83. številka.
Ljubljana, v torek 14. aprila.
XXIV. leto, 1891.
SLOVENSKI MRI
Ishaja vsak dan cveier, izimši nedelje in praznike, ter volja po poŠti prejemati za a v 8 tro-og e r s k e dežele za vso leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Ćetrt leta i gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr.  Za pošiljanje na dom rakuna se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po fi kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če so dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj •;«■ izvole frankirati. — Rokopisi Be ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je v Gospodskih ulicah št. 12. U pravni št v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Prestolni govor.
Z velikim sijajem, kakor je v nas navaden, otvoril je v soboto svetli cesar novoizvoljenega državnega zbora prvo zasedanje in čital prestolni govor, ki smo ga že priobčili v našega lista številki z istega dne, in vsi časopisi, avstrijski iu mostrauski, so se podvizali, razložiti svojim čitateljem tega govora veliki pomen.
V ustavno vladanih državah je navada, da izraža prestolni govor vodilne nazore vlado v vbhIi pohtiAkih in gospodarskih zadevah, da poroča o njenih namerah v obče in o glavnih točkah bodo-dočega njenega delovauja, s kratka, da razvije njo program, katerega se misli držati, poleg tega pa, da označi v kratkih potezah države notranji in zunanji položaj.
Ako presojamo s tega stališča prestolni govor, priznati nam je, da nas je deloma celo iznenadi], kajti vsega onega, o čemer se je ves čas po dr-žavnozborskih volitvah s poklicanih in tudi nepoklicanih strani j govorilo, da bode prestolni govor omenil n. pr. češko nemške sprave vsega tega iskali bi v njem zaman.
Govor je lakoničen in stvaren, kakor je njega duševnega očeta grofa Taaffeja narav.
Največje veselje naredila bode vsem narodom širne naše države beseda cesarjeva, da je mir evropski zagotovljen, da se nam za bližnjo bodočnost ni bati ničesar, kajti prijateljske razmere z drugimi državami, a v prvi vrsti s sosedi, so baje izvrstne in povsu normalne in povsod priznava se potreba miru. Vrhu tega nam pa dado posebna zveze z drugimi velesilami upravičeno upanje, da nam je gotova cela vrsta mirnih let, katere bodemo lahko porabili v dognanje premnogih in perečih zadev, katere čakajo rešitve.
Ostali del prestolnega govora poroča Bkoro izključno o gospodarskih, socijalnih in pravnih namenih grofa Taafteja vlade, odgovarja torej popolnoma vesti, katera Be je bila Že prej izdala, da se bode namreč vlada ogibala strogo politiškib vprašanj ter se omejila na redno upravljanje državnih poslov, a konča se z zagotovilom, da bode vlada jednako pravična vsem narodom, da bode varovala njih ustavni" pravice in pospeševala njih narodne interese v kolikor je to mogoče z ozirom na celoto in na moč države.
Grofa Taafteja vlada ima celo vrsto prekrasnih namenov in ako se jej bode posrečilo uresničiti jih dejanski, slavili jo bodo še pozni rodovi iu Be nje plodonosnoga delovanja hvaležno spominjali. Dozdeva se nam pa, da vseh teh namenov kraj najbolje volja ne bode mogoče na vsestransko zadovoljstvo rešiti.
Ako se pomisli, da namerava vlada rešiti celo dolgo vrsto zamotanih in kočljivih socija'nih vprašanj, da nadomesti to, kar je dozda) zamudila, ako se nadalje pomisli, da se namerava podržavljenje velicih in mnogih železnic, preoBnova LI»ydove in Dunavske parobrodske družbe, preosuova obdačenja vrhu tega pa še izprememba mnogih za naše pravno življenje prevažnih iu prepotrebnih zakonov, ako nadalje ne pozabimo, da se bodo glede teh zadev pojavila v zbornicah gotovo tudi načelna nasprot-stva, potem se nam mora že oprostiti, ako nimamo pravega ali vsaj ue popolnega zaupanja v ta program, ampak, da nas naudaja strah, da bi se utegnilo goditi tem namenom tako, kakor se je'godilo grofa Taafteja preblagomu namenu — pomiriti narode avstrijske.
Vsakemu pade v oči, da v prestolnem govoru ni rečeno čisto nič jasnega niti o jezikovnih niti o državnopravnih prizadevanjih nekaterih strank vzlic temu, da baš taka uprašanja vznemirjajo v prvej vrsti narode avstrijske, kakor se je to izkazalo pri zadnjih državnozborskih volitvah, nego da se je vlada omejila na to, naglašati celoto države ter zagotoviti narode, da se jim bode varovala ustavno zajamčena jednakopravnost.
Varovala se nam bodo jednakopravnost! Ta beseda nas vznemirja in plaši, kajti narod mm" nima jednakih pravic z drugimi narodi, da bi mu jih mogla varovati vlada, naš narod bori se še vedno za to, kar mu ustava jamči, za dejansko izvršitev zakonov in kakor nam, tako se godi še nekatorim drugim narodom v Astriji, in kakor mi, tako ne morejo biti zadovoljni ni oni s tem programom vlade.
Iz teh beBed prestolnega govora je razvidno, da se vlada ne misli ozirati na narodnostne nase terjatve, kakor se ni mnogo ozirala nanje uiti do sedaj, razvidno je, da se jej vidi status quo za nas dovolj dober položaj, da bodemo torej ostali i nadalje kakor smo bili, to je viseli mej dvomi in nevoljo in z resignacijo premišljali, kako lahko bi bilo vse drugače, da nesmo zanemarjali ugodnih trenot-kov in da smo imeli spkh kaj odločnoBti.
Drage volje priznamo, na so gospodarsko-politiške zadeve katerih rešitev si je zapisala vlada na svoj prapor, velevažne in pereče iu prepričani smo, da jo bodo v teh iu v jednakih slučajih pod-pirali naši poslanci z vsem svojim znanjem in z ono požrtvovalnostjo, katere smo pri njih navajeni, a isto tako smo prepričani, da ne bodo nikdar pozabili narodnega programa našega, na katerega podlagi so bili izvoljeni, da se bodo vsai za njega glavnih točk uresničenje in izvedenje trudili navzlic temu, da vlada oi naklonjena takim težnjam, a v gotovem slučaji, ako bi se vlada nikakor ne hotela ozirati na naše terjatve takega značaja, da bodo po tem uravnali tudi svoje postopanje v državnem zboru.
Državni zbor.
Zbornica poslancev imela je včeraj drugo sejo, pri kateri je predsednik omenil došle proteste proti posamičnim volitvam. Mej temi so protesti i/, občin Istrskih (Pulj, Poreč), iz Dalmacije (Splet, Zader, Šibenik), od veleposestva štajerskega in iz mestne skupine Celjske. Vsi ti protesti izročili so se legi-timacijskemu odseku.
Najvažneja točka druge seje bil je Mladočehov pravni pridržek, s katerim so označili svoj ustop v državni zbor. Važna ta izjava, ki jo je izročil poslanec Pravoslav Trojan, slove:
„Ko mi znatopniki naroda češkega Is kraljevine Češke zopet stopamo v državnega zbora zbornico poslancev, zmatramo za svojo dolžnost, izražati neomajljivo pravno zavest naroda, ki ga zaBtopamo, in izjaviti, da, stopivši na državnega zbora faktična tla, se v ničem ne odrekamo kralje viue in krone češke državnemu pravu, katero se je pri kronanjih ponavljaje s prisegami, z mnogimi državnimi akti, poslednjič z najvišjim reskriptom Nj. cesarskega in kraljevskega velečastva cesarja Frana Josipa I. dne 12. septembra 1871 priznalo, da bodemo z vsemi silami delali na to, da bode to pravo dejanjski prišlo do veljave in se bode izvrševalo. <
V tem zmislu pridružujemo se pravnemu pridržku, ki so ga češki poslanci visoki zbornici predložili dne 23. septembra 1879, is smo pripravljeni,
najkrepkeje tu sodelovati za blaginjo vse države iu vseh njenih narodov in dežel, preverjeni, da bode lojalno čuvanje pisanih in nezastarelih j>rav češke krono v prid in blagoslov ne samo tem deželam, ampak tudi vsej avstrijski državi."
Ko je bila ta izjava, katero je podpiralo 36 poslancev, pročitana, izžrebala se je zfcornica na devet oddelkov, katerim so se po žrebu odkazali akti volitev.
S tem je bil dnevni red gotov. Predložili so se le še nekateri zakonski načrti. Tako je Welsers-heimb predložil zakonski načrt o nekaterih pre-membab vojaškega preBkrbovalnega /'ikona iz 1875.1., pravosodni minister zakonske načrte o prodajanji premičnih stvarij na roke, o zemljeknjižnem odpi-BBVBDJi zemljišč za javne ceste, prostore m pota in o sodstvu nekaterih delov Velikega Dunaja.
Prihodnja seja bode v četrtek. Na dnevnem redu je volitev predsedstva.
Politični razgled.
IV o i ran Je dežele.
V Ljubljani, 14. aprila.
Državni zbor.
Včeraj imeli Bta obe zbornici svojo drugo Bejo. V gospodski zbornici volili so se stalni odseki, namreč juridiški, politički in finančni. V poslanički zbornici pa so se volili odseki, kateri imajo veriii-kovati volitve jioslancev. Taoih odsekov je devrt. Ko so potrjene vse volitve, proti katerim ni nobenega ugovora, izroče se ostale posebnemu odseku, ki ima pretresati jih in poročati o njih. Predsednika voli zbornica, ko so potrjene volitve, in Bicer na štiri tedne, po katerih se mora z nova potrditi njegova izvolitev. Protestov došlo je 13. Pročitala se je izjava Mladočehov.
Mladovehi in češko časopisje.
Razna češka glasila iz Moravske in iz Siezije obžaluiejo, da so Cehi zdaj razdeljeni v tri skupine: Mladočehe, moravske Čehe in veliko|)osestnike, ko so prej bili zjedinjeni. Vse je odvisno od Mladočehov, katerim se skušajo približati moravski Ćehi in pa češki veiikoposestniki. Treba bode zjediniti se, ali pa vsaj najti modus viveudi. Mladočehi mogo mnogo popraviti, ako bodo zmerni in previdni. Dr. Trojan, ki je zavzel mesto R<egrovo, pokazati bodo imel mnogo politične razumnosti, da združi do zdaj ločene češke elemente.
Iz raznih J&ubov,
Curoninijevemu klubu pristojiilo je do zdaj 13 poslancev. — V sadnji seji poljskega kluba so je 10 poslancev izreklo za to, da se zopet osnuje stara desnica in se privabijo Mladočehi. Večina kluba pa jo bila mnenja, da se stara desnica ne da oživeti. To mnenje pridobilo je večino. Po mnenji »Przeglada* bode poljski klub podpiral Hobenvrartov klub le v tacih vprašanjih, za katere se bode konservativni klub Bolidarično potegnil v svoji celoti. Na jiosamične frakcije klubove pa se ne bode oziral. /j levico ostal naj bi poljski klub v vedni in živi dotiki in jiostopal tako, da bi levica ne bila primorana, da zopet stopi v opozicijo.
(hjerski tuirodni demokrat je imeli so v nedeljo delavski shod v Budimpešti, na katerem 8e je obravnavalo zarad 1. maja. Oklic pravi, da je lauski 1. maj le škodoval. Demonstracije za osemurni delavni dan so nepotrebne, ker na Ogerskem delavci mogo z delodajateljem skleniti prošlu pogodbo. Če bi ogeraki delavci po vsej sili zahtevali osemurni delavui dan, prišli bodo na njih mesto vnanji socijalno-demokratični delavci. Narodni demokrati naj 8e torej ne družijo s socijalnimi demokrati.
V n a nje «1 i/a ve.
Ohnovljenje trojne »veze. Nasproti angleškim poročilom, po katerih se je trojna sveza ponovila, so poroča, da z Italijo Se
ni bilo pogajanja glede obnovljenja pogodbe, katera poteče de le koncem 1. 1892. Vender se poroča, da namerava Cavalloti interpelovati v jedni prihodnjih sej ministerskega predsednika Rudinija o tej zadevi. Vzhodna Hunieltja.
Kakor javlja „Agence de Cohstantinople" iz popolno zanesljivega vira ni zaradi Vzhodne Rume-lije nobena Vlast storilk korakov pri porti.
Italijansko vojno brodovje.
Letos imelo bode po desetih letih italijansko vojno brodovje zopet Bvoje va|e v adrijanskem morji. Delavski shod v Milanu.
Kakor se poroča, je shod, na katerem se je obravnavalo o pravici do dela, imel zastopnike iz vseh dežel. Krapotkin poslal je malo brošurico, da se je prečitala. Francoske anarhiste zastopala sta Faure in Parra. Shod je bil v nedeljo v gledališči Canotbiana. Vsi javni nastopi so prepovedani. Isto-tako je minister prepovedal vse javne nastope, s katerimi bi se praznovale delavske demonstracije za 1. maj. tudi če bi se taki nastopi imeli vršiti pozneje.
Italija v Afriki.
Iz Runa se poroča, da vlada pričakuje grofa Antouelliiu, ki bode prišel te dni, ter da bode z njim skupai sestavila zeleno knjigo o Afriki. Knjiga bode kratka in obsegala sumo 40 stranij. Ako se bode za potrebuo spoznalo, da se o negusu ne bode molčalo, bode knjiga baje jako bogata pikantnih podrobnostij in lokavostij črnega kralja.
Francozi v Tonkinau.
Po došlih poročilih imeli so Francozi več srečnih bitk preti piratom v Tonkingu. V nekaterih okrajih so pirati oropali več vasi, konečuo pa so jih pregnali francoski vojaki.
Afera Parnell O* Shea, katera je vzbudila toliko hrupa in je tako osode-polno uplivala na razvoj irskega vprašanja še ni končana kakor se kaže. Soprog, ki je postal na tako dvomljiv način glasovit, kapitan O' Shea žugal je te dni z novimi „razjasnili". Parnell se je namreč, če so istiniti glasovi, ki se razširjajo, že pred dlje časa poročil tajno s hčerjo baš iste dame, katere ljubimec je bil po razsodbi zakonskega sodišča. Ta zakon pa je ostal tajnost, ker je bila gospica O' Shea še mladoletna in bi bila zgubila veliko premoženje svoje, če bi se zaročila pred svojo polnoletnostjo. Zdaj postane polnoletna, in Parnell razglasil bode ta zakon kot dokaz svoje nedolžnosti. Koliko je resnice na teh vesteh, pokazalo se bode. Štrajki v Ameriki.
Iz Pittsburga se poroča, da so prizadevanja konvencije vseh rudokopov zjediujenih držav, da bi 8e ustanovil kompromis mej delodajatelji in delavci imele uepovoljen uspeh. Boje se, da se bode štrajk tako razširil, da bode do 1. maja praznovalo 7o 000 delavcev, „ Vitezi dela" in „delavska zveza" podpirata zahteve delavcev za osemurni delavni dan.
Dopisi.
Iz Trebil j 10. aprila. [Izv. dop.] Jako presenečeni smo bili, ko smo v cenjenem dopisu z Dolenjskega v 71. številki izmej vrst brali, da se od prijazne strani „Slovenčev" nesramni podlistek v 63. številki v dotiko devlje z osebo našega obče-spoštovanega g. sodnika!
Tudi v uas smo brali ta podlistek, in smo ga takoj krstili na to, kar je, gola in hudobna izmišljotina umazaue kapelauske domišljije, a nikomur ni uiti na pamet prišlo misliti, da ta umazani duševni proizvod meri na našega g. sodnika, ker se ni pripetil v njegovi osebi niti jeden dogodkov, ki jih to pravcato duševno revše slika v navedenem podlistku.
Naš g. sodnik se ni še uikdar vsiljeval za po-slauca, ker ga ta posel posebno oe mika, in je pri zadujih držitvnozborskih volitvah svojo kandidaturo le zato zglasil, ker je to od njega mnogo posvetnih odličnih veljakov zahtevalo ter želelo, da bi jih za* stopal, in njegova izvolitev bi bila tudi nedvomna, ako bi bili prišli do odločilne besede veljavni možje, kakor je bilo do letos navada.
Pri zadnjih deželnozborskih volitvah naš goap. sodnik ni kaudidoval, in vender bb je bilo o njegovi osebi sjedinilo 67 glasov najveljavnišib mož volilnega okraja.
Pri letošnjih prvotnih volitvah za državni zbor pa so bili posvetni veljavni možje preveč zmage gotovi in nasproti duhovščini zaupljivi — in se je nečuveno strastni duhovniški agitaciji posrečilo doseči, da najveljavniši možje, ki so do letos v političnih stvareh odločevali, niso bili izvoljeni za volilne može.
O tem imamo mnogo gradiva, pa zinatraino za nepotrebno, da bi ga post festum objavili. — Naš gospod soduik nima navade, da bi o povodu komisijskih poslov v farovzib nadlego delal, in prepričani smo, da mu tega nobeden duhovnik našega
okraja ne očita in mu tudi očitati ne more; on rajši daje, nego jemlje!
Ce tedaj Slovenčevo duševno revše za svoj pamflet ni dobilo kje drugoj gradiva, pri nas ga gotdVo ni.        '°       *rn? ' P1 ■
To v pojaanenje onim, kačerim naše razmere niso znane.
Iz Brežic [Izv. dop.] (Nadaljevanje). Opisani možaki so glavni' stebri nemčurske stranke v Brežicah; brez njih ne bi se stranka mogla obdržati na krmilu, kajti vse druge osebe, katere so vnete za nemško stvar in imajo še kaj upliva, so že zelo oslabele v teku mnogih let, zgrizle se v narodnem boji kratek ta čas, pešajo jim duševne in telesne sile, in brezzaupnost njihovega nenaravnega delovanja jim tudi ne more ulivati novih močij v okame nele žile.
Kot glava te klike slovi trgovec Delkot, katerega predniki so prišli s kosom na hrbtu od nekod iz Furlanije, iu ki spada v tisto vrsto naših sodržavljanov, ki mej Slovenci pomanjkanje Židov po mogočnosti in uspešno nadomeščujejo. Nabral si je mej našim ljudstvom svoje premoženje, ali srca ni imel nikdar zanj: nič ga ne more bolj razkačiti kakor slovenska beseda. Pred kratkim so mu uapra vili baklado, da se mu dostojno zahvalijo za vse njegove zasluge, in mu osladijo grenko pot v stanje mira, ker se je moral umakniti mlajši sili, baronu Mosconu, katerega njegovi prijatelji ne potrebujejo več v državnem zboru, pa bi zdaj rad postal načelnik okrajnega zastojm, da zavzema vsaj kako tako častno mesto.
Ker se Delkot sam borbenim neprijetnostim nerad izpostavlja, seže navadno za njega po kostanje v žerjavico Jaka Lastnig, v celi okolici poznam po imenu „d . . . . Jaka" še iz svojih mlajših let, umirovljeni davkar, tajnik okrajnega zastopa, največi ljubitelj odojkov in puranov, če so zastonj.
Desna roka Delkotova pa je Jože Potočnik, ž njim zvezan na posebno intimen način, pri svoji o8tarelosti Še vedno neprimerno strasten hujskač, kateri je Sloveucem zagrozil, da bode napis „Cital-nica", ako bi ga na ulico nad okua društvenih prostorov obesili, vsako noč z blatom ometan.
Vreden njihov drug pa je bivši krojač Zehner, pri sodnijah dobro poznana, pred kratkim še celi nemčur8ki družbi najbolj dosadna oseba, za katero ni mogla najti nikdar dosti krepke pogrdi. Zdaj pa se jim je priljubil tako, da ga mislijo voliti županom mesta Brežic. Ta bi jim bil tudi najprimerniši njih popolnoma vreden župau-
Ostali kričači neinčurski so tako nezuatui, posebno pa uadebudni naraščaj, da ni vredno z njihovimi osebami in osobnostmi bralce zadržavati; vsi skupaj z ženskim spolom svojim vred, ne čutijo, koliko uespodobno je in brez vsake omike, kolporto vati in zadrževati čisto privatno pismo, ter ga porabljati za svoje agitacije.
Kakšna je podlaga te stranke, namreč ljudstvo, na katero se opirajo? To so samo meščani, trgovci, rokodelci, kočarji, rodom Slovenci, ali odpadniki, ne pristaši njihovi iz prepričanja, ampak ljudje večinoma zavisni, v slabih materijalnih razmerah ali zastrašeni vsled silnih groženj s katerimi je strahu-j"jo nemčurji pred vsako volitvijo. Peščica Nemcev in Nemčurjov hoče torej gospodariti, ne samo v mestu, kjer so svoje zmožnosti za to pokazali v najsijajnejši meri, ampak tudi nad celim okrajem • ali zadnje volitve v deželni iu državni zbor, zatem volitve v okrajni zastop pokazale bo jim, da jo naš okraj, ne samo čisto slovensk, ampak da je tudi narodno zaveden, da nemčurji v njem nemaju nobenega upliva več, nobeno zaBlombe, da se ljudstvu gadi taka nemška kultura, kakeršna se hoče mej nami razpečevati, da su hoče naše ljudstvo ua narodni podlagi razvijati m napredovati.
To uvidivši, zaključujejo pa tudi naši nasprotniki sami posledice iz tega, znajoč, da je mesto vezano na okolico, da mesto živi le od okolice, to je za nje seveda žalosten razgled v bodočnost, ali v celi naravi razvijajo se stvaii naravnim potom, nič nenaravnega k« ne more dolgo uzdržati, zakaj bi torej baš Brežice delale izjemo?
„Slovenskoga društva" volilni shod.
(Konce.)
Kot drugi govornik o tej točki nastopil je meBtni odbornik Ivan Hribar. Njegov govor bilje dolg ,ui izboren, a ker gospodu govorniku beseda izreduo gladko teče, mu ni lahko s svinčnikom slediti, zato zabeležili smo le glavne misli. Ožigosal
je  najprej nasprotne nam   stranke delovanje kot politišk humbug.   (Burni dobroklici.) Očitajo nam, da smo brezverci in liberalci, dasi dobro vedo, da v nas vera ni v nevarnosti in da smo zvesti veri svojih pradedov. Postopanje in delovanje nasprotne nam stranke  je politična  nepoštenost, ker dobro vedo, da ni tako, kakor 'pišejo, da nesmo brezverci in da ko bi se naše in nasprotnikov prepričanje dalo na tehtnico,! bi se Bkudelica morebiti nagnila celo na našo stran.    Govornik pripoveduje potem, kako sta pred dvema letoma urednik Žitnik in dr. Janežič prišla ga vabit, da bi pristopil k no-noveniu katoliškemu politiškemu društvu. Ker je vabilo odklonil, začeli so ga dva meseca pozneje napadati kot brezverca, dasi bi bili dva meseca poprej celo radi dobili tega brezverca v svoje društvo. Govornik, odbornik Hribar, preide potem na mestno denarno stanje.   Nasproti lažnjivim napadom v ne kem lističi,  konstatuje, da  mestno  denarno stanje še nikoli ni bilo tako ugodno, kakor baš sedaj. Prebitki izuašajo nad 40.000 gld. Pri vsem tem, pa se je pričela  in izvela cela vrsta velikih podjetij in zgradb. Ako se neosnovano toži o velikih nakladah, mora se ugovarjati, da nobeoo glavno mesto v CiB-litvaniji in sploh nobeno mesto z več nego 20.000 prebivalci nema tako nizkih doklad, kakor Ljubljana. Da pa so se uvelo nove d okla.le, to zakrivila je pa le konservativna stranka. Ona je v deželnem zboru sklenila  zloglasno „lex Šuklje" in s tem mesto obremenila z uovo doklado. — Potem govornik navaja razna dela mestnih svetnikov. Uveli so nov tržni red, ki mestu donaša 6000—8000 na leto, dobili po marljivem prizadevanji užitnino v zakup in tako odprli nov vir dohodkov, ustanovili so mestno hranilnico, ki je že sedaj aktivna iu bode v bodoče mestu donašala lepe dobičke. Storili se primerne korake, da bi se drž. železnic ravnateljstvo premestilo v Ljubljano. To bi bilo za mesto velicega pomena. Prišlo bi več rodbin semkaj in razui obrtniki bi imeli koristi pri tem. Poslednji čas sprožila se je tudi misel, da bi se vojaška bolnica in oskrbovalnica odstranili z dosedanjega mesti.   Tako dobili bi prelepe prostore za stališča in pri novih zgradbah imeli bi obrtniki mnogo dela. V obče je takozvana liberalna stranka sprožiia  in  zvršila  vse, kar  se je zadnja leta v mestu storilo. Pristaši klerikalne stranke neso nikdar poprijeti inicijative.   Da se vidi, kako konservativna stranka postopa, navaja govornik slučaj, ko je bilo v deželnega zbora finančnem odseku na vrsti povišanje plač učiteljem Ljubljanskim. Samo dr. vitez Bleiweis,  Gorup in on (govornik) glasovali  so   za  zvišanje,   vsi   pristaši klerikalne stranke pa nasproti.   Naposled omenil je tudi višjo dekliško Šolo.   Povsod drugod, na Hrvatskem, Češkem, da  celo v Dalmaciji *)  spoznali  so potrebo višjih dekliških šol.   Narod, ki  nema izobraženega ženstva tudi v boljših krogih, nema bodočnosti. Tu pa se je šoli in preblagemu Gorupu nasprotovalo, samo zaradi tukajšujih Uršulink,  ki  našo mladino pridno ponemčujejo. Višja dekliška šola bila bi ve like gmotne hasui za mesto,   prihajale  bi semkaj dekleta iz boljših hiš in že 10 Gorupovih ustanov, ki bi vse tu ostale, je znaten znesek.   Taka šola stala  bi  k   večjemu  8000  gld.,   nikakor   pa ne 15.000 gld., kakor se je v nekem lističi neresuično pisalo. Govornik Hribar zavrne še izmišljeno trditev, da bi mestni zaBtop prednost dajal drugim, ne domačim obrtnikom.   V jeduem samem slučaji se je tako zgodilo, ker jo bila ponudba za  mesto ugod-neja  Sicer pa se jo vedno načeloma ozir jemal na domače in jim naklanjalo  vsakeršno  dolo.   Ko je zaključil svoj govor, zaorili so dolgotrajni dobro in živioklici.
Za Hribarjem nastopil je kot govornik goBp. Matija Kune.
Gosp. Kune omeni, da hoče spregovoriti le na kratko o položaji narodnega obrtništva. Nadejali so se obrtniki, da bodejo po dolgotrajnem boji za narodni obstanek, ki nam je dandanes v glavnem mestu oBigurau, vsi veljaki in prvoboritelji naroda svoje moči posvetili zboljšanju žalostnega gospodarskega razmerja in zastanka mej ubogim domačim obrtništvom. Mesto tega pa vidimo neke ljudi, ki se prištevajo izobraženim stanovom, sejati mej meščanstvo razdor in prepir, ki moreta prouzročiti le neizmerno Škodo narodnemu napredku.
Bližajo se zopet Časi, ko se bode borega obrtnika pri volitvah vlačilo na vse strani, mu pre-
*) Cetinje v Črnigori ima le 1000 prebivalcev, a ima že svojo višjo dekliško Solo, LJubljana s 30.000 prebivalci je pa ne zmore. Uredn.
tilo s krajSanjem prislužka, če ne bode volil v zmislu tega ali druzega; napočila bode torej zopet doba za obrtništvo, kakeršna je bila za časa bojev z nemško stranko. Kdo pa prouzročuje to? Ljudje, katerih v javnem življenji pred par leti še nihče poznal ni, hočejo nadvladati može, ki so v boji za ljudske koristi delovali Že desetletja.'* Govornik sam sodeloval je v teku dvajsetih let pri vseh osnovah, ki so imele namen povzdigniti stanje delavskih stanov,' a bi mu še v glavo palo, povzdigovati se na tako oblasten načiu nad tiste može, ki so z dobro voljo delovali že desetletja v naš prospeh. Kako malo skušenj imajo privrženci takozvane katoliške stranke, kažejo tudi napadi na moža (ces. svetnika Murnika), ki je po vsestranskem priznanji dotičnih stavbinskih obrtnikov vedno in povsod pospeševal njih interese in koristi; dočim smo opažali, da sta v mestnem zboru Ljubljauskem proti mizarskemu konsorciju glasovala celo dva duhovnika.
Očita se liberaliio-narodni stranki slabo gospodarstvo z mestnim premoženjem, a čudno in osupno je, da se to godi še le sedaj  par tednov pred volitvami, ko vender vsa dolga leta nismo čitali v glasilu konservativne stranke nobene kritike in so bili vsi sklepi, ne izvzemši izvolitev g. Hribarja častnim  meščanom,  soglasno  vsprejeti.   Da, pred kratkim brusil si je celo jedeu izmej kolovodij one stranke, g. Prosenc, pete" pri agitaciji za g. Hribarja, katerega sedaj tako strastno napada. Zato pa se govornik povsem strinja z g. Hribarjem v tem, da je vse govoričenje nasprotne stranko goli hurn-bug, kar velja tudi glede njih katoličanstva, katerega prav po nepotrebnom vpletajo v posvetni boj. Preverjeui smo, ker se jako dobro poznamo, da ni mej nami tolikih grešnikov, a v nasprotnem taboru tudi ne taci h svetnikov, da bi si ne smeli podajati rok. Po vsej sili se hoče mej nami uprizoriti stran-karstvo,  kakeršno vidimo na Dunaji pri boji združenih kristifanov proti  liberalizmu.   A tudi to je humbug! Naš liberalizem ni vreden niti pij>e tobaka, če ga primerjamo s takozvanim židovskim liberalizmom, katerega  pobijajo stranke v drugih krajih. Naš narod je toli konBeivaiven, da je ves boj v tej zadevi le iz trte zvit.   Kar pa nas zaMeva, nimamo, izvzemši nekaterih fraz, doslej najmaujšega povoda, ogrevati se za možake,  ki reprezentujejo konservativno stranko.   Ne le, da so z nepoštenimi sredstvi nasprotovali obrtnikom pri lanskih volitvah in da so nekatere obrti, kakor je knjigotržtvo in knjigovestvo, neposredno oškodovali, škodovati hočejo obrtovalcem sploh s svo|imi nazori o mestnih potrebah.  Življenski pogoji za mesta so takšni, da ae obrtovalci ne morejo striniati s tem, da bi se ne pričelo nobeno večje podjetje.  Na kamenitem tlaku ne raste krompir! Obrtništvo in delavstvo potrebujeta za svoj obstanek prometa  i u  razvoja mesta. Tudi ne nasprotuje obrtništvo ustanoviti novih šol in drugih zavodov, ker je napredek v vseh strokah pogoj   našemu  življenju.   Obrtništvo,   katero ima mnogo skuŠeuj  za  seboj,   ve* dosedanje delovanje mestnega zastopa ceniti, če tudi se o kaki priliki ni strinjalo z vsem, kar se je storilo.  A to se poštenim potom lehko pove in odpravi. Za take malenkosti ne treba hujskati meščanov jednega nad druzega; ne treba podirati, kar se je težko priborilo v dolgotrajeem delu. Najmanj'1 treba pa je na-pravljati v ta namen strank mej narodom,  ki nai se z noži napadajo.   Vse to le kaže, da nekateri gospodje nasprotne stranke špekulirajo na to, da je mnogim volilcem politično življenje neznano, da fraze, dobro podmetone, še vedno vlečejo, da jim ni za stvar, temveč le za zmago, bodi si nad komur in s komur  kol:.   Boljših časov,  večjega prometa, nižjih davkov se pač noben pameten človek ne more nadajati od novih prerokov. Davki, ki uas tarejo in bo leto za letom višji, so državni davki in le s sle-penjem mogoče je volilce iz našik krogov voditi v boj proti vsemu, Ifar sedaj obstoji.   Tudi nam ne kaže, izogniti se usiljenomu boju, kajti ne boljše, marveč slabše bode še nastalo v Ljubljani za delavstvo, ako bi prišla nasprotna stranka na krmilo. Našim takozvanim kouservativcem  no gre  no za vero, ne za našo blaginjo, mar jim je le zmaga svojih pristašev inče hočem označiti sedanji razdor in boj v beli Ljubljani z jeduim samim stavkom, reči moram, da vse skupaj ni druzega nego boj mej inteligenco iu neumnostjo! S tem povedano je vse.
Gospoda Kunca govor izzval je mnogo dobro-klicev, pri raznih stavkih, v katerih je dovtipno kritikoval klerikalno stranko, pa mnogo smehu. Za
njim je na kratko govoril še predsednik Gogola in pojasnjeval zadevo višje dekliške šole. Po določen) i kandidatov, katerih imena smo Že včeraj priobčili, zaključil je predsednik Gogola shod z opominom volilcev, naj se mnogobrojno udeleže volitve in delajo na to, da bodo sijajno prodrli vsi naši kandidati.
Domače stvari.
— („Matice Slovenske" odbor) ima jutri v sredo, 15. dne aprila, ob 5. uri popoludne, svojo LXXXVHI. redno bojo, kateri dnevni red amo
0 svojem času že objavili.
— (Premeščen) je iz Ljubljane v Novo-me8to v tukajšnjih krogih dobro znani in priljubljeni poštni oficijal gosp. Teodor Vidic. Njegove naloga v Novemuiestu bode, delati na to, da tamošnja pošta čim prej postane erarična.
— (I m e n o v a n j e.) G. Hektor F r a n c e s c h i-nis, Bodiški pristav v Kanalu, imenovan jo pristavom pri okrožnem sodišči v Gorici, avskultant Karol Franovich pristavom pri okrajnem sodišči v Kanalu.
— (Veliki koncert »Glasbene Matice"), ki bode prihodnjo soboto v redutni dvorani, obeta biti posebno zanimiv. Novi zbor „Glas-beue Matice14 pel bode več zborov, operni pevec Josip Nolli sodeluje v raznih točkah, skupno pa bode pel z zborom krasno in efektno Fr. Vilharjevo skladbo „Slovo" s spreniljevanjem vojaške godbe, katera bode poleg tega tudi še svirala Dvofakove prekrasne „Slovanske plese". Rizuu zborov so na programu še nekatere pesmi in pa dve ariji iz oper „Nikola Šubič Zrinjski" in „Don Sebn-Btiano". Natančni program prijavimo jutri. Oglasila za sedeže Bprejemljata trgovca gg. V. Petričič in Fr. Sos.
— (Pevskega zbora „Glas beno Matice" pevci pozor!) Naprošeni smo objaviti, da je za sobotni koncert izvanredna skušnja v sredo večer v prostorih „Glasbene Matice"; zalnja skušnja na je v petek ob 8. uri v redutni dvorani
— (Poročil) se je včeraj graščak Eme-rih pl. Veri i iz Koprivnice z gospodično Ivanko Lipo 1 d o v o v Mozirji.
— (Potrjena volitev.) Cesar potrdil je izvolitev g. Frana Lenčka, posestnika na Blanci, načelnikom, g. zdravnika V. Medica v Sevnici, na-mestuikoin     okrajnem o Ibi : u sevniškem.
— (Koncert -Mati nće) v redutni dvorani na korist „Valerijine ustanove" bila je prav dobro obiskana |n je dobrodelnemu namenu donesla lep znesek. Zanimiv program izvršil se je prav točno. Kompletna vojaška godba svirala je z znano spretnostjo nekatero večje skladbe. Gosp. nadporočnik Hentke pokazal se je prav spretnega koncertnega pevca in je bil živahno odobravan. G. G er bi če v a pela je „pažetovo pesem" iz Hugenotov (s slovenskim tekstom) tako izborno, da je občinstvo jo naudušeno klicalo tako dolgo, da je dodala še jedno mično francosko skladbo. Tercet g. Raci če v a in gg. Gerstner in Lasne r iu kvartet gg. Gerstner, Lasne r, Moravec in Nikorl izvedel je svoje točke na občno zadovoljuost in je občinstvo to izražalo z živahnim odobravanjem.
— (Novačenje v Ljubljani.)  Pri nova čenji v Ljubljani je bilo potrjenih 23 novincev.
— (V Mozirji) umrl je pretekli teden gosp. Ivan Tri buč, bivši trgovec,  v  57. 1. dobe svoje.
— (Napad) V nedeljo po noči našli so blizu „Zelenoga Hriba" na cesti delavca Šeška ua pol mrtvega. Redarstvo je odredilo, da se je prenesel v bolnico. Ranjen je na glavi in ua vratu tako močno, da ni nič upanja, da bi ostal živ. Napadu valci njegovi, znani pretepači Kebernik, Aužič, Kor-bar in Ćerin so Že pod ključem.
— (Z Žab jaka) uhežala sta pred včeraj dva nevarna tifia: Viljem Juvan iz Kopitz* na Pruskem Šlezkem in Alojzij Gerzin iz VVarnsdorfa, oba torej rodom Nemca. Prvi bil je v preiskavi, ker je s kamnom, v robec zavitim prežal na bivšega trgovca Treuna, ker je v Karlovci generalu Nugentu mnogo pokradel in ponarejal spričevala in pečate. Gerzin bil je zaradi tatvine zaprt na štiri mesece. Ubez nika sta v dolenjih prostorih napravila luknjo v zid, zlezla skozi njo na dvorišče, ođ tod splezala na zid in poskakala na porotnega sodišča dvorišče. Tam
1 sta našla dold drog, po njem zlezla na zid iu ube-žala. Gerziua so mestni redarji že včeraj prijeli pri Božjemgradu, o Juvanu pa še ni sledu.
— (Novi gasilni društvi) ustanovili sta se v Dobu in v Dolenji Vasi pri Cerknici.
— (Popotnik.) Glasilo „Zaveže slovenskih učiteljskih društev" ima v 7. štev. nastopno vsebino: Latinica in nemščina. — Psihologično metodična utrditev učne slike „Izmjdba knjigotiskarstva". — Prirodopisni pouk v jednorazrednicah. — Hruška. Društveni vestnik. — Dopisi in druge vesti. — Raznoternost*.
— (Obesil seje) v Beljaku mestni odbornik in lastnik večjega hotela Ivan Fischer, iz dozdaj neznanih uzrokov.
— (Rimsko gledališče) odkril je v Bar-kovljah pri Trstu prof P u se h i, ki nadzoruje on-dotna izkopavanja. Zgradba obstoja z jednega vna-njega poligonalnega in z jednega notranjega zida a premdr iznaša 45 metrov.
— (C. kr. pri v. Ds tj e- Tepliške (Aus-sig-TepIitz) železnice družba) naznanja trgovski in obrtniški zbornici, da velja na njeni progi od dno 1. marca t. 1. za „vzorčne kovčege" ista znižana tarifa, ki se nahaja v dostavku I. lokalnega osobnega tarifa c. kr. avstr. državnih železnic. Za vzorčne kovčege tistih trgovskih potovaleev, ki izjiričajo to svojo opravilo z legitimaeijskiuii kartami, na katerih je napisano ime potovalčovo in njegova firma, število in vsebina kovčegov, podpis potovalčov in potrdilo pristojne trgovsko in obrtniško zbornice, plačati je od 10 kilogramov in od vsakega kilometra s kolkom vred 01 krajcarja. Zniža pa se voznina od vzorčnih kovčegov, oddanih kot prtljaga, če se rabijo legitimacijske karte, ki jih daje na pismeno prošnjo vodstvo omenjene železnice.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Pliberk 14. aprila. Shod podružnice na Suhi presi ja jen. Ljudstva nad 300 poslušalo pod milim nebom blizu dve uri trajajoči izvrstni govor g. Itohrmaua in milodoueče pesmi Mariborskih pevcev. Naudušenje in veselje nepopisno.
Dunaj 14. aprila. Vrhovni zdravstveni svet določil načrt zakona o cepljenji. Zakon osnovan je na načelu, da je cepljenje sploh obligatno in se imajo Otroci prvič cepiti v prvem letu in obligatorično še jedenkrat cepiti pred koncem zakonite šolske dobe.
Cunncs 14. aprila. Ceaaričinja vdova Štefan ;a odpotovala v Nizzo.
Carigrad 14. aprila. Porta poslala prod včeraj avstro-ogerskemu veleposlaništvu noto, v kateri se priznavajo z avstrijske strani objavljene pritožbe zaradi afere v Skoplji in veleposlaništva prijazno postopanje ter naznanja, da se je dotičnim zahtevam deloma ugodilo, deloma pa se še bode.
Beligrad 13. aprila. Skupščina dovolila kralju Milanu milijon frankov posojila, katero se ima v mesečnih rokih po 30.000 frankov in 6% obresti do avgusta 1894. 1. povrniti. Posojilo ne bode obremenilo niti države niti dežele, ker se bode poplačevalo iz kraljeve dvorovine (* civilliste".)
London 13. aprila. Po brzojavkah iz Ranguna zadela je angleškega komisarja Qnin-tona in njegove častnike v Manipuru grozna usoda, t^uintoua, dva častnika in trobentača so ujeli in peljali pred regenta, ki je vojakom ukazal usmrtiti jih. Vojaki so jih s sulicami usmrtili, jim glave odsekali, trupla razkosali in je vrgli psom. Politiškega agenta (Jrinnvooda in dva angleška častnika zadela je ista usoda. Postrclili so jih, razsekali in vrgli psom. Na glavo regenta in njegovih ministrov razpisana je velika nagrada.
Razne vesti.
* (Telefon m e j L o n d o u o m i o M a r s e i 1 -lom.) Poskusilo «e podaljšati zadnjič odprto zvezo moj Parizom in Londonom, ter se' je priklopila proga Pariz — Marseille. Poskušnja obnesla se je popolnoma iu je to jeden izmej najlopših usjiehov na polji telefonije.  Daljava iznaša 1300 kilometrov!
* (K A rdi u a I Lavigerie,) pozuan po svo-I jeni i>ož»tvovainem delovanji za afriške  robe, raz-
josal je nagrado 20 000 frankov za delo, katero bode pokazalo najboljši pot, kako bi se dala doseči najhitreje svrha društva za osvobojenje robov.
* (T o b a k a r j i na Francoske m.) Kakor znano, je tobak na Francoskem jako drag. Prošlo leto se je poprodalo 37,157.044 kilogramov tobaka l:i je dobila država zanj 472,104 759 frankov. —
* (Vegetarijanci) hlave" veliko zmago, kajti spreobrnili so slovečega Edisona na svoja načela. Nek skeptičen Nemec obrnil se je do uredništva nnmAkega, v Oikagu izhajajočega časopisa z upraSanjem, da-li je resnična ta vest, in dobil je sledeči odgovor: „Edison postal je res vegetarijanec, a zato še ne more vsak, ki se odreče uživanju mesa, postati Edison".
* (»Kralj humbuga") in reklame, kakor Be je sam imenoval s ponosom Phineas Tavlor Bar n u m, umrl je v Bridgeportu v severnoameriški drŽavi Conectikut. Telegrafično poročilo o njegovi smrti — ako ni humbug, kar bi ne bilo izključeno — utegne biti resnično, ker je mož že 81 let star. Že mnogokrat naznanila se je njegova smrt, pa vedno se je pokazalo, da je bila le reklama. So li zdaj obistini, pokazalo se bode. Pečal se je mož z najbolj različnimi podjetji in si pridobil lepo premoženje, od katerega je mnogo daroval za dobrodelne in znanstvene namene in podvzetja.
Mnogoletim opazovanja. Pri slabem probavlje-nji in potnankanji slasti do jedij, nplob pri vseh želodčnih bolesnih se printni Moli-ovi „Seidlitz-praški" zelo odlikujejo k»kor nobeno drugo sredstvo s svojim želodec krepčujočiin ter kri ćistečim uplivom. Cena škatljici 1 pld. Po poštnem povzetji razpošilja jih vsak dan A. Moli, lekarnar, e. in kr. dvorni založnik na Dunaji, Tiichlauben 9. V lekarnah pO deželi zahtevaj vedno izrecno Moli-ove preparate l njega varstveno znamko in podpisom.   1 (4-5)
„LJUBLJANSKI ZVON"
stoji
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Tlljcl:
13. aprila.
Pri ranllei: Il.inscli iz Prage. — Pretzner, Kleni-perer, EfaftI, Plasehk«, Steinheck, Smeipidel, Leidlmaver, Bartusch, Ilartinann l Dunaja. — Mihal iz Kranja. — Moz-zaroili iz Trsta. — M-nhciincr i/. Stuttgarta. — Perko iz Celja.
Tri slonu: Kocb iz Igla. — Gold, L<5wy, Schrei-her, VVeiss, Pfeifer z Dunaja. VVeisileiti   iz Trsta. —
Dr. VVellner iz L'nca. — Fondor iz Pulja. — Fischer iz Velike Kaniže.
Pri bavnrHkfm dvoru : Selimnitz, Krak ir iz Ko-čuvja. — Landler iz Hrljaka.
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri na v nun.
13. aprila	7. zjutraj. 2. popol. 9. zveče i-	T.i'A-\ mm. 7840 mm. T.i'&ii mm.	4-6" G 6-4» C 6 0» C	hrezv. si. vzh. si. vzh.	dež. obl. obl.	<50mm. dežja.
Srednja temperatura 5*7*, za 8 4° pod nornialnin.
ID-CLZiaoslsisi "borza.
dne 14. aprila t. 1.
(Izvirno frl.-grafično por.čilo.)
včeraj —
Papirna r^nta.....k''1.  B2,4B — gl<1
Srebrna renta...... 9ii 60 — .
Zlata renta......,110-»5
5n/0 marčna rotita ....     ,    P>1<)8 —
Akcije narodno banke ,    98 » — — „
Kreditne ahcijo.....n   80076 — „
London ......,    I 1B10 — ,
Srebro........» — »
Napol.......... 9 21«/, - .
C. kr. cekini ....        .     , 60 — ,
NiHiihko marko .....     „      >7*02(/t — ,
4% državne srečke i/. I. ih54       »BO 188 g
Driavue nr«čkn le i ih«4 100  . 1H<>
Ogerska zlata rtmt.-i 4u/0....... D>5
Ogeraka papirna renta 5°/0...... 101
Dunavu rug, irećke 61..... 100 gld. 120
Zeud j. ohč. avatr. 4'/!" o zlati /.aut. listi , 114
Kreditno srečk«...... 100 gld. 1*0
Rudolfov,, srećku..... 10   „ '20
Akeije anglo-avstr. banke        .     120    „ 160
Prauiway drnAt. vel;. i7o gld. a. v.   .   .   . 220
(tftliaa
92 46
Ba r>o
110 95 101 80
986
8 0*26 116 M1'
9 22'/,
>-.'■:! B7«05 60 ar. f0 „ ao , 25 . 60 ,
' n
50 „ 50 , 60 .
Id
liviCetrija. Patat javlja v svojem in v imenu vseh sorodnikov in znancev prežalostno vest, da je Bogu vsemogočnemu dopadlo, njenega nepozabljivego soproga, gospoda
moSčanskega svilo-barvarja in hišnega posestnika
danes zjutraj ob 9. uri, po dolgi, mučni bolezni, previdenega s svetimi zakramenti za umirajoče, v 77. lotu njegove starosti, poklicati v boljše življenje.
Pogreb bode v četrtek, dne 16. t. m., ob 4. uri popoludne iz hišo žalosti, Sv. Petra cesta štev. 32.
Sv. mašo zadušnice brale bc bodo v župni cerkvi sv. Petra.
Dragi ranjki bodi priporočen vsem sorodnikom in znancem v blag spomin. (308)
V Ljubljani, dne 14. aprila 1891.
Razpis učiteljske službe.
Na slovenski osnovni šoli družbe mv. Cirilu in Metodu pri nv. Jakobu v Trstu
se razpisuje
IV. učiteljsko mesto
z letno plačo pet nIo (500) goldinarjev.
Službo je nastopili v začetku bodočega šolskega leta
Nekolekovane prošuje s potrebnimi spričevali naj se  pošiljajo do 1. mujiill&a t. 1. društve nemu vodstvu.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
V Ljubljani, dne 10. aprila 1891.
IdO hektolitrov
jako dobrega lanskega dolenjskega
Prvo Ljubljansko uradniško kon-sumno društvo
registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
redni občni zbor
kateri se bode vršil
v dvorani hdtela „Pri Malici" dne 26. aprila 1891, popoludne ob 3. uri
z nastopnim dnevnim redom:
1. )   Poročilo predsednikovo.
2. )   Čitanje zapisnika o zadnjega občnega rodnega zbora
seji.
3. )   Gospodarstveno poročilo za leto 1890.
4. )   Poročilo nadzornega sveta in predlog njegov, dati
absolutorij za leto 1890.
5. )   Določitev nagrad za opravnike.
6. )   Razdelitev opravnega dobička iz dohodkov z leta 1890.
in dotacijo za zadružne zaklade.
7. )  Določitev obrestne mere za posojila, katera vzemi)
društveniki.
8. )   Določitev, kako je plodonosno naložiti zadružne de-
narje, kateri so na razpolaganje.
9. )   Posvetovanje o družili predlogih.  (§ '28, lit. 1.) 10.)  Nadomestilne volitve.
P. n. gospe soprogo družbenikov vabijo bo naj ulj ud-neje, da se udeleže občnega zbora; gostje, upeljani po družbenikih, dobro došli!
V Ljubljani, dne 11. aprila 1891.
Društveno načelništvo.
Opouilmi Računski sklepi in bilanca bo v društveni pisarnici na vpogled.
JPV~ Od 16. wprll» počonši bode «lrnštvenn NarnlcM n» Tiirj»*keui trgu nt. 6, preko dvorišča v 1. nadstropji. (304)
po 20—24 gld. hektoliter proda
Ivan Prijatelj,
trgovec v Št. Janin ua Dolenjskem.
Na zahtevan je pošiljajo se uzorci nefiankovano.  Manj ko 50 litrov jedne vrste se ne pošlje.
IN ji J 1» «> IJ .m «• arediatvo
Prebavno vino
(Vinom digestivuiu Brevmesser) iz  knezoškofijske  dvorne lekarne v Brikseuu
Mr. F. C. Brevmesserja
je najboljše in najslgurnejie sredstvo,
da se hitro lečijo vsakovrstne motltve pre-bavijanja ali zapeka.
Cena velike steklenice z navodilom za porabo 1 gld. Dobiva se v lekarni gosp. J. Svobode v LJubljani. (198—10)
zu 1» <» 1 u i želodec!
1 ni riti so:
11. nprila : Katarina Fink, uradnega slugo vdova, 61 let, Poljanska cesta fit. 12, /a otrpnenjeni črev. — Ignacij Pokom, krčmarjev sin, 11 mes. Kravja dolina št. 8, za pueu-monio. — Ivan Seliškar, zidarjev siu, 8 mes., StreliŠko ulice št. 12, za jetiko.
13. aprila: Marija Šimpo, puškarjeva žena, 37 let, Travniške ulice št. —, za jetiko. — Ivan Seliškar, tapetar, 31 let, Gospodske ulice št. o, ta jetiko.
14. aprila: Rozalija Wa-scher, zdravnikova vdova, 87 let, Franc Jožefa cesta št. 3, za vodenico.
13. aprila :   Angela Hlebi, delavčeva hči, 11 mes., StreliŠko ulici št. 11, Dvspepsio. V det e I nI bolnici:
10. aprila: Ivana Bizjan, delavka, 80 let, Peritonititis pu-erperal.
11. aprila: Neža Pogačnik, delavčeva žena, 66 let, za plučnim eraphyaemom. — Mi-liajl Gruhlovic, gostač, 65 let, Bronchitia chron.
12. apnla: Tine Rupnik, delavec, 58 let, za jetiko.
OllC SO. aprila dopoludne od 9. do 12. ure in
popoludne od 2. do 6. ure vršila se bode v 14 a lil II i kil na lici mesta za kolodvorom
prostovoljna sodnijska dražba
gospej Josipi ni Rotter lastnih, /a Kamniškim kolodvorom ležečih ZCIIllJIŠČ, ulo/. št. 191 in 192 kat. obč. Kamnik in ulož. št. 94 kat. obč. Podgorje.
Posamezni parcelni deleži izklicavali se bodo □ seženj za 1 gld., 2 gld. iu 2 gld. 50 kr., o primanjkljaji takih pomnikov pa tudi pod to ceno.
Tabularnim upnikom ostanejo vse pravice ne glede na izid dražbe pridržane.
Dražbeni pogoji ležijo na ogled pri podpisanem sodišču in pri c. kr. notarji gospodu dr. Karolu Schmidinger-ju v Kamniku.
C. kr. okrajno sodišče v Kamniku
dne 11. aprila 1891. (299—2) C. kr. okr, sodnik : Polec 1. r.
Brzovozni parobrodi iz BREMENA v AMERIKO.
Opozarjamo vse potnike, kateri nameravajo peljati se v Ameriko z našimi brzo voznimi parobrodi, da na Dnnaji nemamo urada za prodajanje vozovnic. \ sultdo. ki prodaja na Dunaji vozovnice za brzo-vozne parobrode itrniiciiskc. je sUpm*. Novi brzovozni parobrodi iz. IIi*ein«kiia v Ameriko vozijo le 8 dnij. Vozovnice prodajajo se samo v Bremenu. Potniki kupijo naj na Dunaji le železniške vozovnice do ISrememir    Ne kupujte od Dunajskih sleparjev vozovnic za parobrode.
\ Kremenu, marca meseca 1891. (210—8)
Severonemški Lloyd.
Izdajatelj in odgovorni urednik : Josip N o 11 i.
Liujtniua iu tisk „Narodne Tiukarne