s poštnino $3. "GLAS NARODA' t 82 Cortlandt Street New York Na progi M1 adenovac-Ar»ngje-lovaa v Srbiji je 1. avgusta v bližini vasi Beže skotil potniki vlak f< tira. liokomotiva in nekaj vagonov se je zarilo poleg železniškega nasipa v zemljo, v sled česar ao bile tračnice na vec deset metrov razrušene. K sreči je bilo namo nekaj oseb lahkflyranjemh. Promet ga srebra v Idriji je oddan v ta- je bil že eez eno uro vzpostavljen. Točna in hitra postrežba, zmerne cene, to je geslo poslovanja, radi katerega je naš zavod vsestransko poznan in pripoznan med Slovenci v Ameriki. Naša direktna zveza z JADRANSKO BANKO in vsemi njenimi podružnicami, kot tudi mnogoletna skušnja omogočuje nam izvršitev vseh poslov v popolno zadovoljstvo naših rojakov. Bazun rednih pošiljatev izvršujemo tudi izplačila potom "brzojavnega pisma" in sicer v teku enega tedna, za kar računamo samo $100. a VLOGE OBRESTUJEMO PO 4% na leto. Preskrbimo potne listke sa v Europo ali iz Europe ▼ Ameriko. frank Sakser State Bank IS Mirit St„ N»w York, N. Y. CHavno zastopstvo Jadranske Banke, HH9B GLAS NARODA, 24. AVG. 1923 DEDŠCINA. Spisal Richard Dallas. Za "Glas Naroda" poslovenil J. T. • 2 (Nadaljevanje.) Odvrnil sem mu, da je to po\"sem odvisno od značaja dotienika Če človek na/pravi krivico, jo znova popraviti po svojih najboljših močeh. ^ . ____ Odvrnil mi je, da to ni vedno mogoče. Jaz s>em umolknil, White je pa hotel na vsak način razpravljati o dušeslovnih vprašanjih. JS svojimi vprašanji je začel nadlegovati Littella. — Ali .sta tudi vi takega mnenja kot je I>aJlas, namreč, da je vse odvisno od .značaja dotičnika f Vse hudo lahko človek pozabi, .samo tistega ne more pozabili, če je kcxmu storil krivico. Littell je odvrnil, da so ljudje različni, da nekateri lahko prej, drugi pa kasneje pozabljajo. V pogovor se je vmešal tudi van BuJt. White ga je pa precej osorno zavrnil z besedami: — Da, Bult, če bi bilo treba preizkusiti zaupanje naših prijateljev, lii bil človek večkrat razočaran. To je biia precej nesramna izjava, in mene je začelo skrbeti, kako se bo stvar končala. Bult pa se ni razburil, ampak smeje odvrnii, da bi bila pri njem preizkušnja precej težavna. Povila ril je, da svoje prijatelje spoštuje in da mu se nikdar ni prišlo na misel, da bi .azglabljal o njihovem značaju. ____ . t tT,., — I'lLstlmo to. — sem rekel jaz. — Pijmo rajši. — Da, pijmo — je rekel Bult — pijmo na zdravje vsega slabega ! White je za trenutek postal, potem je pa izpraznil kozarec ter ga treščil v kamin. Vsi smo pa začudeno pog-ledali, rekel pa ni nihče ničesar. Van Bult in L. i teli sta se smejala ter pila. Jaz si nisem mogel razjasniti položaja ter sem jKiložil kozarec nazaj na mizo. To je razburilo Whita, na katerem je bilo vedno bolj opažati posledice zavžitega alkohola. Po dolgem molku je Littell predlagal, naj bi šli. Rekli smo White-ju lahko noč. Mladi mož se je bil zopet zavedel ter se je jel nekaj opravičevati. i>avisa, ki je stanoval v i?»tl hiši kot on, je prosil, naj ostane se nekaj časa pri njem. Ob slovesu mi je rekel, da bo prišel naslednjega dne v mojo pisarno, češ, da bo govorU z menoj o jako važni zadevi. Jaz sem dejal, da me bo jako veselilo. Littell je ostal še par trenutkov pri njem kot da bi mu hotel nekaj povedati. Zatem je dohitel mene in Bulta in vsi trije smo se napotili proti peti Avenue. Van Bult je prvi povzel besedo: — Kaj pa je pravzaprav z White-om? — je vprašal. — Najbrže ga nekaj teži, pa precej pretirava, — sem odvrnil. — Jako je nervozen, in večkrat mi je že rekel, da mi bo nekaj razodel. Meni se vsi zdi, da ga je začela peči vest, ker je spravil vso dedščino, d očim ni rodnemu s mu njegovega strica, revežu Winter-jii dal ničesar. Če bo prišel s to zadevo k meni, mu bom enostavno rekel, naj da Winterju nekaj denarja, pa bo vse lepo in v redu. — Morda ima pa kaka ženska jwvte vmes? — je odvrnil Littell. — Zdi se mi, da sem slišal nekaj takega. — Da, veliko govore o tem. toda meni se ne zdi, da bo to proizvajalo nanj tako velik upliv. — Naj bo to ali ono — se je oglasil Bult, — najboljše stori, če odpotuje. Potovanje mu bo izbilo žalostne misli iz glave. Nihče tega boljše ne ve kot jaz. Morda ga boste vi pregovorili, če bo res prišel k vam. Medtem >mo videti iz vzhodne smeri prihajati služabnika Ben-tona. Bult ga je pridržal ter ga vprašal, kako gre gospodu. Odvrnil je, da ga je White takoj no našem odhodu za tisto noč odpustil ter se vrgel oblečen na zofo. Littell ga je vprašal, če je še Davis pri njem. Benton1 je zanikal, češ, da je odšel ob istem času kot on. Voščil nam je lahko noč ter odšel. Bult je šel v svoje stanovanje, Littell me je pa spremil do Madison trga. Krog ene ponoči sem prišel v klub. Legel sem v posteljo ter trdno zaspal. Za varno svetljavo v vežah Električne luči dajejo v vežah tenement MS »talno, gotovo svetlobo. Lu5 se lahko enostavno pri- \ i je in odvije. Z veseljem vam bomo pokazali, s kako malimi stroRki lahko varno in sigurno razsvetlite svoje reze. The N ew York Edison Company *At Tour Service 130 East 15th Street Telephone: Stuvvesant 5600 r eie je v sled te neprevidnosti obsojen na 14 dni zapora. bil Nepošten trgovski pomočnik. Trgovski pomočnik Jožef Kolar iz Št. Vida nad Ljubljano je bil zaposlen pri Angeli Poličar. V jeseni 1922 ji je izmaknil enkrat 3000, drugič pa 5000 kroii gotovine. V začetku leta 1923 pa si je pod lažnjivo pretvezo, da je upravičen za Pol farjev o ka^lrati dolgove, prisvoji uek^ko okoli 10 tisoč kron. V aprilu tega leta pa je na isti način izvabil od Franceta Zaletela v Stanežičali žganja v vrednosti za S79T kron, češ, da ga bo zanj prodajaJL Od FVanje CJraj-zer je jxxl pret.veao, da ji l>o dal 26 škatelj egiptovskih cigaret, izvabil znesek 5200 kron. Ivanko Možino je oškodoval na jedi in pijači za 200 kron. Sodišče mu je prisodilo 6 mesecev težke ječe. 2S. avgust«: RouulUon, Havre: Mauretanla. Cha bourg; Pittsburgh, Cherbourg. Bremen. 29. avausts: Pres. Polk. Cherbourg: men; Cent* Rosso, Genoa. SoidUta. Bro- 14. septembre Muenchen. Bremen. - ' 15. septembra Saxonia, Cherbourg, Hamburg; Rocham-bea.u. Havre; President Hoseevelt. Cherbourg. Bremen; Ohio, Cherbourg, Itam-bunt: Homeric, Cherbourg; New Amaterje. avgusta: .lam, Boulogne; Conte Verdi, Genoa. KLroonlnnd. Cherbourg. 18. septembra 1. septembra Mauretanla. Cherbourg; Suffren Havre; Laffayette, Havre; Oeorge Washington. President Fillmore, Cherbourg^ Bremen; Cherbourg. Bremen; Majestic, Cherbourg Reliance. Cherbourg. Hamburg. Volendam, Boulogne. 7 Izpred sodišča. h L ALI VESTE. — 4, septembra Berengaria. Cherbourg: Resolute Cherbourg, Hamburg. Nepoboljšljiva tatica je 211etna Antonija Makue, samska služkinja nestalnega bivališča 6. septembra Albert Ballin. Hamburg: ManchurUC Cherbourg, Hamburg. S. septembra La Savoie, Havre; Orduna. Cherbourg. Hamburg; Olympic, Cherbourg; Ryndam, Boulogne; Marta. Washington. Trat. 11.septembra Aquitanla. Cherbourg, Bremen; America. Cherbourg; C&nopic, Cherbourg, Bremen; Colombo, Genoa. '12. septembra tla so najvažnejši pridelek Srbije oeSjv! Tyrrhinia, Cherbourg, Hamburg: Paris 19. septembra France, Havre; President Monroe, Cherbourg. Lij.pla.nd. Cherbourg. 20. septembra 5. septembra \ j Hansa, Hamburg; Mongolia, Cherbourg, President Garfield. Cherbourg: Belgen- Hamburg; Bremen. Bremen, land, Cherbourg; York, Bremen. ;21 septembra America, Genoa. 22. septembra bijali po kolesu ter mu napravidi 364 kron škode. Peruzzi se je nožev iu groženj tako prestrašil, da Aprila in maja je služila pri treh * *»rtira-jo po vsem svetu? Ali veste, da če boste enkrat kadili Heluiar turške ei^a-rete. da boste v ]M»lueni spoznali, zakaj je turški tobak njaboljši tobak /a ci- Tolovaj«;ki napad na pošto. V noči od 1. na 2. avgusta so razbojniki vdrli v selo Janek pri Novem Sadu ter napadli tamkajšnjo pošto. T'bili so postane o ter oropali blagajno za 20,000 Din. ki zaposlena kot služkinja. V ča-i . . . _ . . *» svojega službovanja m je "pri-: "a ~ dobila" raznega otročjega perila f.*?'- VI«k i'"' .<*> I"-'- i i.! , „ ivin bki v tovorni vlak. ki je ravno te- 4i ženske obleke v vrednosti j.Ktuj .,...„., . ... , „„ ulai pripeljat iz Zidanega mofita m kron. Obsojena je bila na »est me-! i J _ „ , , ® . . i strojevodji vsled gost^ me^le m- >eee^- jece. i J " . ® , „ ] sta mojrla opazLti preteve nei\ar- Na orožnike metal kamenje. a0stl ter Ute prepiečiti. Pri tem . . se je razbil službeni voz, v kate- Dne 5. maja t. 1., ko je sla ob ^ ^ je Matija Preie, 1. uri orožnika patrulja po de- ki je precej težke t6legne poškodbe na levem kolenu in v Tretje poglavje. Naslednjega jutra me je služabnik obudil prej kot ponavadi. Povedal uii je, da je spodaj White-ov služabnik, ki hoče na vsa* način govoriti z menoj. NWm rad vstal, ker je bilo le malo čez fcedmi uro. Jtekei M»m torej služabniku, naj prinese White-ovo pismo. Ko mi je pa odvrnil, da je Mr. White mrtev, sem planil iz postelje. Služabniku sem rekel, naj pokliče Bentona. V f>ar minutah sem bit oblečen. — Ali je res Mr. White mrtev f — sem vprašal služabnika. — I)a. Ponoči je bil umorjen. Ko sem se danes zjutraj vrnil, sem g« našel mrtvega v sprejemnici. Novica je bila tako strašna, da ji skoraj vrjeti nisem mogel. Služabnikov bled obraz in njegov tresoč glas sta mi pa dokazala ranico. — Kako veste, da je bil umorjen? — sem ga vprašal po kratkem presledku f — Zaboden je bil. Bodalo mti tiči do ročaja v plečih." — Pojdite z menoj! — sem vzkliknil ter planil po stopnjicah Na poti proti pozorišču zločina so se pojavili v moji duši vsi prizori prejšnjega dne. Nisem pa imel časa, da bi podrobnejše razglabljal o njih in nisem bd zmožen razvrstiti jih ter spraviti v stik f. zločinom. Ni se mi zdelo, vredno, da bi Bentona še o čem izpra-ševal. Najbrie mi je povedal vse, ee je pa vedefl še kaj vec, bi x»e bilo mogoče ob tej priliki spi viti iz njega. Doepevai pred hišo sem opazil skupino radovednežev. Vse je kazalo, da s« je pripetilo nekaj nenavadnega. Pri vrartih me je ustavil at rain i k ter mi za branil vstop. Bentona je spoznal ter mu naro-čiff naj gre po policijskega komisarja. Polieijskega komisarja ni bilo, pač je pa prišel detektiv Miles, katerega sem dobro poznal. želni cesti v Bohinjsko Srednjo vas, je tamkajšnji (posestnik Janez Cvetek vrgel nanjo dva ka-.uenjanja. Orožnik Frane Cerar je takoj stekel za njim in ga je! izsledil v Hodnikovi gostilni, ko; je ravno skozi mala vrata v ku-j hinji hotel zbežali iz gostilne. Za-j govarjal se je, da se je orožnik v j nsebi motil. Ni mu pomagalo. Obsojen je bil na 2 meseca ječe. Tatvine. Dne 23. maja t. 1. je Friderik! ? Kristančič Mariji Dovžan v Ra-j iovljioi ukradel iz spalnice razne] datnine v skupni vrednosti 26,050 j | teron. Janez Žargar, čevljarski vajenec iz Zg. Bitenj, pristojen v Stražišče, in Antoai Kristančič, čevljarski pomočnik iz Bistrice pri rržieu, pa sta mu pomagala ukra-lene predmete prikrivati ter bila i 'sled tega pri deželnem sodišču ■ Ljubljani o4»ojena vsak na tri' mesece jc£e. Živko Miladino\ič, pi-istojen v| Levački Kragujevac, izučen me-arski pomočnik, je bil uslužben; j>ri oddelku finančne kontrole naj Habinem polju. Meseca aprila pa i ie nenadoma izginil in pri tem to- j varišema ukradel obleke, perila in j evljev v skupni vrednosti 3960 iron, Ivanu Trojiekemu i>a gotovine v znesku 1440 kron. Pri tem1! je odnesel eraričnih predmetov v; .-rednosti 1440 kron in bil zato ob-v>jen na 4 mesece težke ječe. Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —1 mali oglasi ▼ "Glas Naroda". Havre; Sierra Ventana, Bremen; President Adama, Cherbourg; Zeeland, Cherbourg. 13. septembra Thuringia, Hamburg; Finland, Cher* bourg. Hamburg. President Harding, Cherbourg, Bremen Orbita, Cherbourg. Hamburg; Majestic. Cherbourg; Veendam, Boulogne. 25. septembra Berengarla Cherbourg. 26. septembra Laconia, Cherbourg, Hamburg; PresL Van Buren, Cherbourg: St. Paul, Cher, bourg; Glulio Cesare, Genoa. 27. septembra Xlinnekahda, Cherbourg. Hamburg- 29. leptembra _ Albania., Cherbourg: T-affaj'ette, Havre Olympic. Cherbourg: Rotterdam, Boulogne; Columbua, Bremen. 2. oktobra Ilttsburgh. Cherbourg, Bremen. HITRA POTNIŠKA SLUŽBA od NEW YORKA do TRSTA (prtko Genov«) Naj bolj ia In najkrajia pot po Sredozemskem morju s Miimi veličastnimi parni ki, TAORMINA .. 25. avg.; COLOMBO...... .. 11. Sept.; 25. oktob. AMERICA ............ 21. eept.; 31. okt. GIUL.IO CESARE .. 26. sept. (Največji in nujhifrejši Italijanski parnik) (Jdobne kabine tretjega razreda z 2. 4 In • posteljami xa drutine in (enake. Pri okusnih obedih je vino brezplačna Za podrobnosti vpraSajte naiega agenta v vafiem mestu ali pa naravnost pri mmmi- generale italim Italla-Amerlca Shipping Corporation 1 State Street General. Agenti New York NaSl zastopniki v Jugoslaviji: Jadranska Banka, Belgrad In njene podružnic« gorenjem sklepu leve noge. Klop- ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV Nečedna afera v Negotinu. Kakor javljajo iz Beograda, je rnini.sti-stvo za socijalno politiko zoper obi*iiLski zastop 111 rnagi-i-tratuo tajnike ol>čine Negotin vlo/.tlo t<>/.l>o zaradi defravdacije državnega denarja v z^ie-.sk u 500 t i woe dinarjev. Znesek je bil občini nakazan kot državna subvencija, ki pa ni prišla v roke tistim, katerim je bila namenjena. Vsi spisi, ki se tičejo te afere, so pri h/h 15-š«r 11 pr*~f» stopnje v Kavadaim. Vsi osumljenci .so aretirani. Coeo** New York. Plymouth. Havre. Parle LAFAYETTE 1. sept; 29. sept; 10. nov. PARIS____ 12. «ept.; 3. okt.; 24. okt. FRANCE 19. sept.; 10. okt.; 31. okt. New York. Havre, Paris ROVJSS! LLON ........... 30. avgusta CHICAGO .............. 6. septembra LA SAVOIE ............ 8. septembra ROCHAMBEAU ...... 30. septembra New York. Vigo I Spain |. Bordeaux LA BOURDONNAIS 18. septembra. ruitr xa undiU bkalm «tat« ali »• and: 19 STATE STREET. NEW YORK (Dalje prihodnjič.) \ L Kako sem 86 jaz UkaL Spisal Jakob Alešovec. Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. 1., 2. in 3. deL Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani, $1.60 ljubljanske slike. Spisal Jakob 'Alešovec. Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 263 strani, Prihajaš. Spisal Dr. Fr. Detela. Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in teživami ter nam predočnje ljudstva resnično tako, kakršno je. Knjiga vsebuje 157 strani, Juan Miseria. Spisal P. L. Goloma. Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest. Vsebuje 170 strani, He v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec. Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-■estavljen. Vsebuje 239 strani, Darovana. Spisal Alojzij Dostal. ' N _ Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. ^ V to povest je vpleteno delovanje in boj med kr-ftčanstvom iu poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 149 strani, .00 S Stražnika se je lotil. V maju t. 1. so po naboru fan-: rje popivali v restavraciji ^Južni | kolodvor" v Ljubljani. Ker so pri j tem postali preglasni in razgrajali, je gostilničar poklical etrazm-i ka. Ko je ta prišel, bo ga fant je | podili ven. Janez Šetina iz Tacna j pa se je v družbi nekaj tovarišev lotil sstražnrka Vida Bevca, ki se je nasilnežev ohranil dele, ko je potegnil sabljo in ž njo lahko Ta-ail Šethio. Šetina se je moral zagovarjati pred deželnim sodiščem, kjer j« dobil 1 mesec zapora. Surova drahal. Če\'ljar»ki mojster Peruzzi 9e je vozil na kolesa skozi Medno proti Šiški. Kraj ceste je stalo vež fantov, ki so ga zmerjali e omrkov-eem. Ker pa ae je Penmja prav r tistem času odvezal zavitek, je stopil s kolesa. Tedaj se je vsula proti njemu cela tolpa fantov. Maks Šušterifcie, elektromonter iz Stane&Č. mu je v družbi z nekim Edmundom Webrom nastavil Mi I na prai. Mali fantje pa m raz- Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela. 'V Kmečka povest, ki posega do dna v življenje - slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po živo in resnično slikanih domačih značajih. ■— Vsebuje 231 strani, Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle. Kriminalni roman. Po vsem svetu znana povest, ki opisuje premetenost tajnega policista Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna pota, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. Vsebuje 144 strani H M Jeraač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz. Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani, .4® Zadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Šenoa. * Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opiraje, kako je nastal kmečki punt in kako so ee nasi očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Qubee, _ nadalje kmet Elija Gregorič in dragi kmečki junaki borili zoper prevzetne graičske in juna-iko liffi^' mučeniike smrtL Vsebuje 878 strani,' ... \ .71 POŠTNINA PROSTA NARODA" IZPLAGILAvAMERIŠKIH DOLARJIH. V Jugoslaviji — »e more Izplačati dolarje le potnikom v Ameriko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega potnega lista in ne več kot protivrednost od 3.000. — frankov, to je približno $200.— za enega potnika. V slučaju, da naslovljenec za izplačilo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega lista, dobi pofiiljatelj lahko dolarje nazaj ali aam pa na novo naroči izplačati nakazani znesek v dinarjih. Nadalje se nam zdi umestno pripomniti, da nikakor ne moremo priporočati poSiljati čeke v Jugoslavijo. Splošno mnenje vlada, da se čeki, ki se glase na dolarje, tudi v dolarjih izplačajo, kar pa ni res, ker, kot Že zgoraj omenjeno, je v Jugoslaviji od vlade pod kaznijo prepovedano Izplačevati dolarje. Tudi poSiljajo mnogi navadne ameriSke čeke v domovino. Ti pa nikakor niso pripiavnl za ljudi na deželi, ker so banke oddaljene ia izplačajo take čeke v dinarjih Sele potem, ko dobe is Amerike potrdilo, da so jim bili odobreni. Onim, ki stanujejo na deželi In ne potujejo v Amerika Je najbolje pošiljati denar navadnim potem v dinarjih, kateri se Jim izplačajo na idnji poŠti brez neprllik. Tudi za nabavo potnega lista =— (posa) Je najpripravneje poslati dinarje. Dokler namreč potni list nI potrjen od ameriškega konzula, ne more potnik dvigniti dolarjev. PtroSke za razne listine in potni list se pa lahko plača tudi a dinarji. V Italiji in zasedenem ozemlju — so veljavne povsem drngaCne odredbe ter lahko izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega zneska. Če je pa namenjen denar le za potovanje, je na nakaznici označiti vidno: Izplačati le, ako naslovnik potuj«. Vsled naraSčuJočih stroSkov smo se morali odločiti prevredltt pristojbino za dolarska Izplačila kakor dedi: Za izplačila do $25. računamo po 75 centov; od f2S. naprej po B%. to Js po 3 cente od dolarja. Na Ta pristojbina Jo veljavna m dolarska IsplačOa v Jugoslaviji ln ItallJL FRANK SAKSER STATE RANK 82 Coftha* St, New York Gty POZDRAV. Pri odhodu v staro domovino s parnikom Presidente \VU«on i>o-zdravljani vse svoje prijatelje v I'oudersportu, Ohio, posebno pa Antona Brnja in njegovo ženo in on*! ptrijnteJje, ki so pri njem na stanovanju. — Prank Zadel. NAZNANILO IN PRIPOROČILO Naročnikom "Glas Naroda" v državi Minnesota naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Joseph Smalcel, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list. Zato prosimo rojake, da mu bodo kolikor mogoče naklonjeni. Upravništvo Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. VfflT.TKT važnosti sa potnika Ja da Je natanko poučen o potnih listih, prtljagi ln drugih stvareh, ki so v zvezi s potovanjem. Vsled dolgoletne lskuSnje nam Je mogoče o vsem tem dati točna pojasnila. Priporočamo vedno tudi samo najboljše parnlka, ki Imajo kabine v HL razredu. Ako ste m namenili potovati v stari kraj, nam plilt* kar So to v Vašo korist. Tudi oni, ki Se nleo am »ritki SrCav-IJanl, smejo potovati v stari kraj na obisk In )lm Js dovoljsno vrniti m. Na žsljo dajemo vsakemu tozadevna pojasniš. ____i Kdor ieii dobiti sorodnika ali —1— ls starega kraja, naj nam pile as navodila, kajti Število priseljencev Je ofnejeno. Za potne stroSke izplačajo po na-Bem naročUu Jadranska banka tudi v dolarjih. Frank Sakser Stote Bank 82 Certlandt Street New Tart Olsvns zastopstvo Jadranske banka Prave pristne glasne VICTOR in COLUMBIA GRAMOFONE % rogom ali fares roga, Cene od $22.50 do $48^.00, kakor tudi prave Slovenske Victor in Columbia plošče dobite le pri IVAN PAJK Victor Dealer 34 Main St„ Conemaugh, Pa Cenike asatonj, pilite ponj. _