Leto V
V C«!
T« T»
(TIT^-O*
H V
9A 4WK
' O
inj r* -sn-š
ÌAÌ&X ,j fc«ü
Cì-*- Q
i ■ 7*1 k,'La
—wuuhipì
I&haja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vso pošiljat ve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati as naslov : „Narodni List" v Celju. — Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Schillerjeva cesta štev. 3.
„Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 vin. Naročnina se plačuje vnaprej. — Posamezna številka stane BO vin.
Oglasi se računajo po 12 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust pc dogovoru. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti na naslov: „Narodni List" v Celju.
Sijajna manifestacija slovenskih volilcev v Ormožu.
Istinito — nismo upali 20. t. m. na toliko udeležbo. A zbralo se je v čitalničnih prostorih, na hodniku, v otroškem vrtcu in na dvorišču nove posojil-nične hiše nad 300 mož volilcev; nekateri so sodili, da je bilo še več ljudi. Na shod je došel iz Dunaja državni poslanec dr. M. Ploi, nadalje sta bila navzoča deželni poslane dr. Kari Verstovšek in A. Meško. Shod ni le zadovoljeval v vsakem oziru radi lepega obiska, temveč tudi zaradi kvalitete zboro-valcev: bil je zbran cvet okraja; prihiteli so iz vseh far najodličnejši možje, ne le da se izrečejo proti nasilstvu nemško-nacijonalne večine, temveč tudi, da manifestirajo napram štajercijancem slov. značaj okraja. Delpin je ves čas hodil pred zborovališčem gori in doli in ko je videl prihajati na stotine slov. mož, je šel. Prvi je govoril dr. Gvido Sernec o dež. proračunu za 1. 1910 in o predlogih nemško-nacijo-■alne večine, ki so tirali slov. poslance v obstruk-cijo. Ker je upravičena, naj v njej vstrajajo. Ker so te stvari že znane, jih ne bodemo ponavljali. Govoru g. doktorja so navzoči ponovno živahno pritrjevali in konečno z velikim navdušenjem ploskali. Na to je spregovoril dež. poslanec Meško, ki je v obširnem govoru opisoval potek in način ob-strukcije. Njegove čvrste, domače besede so vzbudile splošno pohvalo. K besedi se je oglasil tudi drž. poslanec dr. Ploj, živahno in prisrčno pozdravljen. Izvajal je, da je veselo znamenje politične probu-jenosti in zrelosti ormoškega okraja, da se je zbralo toliko "volilcev na »Sloginem« shodu, da zavzame svoje stališče napram obstrukciji v dež. zboru Slovenci nočemo s tem bojem izsiliti nobenih krivic na Nemce, hočemo le svojo pravico in ničesar dru-zega. Ne bojujemo se proti nemškemu narodu kot takemu, temveč le proti onim političnim nestrpne-žem, kateri ovirajo naš gospodarski in kulturni razvoj. In v tem boju postopajmo skupno in složno, da dosežemo tudi uspehe. (Živijo klici in dolgotrajno odobravanje.) Ur. Lesničar je označil postopanje štajercijancev, ki delajo za zavoženo politiko nemškonacijonalne večine med slovenskim narodom propagando, dočim zaničuje nemški kmet in delavec gospodujočo kliko v Gradcu, zasmehovanje slov. naroda, katero mora ta najodločnejše zavrniti. Ovrgel je potem točko za točko lažnjive »Štajerče-ve« napade na slovenske poslance. Govor je žel splošno pritrjevanje. Na predlog g. L. Petovarja se je sprejela sledeča resolucija: Slovenski volilci, zbrani na javnem shodu pol. dr. »Sloge« v Ormožu,
LISTEK.
Metež.
Ruski spisal A. S. Puškin.
Konec.
Bil je namreč take narave, ki dopada ženskam. — Njegovo vedenje z Marjo Gavrilovno je bilo pri-prosto in svobodno; toda zakaj ne bi govorila, ko so jo pa njegova duša in njegovi pogledi zasledovali. Bil je tihega in ponižnega vedenja, toda uve-rila se je, da je bil nekdaj lahkomiseln in da mu to po njenem mnenju ni škodilo. Ona ga je, kakor vse mlade dame opravičevala lahkomiselnosti, sklicujoč se na smelost značaja.
Toda najbolj... (bolj kot njegova nežnost, bolj kot prijeten razgovor, bolj kot zanimiva ble-dost, bolj kot zavezane roke) je povečalo njeno radovednost in fantazijo njegovo molčanje. Ona se ni mogla strinjati s tem, da bi mu dopadla. Vero-jetno, da je mogel tudi on že zapaziti s svojim razumom in izkušenostjo, da ga je ona odlikovala in spoštovala; toda, kako da ga do sedaj še ni videla pri svojih nogah in slišala njegovega priznanja? Kaj ga je zadrževalo? Boječnost, neločljiva s pravo ljubeznijo, napuh ali koketstvo hitre želje dopada-nja? To je bila za njo uganka. Njena dejanja so imela zaželjeni uspeh: vsaj Burmin se je tako zamislil in njegove črne oči so s takim ognjem počivale na Marji Gavrilovni, da se je zdelo, da je odločilni trenutek že blizu. Sosedje so govorili o svatbi, kakor o gotovi stvari in dobra Praskovja Pe-trovna se je radovala, da bode našla njena hči slednjič sebi primernega ženina.
dne 20. februarja odobravajo v popolnem obsegu postopanje slov. poslancev v zadnjem zasedanju štaj. dež. zbora, ki so preprečili z uspešno obstruk-cijo sprejetje nam skrajno krivičnega proračuna in drugih krivičnih zakonov. Zahtevajo od njih, da nadaljujejo uspešno započeto obstrukcijo dotlej, dokler se ne spremeni nam Slovencem sovražen sistem v deželi in ne doseže samouprava za Slov. Štajer. G. župan Jos. Sinko, kateri je z g. Henrikom Irgoličem spretno vodil shod, je nato še pojasnil, da krivic pri zadnji razdelitvi drž. podpore ni kriv pomožni odbor, temveč zelo mnogo župani, kateri so napravili netočne podatke o prizadeti škodi. Shod je bil na to ob najboljšem razpoloženju zaključen. Posebej je treba opomniti, da se je vršil nad vse mirno in dostojno in da se ni na ponoven poziv proti resoluciji vzdignila niti jedna roka. Slovenci ormoški in ormoškega okraja so lahko z nedeljskim dnevom zadovoljni.
Pred občinskimi volitvami na Teharjih.
(Dopis iz Teharj.)
Brez zamere! mora se v sedanjem času reči in že naprej prositi, če se hoče sitnostim izogniti in či-tatelje na to opozoriti, da taki ali enaki dopisi nimajo namena razžaliti, ampak volilce le opozoriti k pravočasni previdnosti — pazljivosti ter k potrebnemu takojšnjemu pripravljanju na bodoče se že bližajoče občinske volitve, kajti po toči zvoniti je prepozno. Taki opomini in opozoritve nimajo hudobnega namena in nam enjeni so le za pametne ljudi, kateri pri čitanju tudi mislijo, ne pa za zabite neumneže, katerim je vsaka beseda bob v steno in katerim ne pomaga nobena žavba za ozdravljenje nečuvene brezbrižnosti in nečimerne občutljivosti. Glejte, sovražnik se že bliža in se pripravlja na boj. V Štorah je že koncentrirana cela divizija sovražnih volilcev in sicer pod prav spretnimi poveljniki. Na griču nad Turkovim mlinom, poprej Lotenberg — sedaj pa Falotenberg imenovanem — stojijo v nekdaj Pečnakovem mecesnovem gozdu (hosti) že od 24. grudna 1909 leta mnogobrojne predstraže ene cele brigade novih celjskih navideznih slamnatih volilcev III. razreda, po številu 135, pod vodstvom začasnega poveljnika — hrvaškega renegata in drugih celjskih četovodij, kateri bodo Teharje ob-legovali od vseh strani, ker že sedaj pošiljajo ogle-duhe in špijone od vasi do vasi. Preti tedaj velika nevarnost, proti kateri ne smemo rok križem držati ter brezbrižni ostati. In kaj se je dosedaj od naše
Nekoč je sedela mati sama v sobi, ko pride v' sobo Burmin in takoj vpraša po Marji Gavrilovni. »Na vrtu je«, je odgovorila mati. »Pojdite k njej, a jaz vas počakam tu«. — Burmin je šel, a mati je ostala in pomislila: »Morda se stvar še danes reši.«
Burmin je našel Marjo Gavrilovno pri ribniku, pod vrbo, s knjigo v roki, v beli obleki. Na prva vprašanja je Marja samovoljno prekinila razgovor, pomnoživši na ta način medsebojno zadrego, od katere se je bilo možno oprostiti le z nepričakovano in odločilno,besedo. Tako se je tudi zgodilo: Burmin, čuteč težkočo svojega stanja, ji je razkril, da je iskal že dolgo prilike, odkriti ji svoje srce in, da je potreboval pozornosti. Marja Gavrilovna je zaprla knjigo in pobesila oči v znamenje soglasja.
»Jaz vas ljubim«, je rekel Burmin: »jaz vas ljubim strastno ...« (Marja Gavrilovna je zarudela in sklonila glavo še nižje.) »Jaz sem ravnal previdno, ko sem se udal prijetni navadi, videti in slišati vas vsak dan... Sedaj je že prepozno protiviti se moji usodi; spomin na vas, na vaš ljubki, neprimerljivi obraz bode sedaj v muko in veselje mojegà življenja; toda jaz sem še dolžan izpolniti težko obljubo, odkriti žalostno tajnost in postaviti med nama nepremagljivo pregrado ...« — »Jaz bi nikdar ne mogla biti vaša žena...« je prekinila Marja Gavrilovna. — »Vem«, ji je odgovoril tiho, »vem, da ste nekdaj ljubili. Dobra, mila Marja Gavrilovna! ne trudite se vzeti mi poslednjo nado: misel, da bi me osrečili, ako bi... — »Molčite, za Boga, molčite. Vi me mučite.« — »Da, jaz vem, jaz čutim ,da bi bili vi z mano, toda — jaz, jaz sem najnesrečnej-ša stvar na zemlji... Jaz se ženim!«
strani zgodilo za odvrnenje nevarnosti? Odkritosrčno povejte — prav nič. Tako pa ne sme več ostati. Pripravljati se moramo takoj za bodoče občinske volitve, pri katerih se bo šlo za biti ali ne biti. Kakor hitro .le mogoče, sklicati se mora shod zaupnih mož volilcev iz vsake vasi na kako nedeljo ali praznik — morda praznik sv. Jožeta, ker je sedaj itak slabo vreme, dela na polju — ob nedeljah in praznikih itak tudi v vinogradih ni — in se tedaj ne bo mogel nobeden povabljenih zaupnikov izgovarjati, da je bil zadržan. Na dotičnem shodu zaupnikov se bo volil lahko ožji glavni agitacijski odbor zaupnikov — načelnik taistega, zapisnikar in njegov eventualni namestnik, dalje za vsako vas poseben agitacijski pododbor, kateri bo imel že sedaj nalogo podučevati na malih shodih recimo zvečer ali ob nedeljah in praznikih popoldne — volilce dotičnih vasi in okolice o reklamacijah, posebno o tajnih volitvah, kakor so v »Nar. Listu« obrazložene itd. ter si bo zapisal vse volilce dotične vasi in okolice v poseben imenik, ki mora že pripravljen in glavnemu odboru na razpolago biti za časa reklamacij takoj.
Na prvem občnem zboru zaupnikov bi naj eden ali drugi poročal o volitvah samih — dotičnih postavnih določbah občinskega reda — posebno o tem, kdo ima pravico voliti in kdo biti voljen v občinski odbor, na kak način se tajno voli in druge važne volitvene stvari. Sploh naj bi se zaupniki na shodu posvetovali prav po domače o tem ali drugem za volitve potrebnem, stavili vprašanja, na katera se bodo dala pojasnila itd. Delo se mora pa takoj pričeti, kajti reklamacijska doba je kratka ter se na prepozne reklamacije ne jemlje nobeden ozir. Radi tega bodo morali pododbori takoj na delo, kakor hitro bodo volitveni imeniki v občinski pisarni na razpolago — izpisati si imena volilcev (volilk) svoje vasi in okolice po razredih v poseben imenik — potem pri vsakem volilcu (volilki) zapisati, ali eksi-stira, ali ima zares volilno pravico — zadržek, zakaj ne, na katero stran nämerava voliti itd. Te ppsebne imenike vsake posamezne vasi bo potem pododbor ali dotični zaupnik oddal takoj načelniku glavnega agitacijskega odbora oziroma zapisnikarju, ako bo načelnik odsoten, da na podlagi teh posebnih imenikov sestavi glavni odbor takoj reklamacije in jih pravočasno vloži v občinski pisarni proti potrdilu, katero služi kot dokaz, da se je dotična reklamacija pravočasno vložila.
Menda pa veljajo v Avstriji — pravni državi — še stare pravice in posebpo tudi tiste postave, vsled katerih morajo razni »slamnati kupci« kašo pihati — in katere pravijo, da so take navidezne pogodbe (Scheinverträge) neveljavne. Razven tega pa po-
Marja Gavrilovna je pogledala nanj z začudenjem.
»Jaz se ženim«, je nadaljeval Burmin: »jaz se ženim že četrto leto, in ne vem — kdo je moja žena in kje je, ne vem, ali se snidem kdaj z njo, ali ne.«
»Kaj govorite?« je vzkliknila Marja Gavrilovna. »Kako je čudno! Nadaljujte, jaz povem potem. ...toda nadaljujte, bodite milostni!«
»V začetku 1812 leta,« je rekel Burmin, »sem šel jaz v Vilno, kjer je stal naš polk. Prišel sem nekoč na postajo pozno zvečer, velel kar najhitreje pripraviti konja, ko je nastal naenkrat grozen metež, uslužbenci in vozniki so mi svetovali počakati. Jaz sem jih poslušal, toda neumljiv nemir me je obvladal; zdelo se mi je, kakor da bi me kdo silil. Med tem metež ni jenjal; nisem mogel več vstrpeti, ukazal sem zojiet pripraviti sani in se popeljal sred hude burje. Jamščiku se je zdelo pripravneje peljati ob reki, kjer bi si okrajšal pot za tri vrste. Bregovi so bili zamedeni. Jemščik je peljal mimo mesta, kjer se je prišlo na cesto in na ta način smo prišli nakrat na neznan kraj. Burja ni potihnila; jaz sem zagledal svetlobo in sem velel voziti tjakaj. Pripeljali smo se v vas; v vaški cerkvi je bila luč. Cerkev je bila odprta; za ogrado je stalo nekoliko sani; po preddvoru je hodilo nekoliko ljudi. — »Semkaj, semkaj!« je zavpiio nekaj glasov. Velel sem jem-ščiku ustaviti. »Povej, kje si se tako dolgo zamudil?« me je vprašal nekdo: »nevesta je v nezavesti; duhovnik ne ve ,kaj početi; mi smo sklenili peljati se nazaj, ako kmalu ne prideš. Pridi že hitro!« Molče sem skočil s sani ter šel v cerkev, slabo raz-sveljeno od dveh ali treh sveč. Deklica je sedela na klopici, v temnem delu cerkve; družica ji je otirala solze. »Hvala Bogu«, je rekla ta, »slednjič ste k
stava z dne 23. avgusta 1883 leta št. 83. drž: zak. veleva posebno v §§ 4, 13 in 19, da se mora zemlje-merec — geometer ali višji geometer — naj se piše Peter ali Pavel — ali Bicek — ob obhodu občin prepričati, ako zares novi posestniki kupljene (!) parcele posedujejo, pri katerem doznavanju razmer glede večkrat navedenih 135 parcelic bodo vsi pošteni ljudje povedali, da novi posestniki niti kupljenih parcelic ne poznajo, da jih še niti videli niso, da so kupili mačko kar v žaklju, da je posedovanje takih parcelic sploh nemogoče, da bi se taiste brez servitutnih pravic sploh vživati ne dale, da ogromna večina — razven 3 do 4 teh navideznih lastnikov parcelic po 12 krone — nobenega druzega posestva nima; da nobeden teh slamnatih veleposestnikov niti v teharski občini ne stanuje, da tedaj tega sveta sploh ne potrebuje, in da je tedaj 12 kron le navidezna kupnina, katera se nikdar plačala ni in tudi ne bo. da vseh dne 24. grudna 1909 1. (tedaj eden in isti dan) napravljenih 135 kupnih pogodb nima druzega namena, kakor na nepošten — goljufiv način pridobiti 135 volilcev III. razreda — ter s tem oškodovati krivično resnične posestnike, da bi ne mogli spraviti v občinski odbor mož svojega zaupanja. S tem dejanjem so Celjani (Nemci in nemškutarji) iz-podkopali poštenost prebivalstva, lepe šege v javnem in zasebnem življenju ter hočejo dokazati, da je goljufija dovoljena. Tako goljufivo napravljanje volilcev v namen kračenja in pačenja volilnih pravic gotovo ni pošteno — to niso »boni mores«.
Razvidnostni zemljemerec (Evidenzhaltungs-geometer) ne sme varovati kakih neresničnih — nepoštenih pravnih opravkov, kakor so zgoraj označene navidezne kupne pogodbe — on le naj pri prihodnjem občinskem obhodu teharske katastralne občine prinese s seboj novo katastralno mapo tika-jočo se v govoru stoječih 135 parcelic — ter naj zahteva, da prinesejo lastniki teh parcelic izvirne kupne pogodbe s seboj in mu na licu mesta naj pokaže vsak dozdevni lastnik svoj (?) svet in takoj se bo prepričal, da so vse naše trditve že z ozirom na osebne lastnosti na videz ustvarjenih »novih posestnikov« resnične, kar mora kot uradna oseba takoj naznaniti pristojni oblasti. Ce pa je katastralni urad že izvršil delitev večkrat navedenih 135 parcel, kar pa ne veruje živ krst, ker se dosedaj kaj ta-cega nikoli ni zgodilo — posebno, da bi se kakemu kupcu malega kosa zemljišča pred pretekom enega leta predpisal davek, kateri bo v predležečih 135 slučajih znašal komaj V" vin. in bi se tem 135 vo-lilcem, ki so kupili navedene parcelice. na podlagi katastra pripoznala že sedaj volilna pravica, onda bo treba napeti vse strune, da se uvedejo vse potrebne preiskave od strani c. kr. kompetentnih oblasti, posebno tudi od strani c. kr. finančne direkcije v Gradcu in da se na vseh navedenih 135 goljufivih kupcih pogodb opozori tudi c. kr. vlada na Dunaju. C. kr. vlada mora energično poseči v celjski Av-i gijev hlev in ga temeljito očistiti, kajti inače bodo nastale take grdobije — kakor od strani Celjanov v Vitanju, Vojniku, Šoštanju in sedaj na Teharjih in v celjski okolici —* tudi v drugih občinah in se bodo postave ravno tako teptale in v nič devale od naših sovražnikov, tako da mora nastati prej ali slej vsled takih neznosnih pravnih odnošajev punt ali anarhija. Krivi tega nismo mi in opozorili smo vlado na vse to pravočasno — več pa dosedaj storiti nikakor nismo mogli.
Ce pa c. kr. vlada vzlic vsem pojasnenjem ne bo takoj posegla vmes — preostalo nam ne bo nič drugega, kakor samopomoč, katere se moramo po-služiti, da preprečimo nakane naših sovražnikov.
Teharčani, ali boste pustili, da vam bodo ko-mandirali celjski protestantje, ki niso zatajili samo svoje narodnosti, ampak tudi vašo vero?!
Delajmo vstrajno, obiščimo in navdušujmo vsakega našega volilica, da nas sovražniki ne prehitijo in da nas ne bodo premagali. Še je čas, ni še zamujeno — toda brez takojšnjega napornega dela bo huda predla in bo komaj šlo. Letos bo tak boj, kakor
sreči prišli. Toliko da. niste gospodično umorili«. Stari svečenik je prišel k meni z vprašanjem: »Za-poveste začeti?« — »Začnite, začnite, batjuška!« sem odgovoril raztreseno. Deklico so vzdignili. Ni se mi zdela slaba... Neumljiva, neodpustljiva lahkomiselnost ... jaz sem stal poleg nje pred cerkvenim oltarjem: svečenik je bil prestrašen; troje moških in sobarica so držali nevesto in se brigali samo za njo. Naju so poročili. »Poljubita se!« so nama rekli. Deva je obrnila k meni svoje bledo lice. Jaz sem jo hotel poljubiti... Ona je vzkriknila: »Oh! ni pravi! ni pravi!« in padla brez zavesti na tla. Priče so me gledale z izbuljenimi očmi. Povrnil sem se .prišel iz cerkve brez vsake ovire, vrgel se V sani in zakričal: »Grem!« t?
»Bože moj!« je zakričala Marija Gavrilovna; »in vi ne veste, kaj se je zgodilo z vašo ubogo ženo?«
»Ne vem«, je odgovoril Burmin: »ne vem, kako se zove vas, kjer sem se poročil; ne spominjam se, s katere postaje sem se odpeljal. Takrat sem polagal tako malo važnosti na ta dogodek, da sem zaspal, ko sem se odpeljal iz cerkve in se prebudil šele na tretji postaji drugi dan zjutraj. Sluga, ki je bil takrat z menoj, je umrl v vojski, in tako nimam več upanja najti tisto, nad katero sem se tako zelo veselil in katero zdaj tako iščem.«
»Bože moj, Bože moj!« je rekla Marja Gavrilovna in zgrabila njegovo roko. »Torej ste bili vi tisti! In vi me ne poznate?«
Burmin je pobledel... in se vrgel k njenim nogam ----
še nikoli. Pomisliti je treba, da so nasprotniki napravili zadnji čas — razven tistih čudnih 22 volilcev v ženskih krilih iz Štor zopet 135 »novih volilcev« iz Celja — na skrajno predrzen način. Celjske sleparje hočejo kar čez noč spraviti v občinski odbor na Teharjih. Zakaj se Celjani tako trudijo in zanimajo za Teharje, pojasnili bodemo morda že prihodnjič, ker se je naš spis že preveč raztegnil. Kaj bo pa zdaj s plačevanjem davkóv teh 135 najvišje obdačenih »novih veleposestnikov«?
To ne dela Celjanom veliko preglavice. Ustanovili bodo takoj — potrebno banko, menjalnico vinarjev — naročili bodo c. kr. vladi, da mora začeti takoj s kovanjem denarja po Vioo vinarjev, ker davkarija nima toliko drobiža, da bi mogla 135 »novim veleposestnikom« ob priliki plačevanja davkov letno po vin. tedaj poluletno V«o ali V« letno Vaoo vinarja, če plača dotični davkoplačevalec le en vinar — nazaj dati 74/ioo vinarja itd. kajti eden vinar zadostuje za 75 letno davčno dobo in kdo bo pri sedanjih slabih časih davek, če tudi na leto ne znaša več kakor V75 vinarja, kar za 75 let naprej plačeval? Sapienti sat!
Celjani hočejo po vsej sili dokazati, da je sedaj po postavi goljufija dovoljena in ne več kaznjiva, da se postave lahko tolmačijo na goljufiv način — ter ad absurdum spravljajo. Večje nemoralno-s t i, grše k o r u p c i j e si misiiti ne moremo, kakor-šna se nam kaže iz večkrat navedenih 135 navideznih kupnih pogodb nesramnih 135 celjskih kupcev.
Slovenci, opustimo v tem trenutku vsako osebnost, vsako sovraštvo do naših sovolilcev ter se združimo v mogočno nepremaglivo falango proti našim vragom — proti nemškutarjem — in sovražnikom vseh Slovencev. Stati moramo vsi v bratski ljubezni kakor zid in skala in črna zemlja naj po-grezne tega, kdor odpada. Upajmo pa, da ne bo od nas nikdo odpadel, da se nobeden od naše armade ne bo odtegnil, da ne bo med nami »Efijalta« — izdajalca lepe naše slovenske domovine, kateri bi ne bil vreden, da ga je rodila slovenska mati, da ga je dojila na svojih slovenskih prsih in da ga nosi sedaj še naša slovenska zemlja!
Tudi strahopetnežev in omahljivcev nas varuj Bog! Pogumno odda slovenski volilec svoj volitve-ni listek (zavitek z imeni bodočih odbornikov in na*-mestnikpv) v volitverio posodo in nihče ne ve, s katero stranko ali pa katere može je sploh volil, ker so volitve tajne.
Odbijmo, rojaki, vsak napad sovražnikov na našo slavno Teharsko trdnjavo — zapodimo sovražnike v beg čez Voglajno v Celje in Štore — hurä!
Na naši krasni rodni zemlji hočemo mi sami gospodariti — ne bodo nam pa tujci — nemškutarji, celjski pretepači in protestanti, dokler še po naših žilah teče nepopačena pristna slovenska kri.
Nekaj odlomkov iz nove postave o občinskih volitvah.
Že večkrat smo se namenili napisati nekolike o spremembah v občinskem volilnem redu za Štajersko. Z ozirom na občinske volitve, ki se še vedno v mnogih občinah vršijo, to končno storimo. Podati hočemo nekatere najvažnejše odlomke, ki bodo slovenskim volilcem vedno prav prišli.
Ker večina občinskih volilcev postav ne bere, kar je zelo obžalovati, hočemo s kratkimi besedami obrazložiti pomen in pojem tajnih volitev ter njih „skrivnosti", želeč, da si vsakdo, posebno pa vsak volilec vse dobro zapomni in da si naroči vsaj današnjo številko „Narodnega Lista", in da jo posodi sosedom, tako da bo šla iz rok v roke in da jo bo bral lahko vsaj vsak volilec.
Kaj so prayzapray tajne volitve?
Dozdajne občinske volitve so bile javne — to se pravi vsak volilec, bodisi L, II. ali III. razreda, je moral volitveni komisiji dotične može, kateri bi naj sestavljali bodoči občinski odbor za tri leta, javno — glasno imenovati in sicer 6 odbornikov in 3 namestnike, katere sta sproti zapisovala dva zapisnikarja, tako da je vsakdo lahko vedel takoj ali pa zvedel pozneje, katere odbornike oziroma namestnike je volil ta ali oni volilec, ter s katero stranko je potegnil, ali s katero slovensko, narodno stranko ali pa z nemšku-tarsko stranko!
Odzdaj naprej pa nobeden volilec — nobeden živ človek, tudi nobeden ud volitvene komisije ne bo vedel, katere može je zapisal ta ali oni volilec kot odbornike ali namestnike za bodoči občinski odbor na svoj listek. — To je cela skrivnost tajnih občinskih volitev.
Vzamimo sedaj en vzgled, n. pr. Teharje. — , Tam se bodo v kratkem vršile občinske volitve in sicer prvikrat tajne. Kadar bodo ugovori ali reklamacije, katerih bo, kakor o tem govorimo na drugem mestu, že zaradi novih takozvanih „slamnatih švindel volilcev" III. razreda — 135 nem-škutarjev iz Celja, kar deževalo, pravomočno rešene in volilni imeniki vgotovljeni. se bodo vršile volitve na sledeči način:
Nekaj časa pred volitvijo se bo dostavila, kakor dosedaj, vsakemu volilcu izkaznica ali legitimacija, na kateri bo tiskano, oziroma zapisano ime dotičnega volilca (volilke) — označen dan in ui"a volitve v občinski hiši št. 15 v Teharjih itd. Obenem z legitimacijo pa dobi vsak volilec tudi volilni listek ali glasovnico, na katerem listku mora biti občinski pečat.
S tema listoma se poda na volitveni dan volilec (ali pooblaščenec volilke oziroma v drugi občini bivajočega volilca ali volilke, kateri pa mora vzeti s seboj razven izkaznice ali legitimacije pravilno spisano — od volilca samega ali od volilke in dveh, prič podpisano vo-litveno pooblastilo), v občinsko pisarno oziroma volitveno sobo pravočasno — to je med urami, navedenimi v legitimaciji sami, toda pred pretekom zadnje ure — se zglasi tam brez čakanja volitveni komisiji, pokaže legitimacijo — ii če voli tudi kot pooblaščenec — razven Obeh legitimacij tudi volitveno pooblastilo — odda nato v koš ali kako drugo pripravljeno posodo skupaj zviti volilni listek (ali listka), na katerem (katerih) so zapisana imena mož, katere želi kot odbornike oziroma njih namestnike v bodoči občinski odbor. Na to zahteva od komisije legitimacijo ali izkaznico in tudi ono, s katero je volil kot pooblaščenec, nazaj, jo previdno shrani za mogočo ožjo volitev; te bodo sedaj pri tajnih volitvah na dnevnem redu, ker bo vsak volilec lahko volil sam po svojem lastnem prepričanju, po lastni volji in želji, ne pa, kakor dosedaj, na povelje — proti lastnemu prepričanju in s krvavečim srcem
—	svoje nasprotnike, ako se ni hotel zameriti gotovim ljudem — tovarniškim ravnateljem, delodajalcem, odjemnikom itd. — Vsled tajnih volitev odpade vsaka taka ali enaka bojazen — volih c je prost, čisto prost in voli, kakor mu je ljubo in drago, ker živ krst ne bo izvedel, katere može je volil.
Volitvena komisija (niti nobeden član komisije!) namreč nima pravice pregledati volilnih listov, na katerih so zapisana ali tiskana imena kandidatov poprej, dokler niso potekle volitvene ure in se ni oddal zadnji volilni listek. Ker pa ni nobeden volilec zavezan, zapisati imena kandidatov lastnoročno in očitno v volilni listek, česar gotovo iz previdnosti tudi storil ne bo!) in ne sme od volilca nihče zahtevati, da bi ma pokazal, koga je napisal, ne bo mogla volilna komisija iz pisave spoznati, kdo je oddal ta ali osi listek in koga je ta ali oni volil, posebno tndi ne, če uo ta ali oni listek tiskan oziroma deloma tiskan deloma pa pisan z nepoznano pisavo. Vo-liluega listka ni treba podpisati volilcu, česar tudi nobeden volilec storil ne bo. Agitatorji tudi nimajo pravice pregledovati volilnih listkov volilcev, in se vsak lahko brani, pokazati agitatorjem volilni listek, ali mu pa pokaže napačnega. Zgodilo se je n. pr. zadnjič pri občinskih volitvah v Žalcu, pri katerih so sijajno zmagali napredni Slovenci vzlic misijonu, da je napredni volilec pokazal klerikalnemu agitatorju iz levega žepa volilni listek, na katerem je imel zapisane klerikalne kandidate, pred volilno komisijo pa je potegnil volilni listek iz desnega žepa. -na katerem so bili zapisani napredni kandidati, in ga je oddal v volilno posodo'. Tako je pokazal premeteni volilec klerikalnim agitatorjem figo pod nos in še sedaj verjamejo klerikalci, da je dotičnik volil klerikalno in ne napredno. Pri tajnih volitvah volilcem ni treba dolgo čakati, ker se imena kandidatov prav nič ne zapisujejo in vsak volilec lahko takoj odide, kadar odda svoj tajni
—	lahko večkrat skupaj zviti — volilni listek k drugim v koš. Svetujemo pa vsakemu volilcu, naj odda pregrnen (skupaj zvit) volilni listek z imeni kandidatov na notranji, nobenemu vidni strani; če se boji kake zamere, naj si ga da podpisati od tuje roke, ker na ta način nobena duša nè bo vedela, katere kandidate je volil. Dolgo pa bo trajal seveda škrutinij, to je pregledovanje vseh volilnih listkov *— štetje glasov, koliko jih je ta ali oni kandidat dobil, kateri so izvoljeni itd. T» pa je stvar komisije!
Upamo, da bo vsled teh tako ugodnih določb o tajnosti volitev v bodoče v marsikaterih občinah več značajnih in manj izdajalskih volilcev. Osobito upamo to na Teharjih, kjer so pri do-zdajnih volitvah mnogi iz strahu, mnogi iz do-bičkarije — vsi ti pa iz pomanjkljive narodoe zavednosti volili z nemškutarsko stranko štorskik in celjskih lutrovcev.
Prihodnjič pa še nekoliko o postopanju s pooblastili.
Iz političnega sVeta.
u Zasedanje državnega zbora bo pred Vel. Nočjo trajalo kake tri tedne.
u Med Slovani in vlado so se vršila minol« dni pogajanja zaradi pravične razdelitve roini-sterskih stolcev in zaradi delazmožnosti drž. zbora. Pogajanja so se končno razbila, ker je vlada izjavila, da se v ministerstvu sedaj nič ne bo spreminjalo. To se pravi z drugimi besedami: Vladal« so be še vnaprej proti Slovanom. Da bi pri tem imela bolj proste roke in da bi se nemške stranke lahko združile proti Slovanom, je vlada pustil« pasti nemškega ministra dr. Schreinerja, ki ga nemški klerikalci niso marali.
u Dunajski župan dr. Lueger, vodja avstrijskih klerikalcev, je sedaj tako nevarno obolel, da se pričakuje njegove smrti.
u Grški kralj Juri namerava baje zaradi homatij, ki so nastale v deželi, odstopiti.
u Za Bosno in Hercegovino se je v nedelj« 20. tm. razglasila ustava. Novi deželni zbor bo štel 72 poslancev, ki se volijo, in 20 virilistov.
Volilna pravica je splošna in direkna. Volilci so razdeljeni v tri kurije (veleposestvo 18, mesta 20 in kmečke občine 34). Mandati se na pripadnike treh različnih ver v deželi (mohamedanci, srbsko-pravoslavni in katoličani!) razdelijo po številu pripadnikov teh ver. Volitve se bodo vršile menda v kakih 3 mescih.
BcležK«.
u Nastop Slovencev proti nemškim krivicam v Gradcu in za obstrukcijo slov. poslancev v deželnem zboru je spodnještajerske nemškutarje silno razbaril. Zato so skusili dobiti par kalinov, ki jim vse slepo verjamejo, da bi se izrekli proti slovenskim poslancem, in so sklicali v Ptuj in Ormož „kmetska" shoda. V Ptuju so imeli na shodu večinoma ptujske šnopsarje, v Ormožu pa sta dve tretjini zborovalcev glasovali za obštruk-cijo. Štajercijanci so v naši javnosti doigrali.
v Poučni tečaj za župane in obč. tajnike pri-rede klerikalci v Mariboru. Kakšni nameni jih vodijo pri tem, si lahko vsakdo sam prilično izračuni.
v Brez pripombe! V seji trgovsko - obrtne zbornice za kranjsko dne 18. tm. je predlagal zbornični svetnik Ivan Hribar, naj se v deželno pri-dobinsko komisijo kot zastopnik zbornice z vzklikom izvoli Ivan Knez. Proti volitvi z vzklikom se je izrekel Nemec Pammer, na kar se je volilo z listki. Navzočih je bilo poleg Nemcev in klerikalcev vseh 12 naprednih svetnikov. Oddanih glasovnic je bilo 20, za Ivana Kneza je bilo oddanih 12 glasov (vsi slov. naprednjaki), 8 glasov pa je dobil vsenemški odvetnik, Südmarkovec in protestant dr. Ambroschitz. Za n j ega j e gla so v alo t »d i 5 slovenskih klerikalcev. Brez komentarja!
v Štajerski deželni zbor. Iz vladnih krogov se sliši, da bi se štajerski deželni zbor po Veliki noči zopet sklical in sicer objednem s češkim. — Ako ostanejo nemškonacijonalci Nemci še nadalje tako trmasti kakor oznanjajo po shodih, bo malo mspeha.
v Klerikalno pretiravanje. ,Straža vpije, da je na Sp. Štajerskem že vsaka vas v klerikalnih rokah. Slovenija je naša! — Tako hudo ni, prijatelji klerikalci — in nikoli ne bode.
u Železnica Radgona—Mursko Središče. Kinulo nedeljo se je vršilo v Radgoni posvetovanje madžarskih in štajerskih interesentov za železnico Radgona—Mursko Središče (M. Szombat.) — Določilo se je, da bode ogrska drž. železnica «pravljala tudi štajerski košček nove železnične aveze z Ogersko. Posrečilo se je tudi doseči ■godne zveze z Južno železnico. Nova proga se bode začela v kratkem času graditi.
d Ključavničarska obrt v večjem trgu na Sp. Štajerskem, ki je že nad 40 let v slov. rokah, se da v najem ali pa proda. Pojasnila daje Slov. obrtno društvo v Celju.
d Letošnji glavni nabori so določeni na Sp. Štajerskem na sledeče dneve: Celje okolica 29., 30. in 31. marca; Celje mesto 18. aprila. Laški trg 2., 5. in 6. aprila; Sevnica 7. in 8. aprila; Brežice 9., 11. in 12. aprila; Kozje 14., 15. in 16 aprila; Vransko 19. in 20. aprila; Mozirje 21. in 22. aprila; Šoštanj 23. in 25, aprila; Slovenjgradec 26. in 27. aprila; Marnberk 28., 29. in 30. aprila; Šmarje 18. in 21. marca; Rogatec 22. in 23. marca; Ptuj okolica 11., 12., 14., 15. in 16. marca; Ptuj mesto 17. marca; Konjice 5., 7. in 8. marca; Ormož 9. in 10. marca; Ljutomer 1. in 2. marca; Gornja Radgona 3. in 4. marca; Sv. Lenart 18. in 19. aprila; Slov. Bistrica 13. 14. in 15. aprila; Maribor mesto 11. in 12. aprila: Gradec mesto od 14. do 30. aprila.
v Novih tobakarn se ne bode smelo vsled odredbe finančnega ministerstva ustanavljati do konca 1. 1911. S tem se je ugodilo želji tobaka-narjev, ki se pritožujejo, da se jim krati z usta navijanjem novih in novih tobakarn že itak pičel zaslužek.
d Predrznost naših sodnih oblasti. Poroča se nam, da so dobile štajerske sodnije tajni ukaz dostavljati one sodne spise, kateri se dostavljajo potom občinskih uradov, strankam samim, ako bi občine ne sprejele nemških tozadevnih sodnih dopisov. Stranke dobivajo sedaj nemške sodne dopise, za katere morajo še povrh tega plačevati poštnino. Opozarjamo na to okolščino merodajne činitelje.
d Sneg je po dolinah in nižje ležečih hribih na Sp. Štajerskem popolnoma izginil. Ljudje se pripravljajo na dela po vinogradih. Drugače je po južnem Francoskem : tam imajo meter visok sneg in je takšen mraz, da silijo volkovi in divji merjasci iz gozdov v vasi.
d Za narodni sklad je nabral g. A. Gnus, nadučitelj v Dolu pri Hrastniku 8 K. — Iskrena hvala in živeli posnemovalci !
i_nji.rinr <-■' ti-ij-iVi -r--»~V ■ --■-,»....... ■■" '■* ......*
Kmetje! — Naročajte, priporočajte in razširjajte „Narodni List"! — Vsak naročnik naj pridobi vsaj enega novega naročnika ! — Bodite povsod širitelji njegovega poštenega prizadevanja!
((tisti «Kraj.
c Iz Št. Petra v Sav. dol. Dne 13. svečana je v imenu kmeèké zveze posi. Trglav sklical pri nas shod glede deželnozborske obstrukcije. Predsednik shoda je bil petrovški župan Koren. Trglav je začel razlagati koliko poslancev šteje štajerska zbornica. Izmed vseh 87 poslancev je 13 Slovencev z dr. Kukovcem vred. Slikal je, kako Nemci Slovence sovražijo, samo nemška društva podpirajo, če je treba dati kaj za Slovence, pa jih zmerjajo. Ko se je on z nekim nemškim poslancem pogovarjal, je nekdo vprašal: „Kdo je ta ?" Nemški posi, pove, da je to poslanec iz Sa-vinske doline, na kar so ga takoj začeli zmerjati s „kembal." — Pojasnjuje, da je to neki rod iz Afrike.
Nato pripoveduje slučaj Bratuša, kako so nemški časopisi psovali Slovence, pozneje pa niso preklicali lažnivih obrekovanj. Smatrajo nas, kot da bi prišli s himalajskih otokov. Žaljenja slovenskih poslancev ni bilo konca; Nemci so rekli, da nič ne dajo. Slednjič še je Wastian brez razprave vtihotapil svoj predlog o šostvu. Predlog se je glasil tako, da bi ne imeli kmetje pri šoli nič govoriti. Ker smo se pa bali za upliv pri šolstvu (aha!), smo vsled tega začeli mirno obstrukcijo. Najprej je začel poslanec Novak, zatem drugi po več ur. Nato vpraša baron Riter Ke-lersberg mene, kaj hočemo. Odgovorim, da to, kar Nemci. Nato je baron podal izjavo, da se bodo v odsekih pogovorili, da bi se pobotali; pri teh posvetovanjih pa Nemci nič niso odjenjali, pač pa so se čudili da se nas 12 „možakov" tako postavi, ker dozdaj niso bili vajeni kaj takega od slovenskih poslancev, ker nekdanji so pač kar za vsako žal besedo bežali iz zbora, a sedaj je drugače, in so sprevideli Nemci, da jih bodo ti možaki res ugnali, posebno ko jim je dični gosp. dr. Korošec povedal, da še imajo gradiva za 36 ur. Tega so se Nemci zbali in po 1. svečanu je bil zbor zaključen.
Razlagal je nadalje, kako se predlog stavi in kako jim je bilo mogoče s toliki mi predlogi priti na vrsto. Benkovičev predlog za podporo Tehar-čanov ni bil sprejet, njemu se je pa posrečilo, prodreti z dotičnim predlogom z 2 glasi večine
V	zadevi delitve okoliške občine celjske je zraven svojih zaslug (!) močno pohvalil g. dr. Kukovca. Pri predlogu o prekoračenju proračuna bolnišnice v Stiftingtalu smo se čudili, da so brez pravih načrtov zidali, in ko je že vse bilo dodelano, so še le za razsvetljavo zidovje trapali. Da bi se taki raznovrstni dolgovi pokrili, smo torej z mirno vestjo (no torej!!) glasovali za davek na pivo, kteri davek lahko plačajo bogati pivovarji, ki na miljonih sede. Jaz, pravi Terglav, sem si vve podatke oskrbel in sem 4 ure študiral, (sa-perment!) če bo to kaj škodilo savinskim hme ljarjem, in sem prišel slednjič do zaključka, da davek na pivo Savinčanom nič ne škoduje, ker štajerskega hmelja gre 95% iz dežele, samo 5% ga ostane v deželi, to pa nima pomena za nas in sem z mirno vesjo glasoval za zvišanje dokla de. (Medklic „Oho!")
Mi kmečke zveze poslanci imamo v Gradcu naročen „Dnevnik" (o vi grešniki!) in kako smo se čudili, ko beremo, kake demonstracije prireja dr. Kukovec po Savinski dolini, da smo mi izdali koristi hmeljarjev. Obrnem se na nekaj svojih prijateljev, kteri mi odgovore: „Drugi itak nič ne rečejo, samo tisti, kteri so bili prej zoper Tebe!"
V	zadevi regulacije Ložnice pa nam je g. posi, posebne zanimivosti odkril.
Na Dunaju se je osnoval melijoracijski zaklad. Povsod, kjer hočejo kake reke ali potoke regulirati, da zaklad 70% zraven. Da bi se potok Ložnica reguliral, bi bilo po Trglavovem mnenju zelo potrebno. Kakor hitro se nad Polzelo žaba.. so že najboljši travniki pod vodo, in voda krmo poblati. On je že v deželnem zboru storil po; trebne korake, se mu je pa reklo, da bi že potok regulirali, pa kmeti ne puste; ko so hoteli regulacijo začeti, so .bili nekteri tako hudi, da so jih
hoteli kar pobiti. Zato potok Ložnica, kteri teče kot kača, ni reguliran. Ker pa vidi na shodu zastopnike iz cele savinske doline, poživlja od Polzele do Celja vse poslušalce, naj povejo doma, da ni treba nič dragega napraviti, kakor da vse občine ob Ložnici na Trglava spomenico pošljejo (saj vsak ve, kje je on doma!) pa bode on izpo-sloval, da bo potok Ložnica reguliran Glede živinoreje je storil že tudi vse potrebne korake, in so mu v Gradcu rekli, kako bi radi kaj dali na Spodnje Štajersko za napravo vzornih hlevov, a še noben za tako podporo na Spod. Štajerskem ni prosil. (Strašno, pravimo mi!)
Na to prebere gosp. Jaučič resolucijo, ktera odobrava obstrukcijo, in še predlaga zaupnico Terglavu, ktero seve sijajno dobi, na kar dostavi: Ko bodo gospodje v Gradcu zvedeli, kaj so zbo-rovalci v Št. Petru sklenili, bodo v Gradcu žalostni, mi pa veseli. Trglav se zahvali, in pravi, da samo Bog mu pomaga, da tako vestno izpolnjuje svoje dolžnosti kot poslanec.
Na to se oglasi še k besedi kmet Jošt iz Gotovelj. Poslanec mu odgovori, da sedaj ne more priti k besedi, ker je shod zaključil. Jošt ga opomni, da se shod samo površno vrši, ker ne puste poslušalcev k besedi, kteri bi tudi radi kako vprašanje stavili. Trglav pravi, da se je prepozno k besedi oglasil, ker je že predsednik shod zaključil. Jošt mu reče: Če ga ima pravico zaključiti, ga ima pravico še enkrat otvoriti. Ker so tudi drugi zahtevali, se da konečno beseda tudi Joštu.
Vpraša Trglava: če so videli v dež. zboruT kako Slovence zatirajo in psujejo, zakaj niso takoj začeli obstruirati, ko se je šlo za pokritje večmiljonskega dolga, in so raje strastno glasovali za davek na pivo; zakaj se takoj niso postavili in rekli: kdor je brezmiselno dolg deželi napravljal, naj gleda, da ga plača; namesto tega so pa pridno pomagali nemški deželnozborski večini iz zagate na škodo savinskih hmeljarjev, in so začeli obštruirati šele, kakor je g. poslanec povedal, po Wastianovem predlogu, ki so ga pa presojali, kakor je tudi poslanec povedal, bolj s svojega strankarskega, ko z narodnega stališča.
Terglav se izgovarja, da bi drugače bili doklade na zemljiščni in hišnorazredni davek povišali.
Jošt pravi: Deželni odbornik Link Vam je pojasnil, da tudi povišanje doklad na pivo he bo zadostovalo, ker se je že preteklo leto samo vsled zvišanja doklade za 1 krono na hI. znižal konzum piva na Štajerskem za 100.000 hI. kar je vzelo deželi 200.000 K; treba je računati, da bo pri zopetnem povišanju zopet za toliko padel konzum piva, in doklad za pokritev dolga bo vsejedno treba še 6% za direktne davke.
Ker se poslanec ni mogel drugače iz teh vprašanj izmotati, pravi, saj to še ni postava, to je še le okvirni zakon, in če tega Jošt ne razume, se ne morem ž njim o tem sploh pogovarjati. Jošt mu pravi, fiaj on to razloži, kaj je okvirni zakon, zato je poslanec, da nam stvar pojasni.— Trglav pravi: če me pa pozivlje, naj razložim, kaj je okvirni zakon, moram pač že povedati. Ker pa ni vedel, kako bi razložil, vpraša zve-zarje: „Kdo je za mene?" in najhuje vpije mla-deniška zveza, da ga rešijo iz zagate: „Živijo poslanec!" Koren pa hitro pravi: shod je zaključen. Jošt še Terglava opomni, da on našo hme-ljerejo ravno tako „vestno" zastopa, kakor pred nekaj leti dr. Korošec, ko se je prišel hvalit, da je izposloval provenijenčno postavo.
c Iz Griž. Po dolgih zimskih večerih človek vse mogoče razmišlja. Tudi jaz sem marsikaj premišljeval. G. urednik, ne zamerite, da govorim o dogodkih, ki so že davno za nami. Vendar me sili, da nekaj o tem spregovorim, namreč o naših klerikalcih, ali kakor jim mi pravimo ,ajmohtarji'. Ko je šlo pred tremi leti za volitev državnega poslanca, so se ajmohtarji na vso moč zagnali za Povaleja. In tako se spominjam, da je bila na Sv. Marka dan procesija iz Griž na Lurd; ko smo opravili molitve za vsakdajni kruh, se nam je reklo, naj gremo k Štefanu Guzeju, da se bomo pogovorili zaradi volitev. Prišel je gosp. Ro-blek. Navzoča sta bila tuči župnik in kaplan Lorbek. Župnik je začel Robleka nagovarjati, naj pristopi h kmečki zvezi, in mu je očital, zakaj se druži z narodno stranko. Gosp. Roblek mu je rekel, da so njega postavili kmetje, a župnik je še dalje tiščal v njega, češ če pristopi h kmečki zvezi, bojo šli telegrami na vse strani in bojo vsi zanj. A Roblek je rekel: tega ne storim, ne
udara se niti za las. Ko sta župnik in kaplan videla, da je vse zastonj, sta odšla. Potem smo se kmetje med seboj pogovarjali. F. P. je rekel: men' je tak on d ... za povaleja, men' je le za župnika. Nato mu reče G.: jel' zato ko ti vole redijo ? Če namreč župnik vole potrebuje, mu jih F. P. kupi, in pri tem profite dela, in ravno tako zopet, ko so za prodati, jih on mesarju proda). Drugi, Š., je rekel na vprašanje, zakaj tako na Povaleja drži: ja veš, jaz poznam bolj Robleka ko ti, fajn človek in dobra duša je, da mu iz-lehka ne najdeš glihe; celih 15 let sva skupaj jagala. Pa ko bi bil Roblek najboljši, kar jih je na svet', tak jes ga ne volim. Men' je le za stranko!"4 Še več takih oslarij bi lahko naštel in dokazal, da ajmohtarji niso nič boljšega mišljenja ko neumna žival. Ko bi jim postavili najslabšega cigana, pa bi ga volili. Saj je eden od njih rekel: če bi nam postavili hudiča, pa ga tudi volimo, ker oni že vejo, če bi „bio te prav"! — Amen.
v Pozor ! Volilni imeniki za občinske volitve na Teharjih, katere se bodo vsak čas razpisale so večinoma že dogotovljeni. Volilci bodite previdni in pazite vsak dopoldan in vsak popoldan, kedaj se bo pribil oklic občinskih volitev na črno tablo v občinski hiši — bodisi v pisarni — v veži — ali zunaj!
c Iz Št. Jurja ob j. ž. — Zopet „lep" donesek k kroniki našega gosp. župnika. Nedavno temu je izgnal naš g. župnik iz službe hlapca, kateri je bil bolan; dobil je namreč v službi (pri g. župniku) — kilo. Ta pa sedaj trdi, da je hlapca popolno zdravega odpustil. Hlapec išče pri sodniji pravice, ker g. župnik mu ni hotel plačati ne zdravil, ne stroškov za operacijo. In sedaj se župnik toži z ubogim, bolnim delavcem, mesto da bi mu dal vsaj drobtinico od svoje bogato obložene mize. O, ti Samaritani...
d Bralno društvo na Bregu je v svrho razširjenja knjižnice 22. t. m. nabralo pri celjskih Slovencih z nabiralno polo 29 kron. Društvo izreka vsem darovalcem tem potom iskreno zahvalo. Enaka hvala gre tudi vrli gospodični Štefki Mor-novi, katera je z vnemo prevzela težavni posel nabiranja.
d Iz Dramelj. Veselica, katero je priredila tukajšna podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda, je uspela nad vse sijajno. Vsi gostilniški prostori so bili prenapoljeni; pogrešali smo pač naše sosede Šentjurčane. Gospod Miloš Jarnovič je v lepih in jedernatih besedah razložil namen družbe in njenega delovanja. Pridno so segali potem gostje po srečkah in se je nabralo 100 kron in 18 vin., od katerega zneska se je čisti dobiček poslal družbi v Ljubljano. Izrekamo vsem domačinom, kakor tudi našim milim rojakom, kateri bivajo v tujini, za prispevke tem potom prisrčno hvalo. Naš župnik Ogrizek je pa čutil potrebo na prižnici hujskati proti družbi in proti udeležbi na veselici. Rekel je, da naj stariši ne puste svoje mladine pristopati k sprideni piril-Meto-dovi družbi, ker da je še dosti takih, ki se ne dajo zvabiti na njih veselice. Mi Drameljčani pa pravimo, da so take baže ljudje naši narodni nasprotniki in naj se jim zgodi tako, kakor pravi naša pesem: „Črna zemlja naj pogrezne tega kdor odpade." Isti res ni vreden, da ga zemlja nosi, da ga solnce obsije. Pa prišel bode tudi za te ljudi enkrat plačilni dan! — Podružnica priredi drugo nedeljo po Veliki noči zopet veselico in prosimo že danes naše sosede, da se našemu vabilu takrat gotovo odzovejo. Cirilov.
v Sv. Štefan pri Šmarju. V nedeljo 27. tm. se vrši pri g. Jakobu Planinšeku javni gospodar-sko-poučni shod in sicer ob pol eni uri popoldne. Govoril bo g. Jos. Drofenig iz Št. Jurja o mlekarstvu ter drugi govornik o vinogradništvu. K shodu so vabljeni vsi štefanski gospodarji in gospodinje, posebej vinorejci.
a Čebelarska podružnica za Št. Jurij ob Juž. žel. in okolico ima v nedeljo, dne 27. febr. ob 3. uri popoldne svoj občni zbor pri Rudolfu Dobo-višeku s sledečim sporedom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Vplačevanje udnine. 5. Volitev novega odbora. 6. Predavanje g. Kurbusa o prvem izletu ter reviziji pri čebelah spomladi. 7. Raznoterosti. Ob jednem se prosi vse cenj. člane, ako bi se ne mogli udeležiti občnega zbora, da pošljejo članarino v prav kratkem času. Ako bi v slučaju ne bil občni zbor ob tej uri sklepčen, se vrši isti eno uro pozneje ob vsakem številu. Prijatelji čebelic ste najvljudneje vabljeni.	Odbor.
v Okrajna učiteljska konferenca za celjski okraj se vrši letos dne 4. junija v celjski okoliški šoli. Dozdajso se te konference|vršile skupno s šruarskim okrajem, letos pa se vrše za vsak
okraj zase. Pri celjski konferenci se bodo poleg drugih točk dnevnega reda reševala nastopna vprašanja: 1. Kako se naj goje telesne vaje v ljudski šoli ? 2. Določitev normalnih zvezkov, ki se imajo uvesti na posameznih kategorijah ljudske šole. 3. Kako je miadino praktično navajati k varčnosti ?
v „Planinskega Vestnika" letnika 1907 in 1908. odda brezplačno proti povrnitvi poštnine Franc Černevšek vNoviŠtifti priGor-njegradu. Kdor se za list zanima, naj se nata naslov oglasi.
c Vojnih. Šele zdaj sem prišel na to, da je drameljski župnik Ogrizek v „Slov. Gosp." dne 21. okt. iu 23. dee. i. 1. pisal, da je imel poprej in da ima sedaj z vsemi učitelji in farmani najlepši mir in pokoj, le z Adamičem v Črešnicah se ni mogel zastopiti. Kak mir je imel in ima s farmani, o tem lahko pripovedujejo Črešničani in Drameljčani cele štorije. Saj je „Nar. List" že neštetokrat pisal o njegovih „praskah" s farani. To torej ne drži. Da pa tudi z drugimi učitelji ne živi v najlepšem miru, kaže slučaj, da je s svojim nastopanjem proti drameljskemu g. nad-učitelju (saj je celo pridigal proti njemu!) dosegel, da je ta pustil orglanje.
Ogrizek bi rad utajil, da je njegovo divjanje zoper učiteljstvo krivo, da je n. pr. Adamič šel v pokoj. Zdaj piše v „Slov. Gosp.", da je Adamič očitno priznal, da prostovoljno šel v pokoj. Torej hoče on na Adamičevemu upokojenju nedolžen biti. Res pa je: Dve in pol leta je Ogrizek tožaril Adamiča pri šolskih oblastih, hujskal je f arane, naj ga tožijo, češ da premalo uči, da otroke pretepa (on sam je pa prosil na minister-stvo za dovoljenje šibe v črešniški šoli!!), napadal ga je s prižnice itd. Adamič je uvidel, da mu ni mogoče več izhajati in se je na podlagi zdravniškega spričevala dal upokojiti, kar bi sicer pred 60. letom starosti ne bilo mogoče. Tako se je s takim „prostovoljnim" upokojenjem še večje nesreče rešil. Ogrizek pa se je pozneje po Črešnicah bahal: tako dolgo sem delal, da sem ga spravil. Sicer sem mu veliko škodil, pa prav se mu zgodi. Ogrizek-svetnik pa bo seveda zopet vse zavil in zakril, pozvedoval bo zopet na vseh prejšnjih učiteljskih mestih, saj še njegovemu sorodstvu ne prizanese. Fej!
d Iz Mozirja. Naš kaplan Planine je prišel dne 20. t. m. ob 11. uri zvečer domu. Morda je bil nekoliko vinjen ali pa se mu je bledlo — najbrž oboje. Mimo kaplanije je namreč prišla družba veselih fantov. G. kaplan se je začutil naenkrat v — smrtni nevarnosti in je začel klicati na pomoč. Čuvaj je priletel in pomiril fante, na kar so šli ti naprej domu. Za nekaj časa pa se je redar vrnil v spremstvu enega fanta. Ko sta šJa mimo ^aplanije, je kaplan zakričal in dvakrat ustrelil iz Jovske puške na cesto. En naboj je zadel redarja, ne da bi ga ranil, ker je bil debelo oblečen. Orožništvo je na to posredovalo. Ali je g. kaplanu tako zelo posegel na možgane zadnji izobraževalni tečaj kršč.-socij. zveze?
a Častna Izjava. Ob času deželnozborskih volitev v maju 1909 sem objavil glede g. dr. Iv. Benkoviča notico o nekem dogodku v gostilni pri Belem volu v Celju, s katero je bil dr. -Ivan Benkovič hudo žaljen. Ker trditve dotične notice niso resnične, kakor sem se prepričal, in ker nočem nikomur delati krivice, tudi ne političnemu nasprotniku, zlasti ne v osebnem oziru, prekličem omenjeno osebino dotične notice ter obžalujem, da sem jo objavil. Izrecno pa pripomnim, da to objavljam neprisiljen in iz popolnoma prostega nagiba. — Vekoslav Spindler.
v Iz Mozirja. Naša pridna deca misli vsak hip, kako pridobiti Ciril-Metodovi družbi kak vinar! Pred kratkim smo poročali, da je naša mladina priredila otroško tambolo v prid družbe sv. Cirila in Metoda. Danes pa smo v prijetnem položaju staviti našo navdušeno deco marsikateremu odraslemu magnatu in drugim narodnjakom, ki se še niso odločili prispevati za C.-M. obrambni sklad — v vzgled. Naša mala Stanka Tratnikova, ki je duša vsega narodnega gibanja med mozirskimi otroci, je sklenila nabirati darove, prirejati male veselice, tambole in otroške srečolove še naprej in sicer tako dolgo, da bo imela 200 K, kamen kontra Roseggerju, kar se ji bo posrečilo sigurno v kratkem, ko je doslej že neštetokrat nabrala velike vsote. Nekateri mozirski narodnjaki so obljubili prispevati večje vsote! To omenjamo s posebnim namenom, opomniti petične rodoljube širom Slovenije svoje dolžnosti, da i oni pridejo in izpolne se precejšen prostor do 200Xl000. Strastna navdušenost naše mladeži pač mora ganiti slehernega in ga spomniti, da v petih letih lahko spravi z malimi prihranki mesečno — vsoto 2Ö0 K družbi, ki danes tako rabi denar.
u Višek malomarnosti. V celjski bolnišnici je umrla žena nekega zlatarskega pomočnika. Mrliča so s krsto vred spravili v neko uto za vo-
zove (!), odkoder jo je imel voznik odpeljati na pustni torek na pokopališče. Voznik pa je na to stvar ali nalašč ali slučajno pozabil in ker s* tudi mož ni brigal za pogreb svoje žene, je mrlič 14 dni obležal v dotični uti.
u 200 met. stoto v živinske soli se bode razposlalo še tekom tega meseca županstvom r celjskem okr. glavarstvu, da jo razdele posestnikom.
v Nemške surovosti na železnici. Zadnjo
nedeljo sta vstopila v večerni vlak na Ponkvi ob J. ž. mlajši Rebevšek in neki Majerič iz Celja -Že na kolodvoru sta rogovilila, — v vlaku pa sta neprenehoma izzivala in dražila nekega Slovenca, kateri seveda ni bil kos obema nemškima izobražencema. Rebevšek ml. je kričal, da so Slovenci „zavrženo ljudstvo" in nas je tudi še na druge načine sramotil. A on sam je — slovenskega pokolenja in Rebevšekova gostilna živi samo od slovenskih grošev. Kdo je torej bolj „zavržen" in značajen, ali narodni Slovenci ali pa ljudje Re-bevškove sorte? Nemške surovine vobče zadnji čas pogosto ne dado miru po vlakih. Treba bo govoriti z njimi in J. ž. enkrat resno besedo.
v V Žalcu in okolici začenjajo zadnji čas klerikalci zopet živahnejše rogoviliti. V Vrbju ustanovijo klerikalno bralno društvo, a za kaplana pride v Žalec znani Schreiner iz Dobrne. No, r Žalcu ni ponižnih dobrnskih ovčic!
d Slovenskega shoda v Celju, ki ga je za 20. tm. bila sklicala štajerska slovenska klerikalna stranka, se je v dvorani hotela pri „Belem volu" udeležilo okrog 150 ljudi. Razpravljali so na njem poslanci Terglav, Benkovič in Vrečko o obstruk-ciji v Gradcu in o vzrokih, ki so jo izzvali.
v Poučno-zabavni večer „Slov. del. podp. društva v Celju" v soboto je bil povoljno obiskan. Zanimivo je bilo predavanje g. V. Gaberca, ki nam je v kratkih potezah podal sliko nastanka in razvoja delavskega stanu, razpravljal o delavski pogodbi, nje dobrih in senčnih straneh, o predsodkih višjih krogov proti delavstvu itd. Tamba-raški zbor društva je pridno sviral in tudi pevci so zapeli par lepih pesmi. — V soboto 26. t m. s« vrši drugi tak večer. Predaval bo g. Miloš Štibler o predmetu: Delavstvo in zadružništvo. Upamo, da bo obisk tega večera še številnejši.
c Iz Gab rja pri Celju. — Mariborska žaba pardon „Straža" se ]e zaletela v nekega „liberalnega gospoda". A zaznamovala ga je samo z besedico N., kar pomeni, da je „Stražin" poročevalec norec.
c Iz Gotovelj. Našo vas so krasile posebno velike štiri lipe. Najdebelejša pred farovžem se ja posušila, je sedaj posekana, in ima v primera nad koreninami poldrugi meter. Mož po imena Erčaljek jo je prinesel iz Griž in vsadil. Tega moža so še starejši Gotovljani poznali in se sodi, da je bilo drevo precej čez 100 let staro. Drugi dve lipi sredi vasi, malo tanjši, a mnogo višji, pravijo, da sta iz turških časov, ktere je neki Turek, ko se je po naših krajih podil, zasadil. V te lipe ob času kakega žegnanja ali veselice radi fantje slovenske zastave nasajajo. Nekdaj so pa stari vozniki dogodke s svojih „rajž" v Trst in na Dunaj in dr. iz francoskih vojsk nam mlajšim pripovedovali. Sedaj nam pa donašajo razni listi kar v hišo, kaj je novega po svetu, pod lipami je pa prostor za les, največ stavbeni, in prav r zadnjih letih, ko se je mnogo stavilo, se je ta prostor jako potreboval. Požarni brambi tudi služi dobro ta prostor. Pod Kotovo lipo, ktero so domači predniki vsadili, ima pa bolj mladi svet zbirališče. Če še pomislimo, da je lipa slovansko drevo, kaže to pri nas, da je tudi narodna zavest že od nekdaj vzbujena.
c Gotovlje. Glede shoda v Št. Petru dne 13. svečana se zvezarji hvalijo, kako so nameravali mene iz dvorane bacniti, ker sem se upal za besedo oglasiti. Vprašam jih torej: Ali ni Trglav v kmečki kuriji izvoljen za vse kmete? Že to se mi je čudno zdelo, da se na njegovem shodu tako težko do besede pride. Če ima n. pr. g. Roblek ali dr. Kukovec kak shod, se vedno še vpraša, če želi še kdo besede. Pri kmečki zvezi je te drugače; tu se mora kar pokimati, saj tak zvede-nec, ko je Trglav, zamore kar sam na svojo roko o usodi savinskih kmetov odločevati, ne da bi od koga kak nasvet potreboval, saj ima on vse podatke, ktere nekaj ur „študira", pa jo zadene. Kaj bojo potem drugi buteljni k temu govorili? Sosebno ker ima doma on itak vse zapisano. Ker je od edino-zveličavne kmečke zveze postavljen, mu seveda tudi sam Bog pomaga, da tako „ve-
stno" svoje dolžnosti kot poslanec spolnjuje, kakor je sam rekel na shodu. Ni čuda torej, da bi njegovi privrženci bili mene kar pohrustali, ko sen si upal tako visokega gospoda v zadevi davka na pivo in obstrukcije bolj natačno izpra-ševati. Oj ta „okvirni zakon"! Potrebno bi bilo torej, da bi me bili ven vrgli, ker sem mu kalil zaupnico. Seveda, tako ni bilo potrebno, se temeljiteje pobaviti o deželnih dokladah, živinoreji, o vinarstva in trtni uši, ktera se je sedaj pokazala tudi v sav. dolini. O tem sploh ni bilo govora, pač pa drugega klanfanja odveč. Taka važna vprašanja je itak zmožen Trglav kar sam rešiti. —
M. J.
c Iz Št. Jurja ob j. ž. (Kako se ljudstvo slepari?) Naše tercijalke in škamiclarce so iznašle zopet novo sredstvo, kako ljudi napeljevati k neumnosti. Tako sem dobil n. pr. tudi jaz zalepko sledeče vsebine: „Sledeča molitev mi je bila doposlana s prošnjo, jo zopet naprej poslati. Prosim Vas torej, da jo prepišete in sicer isti dan, ko to sprejmete, in potem devet dni zaporedoma in vsakokrat drugemu prijatelju ali prijateljici pošljete. Pazite, kaj se bo deveti dan zgodilo. Bilo mi je povedano, da bo tistemu velika sreča podeljena. Med pisanjem si želite, kar Vam ie najljubše na svetu in izpolnilo se Vam bo. Podpisati se ne smem. (Sledi molitev). Amen."
—	No torej, zdaj pa le, kdor hoče v devetih dneh srečen in bogat postati! — Lopovi, ki na tak ostuden način ljudstvo za nos vlečejo!
c Ustrelil se je v Celju v nedeljo podpolkovnik (oberstlajtnant) vitez Géram, ki je imel za ženo hčer celjskega trgovca Trauna, baje zaradi rodbinskih razmer.
u Žalska moška in ženska podružnica
imata v nedeljo, dne 27. svečana ti. ob 3. uri popoldne v dvorani Hausenbichlerjevi svoj redni občni zbor. Poleg običajnih točk dnevnega reda je govor gospoda potovalnega učitelja Ivana Pre-korška. Žalčani in okoličani, vsi na skupščinof Dajmo primeren odgovor „Slovencu" na njegove nečuvene hujskarije zoper našo velevažno šolsko družbo! Vsak zaveden Slovenec prispevaj mali dar v odgovor!
c Kalobje. Skoro dobimo novega organista. Pa ne da bi se ustrašili; On je „novjek." Mnogo zna. celo „bulcar" se je že naučil igrati (kakor je sam rekel). Gotovo bo izgubil možgane pri tolikem delu in skrbeh: totn + fiajš -j- pešauar, župnikov sluga, mežuar, in bogve kaj še vse. In sedaj še organist. Vraga, res ni špas! Srečni Ka-lobčani!
6 Celjski Nemci nimajo več miru ni obstanka. Povsod so jim začeli ti preklicani Slovenci gledati na prste. Minoli četrtek se je vršil v Celju občni zbor vojaško-nastanjevalnega društva, kjer so dozdaj Nemci po mili volji gospodarili. Ker so tudi slov. hišni posestniki interesirani pri društvu, so šli na občni zbor. Nemci so bili kar prepadeni in so hitro zbobnali toliko svojih ma-melukov skupaj, da so imeli večino. Slovenci so pri volitvah v odbor dobili nad tretjino glasov, vkljub temu, da so Nemci na neznan način zvišali število oddanih glasov za 12 na Kor.st Nem-eem. Sama sleparija jih še drž: po koncu.
£jtttoiwsHi oHraj.
n Radoslavci pri ttalinedelji. „Gospodu" dopisniku v št. 7. „Slov. Gosp." bodi povedano, da nikakor ne verujemo, da bi bil on šel naravnost proti Radoslavcem. Pripeljal si se in ni te trebalo Filipičevi materi prositi, da bi vzel tisto, kar ti „pogačo" imenuješ. Verjamem ti, da si imel „pogačo" na očeh, ker pišeš, da je pri prvi hiši v Radoslavcih bila gostija; ne poznaš nas še
—	še manj pa si se nam dopadel s svojim obiskom na gostiji. — Zakaj se zaletavaš v tajnika malonedeljske posojilnice? Bi rad zlezel na njegovo mesto? — Kaj pa s kuršenskimi fanti? Znaš kaj, kolega, nabavi si tamburico, da si za-brenkaš, ko te bo napadlo, kakor je nekdaj brenkal David Savlu. — Našega mirnega predstojnika še izven Radoslavec za poštenjaka poznajo, kdo bo torej verjel tvoji umazani pisavi?
—	Vojsku pa lahko odpuščaš, če je kdaj kake zarobljence z bičem po petah naškribal; zbog vsega tega bova midva z mojo komedijaško obleko vred po štirih v nebesa prišla. — Bodi nam zdrav in le poročaj še „Slov. Gosp." kaj od Ma-lenedelje; le popiši vse, kake imamo suknje, kape, klobuke in hlače. Za vse take čenče Ti bo urednik hvaležen in pomni, da ti plačilo ne izostane.
—	Gostilničar k Sokolu v k o m e d i-jaški obleki.
v Za narodni sklad so prikvartali v Jeruza-lemn gg. Rajh, Petovar, Zabavnik, Kolarič, Puco-nja, Urbančič in Sterman 2 K.
v „Čitalnica v Ljutomeru" je izvolila na svojem občnem zboru, dne 12. febr. 1910, sledeči odbor: predsednik Fran Čeh; podpreds. Fran Ser-šen; tajnik Janko Baukart; blagajnik Ivan Kryl; knjižničar Janko Karba; odbornika: Martin Čagran in Matilda Mihalič. Namestniki: Karba Angela, Dr. Karol Chloupek in Mirko Muršec.
v Častna izjava. V št. 130. „Nar. Dn." od ll,/6./09. in v št. 28. „Nar. L." od 17./6./09. smo poročali o nekem dogodku, ki se je baje vršil med kaplanom Ognjeslavom Škamlecem in dekanovim oskrbnikom Pichlerjem v Ljutomeru. Dotičnih trditev na podlagi podrobnejših informacij ne vzdržujem ter jih zato v celem obsegu prekličem in obžalujem, da sem jih objavil in s tem žalil gosp. Ognjeslava Škamleca. Izrecno pa pripomnim, da to izjavo podam neprisiljen in iz popolnoma prostega nagiba. — V. Spindler.
Brcžlftf »Kraj.
a Bizeljsko. Umrl je g. Ivan Malus, ravno na dan, ko bi imel obhajati zlato poroko. Pokojnik je bil oče g. župana na Bizeljskem.
b Iz Kapel. Močno se je poznal pustni čas v dopisih iz Kapel v „Slov. Gosp.". Je pač imel pust tudi močen vpliv na dopisnikove možgane. Menda je celo padel na glavo. Govori o nekih napadih mladeniča od ZSNM. Vsakdo je moral takoj spoznati, da čuk sam o sebi poje. — Pravi' tam tudi, da ni bistroumen, kdop si iz pridige samo eno besedo zapomni. No vprašali bi včasi radi tebe kaj iz pridig, dragi prijatelj! — Župnik pa nam tudi naj razloži, kdo je kriv, da od njegovih pridig več ko polovica moštva izostane. — Silno rad čveka dopisnik o „liberalizmu". — Kako ga naprednjaki bodemo v oči! Razkrinku-jemo pač vaše lumparije. — Dragi sovaščan, zapomni si: ne prodiraj leda v sredi Sotle, ker je globoka in ne prozorna. Citai si morda kedaj zgodovino o Hunih, kako so divjali in razsajali kakor zbesneli, naposled pa jih je zadela usoda. Tako je z vašim početjem proti nam in tak bo tudi vaš konec. — Sramotno je gotovo, če se gre po bernji in se nadleguje reveže in premožne. Sramotno pa ni, da smo udje ZSNM odkriti in značajni in nam je čast nositi naše znake, dočim se vi svojih sramujete. Prišel sem nekoč slučajno v neko gostilno in tam našel nekega „vašega" mladeniča. Kakor hitro je zapazil naš znak, je takoj djal svojega v v"rno skrivališče. Iz tega se vidi, da je vaše početje le navidezno, hinavsko. Toliko naj zadostuje za danes. — Napredni kapelski mladenič.
b Iz Podsrede. — O dopisniku mariborskih klerikalnih listov vlada med nami splošna sodba: da mu manjka eno kolesce. Napada nas, ker odpiramo ljudstvu oči: "da vidi, kdo so oni ljudje, ki obljubljajo ljudstvu zlate gradove, mislijo pa pri tem na - svoje žepe. — V zadnjem „SI. Gosp." zopet hvali svoje „šaušpilarce". Ali je mislil pri tem na „okroglih sto udov" kat. br. dr.? Nič bi se ne čudili, ko bi ena ali druga nenadoma prišla v to vrsto udov... Da napada vrlo hčerko našega g. poštarja, gdčno Marico Pa-nekovo, napredno in zavedno mladenko, temu se mi ne čudimo. Ko bi se mu dala vporabljati za „igračo" (na primer za „kratek čas" v spoved-nici, kakor njegove ljubljenke!!), bi bilo dobro. Napada tudi g. poštarja, češ da se na poštnem nradu s strankami neprijazno ravna. To je grda laž. G. poštar in gdčua hčerka vsakomur rada postrežeta, kakor klerikalcu, tako naprednjaku. Nad tako la^njivo pisavo se le zgražamo. Na slabih lončenih nogah stoji malik podsredški kleri-kalizem, če se morajo že rabiti taki „topovi" proti sovražniku. In padel bo! — Kmetje iz podsred-ške okolice.
ptujsHi oliraj.
p Sv. Lovrenc v Slov. Gor. Kaplan Kopriv-šek se strašno jezi, da ste ga poštriglali. (Se bo že pomiril. Op. uredn.) Namesto da zabavlja na naš list, naj raje svoje zvezarje in Marijine device uči poštenega življenja, da se ne bodo ponoči shajali in še le zjutraj domov- prihajali. Ali hoče, da govorimo bolj jasno? Tu ima dela dovolj, nas pa naj pusti pri miru! — Veselica „dekliške" zveze zadno nedeljo se je strašno slabo obnesla. Lepo je bilo videti nekega starega mo-žicelja z lasuljo, kako je poželjivo gledal po mladenkah, ki so igrale. Ej prestari smo že, da bi se nam še ljubezen vžgala!!! Ne?!
p Sv. Andraž v Slov. Gor. Dne 31. mm. se je poročil g. Jakob Čeh z Ivanko Druzovičevo. Naše čestitke.
p Sv. Lovrenc v Slov. Gor. Nek&tpri sumničijo podpisanega, da Vam piše dopise od tukaj. Prosim slavno uredništvo, da pove resnico. Jos. Repič, ekonom v Juršincih. — (Op. uredn.: Potrjujemo, da gospod Repič Jos. ni naš dopisnik).
p Sv. Bolfenk pri Središču. Vera peša! — Dne 13. tm. nam je gosp. župnik Ivan Zadravec
pri rani službi božji posebej naročil, da bo popoldan pri večernieah poseben krščanski nauk, katerega moramo priti gotovo vsi poslušat. In res ni bilo skoraj hiše, ki bi izostala od tega nauka. Možje, žene, odrasla mladina, družina, vse je šlo, še otroke šolarje smo gnali s seboj k razlagi katekizma. Ali žalibog smo se zmotili. Naš župnik si je vzel predmet iz — knjižice ljubljanskega škofa, pa ne iz katekizma. Pravil nam je, da je danes vse jako štimano po obleki, posebno mladina, da danes že ženske navadno samo v eni kikli ali janki hodijo, in celo na pol noge, in, da tudi že nage spijo, — in moški — je zakričal — huj, hej, te-te-te ne bom dalje govoril. — K zadnjim besedam ga je pripravil smeh zbranega ljudstva v cerkvi, ki se je smejalo kakor v gledališču, če vidi opico brez godbe plesati. Zato vas prosim, g. župnik, učite nas krščanski nauk iz katekizma, pa ne iz raznih „izkušenj". O izpraševanju katekizma bolfenske mladine za spovedne listke bova drugič govorila.'	Ve-Ie-le-le Valentin.
v Nesreča v šoli. Pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah se je postavila neka šolarica pred poukom k peči. Pri tem ji je začela goreti obleka. Dekle je teklo ven in se vrglo v sneg; tovarišice soji pa hitro trgale obleko z života. Vendar pa je dobilo tako hude opekline, da je v ptujski bolnišnici umrlo.
d Politični shod v Ptuju. 20. t. m. se je
zbralo v Narodnem domu v Ptuju lepo število samih veljavnih mož iz ptujske okolice na shodu, ki ga je sklicalo pol. društvo „Pozor" v protest proti nemškemu nasilju in krivicam v Gradcu. Shod je trajal od 11. do pol druge ure popoldne. Predsedoval je gosp. dr. Fermevc kot predsednik društva. Prvi je govoril dr. Verstovšek; njegov govor je bil jako „zmagovit", poln hvale nad do-zdajnim uspehom in poln bojaželjnosti za bodočnost. Odkrito rečeno, mi si želimo na shodih, na katerih se govori o obstrukciji, treznega razmo-trivanja položaja. Naj se razmotriva objektivno o stvari in ne v trenutnem navdušenju, ker nam zna bodočnost prinesti ogromno razočaranje. Bo-jevitost, razbijanje po pultih itd. je v gotovem treizutku na mestu, a ob pogledu v bodočnost nam mora biti vedno pred očmi vprašanje: kako stvar voditi naprej, da bo pri naših slabih močeh imela uspeh in da se s kako nepremišljenostjo ne razbije v prah vse naše dozdajno delo. Nevarno je orožje, s katerim se branimo danes proti Gradcu, zato je treba skrajne premišljenosti, previdnosti in hladnokrvnosti, da ne ranimo s tem orožjem samih sebe Smo odločno proti temu, da se gre med ljudstvo z bojevitimi govori, ne da bi se mu povedalo tudi, kako težko je pri naših šibkih silah v Gradcu ta boj izpeljati do konca, in ne da bi se mu obenem pojasnilo dalekosežnost koraka v Gradcu. Obstrukcije, katero v danem trenutku v polni meri odobravamo, se ne sme ljudstvu sii-kati kot igračo. S tega stališša je drugi govornik, dež. posi. dr. Kukovec tudi govoril ter je kritično razmotrival pomen obštrukcije. G. dr. Lašič je govoril o zatiranju Slovencev v Ptuju na gimnaziji pri sodniji in drugod. Na predlog Miha Bren-čiča se je sprejela rezolucija, s katero se izreka zaupanje slov. poslancem in se jih poziva, naj • vztrajajo v obstrukciji. — Na shodu je bil navzoč tudi državni poslanec dr, Ploj.
a Ustanovni občni zbor Ciril-Metodove podružnice v Središču se vrši v nedeljo, dne 6 marca, na kar že danes opozarjamo.
a Krčevina pri Ptuju. V nedeljo, 20. t. m. ob pol 3. uri popoldne je bil pogreb veterana g. Janeza Amona, bivšega mesarja v Ptuju. Pokojnik je dosegel 70 leto starosti in bil vrl Slovenec in tast g. Planinšeka, solicitatorja dr. Rosine v Mariboru. Slovensko bojno društvo je svojega člana v častnem številu in z zastavo spremilo k zadnjemu počitku. Vrlemu možu bodi lahka žemljica!
v Požar. V nedeljo po noči je zgorela hiša pri vinogradu štajerske hranilnice v Janževem vrhu bi. Ptuja. Ogenj je bil tako velik, da se je videl odsev iz mesta.
u Žetale. Občni zbor „Kmet. in bral. društva" v Žetalah se vrši dne 6. sušca v šoli po rani maši. Na dnevnem redu so sledeče točke: 1. Pozdrav predsednika. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Načrt za bodoče delovanje. 5. Volitev novega odbora. 6. Sprejem novih udov. 7. Podavanje: Kako se razširjajo kužne bolezni pri ljudeh in pri živini. K obilni udeležbi vabi odbor.
d Štajerciianskega shoda v Ptuju se je udeležilo kakih 70 ljudi, zvečine iz Ptuja. Govo-
rila sta Drofenik iz Slatine in Kresnik iz Čreš-njovca. „Dokazovala" sta navzočim, kako malo davka Slovenci plačujejo. Druge nesreče ni bilo.
v Sv. Vid pri Ptuju. Dne 7. februarja 1910 ÌSo se vršile, kakor ste že poročali v občini Va-reja občinske volitve. Ta precej obsežna občina je bila do sedaj popolnoma v nemških rokah in znani Schosteritsch je vse svoje moči in zgovornost napel, da spravi v odbor Nemce in njihove prijatelje; stvar pa se mu ni dobro posrečila in še ceh; on ni bil izvoljen v odbor. Slovenci bi bili lahko sijajno zmagali, ko bi se bili tudi zunanji volilci s Ptuja, Hajdina itd, ki imajo v Vareji volilno pravico, volitve vdeležili, pa ti narodnjaki so rajši doma spali in sanjali o minulih pustnih veselicah, nego se brigali za volitvo v Vareji. — Mnogim volilcem se pa tudi niso dostavile legitimacije in ckr. okrajno glavarstvo ptujsko je celo pozabilo imenovati dva člana v volilno komisijo.
Iz Ivanjkovec pri Ormožu. Redni občni zbor tukajšnje štaj. kmetijske podružnice vršil se je v nedeljo, dne 30. januarja t. 1. v gostilni gospe Kralj ob lepi udeležbi članov. Iz letnega poročila nam je omeniti, da je štela podružnica v minolem letu 60 članov, da je odbor imel dve seji ter da so se vršila tri podučna predavanja. Opravilni zapisnik je štel 120 številk. Podružnica je posredovala za svoje člane pri nabavi 2 plemenskih pincgavskih bikov, 3 plemenskih merjascev, raznih umetnih gnojil, sadnih drevesc, semenja itd. Dobila je podružnica v preteklem letu 1 stroj za rožje drobiti z gepeljnom, 3 tirolske drevesne škropilnice, daroval ji je osrednji odbor 1 travniško brano, podružnica sama pa si je nabavila 2 požiralnikovi cevi. Dohodkov je imela podružnica K 376.44, izdatkov K 362.04, toraj preostanka K 14.40. Računskim pregledovalcem sta bila izvoljena g. Ivan Pučko in g. Alojzij Škorjanec, katera sta svojo nalogo izvršila in je občni zbor računsko poročilo odobril. Za odposlanca k glavni skupščini c. kr. kmetijske družbe Štajerske je bil izvoljen načelnik Lovro Petovar. Določila sta se dva predloga za glavno skupščino. Precejšnjo število navzočih članov si je naročilo raznih gospodarskih potrebščin kakor umetna gnojila, vrbove sadike, sadna drevesca itd. Ko je tako občni zbor svoj posel izvršil, je predaval potovalni učitelj Pir-slinger o vinskih boleznih, ki se najdejo pogostoma pri nekih vinih, in kako se dajo te na prav lahek način odpraviti. Poučeval pa je tudi v ravnanju z vinom sploh ter o drugih času primernih vinogradniških predmetih.
JtiariborsKi oKraj.
u Iz mariborskega okraja. (Poglavje o naši narodni mlačnosti.) Dovolite, gosp. urednik, da svoja razmotrivanja še skončam. Če bi šel človek v Mariboru od hiše do hiše, bi našel i v nemških i v slovenskih hišah nemški kot občevalni jezik. S kuharico ali deklo se morda še govori slovenski, če ta nemški ne razume; in mi se še čudimo, če pišejo nam sovražni listi, da je naš jezik, jezik dekel in hlapcev!? Sami ga delamo hlapcem in beračem, sami ga zaničujemo, in pri vsem tem še hočemo, naj nas drugi ne zaničujejo!? — Kdor se poda v Mariboru zjutraj na trg, bo videl tam slovensko ljudstvo iz okolice stati in prodajati pridelke. Pridejo nemške gospe in vsaka razume slovenski, mora razumeti, zakaj marsikatera prodajalka ne razume jezika „gospodov." In vkljub temu proda tako dobro, kakor njena soseda nemčurka. Videl sem ženice, ki so razumele nemški, a so vendar prodajale in se pogajale v slovenskem jeziku in svoje dobro blago kaj hitro in dobro prodale. Od takih ženic bi se naj učil marsikdo, da nas naj ne bode sram, če smo Slovenci in da se nikar ne skrivajmo. Lahka stvar je za debelim zidovjem „Narodnega doma" nekoliko razvnet trkati in piti na zdravje naroda. Zunaj pa se skrijemo!
Bodi konec te malomarnosti! Kar je slabega, popravimo, kar je gnjilega, izrežimo. Naj bo vsakemu Slovencu, vsaki Slovenki zavest, da je Slovenec in Slovenka, dolžnost, katero spolnovati mu je zopet dvojna dolžnost. Naš izrek „svoji k svojim" naj velja v takem obsegu, v takem pomenu, da se mora zgoditi že nekaj posebnega, predno bi prelomili ta izrek. Potem nas ne bodo grdili ne renegatje ne drugi narodi in tudi nesramni listič „Marburger Zeitnng" si bo z vsemi drugimi bratci vred premislil dvakrat, trikrat, preden bo se drznil smešiti nas. — Naj nas ne bo nikdar sram samega sebe!	—o—
v Prodaja. Graščini Ferštanj in Wartenheim pri Pragerskem je nakupil neki Reinagl z Dunaja za 138 tisoč kron.
v Tatvina. Pri Kirbišu v Framu sta ukradla viničarska sinova Miha Rohus in Anton Perklič 228 kg pšenice in ajde. Uzmoviča že sedita.
d Mariborski okr. zastop je imel 17. t. m, sejo, v kateri se je odobril okr. proračun s 143
tisoč 842 K izdatkov in 66.565 K dohodkov. Primanjkljaj se bode pokril s 17 odstotnimi okrajnimi dokladami. Med predlogi in sklepi je omeniti stremljenje za ustanovitvijo štabnih konjskih sejmov v Mariboru.
v Radi krivih izpovedb v zadevi Antona Kmetca, ki so ga dolžili, da je po letu umoril na Dravskem polju svojo ljubico, je mariborsko sodišče obsodilo 45 let staro kmetico Marijo Kmetec iz Jablanja pri Pragerskem na dva meseca ječe.
v Mariborska hranilnica je dovolila za Ro-seggerjev sklad nemškega Schulvereina 2000 kron. To je storil zavod, ki upravlja toliko slovenskega denarja!
v Iz St. Ožbalta ob Dr. 13 letnemu fantu A. Kositarju je odtrgal stroj za rezanje slame levo roko od lakta naprej. Fanta so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
»
u Drobne novice. Državna žrebčarna se ne nastani v Mariboru, kakor je poročala dunajska „Zeit", temveč v Račjem.
v Umrlo žensko goljufal. Iz Maribora poročajo sledeče: Pred nekaterimi dnevi je umrla v Pobrežu neka Ivana Höfler, ki je imela 700 kron naloženega denarja v hranilnici. Malo pred svojo smrtjo pa je naprosila kovašk. pomočnika Fr. Vračka, ki je stanoval v isti hiši, naj ji vzdigne denar pri štaj. hranilnici v Gradcu, ker ga želi pred smrtjo razdeliti. Vračko je to storil, a ker je ženska medtem umrla, si je denar pridržal in začel z njim pijančevati. Prišli pa so mu na sled in ga zaprli. Imel je še nekaj sto kron denarja-
v Umrl je v marib. bolnišnici kmečki sin Franc Hojnik, katerega je viničarski fant L. Kugi težko ranil v pretepu pri Stampflovi gostilni v Framu.
d Prvi „uspeh" nemškega „kulturnega" dela pri Sv. Lenartu. Dne 21. februarja t. 1. je smrtnonevarno zabodel šolar nemške šole Anton Velia šolarja slovenske šole Franceta Ne-krepa, ki je bil poprej tudi šolar nemške šole. — Žalosten, ostuden čin ! In kdo je temu kriv ? Nikdo drugi, kakor takozvani „prijatelji" te „nemške" mladine. Prvo, kar so se namreč morali učiti ti ubogi zapeljani otroci, je bilo brezmejno sovraštvo do vsega „slovenskega". To se je pričelo kar pri blagoslavljanja blažene nemške šole. Kakor teleta so nabasali namreč prireditelji slav-nosti „svoje" otroke na velik voz, jih okinčali z frankfartercami ter jih nčili, da se morajo na vse grlo dreti „heil". To baje Slovence najbolj peče. In olikanje se je začelo. Otroci, kateri so poprej spoštljivo pozdravili mimoidoče, so začeli zdaj gledati v vsakem Slovencu predmet, katerega se lahko mirno in nekaznovano zasmehuje. Vsakega se je pozdravilo s huronskimi „heil"-klici. Ta lepi začetek je našel kmalu še lepšo nadaljevanje. Prva skrb nemških učiteljev jo bila, da so prepovedali vsem otrokom pod strogo kaznijo, pozdraviti koga slovensko. Cele nre so se mučili s tem, da so konečno utepli v še najbolj zabito butico svoj nemški pozdrav. In zdaj se je začelo. Z izzivajočim nasmehom se je začelo zdaj pozdravljanje Slovencev. Na obrazu vsakega otroka se je kar lahko čitalo, češ da te on ne pozdravlja radi tega, da bi ti izkazal kako čast, marveč le radi tega, da bi te dražil in izzival. Gorje onemu, ki je bil tako nepreviden in se je dal izvabiti iz svoje rezerve. Smeh cele korone, dolgi nos, jeziki itd., to je imel kot nspeh za svoje nauke. Druge zopet, kateri niso bili tako vročekrvni in se niso dali izvabiti, je doletela druga kazen. Njih zdaj ti „olikanci" sploh ne pozdravljajo več. Kot vzor te vrste služijo otroci naših uradnikov in trgovcev ala Ureka, Fišerja, Dimnika, Novaka itd. — Ni dovolj, da si je izbrala ta nadebudna mladina starejše osebe za predmet svoje zabave, vrgla se je s celim gnjevom svoje zapeljane duše na svoje prejšnje součence iz slovenske šole. Vsaki dan je čakala znana bagaža na različnih delih trga na učence slovenske šole. Že kar od začetka so bili „boji" na dnevnem redu. Pri tem so ti šolarji tako predrzni, da pridejo kar k slovenski šoli ter začenjajo v pričo župana in občinskih odbornikov svoje pretepe s slovenskimi otroci. Še le pred par dnevi so prišli popolnoma organizirani in oboroženi k slovenski šoli k popolnoma pravilnemu pretepu. To sta gledala občinska odbornika Janez Slawitsch in Kajetan Haller, stala pri otrocih, ter sta se smejala, kako je premoč „nemška" pretepala Slovence. Tu nima grajalne besede ne šolsko vodstvo, ne občina, ne okrajno glavarstvo, kateremu se je vsa zadeva že davno naznanila. Kaj čuda, da je rastel v tem zaščitjn
greben in ponos teh žalostnih jnnakov tako daleé, da že ne znado več presoditi kaj je hudodelstva. Žalostni uspeh take vzgoje — je današnji umor In zato smo rabili »emško šolo! Slovenski stariši
—	pomislite.
u Sv. Križ nad Mariborom. Zopet napad in da bolj zaleže, koj v „Straži" in „Slov. Gosp/ zaporedoma! Brez osebnih napadov pač gospod župnik Kocbek ne more živeti. Napada nas pa, ker smo drugih nazorov glede na sredstva, kako povzdigniti naše pošteno še v marsičem zaostalo ljudstvo na višjo stopinjo blagostanja in omike; ker vemo, da je temu ljudstvu nujno treba samostojno misliti, da pride tako do resničnega spoznanja svojega položaja. Ničesar pa se duhovščina bolj ne boji nego samostojnega mišljenja v ljudstvu in zato preganjanje vseh duhovščini nasprotujočih listov, češ da so brezverski. S tem strašilom kaj lahko zmagujejo pri nerazsodnih ljudeh. A sedaj je opravičeno vprašanje, niso-li brezverski tudi oni klerikalni listi, ki namesto ljubezni miru in sprave oznanjajo sovraštvo in zaničevanje do vseh, ki so drugačnega mišljenja, dasi tem le ne morejo oponašati najmanjše nepoštenosti ?
Omenjeni napad moramo zavrniti še z druge strani. Očita namreč uradništvu in učiteljstvu, da zahteva vedno večjo plačo, da pa zametuje „naš s krvavimi žulji zasluženi denar." Na to je pač lahek odgovor. Tudi duhovščini se je na njeno zahtevo zvišala plača. Ali tisti denar, ki ga ona dobiva, ni tudi „s krvavimi žulji zaslužen" ? V očitanju, da zametujemo trdo zaslužen, tedaj kmetski denar, tiči mnogo hinavščine. Kazati hočejo, kako so vneti za blagor ljudstva. Kako je s tem v resnici, lahko vidimo ravno pri sv. Križu. Pri nas ni bogatstva, a dva kmeta, ki nimata otrok, sta darovala dva tisoč kron za nov veliki zvon. Potreben ravno ni bil, saj krščanska cerkev prvih sedemstolet sploh ni poznala zvonenja. Vendar zvon že visi in je stal v livarni 7200 K. Manjkajoči znesek se je moral nabrati in pobiralo se je v cerkvi in zunaj cerkve po celi fari.
—	Pobira se sploh za vsakovrstne reči, le za take ne, ki bi povzdignile gmotno stanje in odporno moč naroda, na katerega pritiskajo od vseh strani mogočni sovražniki. Tako skrbi pri nas za blagostanje ljudstva ona stranka, ki ljudstvo le izžema nalagajoč mu davkov, ki niso nikjer zapisani, nam pa se drzne očitati pošteno zasluženo plačo, ki je natanko odmerjena po državnih in deželnih zakonih. — Resnici na ljubo tudi povemo, da se je zvršil napad še le potem, kó je bil — o ironija usode — dotični list Se odpovedan.
a Drobne novice. Za sodnijske poduradnike so imenovani pri mariborski okrožni sodniji sod-nijski sluge gg. Dolinšek, Jug in Kobler. — Občni zbor podpornega društva slov. organistov se je vršil 27. jan. v Poljčauah. Društvo šteje 78 članov; dohodkov je bilo minulo leto K 177'20, stroškov K 76'23, premoženja K 192530. Gospodje organisti so se nekaj vsajali zaradi dr. Kukovče-vega predloga proti bernji, in trdili, da jih hoče on oropati še tega, kar dobe. Mislimo, da bi bilo pravilnejše, ako bi se gg. organisti, ki žive mnogokrat res v veliki bedi, obrnili na bogato cerkev in duhovščino, da bi jih bolje plačevala. Zakaj bi imeli nekateri miljone, drugi pa nič? Potem bi gg. organistom ne trebalo pobirati okrog — kar ni vedno prijetno delo.
a Bralno in pevsko društvo „Maribor" ima v soboto, 26. svečana t. 1. ob 8. uri zvečer v kmetski sobi „Narodnega doma" izredni občni zbor. Dnevi red: 1. Prememba pravil. 2. Slučajnosti. Ker se posebna vabila ne razpošiljajo, vabimo tem potom vse člane, da se tega važnega občnega zbora udeležijo.	Odbor.
v Podpora. Ckr. namestništvo v Gradcu je dalo na razpolago še 10 vagonov sena za razdelitev med silotrpeče probivalstvo marib. okr. glavarstva.
a Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Ruše in okolico vabi k gledališki predstavi, ki se priredi v nedeljo, dne 27, februarja 1910 v gostilni gosp. Antona Novaka v Rušah. Vspored: I. „Dve tašči". Veseloigra v enem dejanju. II. „Svojeglavneži". Veseloigra v enem dejanju. III. Srečolov. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 60 vinarjev. Obilne udeležbe prosi podružnica.
v »Dramatično drnštvo" v Mariboru opozarja na drugo gostovanje članov dež. gledališča v Ljubljani, gdč. Thalerjevo in g. Povheta dne 6. sušca ti. Uprizori se „Šivilja", zanimiva burka s petjem v 4 dejanjih. Naše cenjene gdč. igralke in g. igralce prosimo, da prihajajo k vajam redno in točno. Redno in>točno prihajanje k vajam omogoči, da vam ne bo treba ostajati pozno ▼ noč na odrn in tudi toliko vaj ne rabimo.
SloVcnjegrafti oHraj.
c Št. Janž na Vinski Gori. Pri nas smo
imeli dne 23. prosinca t. 1. občinsko sejo. Ko je bila končana, prosi Martin Zaje, občinski odbor-
aik. da sme nekaj predlagati. Župan Vodušek mn da dovoljenje. Na to predlaga Martin Zaje, naj bi se njegovemn velikemu prijatelju gostilničarju Žager, našemu dosedajšnjemu organista, plača povišala. Ker pa župan ve, da to ni v postavi, da bi občina organista plačevala, in ker je naš župan precej trden, mu ta predlog takoj odbije. Nato reče Martin Zaje grede iz obč. pisarne: .Preklet', boste že videli, kakšne bodo prihodnje obč. volitve, ako našemu organista plače ne po-, višate!" — Tu se spet vidi, kdo v naši občini nemir dela.
d Ustrelil se je v Marnbergu ključavničarski mojster Alojzij Fürpass. Nabil si je v puško ste-klenine, krogljic od kolesa in pa sesekanih žreb-ljev, ustrelil se je naravnost v srce in bil takoj mrtev. Zapušča bolno vdovo s 4 otroci.
KonjižKi oHraj.
v Drzen napad v tobakarni. V Konjicah je prišel 47 letni runar Anton Vivod v tobakarno g. Peindla in je zahteval smodke. V trgovini je bila 12 letna tobakarnarjeva hčerka sama navzoča. — Vivod je dekle naenkrat zgrabil za roko in skušal priti do miznice z denarjem. Dekle je začelo kričati. na kar je mati pritekla in dala predrzneža zapreti.
h raznih sloVansHih HrajeV.
d Sv. Duh na Ostrem vrhu. Tukajšnji posestnik vlg. Ranjak je postavljen pod varstvo (knratelo). Iz različnih razlogov se posestvo proda. Isto meri 106 oralov in je sodnijsko cenjeno 36.235 K. Pri posestvu je žaga. Ker je velika nevarnost, da posestvo pride v tujčevo roko, se tem . potom opozori nä prodajo. Pojasnila da Miha Stelzl, Sv. Duh—Lučane.
u Njiva se pogreza posestniku Francu Mi-ljavcu v Grgarju na Goriškem. Pogreznila se je že 8—10 m v obsegu in kakih 20 m v globočino. Jama se vedno razširja in napolnjuje z vodo.
a Pri občinskih volitvah v Črnomlju so se klerikalci zvezali proti slovenskim naprednja-kom s tam naseljenimi kočevarskimi Nemci. Izvoljenih je 5 naprednjakov, 4 klerikalci in 3 Kocevarji. „Slovenec" pa je poročal, da je zmagala S. L. S. Politični banditi!!
a Deželni kulturni svet za Koroško. Dne 10. t. m. se je vršil v Celovcu lepo obiskani shod slov. zaupnikov iz raznih delov dežele. Z največjim ogorčenjem se je izrekel protest proti nameri nemškonacijonalne večine, ki hoče z dež. kulturnim svetom uničiti gospodarsko samostojnost koroških Slovencev. Sprejela se je resolucija, da se mora dež. kulturni svet razdeliti v slovensko in nemšKo sekcijo.
a Živinorejsko zadrugo so ustanovili 10. t. m. slovenski živinorejci v Celovcu. Predsednikom je izvoljen Fr. Grafenauer.
Pododbor klerikalne ljubljanske Zadružne zveze so osnovali 10. t. m. v Celovcu za Koroško.
a „Freie Stimmen" odkrito priznavajo, da nemški nacijonalci podpirajo in razširjajo „Štajerca", ker ž njim pobijajo slovenske voditelje in delajo za Nemce. Pa pravi „Štajerc", da je za slovenske kmete!
. u Otrok je zgorel pri Sv. Miklavžu na Primorskem. Mati Germek je bila tako neprevidna, da je pustila svojega štiriletnega sinčka samaga doma. Mali deček je porabil priliko, da se poigra z šibicami. pri čemur mu je začela eroreti obleka. Ko se je mati vrnila čez eno uro, je našla zog-Ijenelo truplo na tleh.
d Nečuven škandal! Sramoto za sramoto si nakapajo slovenski klerikalci. Glasovanje za laško univerzo v Trstu v goriškem deželnem zboru, glasovanje za Nemca proti naprednemu Slovencu v kranjski trgovsko-obrtni zbornici, omogočenje nastavitve nemškutarskega nadučitelja za slovenski kraj v kranjskem deželnem šolskem svetu itd. itd., kdo bi vam vse to mogel našteti! Izdajalska politika slovenskih klerikalcev gre svojo pot. Kar pa je storil goriški klerikalni deželni poslanec in dež. odbornik, deželnosodni svetnik in dr. Gregorčičev politični hlapec dr. Stepančič, to pa presega meje. Dne 20. t. m. je zborovala v Gorici laška „Lega". In dr. Stepančič si je menda mislil: če smo si z laškimi liberalci v deželnem zboru tako „ta svoji", še bom menda tudi na njihovo zborovanje smel. In šel je. Slo venec (?) na zborovanje najbolj zagrizenih Lahov. A skupH jo je — in zasluženo! Z „vsiljivcem" in „ščavo" (psovka za Slovence!) so ga vrgli iz dvorane. Kajpak: liberalnim Lahom so slovenski klerikalci dobrodošel privesek samo v deželnem zboru. Sramota za olikanega (?) Slovenca (?), ki si gre na-
kopat tako narodno grdobijo! In ta dr. Stepančič je baje predsednik „Slovenske čitalnice" v Gorici! Ali res?
a Opatija prodana 1 Nekateri listi poročajo, da je Južna železnica minolo nedeljo prodala vsa svoja letoviška poslopja in k njim spadajoča zemljišča neki madžarski družbi za 9 miljonov kron.
v Delavske hiše bo začelo graditi ljubljansko mesto. Poroča se, da na spomlad začnejo zidati dve veliki dvonadstropni delavski hiši za 200 tisoč kron.
d „Slovenec" še vedno molči na razkritje, da je ljubljanski škof Bonaventura si krivično prilastil hranilno knjižico sestre pokojnega prelata Rozmana in da je zaradi te goljufije tožen. Na dan, gospodje, z resnico!
d Kranjski deželni odbor priredi letos gospodinjski tečaj za učiteljice v Ljubljani.
d Volitev v slovenskih trgih na Goriškem za deželni zbor, katera volitev je potrebna vsled odstopa poslanca A. Gabrščka, se baje vrši 17. aprila, event. ožja volitev 21. aprila.
d V Apačah na Koroškem je umrl zavedni Slovenec Anton Wutte, ki je od svoje zgodnje mladosti vedno stal v vrstah narodnih bojevnikov.
Kmetje! Naročajte in širite svoj list! — Ako še niste obnovili naročnine za „Narodni List", od-pošljite jo takoj!
Obrtni Vestmi
u Nova postava o delovnem času v trgovskih obrtih. V drž. zakoniku z dne 4. tm. je objavljen dodatek k novemu obrtnemu redu; dodatek urejuje delovni čas v trgovskih obrtih. Formalno je ta zakon dopolnilo §. 96. obrtnega reda in se glasi:
§. 96. d. V trgovskih obrtih, v špedicijski obrti in v blagovnih skladiščih pridobitnih obrti se mora dati pomožnim delavcem (§. 72.) po skon-čani dnevni delovni dobi neprekinjeni čas odpo-činka najmanj 11 ur. Za voznike v špedicijski obrti naj znaša neprekinjeni čas počitka najmanj 10 ur.
Med delovnim časom treba pomočnikom dati opoldanski odmor. Lahko se jo da vsem pomočnikom podjetja istočasno 'ali pa na menjajoč način, a trajati mora najmanj' poldrugo uro, če popoldanski delovni čas traja več ko štiri ure in obedujejo pomočniki izVen hiše, v kateri se trgovina nahaja; sicer pa eno uh). §. 96.
e. V obrtih, katerih blagovni obrat je za stik s strankami v odprtih trgovskih prostorih, morajo biti ti prostori s pisarnami in skladišči vred, ki spadajo zraven, v času od 8. ure zvečer do 5. ure zjutraj zaprti. Samo v trgovini z živili smejo ti prostori ter pisarne in skladišča biti odprti do 9. ure zvečer. !
Strankam, ki so ob uri zapiranja trgovine že v trgovini navzoče, se še sme postreči.
Dež. pol. oblast lahko po zaslišanju trg. in obrtne zbornice, pristojne občine ter načelstev pristojnih zadrug in pomočniških zborov odredi, da se morajo v posameznih občinah ali v njih gotovih delih skozi celo leto ali v gotovih dobah ali gotove dni trgovine zapirati vsak dan že prej nego ob 7. ali 9. uri in da se imajo zjutraj pozneje ko ob 5. uri odpreti. Taka odredba se lahko izda bodisi za vse trgovine bodisi za posamezne stroke,	(Konec sledi).
Zadnji dopisi.
v Pozor zaradi kolka „20/IX/08" ! Kakor znano, je ljubljansko drž. pravdništvo proti sklepu dež. sodišča v Ljubljani, s katerim se je konfiskacija narodnega kolka „20/IX/08" razveljavila, prijavilo vzklic na graško nadsodišče. Opozarjamo, da raba tega kolna dotlej ni dovoljena, dokler nadsodišče zadeve ne reši. Toliko v opozoritev, da ne bi imel kdo sitnosti, ker drž. pravdništvo zasleduje vse mu naznanjene slučaje.
v Vinarski in sadjarski tečaj za učiteljstvo se, kakor že mnogo let sem, vrši tudi letos v marcu in junijn n? deželni sadjarski in vinarski šoli v Mariboru. Izmed 20 vdeležencev so se letos pripustili k temu tečaju nastopni slovenski gg. učitelji ozir. nadučitelji: Ulčar iz Kozjega, Zdolšek iz Ozlevasi; Šel iz Zreč, Brinar iz Gotovelj; Ro-šker iz Loke p.Zusmu; Kosi iz Št. Jurja na Ščav-nici in Sel iz Št. Lovrenca na Dr. polju. Družba
sv. Cirila in Metoda je založila prav lepe in originalne velikonočne razglednice. Pričakujemo prav mnogo naročil!
Dobova. In Kristus je rekel: Kdor je med Vami brez greha, naj prvi vzdigne kamen ter ga vrže v me. In vi gospodje, ki ste tako vneti za resnico in ki si dajete pečatiti svojo pravovernost z mrtvimi črkami živih županov, položite roko na svoje srce ter vskliknite: Grešil sem in velik grešnik sem pred Bogom. Ne sodite torej, da ne boste sojeni! Gasp, župnik et consortes,' ali se Vam ne zdijo znani ti nauki? Mogoče jih še sami učite! Mogoče! »Za počt!« Učitelj nekaj uči, česar pa ne izpoljnjuje. Kar velja za nas, to veže i Vas! Tonček, Tonček, takega posvečenja pa še nisi sprejel, da bi stal tako nad nami in bi imel take izjeme! — Vidi se, da smo zadeli z zadnjim dopisom v sršenovo gnezdo. V resnici zelo so se razhudili dobovski sršeni ter začeli v svoji slepi in onemogli jezi napadati še celo one, ki so popolnoma nedolžni. Da, da prati ste se začeli na vse mogoče načine. Znano je pa, da se pere samo oni, ki je zamazan. Vendar si pa nismo mislili, da Vam bo pomagalo toliko moči pri perilu. Župani, obč. svetovalci in drugi veljavni (?) možakarji! Jehtete, jehtete, taka čast se skaže malokomu. Veste, da imamo sedaj ves respekt pred Vami. V veliko čast si bodemo šteli, ako se drugič, ko se bodete zopet prali, obrnete do nas in bodite uver-jeni, da Vam toliko gotovo damo, da si kupite žajfe za perilo. — Kaj ne, da se sv. pismo kar tako ne razume inda mora imeti razlago, če ga hočejo razumeti tudi drugi ljudje? Ne zamerite torej, ako si predrznem v svoji prevzetnosti komentirati Vaš dopis (nazadnje je vsejedno, čegav je, vsai duševni oče ste mu gotovo) ali z drugimi besedami 'povedano, pridjati razlago k dopisoma v »Slov. Oosp.«, ki pravi: Podpisani župani, zastopniki vseh občin slovesno protestirajo itd. ter konec: Sledijo podpisi županov, občinskih svetovalcev in veljavnih mož. Kot učenik in propovednik resnice in pravice nam pot vejte, koliko je na teh podpisih resnice! Nikarite pretiravati! Le bolj zmerno in ponižno! Veste, da se bojimo za Vas, da bi dobili kakega priimka, recimo n. pr. lažnjivi kljukec! Naša župnija Ima vendar 7 županov, podpisala sta se pa samo 2. Kie je torej Vaša resnica? Mogoče ne znate dalje šteti nego do dveh? O podpisih drugih možakov veljakarjev sploh ne govorimo, ker prišli bi do hujih nasprot-stev! — Največja nesramnost je pa ta. da skušate zriniti vso to stvar na g. učitelja. Varujte se! Zgodi se iahko, da se radi sumničenja in krivega dolženja spogovorimo kje drugje, pa tem bolj ostr.o. Stokrat bolje je. da so nam poslale Kapele tega gospoda učitelja, ki razume malo bolj svojo stvar in težnje našega ljudstva, kot jih Vi nikdar ne boste, kakor pa kakega župnika, ki bi krpal svoj žep ter razbijal po nepotrebnem po prižnici ter imenoval one brezverce, ki se upajo natančneje in javno baviti z njegovim »blagonosnim« delovanjem v cerkvi in izven nje. Vsi ti so boljši kristjani, kakor ste Vi kedaj bili ali boste. Poljubovati roko ter polniti Vaše žepe, to je A B C Vašega krščanstva. Omenjenemu gosp. učitelju hočete natveziti grehe, o katerih vsak ve, da so nesrečen izrodek Vaše še bolj nesrečne in šepave domišljije. Res, veliki ste v domišljiji, še večji pa v dolženju po krivem. Razumeli? Sicer pa konec besedi! Uredništvo pa gotovo rade volje potrdi, da dopisa z dne 20. januarja t. I. v »N. L.« ni pisal gosp. učitelj Vadnal. (Radi potriujemo. Op. uredn.) Mislim, da za danes zadostuje. Ako .pa hočete boj, imejte ga! Pomirite se. če ne, Vam bomo pripovedovali nekaj iz Lucijana! Oni, ki se vam upajo postaviti po robu ali dobovski farani.
Za smeh in Hratel; čas. .
Skupil jo je. Srečata se župnik in kmet, ki je hodil baš plačevat zavarovalnino.
Župnik: Zakaj pa ste pustili to zavarovati, Vrana, — škoda denarja! Ko bi bili dali na maše, bi Vam prišlo to mnogo ceneje — in bilo bi bolj sigurno. Brez božje volje še človeku las z glave ne pade.
Kmet (pogleda premeteno župnika): Hm — zakaj pa imamo potem na cerkvi strelovod, častiti gospod ?
Priporočamo našim rodbinam
Kolinsko cikorijo.
Hranilnica in posojilnica u Ribnici na Poh.,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
naznanja, da se vrši v nedeljo, dne 28. svečana I9I0, ob isti uri, v ' istih prostorih in z istim dnevnim redom, kakor je bilo objavljeno v zadnji številki „Narodnega lista,
drugi občni zbci*
ki je glasom zadružnih pravil sklepčen ob vsake« številu navzočih zadružnikov.
Hačeistvo.
Le^ posestvo naprodaj!
V trgu, 1)farne cerkve se proda iz proste roke: zidana hi£a k gospodarskim poslopjem, kozolec. 4 oralo travnika, «adonosnik in vinska trta, na kateri se pridela 5 do 7 vedre ' vina. Naslov pri upravnS&tvu „CSarssdtisga Lista'3, öü b-2
Vino! lfino!
Naznanjam krčmarjem in vinskim trgovcem, da imam v zalogi v Halozah (okraj Zavrč) in pri Sv. Barbari še veliko zelo dobrega vina naprodaj po ngodni ceni, Posredujem v vinski kupčiji in pošiljam na zahtevo zanesljivo in točno. Jurij Gnilšek, veleposestnik pri Sv. Barbari v Halozah.	54 3-3
ima graščina Josipdol, pošta Ribnica
na Štajerskem 3500 drogov 4 do 6 m dolgih in 13000 „ l1/2 „ 31/2 „ „ iz smrekovega lesa, pripravne za lastnike vinogradov in hmelovih nasadov. Cena zmerna. 59 3-2 Oddaja takoj.
Kdor je osivel, izgleda star.

T os
B Izvrstna zajamčeno neškodljiva sredstva za barvanje las so :
1. Vitkov „Vedno mlad" piavo, rjavo, In črno barvilo. Pobarva takoj in trajno. Ena čkatlja štiri krone.
2. Vitkor „Nucin", steklenička eno krono.
*
Ta sredstva za barvanje las so se jako dobro izkazala t tisoč slučajih. Edino pristna iz kem. laboratorija
Fr. Vitek & Co., Praga II.
Zahtevajte samo Yitkove preparate, vse druge zavrnite!
Gostilna in mala trgovina
blizu premogokopa se odda zaradi rodbinskih razmer takoj v? saajeBst. — Kje, pove rprav-ništvo „l\'aiodnega Dnevnika". 67 3-1
Širite „Narodni List"!
Sukno
ševjot in kamgarn za moške obleke se dobi v velikanski izbiri in nizkih cenah v narodni veletrgovski hiši
IL Stermecki, Celje.
Vzorci proti vrnitvi zastonj in pošiljatve čez K 20'— franko. Zahtevajte ,Bomba* tkanina, preizkušena najboljša za žensko in možko perilo. Kos 23 m franko K 15'50. Naročite cajgaste ostanke po 20 m trpežni K 8"—, fini K 10"—, zelo fini K 12'—.	32 52-6
61$ bnmaflAlI garantirano izboruega, fti JfincBtll«9ir vtisnenju lahko poSkad«-vanega rastlinskega mila, bruto 5 kg za K 9'—, frank»
vsaka poštna postaja na Avstrijskem, aa Ctrrakc v. povzela. ParfKßjerija Cas-nen, Dana] i. Kauhenstciugašse 7. 'j.
57 4-3
Posteljna vlaga!
Odstranitev takoj. — Starost in spof se naznani. — Pojasnila zastonj daje zavod „AESCULAP", Regensburg, Bavarsko.
Najboljši češki nakupni vir.
Ceno [posteljno perje:
. 1 kg sivega, dobrega, puljenega 2 K. boljšega 2 K 40 h; prima pä-belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 velefinega, snežnobelega, pulje-Éj$^7r|nega 6 K 40 h ; 8 K; 1 kg puka, sivega 6 K; 7 K; telega. fiaega 10 K, najfinejši drsni puh 12 K. — Kdor vzame i kg. dobi franko.
Zgotovljene postelje
iz gostonitega rdečega, moorega, belega ali rumenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga, 116 cm široka, z 2 zglavni-koma, vsak 80 cm dolg, 58 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 26 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 13 K, 14, K, 16 K; zglavniki 2 K. 3 K 50 h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajoče se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. 59 25-6
S. Benisch, Deschenitz, štev. 199, Sumava, Češko.
Rafael Salmič
trgovina z urami in zlatnino v „Narodnem domu" v Celju.
Velika izber novosti, zlatih in srebrnih verižic, priveskov, dolgih zaponk, zapestnic, uhanov, prstanov, gospodskih in damskih ur, nastavkov, jedilnih sprav, predmetov v novem srebru, optičnih predmetov i. t. d. Naročite cenike. Postrežba točna in solidna.
Poštne hran. račun št. 54.2 - Telefon St. 48. —
,LASTNI DOM'
Pisarna je v Celju,
Rotovške ulice št. 12
© © ©
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure © © © dopoldne. ©©©
Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalagan e gotovine ================= pri denarnih zavodih, Gei nudijo najugodnejše pogoje.
registrovana kreditna in stavbena zadruga % z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član	_	« » / SP81 O / \
zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hra- ||0{ Qfffl g!»® § fj /ft| nilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po B^	v ' '
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denaa», ne da bi se obr-estovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posejila daje proti 6°/o obrestovanju na osebni kredit, proti zastavijenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrekih © © © © ®
stavbeni podjetnik Jn tesarski, mojster, lastnik parne žage na La'wi prP Ce
===== prevzame vsakovrstna =====
61 50-5
sfi

.0
tesarska dela