Veriac
BefgMiiHit, Biaomolatae M, JPoetfMb ue t Вемррм1а (im
'ш MtuBC Mr dan mmohfolgiaadea ICoaat wenta oar mehiiftlhli
r) топеЖф fUi 1— tBM Нмн (HnanhllnflMih RM —rteligabatit mor Mb K. dM lanCentai Monate mmgenommen
Nr. S8.
Krainbmy, 8. XovemAef 1»4.
4. Jahrgaag
All soiražnl naval ne bo omagal?
Wwptoal В*пм1 W. IcolmMter
Sovražna koallciija »premija srof naval nasproti braniku celinske trdnjave z diktatorsko formulo o neizčrpnosti virov ivoiiih sil. Slike prodiraiočega tropa »ov1et»kih oklop-njakov na bojišče Vzhoda in bresprimerna uporaba materiala zaveznikov v ognjenih navalih vzhodne fronte tvorijo kuliso te trditve. Ta se občuti često tako, da se ob njej kot neizpodbitni trditvi odbije opazka, da eo tudi sovražni koaliciji postavljene meje njenih možnosti. Kajti dejansko določa sedanjo vojno fazo materialna premoč nasprotne stranke. Nič ni značilnejše za današnjo sliko boja z njegovim preskušanjem moči med materialom in človeško vztrajnostjo, kakor ugotovitev nemškega vojaka na fronti v Italiji: "Ce bi imeli mi sovražnikove oklop-njake in letala, bi nasprotnika že davno pri
Siciliji vrgli v morje.« C« bi mi imeli I----Ali
M bo ta konjunktiv mogel kdaj spremeniti T sedanjiik? Ali se bo kedaj izčrpala masa •ovražnikovlh rezerv ail? Ali »• lahiko do-««ž« ravnovesje?
Nasprotnikov« fronte se dopolnjujejo k ■virov tceh svetovnih držav. Zedinjene države ne poznajo nobenega letalskega alarma, nobenih po bombah uničenih mest proizvodnje in nobenega pomanjkanja delovnih stl. Anglija »e lahko oslanja na prostrani imperij. Sovjetska zvez« razpolaga z ogromnim •rzeinailom surovin in proizvodnje vzhodno od Urala. Prebivalstvo Zedlnjenlh držav obsega 145 mittjonov ljudi, Anglija *5 milijo-J»ov. Po ljudskem Štetju 1936. Teta živi v Sov-Niski svesi 171 milijonov ljudi, pri čemer )• t* »radn« številka Im razlogov prikrivanja morda še ni^ta. K t«nu pridejo š« reserve iKidi an^eSkega imperija, pomafemi narodi in ajrmade verodomnlh balkansklih držav, ki #e bile prieiljene, de se še nadalje vojskujejo. Svet sovražnikov je, ki zavzema fronto proti Nemčiji. M če je vojna doslej prineela po-]«T, ki meji na čudo, je to dejstvo, da se tej injioiioi sovražnikov ni posrečilo, pogaziti t ždrobttl Nem&ijo, da v tej borbi, v kateri •e je tako često primerja trdnost jekla Oklopnjakov in človeške kože, če ni padla nobena končnoveljavna odločitev in da so Odprt« še vse možnoetl.
N«mik« strategi)« obr«b«
Nemško vodstvo se I* od leta 1942. naprej Odločilo M strategijo obrabe, ki je stopila na mesto metodike premikanja z obkoljeva-ajem in kotlinskiml bitkami. Vsa prizadevanja nasprotnikov Nemčije, da bi z uničevalnimi udarci Izločili ta s strategijo obrabe povzročeni položaj obrambe, so ostala doslej brez uspeha. Brez dvoma je Imel Reich v zadnjih letih močne reakcije, ki so pa ve-iinoma povzročile zgube prostora in le redkokdaj bile zvezane z izgubo večjih mno-iic čet. V kolikor je torej Slo za to, da se % zadržujočim vojskovanjem zadajo nasprotnikom hude zgube, da pa imamo sami zadostno bojno silo na razpolago, ki zadostuje zahtevam glede ljudi v novi fazi vojne, je tej zahtevi zadoščeno. Boj v obrambi je Baogel Imeti In ima samo ta smisel, da se v defenzivnem položaju zberejo nove sile in M zlasti pridobi čas, ki povzroča izenačenje moči med vojnimi strankami. Seveda je bila zvezana ta prestavitev navajene ofenzivne vojske na naloge gole obrambe z velikimi težkočami, ki so stavile nenazadnje do iivcev posameznega vojaka ogromne zahteve. Toda nemški vojak je prenesel to spre-•nembo in se znašel v brezprimerni zvezi nied defenzivnim in ofenzivnim bojnim delanjem, ki dopušča obe možnosti in vzratna (**jan|a vsake vrste na sovražnikov pritisk.
Nszlomljcn« nemška bo|na morala
Bojišča na Vzhodu In na Zapadu so si da-Пеж zelo podobna. Na obeh straneh se trudi ^»»protniik, da si z delnimi bitkami ustvari *Qgo|e za nove velike ofenzive. Da se še *"ni armadam Eisenhowerja, kakor tudi 35 *®vjetskim divizijam med Tllsitom in Augu-*^®vom vendar ni posrečilo, doseči v prvem "»Valu cilje, ki jih naj zdaj pridobijo šele velike ofenzive, je značilno za v neikem tudi omejene možnosti nasprotnika ^*rda so pač v EisenhWerjsvem glavnem kakor tudi pri sovjetskem vrhovnem a?^*Mstvu podcenjevali bojno silo nemške-Vojaka po petih težkih vojnih letih, na način pa so vodilna mesta nasprotni-По	v boj vse sile, ki so jim trenut-
faa*** razpolago. Obrambni u#peh v prvi tnj..*olna sa Nemčijo nikaikor n« mor« Rel<i^«rtl nevarnosti, v kateri s« nahaja vre? Prej kot sl«|. Vendar |« pa omembe moral znak n«zloml|«ne nemšk« bojne 1рго|Д, hkrati pa tudi kot znak sedan)« na-">'*ove bojn« sile.
Dv« prednosti d«i«Bxiv«
^ **^»1 so na skrivnem dozor«U sadovi, АаДам "*^Ио ooanitl kot pcvi maki W«-
kat«T«B« 1« treba doseči. Sov|*ti
goTore o novih nemških defenzivnih orožjih, Id jih označujejo kot zelo nevarne, novi nemški oklopnjaki *o velikega pomena v an-glešikem časopisju. Četudi pomenijo ta orožja prilagoditev, pa hodijo vendar sredstva za boj proti okloipnjakom »Panzerfaiist« in »Panzerschreck« nova pota. Tukaj lahko eo mož doseže isti efekt, ki je bilo zanj sicer potrebno mnogoštevilno moštvo kakšnega topa. Ko so se ta orožja prvikrat uporabila, so jih morda zasmehovali tisti, ki so se smatrali nadmočne. Toda ta zasmeh je usahnil, kajti med tem so morali ravno ta orožja oceniti kot znak razvoja, za katerim so na nemški strani hodili smotrno, da bi dosegli ravnovesje š številčno premočjo. Nova nemška orožja, k! se že izdelujejo v serijah, kakor tudi tista, katerih prvi proizvodi se preskušajo, uvažujejo glavno zahtevo, da se pri njihovi uporabi prištedijo ljudje. Najsi se torej zde neizčrpni viri liudi sovražne koalicij* — če so v resnici, mora ostati nerešeno vpraSanje — nemško nasprotno oboroževanj« vodi računa o množični nasprotnikovi premoči s tem, da zviša strelsko moč vsakega vojaka in s tem ustvari najmanj izenačenje. Zadržujoči boj v defenzivi je torej z dvema prednostima izenačil očitne škode zgube prostora: prvič se j« pridobil čas, da je dozorela nasprotna oborožitev velikega sloga brez spremnih pojavov improvizacije, drugič pa je bila morda ravno v trenutku še nevidna, dejansko pa obstoječa oslabitev
Szalasi predlagan
Izvolitev ogrskega državnega
Budimpeita, 7. novembra. V četrtek se je zbrala ogrska poslanska zbornica. Predsednik Nagy Tasnady Je prečital dve ročni pismi, ki jih je prejšnji upravitelj države naslovil na obe zbornici državnega zbora In v katerih se je odrekel svojemu mestu državnega upravitelja. Nadalje je predsednik sporočil, da je bil na podlagi veljavnih zakonitih predpisov sklican tako zvani državni svet in dne 27. oktobra sklenil, da ne bo sklical oibeh zbornic državnega zbora k skupnemu zasedanju, pri katerem bi se moral izvoliti državni upravnik, to pa z ozirom na to, da je en del države vojno ozemlje Volitev državnega upravitelja se bo izvršila šele pozneje. Dotlej pa se naj ustanovi pro vizorij, ki ga naj zakonodajstvo odobri.
Nato je namestnik ministrskega predsednika Szdlldsy predložil zbornici zakonske osnutke, ki glede provizoričnega izvrševanja služkfe državnega upravitelji med drugim določajo, da državni zbor vzame na znanje odreko Nikojala pl. Horthyja z dne 16. oktobra 1944, leta mestu državnega upravitelja. Državni zbor nadalje z odobre-njem vzame na znanje, da izvršuje odtlej kraljevski in ogrski ministrski predsednik Franz Szalasi provizorično tudi pravno področje državnega upravitelja. Državni zbor odloži zasedbo mesta državnega upravitelja in poveri dotlej kraljevskega ogrskega ministrsikega predsednika Franza Szalasija i
aasprota&a pogoj м tuporabo novih bofnlh metod, ki temelje na nasprotni oborožitvi.
Nova Mroii« proti atink« mnoiic
Polni ob«eg novih nemšikih огоНј pa je še pokrit s plaščem molčečnosti. Avtoritativna stran pa je, navajajoč nov program letalskih lovcev, že namignila, da se tudi na italijanski fronti vodi računa o potrebi molčečnosti glede zgoraj citiranega izreka nemškega vojaka. Uspešna uporaba orožij v boju na kopnem se mu sdi mogoča šele v podnebju, v katerem je najmanj ravnovesja zračnih bojnih sil, pa četudi samo v žariščih bitke. Da se tudi tukaj neumorno ustvarja, da bi se izpolnili ti pogoji, je pri nemškem narodu gotoVo.
Odločilno vprašanje od danes za presojo možnosti jutri se torej ne more glasiti, da 11 bo vojna moč tega ali onega nasprotnika nekoč popolnoma omagala, ampek tako, v koliko bo uspelo povišati manjše število moči na nemški strani z oborožitvijo z novimi orožji, ki povečajo silo ognja, odpravijo ali cel6 prekašalo mnoštveni efekt nasprotnika.
V trenutku, ko bo Izpolnjen ta pogoj, se vojna lahko smatra za odločeno, kajti nemški vojak je v svojem boju proti nadmočne-mu nasprotniku že tolikrat dokazal svojo boljšo bojno moč, da se o njegovem uspehu v novi, po nemški nasprotni oborožitvi določeni fazi vojne ne more več dvomiti. Ob njegovi nepremagljivosti se bo odbil nasprotnikov naval, dokler ne bo ta ali oni uvidel brez plodnost svojega namena, da bi hotel Nemčijo prisiliti na kolena.
za vodjo naroda
upravitelja se vrši pozneje
posli državnega poglavarja. On dobi naslov« »Vodja naroda«. Vodja naroda рт1*е*а pred obema zbornicama državnega zbora, кГ-se nai nemudoma-akličeta. Vse pravic«, U jih je imel državni upravitelj, izvršuje sedaj vodja naroda.
„Položaj v Belgiji zelo tragičen"
Stockholm, 7. novembra. Nek nevtralec, ki ]e prišel iz Belgije v Švico, označuje, kakor pra&i poročilo lista »Svenska Dagblad« iz Berna, položaj v Belgiji kot »zelo tragičen«, ker mora prebivalstvo neizrečeno trpeti. Nastopa počasi demoraliziranje naroda. Razen stiske z živili je hudo breme tudi inflacija, in posledica tega je stalno naraščajoča politična napetost. Boljševiki izkoristijo ta položaj in imajo mnoge uspehe ter so zelo aktivni.
Uspehi zbora kamikazov
Tokio, 7. novembra. Kakor je cesarski glavni stan v petek objavil, so japonsiki piloti kamikazi potopili I novembra v zalivu pri Leyte sledeče ladje: eno križarko, eno prevozno ladjo, tri rušilce. Ena bojna ladja ter neka druga bojna ladja oziroma velika križarka, nadalje ena mala križarka in *n ruNlec so bili poškodovani.
Velika Nemčija razume srbsko stvar
Wien, 7. novembra. Dopisnik dnevnika »Vdlkischec Beobachter« za, evropski Jugovzhod javlja:
Srbski ministrski predsednik generalni polkovnik Nedič je sprejel srbskega novinarja Protiča ter mu podal naslednjo izjavo:
»Borba se nadaljuje in mi vsi moramo strumno delati. Velika Nemčija dobro resume srbsko stvar. Vsi Srbi, ki so trenutno т Nemčiji, delavci in izobraženci, možje in žene, morajo tamkaj delati, kamor koli jih postavijo. VeUka Nemčija bo cenila naše dele le po naših uspehih. Veliki Nemčiji «e i* vsega srca zahvaljujem. Naj živi Srbije!«
Hud udarec za Finsko
Stockholm, 7. novembra. Razpust finskega zaščitnega zbora na podlagi sovjetskih zahtev iz pogodbe o premirju pomeni, kakor poroča »Afton Tidningen« iz Helsinkov, hud udarec za finski narod. Zgodovina samostojnega Finskega naroda je bila najtesneje po-vezElna z zaščitnim zborom, ki je na odločilen način ojačil obrambno silo države. Se do zadnjega so upali, da se člen 21. pogodbe o premirju ne nanaša tudi na zaščitni zbor. K izredno zamotani nalogi, da se mora do S. decembra demobilizirati finska armada, se pridruži sedaj še zahteva po razpustu zaščitnega zbora tekom tega tedna, ki je imel že pred vojno okrog 100.000 članov. »Helsinki Sanomat« mora ugotoviti, da pomeni razpust zaščitnega zbora prevrat r celotni finski obrambni organizaciji.
Moskovski poseg po iranskem petroleju
Stockholm, 7. novembra. V radijskem nagovoru je izjavil iranski ministrski predsednik Sident Saed, da smatra iransko javno mnenje, dokler se tuje čete nahajajo na iranskih tleh, da je vsaka koncesija dana zaradi sile. Zate> je iranska vlada odklonila takojšnja poželenja po koncesijah. Kakor javlja UP, nadaljuje moskovska' poročevalska službi s svojo aonjo proti iranski vlF-^i Zopet citirajo nadaljnjih 14 časniSkih glasov, ki prikazujejo ministrskega predsednika in druge kot reakcionarje. tz nekega Reuterjevega poročila glede iranskega vprašanja izhaja, da je	da ne dovoli
nobenih koncesij glede petroleja, storjen 2. septembra. Sele 14 dni pozneje je dožlo sovjetsko odposlanstvo v Teheran.
Povsod so enaU
Bratislava, 7. novembra. »Slovak« poroča, da postopajo češko boljševi&ke tolpe'* svojimi žrtvami, ki so si jih izbral« med civilnim prebivaletvom, naravnost zverinske. Iz Novakov so odpeljali svoje ujetnike v NeusobL Žrtve so morale vso pot klečati v avtomobilu in imeti glavo na tleh. V Neusohlu je prevzel ujetnike bivši poročnik Sečaneky, ki je dal nazprej vsakemu ujetniku vžgati križ na čelo. Nato so reveže pretepali z jermeni in puškinimi kopiti. Kon&io so morali z lopatami in krampi zopet na avtomobile, s katerimi so jih prepeljali v nek gozd, kjer so si morali izkopati skupni grob ter se nato ob njem postaviti v vrsto, na kar so s strojnicami pobili, vrgli v jamo in zakopali.
„Ne pride nam na um, da bi pripravili Pragi usodo Varšave"
l/poied vlade Prolehlorala o boju Reidia -Opraiičba politike drža)/neqa predsednika dr. HaAe
Praga, 7. novembra. Predsednik vlade Pro-lektorata in češki minister za pravosodje proi. dr. Kreičl |e v vzhodnomoravskem mestu Vsetlnu govoril na manifestaciji, h kateri so bila prišla odposlanstva iz vse mo-ravske mejne pokrajine. Minister Krejči je med drugim izvaijal sledeče: »Prišel sem danes popolnoma zavestno v moravsko )cra-jino kot predsednik vlade Protektorata in v njenem imenu.
Dovolj često sta ▼ preteklih letih od ustanovitve Protektorata naš državni predsednik dr. Emil Hacha in češka vlada javno razložila, da je boj Relcha tudi naš boj, ker se vojskuje za Evropo in za njeno staro kulturo. Sovražniki Evrope, najel so to boljševizem aH anglo-amerikanske sile, hllnijo. da se bojujejo za osvoboditev evropskih na rodov, v resnici pa gredo za imperialistic nimi cUji in mislijo samo na izkoriščanje te Zemljine.
Sovražna agitaclija govori vedno samo o tem, da bodo v primeru zmage zaveznikov plapolale rdeče zastave ▼ našem glavnem mestu Pragi. Toda tudi povsod, kjer so se anglo-amerikanske kapitalistične sile razši rile, so praktično utirale pot boljševizmu № prinesle s seboj političen in gospodarit kaos. Nihče se ne bo hotel Irroj^i tistim, ki jih rI sram. da s svojimi letali teroriziralo mirno češko preblvaletvo M obstrel|ui|e|o
kmete na polju in cel6 pogrebne sprevode v čeških vaseh. Nočemo, da nas napravijo za žogo interesov velesil, ki so tuje Evrypl. Mi Cehi smo nekoč upali v pomoč teh sil k smo bili takrat najgloblje razočarani. Odtle nam je vsako leto postalo bolj jasno, daje edino pravil na pot državnega predsednika* dr. Hache. Je pač tako. da smo zgodovinsko nasaljeni sredi nem škega naroda. Nasprotna pot nam v naši zgodovini nikoli ni dobro dela. Nasprotno P* je pot mirnega sodelovanja že Izza časa sv. Veslava redno znova iztekla v našo najboljšo korlet.
Najbolj se je ta politika obnesla v pretek lih petih letih največje i<zmed vseh vojn. Češke in Moravske se vihra te svetovne voj ne nI dotaknila. Naše gospodarstvo se je dobro razvilo, češki kmet je znatno povečal svoje donose in s tem domovino v mara ščato&l meri oevobodll potrebe uvoza, še ški delavec le socialno oekrbovtn, da nikoli tega, te tudi kulturno nam Reloh nI v%el ničesar, čeear med totalne vojno službo nI moral odtegniti tudi nemškemu narodu. Da, treba je Izrecno poudariti, da so se ravno pri ukrepih totalne vojne službe v preteklih tednih v najbolj velikopotezni meri HTaievali oviri na češko kulturo In ohranitev smogljlvoeW njenih vodečlh pre<*stav-bHeot.
Tam, kjer smo v preteklih letih začasno utrpeli boleče škode, moramo na žalost iskati krivce v naših lastnih vrstah. Na srečo je široka masa našega naroda vedno znova odvračala od sebe nevarna prišepetavanja emigrantov In Izdaja'l-cev In je zavzela kurz svoje zakonite vlade v Pragi. Češkemu narodu se r reenid nI treba kesatl, da je šel to pot. V prvi «*e-tovni vojni smo morali žalovati za približno 200.000 padlimi In pogrešanimi. Po petdh letih te vojne pa lahko nasprotno ugotavljamo, da se število našega naroda ni zmanjšalo, ampak eel6 povišalo doslej za okrog 180.000. Boljše opravičbe si za politiko našega državnega predsednika Hache zares skoraj ne moremo misliti.
Usoda Poljske nas je poučila. Ne pride nam na um, da bi Pragi pripravili usodo Varšave. Odklanjamo, da bi nae še enkrat zlorabili kot orodje v proetoru tujih interesov. V kolikor nismo že prej jasno videli, so nas poučili dogodki na sose^em Slovaškem In po takih izkustvih cenimo še tem bolj uvrstitev naše države v Reich.
Predsednik vlade je ob zaključku pozval češki narod, naj bo ^in. Cim jasneje iremo r OČI usodi, ki nas veie t bejem Reioha м novo Evropo, tem večje bodo korleti neiaap vedeoM.

»• — #*ev. as.
KABAWAWKBX BOTf9
Sreda, 8. потетћгл 1944.
Usoda Belgrada
Llubljana, 7. novembra. Poročnik pri prvem odredu »rbekih protikomunistiftnlh pro-stovolieev, ki I« pred nekaj dnevi prlepel ▼ Ljubljano, je pripovedoval med drugim:
»Beograd je v tej vojni doživel »trafcio trpljenje. Angloamerikanci so ga osemnajit-krat bombardirali, a bombardirali tako, da niso prav nič merili na kake vojne cilje. Tako je bilo že po bombardiranju veliko mesta porušenega. Zadnja In največja šiba pa 80 Sovjeti. Sovjeti so skupaj s komunističnimi tolpami napadali meito. Dvakrat je mesto menjalo gospodarja. Beograd jie bil več dni pod topovskim ognjem obeh strani. Ko to Nemci ponovno naskočili in zasedli meito, 10 ae po ulicah dogajale strašne reči. Komunistične tolpe lo v celih čredah padale. Iz mnogih oken so meščani sami streljali na bežečo rdečo tolpo. Po ponovnem umiku nemške vojske pa lo Sovjeti Izvršili po mestu strašne pokolje. Terezije so morale gledati strahotno ialoigro množice svojih al-Aov.«
Čete srbskih prostovoljcev so se v redu umikale proti severozahodu. Nemška vojaka jim je šla Izredno na roko. Tudi civilnemu prebivalatvu ao Nemci lepo pomagali. Nihče ni bil prisiljen umakniti se pred boljieviki. Vsak si je izbral bodočo usodo. Kdor se je 6dlo'čil %a pot proč od komunističnega pekla, je dobil pri nemških oblasteh vso pomoč. Množica preblvalatva se |e lelila proti Nemčiji.«
■eljieviške telpe
Drugo vprašanje, ki je vsakega Slovenca težilo, je bilo: »KakSnl so boljSevlškl vojaki?« Poročnik, ki je bil še v Jugoslaviji v Cilli, je v aloveoskem jeziku pripovedoval: »To je mizerna vojska. Ne morem jih opisati. Na vse allčijo, samo na človeka ne. Videli »mo tri ujetnike — sami Azljatl iz Turkeata-na. Njih obleka je strašno preprosta. Imajo na sebi dve srajcam podobni bluzi, hlače ao iz slabega blaga, čevlji niso podobni ne našim čevljem In ne opankam.«
-Bivši četniški čaatnik se ne more zgroziti, kako nečloveški ljudje ao boljševlkl. To niso ljudje, nam enaki. Obnašajo ae strašno nekulturno, člato po boljševiško. Kako nam morejo ti prinesti boljše čaael
Goldap lopel rešen boljševikov
ObkoIIenl sovjetski polki uničeni - Presenetlllv Izpad posadke La Rođielle
Obwrkommando der Wvhrmacht |a dn# 6. novembra objaviloi
Na poplavljanem otoku Walch*ren drže na posameznih sipinah ie številna lastna opoflšča. Tudi Mlddetburg zalo močno ob-itreljul« sovražno ladlitko topništvo. Po sr-ditih bojih ob spocbi|i Maasi so se naše čate umaknila na nekaj manjših moitiič. Jugovzhodno od Helmonda »mo napadajoče Angleže, ki so začetkoma imeli nekaj uspehov, zopet vrgli nazaj. V vdornem prostoru jugovzhodno od Stolberga so naše bojne skupine, ki ao od vzhoda in juga prešle v nasprotni napad, dobro napredovale in odrezale sovražne sile. Odstrelili smo pet oklopnjakov. Za jezerske In gozdne Izhoda zapadno od zgornje Meurthe pri St. D16 In za cesto, ki vodi iz moselske doline proti Zapadnim Vogezom, so se tudi včeraj zopet vneli srditi boji. Napadajoče sovražne bataljone smo vrgli nazaj. Samo v posameznih odsekih so si med dnevom pridobili nekaj malo sveta. Posadka v St. Rochelle je S presenetljivim Izpadom predrla 30 km jugo« vshodno od mesta izgrajene francoske položaje in jih razbila. Sama )e imela samo 14 lastnih ranjencev, zadala pa sovražniku hude z gube. Ko je bojna skupina razstrelila številne nasprotnikove utrdbe, se je z bogatim plenom in številnimi ujetniki vrnila zopet v trdnjavo.
London je bil včeraj zopet obstreljevan po orožju »V 1«.
V večini odsekov srednjeitalljan»ke fronte je še vedno le malo bojnega delovanja. Samo v prostoru severno od Rocca Casciano so se vršiU trdi krajevni boji, pri katerih je napadajoči sovražnik, dasl je imel visoke zgube, le malo napredoval.
Na Balkanu so Bolgari, ki so napadali v dolini Strumice, pri Kumanovem in severovzhodno od Prištine, utrpeli hude zgube.
Več močnih sovjetskih napadov na naše mostišče ob Donavi pri Dunaioeldvaru se je zrušilo. V prostoru južno In jugovzhodno od Budimpešte so se izjalovili ponovni napadi
Japonci so polopili eno bolno ladio In Iri krilarke
Tri bolne ladle poškodovane-„КатШ" - Japonski živi torpedi proti sovražnika
Tokio, 7. novembra. Dnt 1. novembra (• imelo japonsko zračno orožje posebno uspešen dan. Pri napadih sovražnih ladijskih enot v zalivu Leyte je potopilo eno bojno ladjo ali eno kriiarko. — Amerikanci imajo tako zvane nadteike križarke s približno 31.000 tonami, ki se dado zaradi svoje velikosti le slabo ločiti od pravih bojnih ladij — In tri križarke. Vrhu tega je poškodovalo tri bojne ladje. Izmera zgub amerikanskega brodovja ravno pri težkih In najtežjih enotah vzbuja pozornost. Xe pri poročilih zadnjih dni glede podatkov potopitev, ki so jih dosegli tako ivaal letalo! »kamikazl«, je presenetil delež težkih enot v odstotkih.
Zdaj *o Japonct dali javnosti seniaolo-nalna odkritja glede znaCaja tega novega orožja. Pri brodovjih kamikazov gre potemtakem za uporabo novega, v pravem pomenu besede revolucionarnega orožja. V čem obstoji njihova skrivnost? Ne v tehničnih izpopolnitvah, tako Izjavljajo japonski strokovni krogi, ampak v japonskem preži r a n j u smrti, Ze v preteklih fazah obračunavanja v Vzhodni Aziji, so strmoglavil) japonski letalci v svojimi stroji na svoj cilj. Ta pripravljenost, tvegati nalzadnje in vreči na kocko svoje lastno življenje, je bila primerno orožje v odločilnih tednih bitke prt Filipinskih otokih.
Orrza letalo % enim pilotom, M je napolnjeno 1 razstrelivi. Gonilna snov zadostuje samo na prilet, vrnitve nI. Piloti so večinoma stari med It, in 10. letom. Ko prllete, se spu-
st# globoka proti Izbranemu elllu . trn sunejo tik nad vodno gladino na 1adijsR4 vire-te. Prizadevajo si zadeti stransko steno krova, ker so pri tem poškodbe večje, kakor le
bi strmoglavili na krov.
Z letalci kamikazov nastopa proti sovražniku več let izvežban oddelek letalcev. Najprej izvežbajo mlade prostovoljce temeljito kot pilote, potem dobe potrebno tehnično izobrazbo za svojo posebno nalogo.
Ko odleti drug odred na svojo službo, jim zakllče poveljnik odreda: »Spremljajo vas nall lovci in truditi se morale na vse krlplje, da dosežete svoj cilj. Ne smete misliti, da smele vi, ki greste v smrt, pustiti vnemar napade sovražnih lovcev. Morate biti previdni in se jim izogibati
Svoje ime si je ta posebna formacija izbrala iz časa vpada Mongolov. Takrat je po
boliievikov. Laatni odredi oklopniakov lo sunili ▼ zveze v lovrainikovem ozadju In uničili številne kolone na pohodu in z novimi pošiljkami. Bojni letalci, to z dobrim utpehom podnevi in ponoči napadali tov-jetske nared stoječe čete jugovzhodno od Budimpešte. Med Cegledom in Szolnokom se nemške in ogrske čete srdito upirajo še naprej napadajočim sovjetskim skupinam. Lastni napadi so vrgli boljševike na fronti ob Tisi in ob slovaški meji iz našega bojišča, v katero to bili vdrli po modnem obstreljevani u.
Mesto Goldap na Vzhodnem Pruskem je rešeno boljševikov. V trodnevnlh »rdltlh bojih imo tam obkoljene sovjetske polke večinoma ugonobili in njihove ostanke ujeli. 59 oklopnjakov in jurišnih topov, 134 topov vsake vrste in nešteta težka In lahka orožja so padli v naše roke. Številni mrtvi boljševlkl leže na bojišču. Na Kurlandskem so se tudi deseti dan obrambne bitke Izjalovili vtl prodorni poskusi Sovjetov. 41 sovražnih oklopnjakov smo tukaj odstrelili.
Skupine anglo ameriških bombnikov In nizki letalci so nadaljevale t svojimi zfstraho-valniml napadi na zapadno, jugovzhodno in južno ozemlje Reicha. Zlasti hudo je bilo prizadeto obmestje Wiena. Sile zračne obrambe so sestrelile 48 sovražnih letal, večinoma šttrimotomih bombnikov.
-Male gospodarske movie#
Kakor krompir in paradiinikl, ]« tudi paprika južnoameriška rastlina, ki je prišla v Evropo čez Španijo, Pod imenom »španski poper« jo prvič omenja 1. 1494. neki zdravnik Iz Španije v svojih zapiskih. Na Madžarskem, kjer je pridelovanje najbolj razvito, so papriko menda udomačili Turki. Ze nad 400 let igra važno vlogo v prehrani madžarskega preblvalatva, v splošni trgovinski promet pa paprika nI prišla pred začetkom 19, stoletja. Na Moravskem so papriko sadili že 1. 1580. V evropskih deželah se je paprika udomačila t poredno s paradižnikom, ki pa se je v raznih deželah prej In bolj uveljavil. Pri pridelovanju paprike tekmuje z Madžarsko Španija, ki pridela na leto 8 do 10 milijonov kilogramov. Tudi v Bolgariji je pridelovanje intenzivno, po kakovosti In količini pridelka pa sledi Bolgariji Srbija. Klasična dežela paprike pa je Madžarska, kjer živi od tega pridelka nad 20.000 druži«. Na Madžarskem je paprika med prvimi kmetijskimi proizvodi, ki so dobili že 1. 1918. državno zaščitno znamko. Zmleta paprika v količini nad 1 kg sme priti v promet samo z državno plombo. V povprečju zadnjih let izvažalo iz MadZarske po 8000 metrskih sto tov sveže paprike In prevzema skoraf ve: ta izvoz že nekaj let Nemčija. V Nemčiji je že od nekdaj precej Intenzivno pridelovanje paprike v pokrajinah Ostmarke, v zadnjih letih pa se močno pospešuje tudi drugod.
japonskem izročilu, ki velja za sveto in nedotakljivo, uničil božji veter, kamikaze, sovražno brodovje in rešil Japonsko. V url največjega ogrožanja, ki mu je Japonska v svoji moderni zgodovini doslej zrla v oči, se je, kakor poudarja japonski tisk, japonsko vodstvo odločilo, uporabiti za rešitev države In naroda neprimerni zaklad, ki ga Ima v prezlranju smrti od strani svoje mladine. Z visokim ponosom, prežetim s tpol^ovanjem, gleda Japonska na svoje najboljše sinove.
( ZRCALO ČASA )
FUhrer je podelil Reichspostmlnistru dr. ing. e. h. Ohnesorge, uvažujoč njegove posebne zasluge glede nalog vojskovanja, odlikovanje Rltterkreuz des Krlegsverdlenst-kreuaes mit Schwertern (viteški križec vojnega zaslužnega križa z meči).
FUhrer je podelil 22 letnemu Obergefrei-terju Binnlngu v nekem grenadirgkem bataljonu Rltterkreuz des Eisernen Kreuzes (viteški križec železnega križa).
O priliki osvoboditve Banske Bistrice od boljševiških tolp se je izvršila izmenjava brzojavk med FUhrerjem in državnim predsednikom dr. Josefom Tisom.
»V Kaini je zopet enkrat Izbruhnil spor med kraljevo palačo in stranko Wafd. Obstaja nevarnost političnih nemirov in morali bomo bržkone poslati čete do Nila, ki bi Jih lahko drugod bolje uporabili«, piše londonski »Spectator« o najnovejši spremembi vlade.
V MarseiUu so se že nekaj dni vršile hude plenltve. Kakor poroča »Suisse«, so ban-dltl v zadnjih 48 urah samo v Martelllu izsl-lili ali »zasegli« pri zasebnikih 12 milijonov francoskih frankov.
Na otoku Mitilene se je ustanovila grška vlada, ki se brani priznati vlado Papandreua, ki je iz svojega begunstva v Kairu prišla ▼ Atene.
Epidemične bolezni razsajajo že nekaj časa v raznih sibirskih okoliših, kakor poročajo iz Irkutska. Bolnišnice že več mesecev ne. morejo več dati pacientom zdravniške pomoči.
Xi Kragujevca poročajo: Helena Nikolajeva, ki se ji je pred kratkim posrečilo pobegniti Iz Bolgarije, Je pripovedovala o grozodejstvih, ki jih uganjajo boljševlkl v njenem rojstnem mestu Custendilu. Pijani vojaki vdirajo v hiše in odnašajo dragocenosti, zlasti obleke in živila. Cesar ne morejo odnesti s seboj, uničijo in zažgo. Kakor že prej v drugih državah, ki so jih zasedli boljševlkl, tako zdal tudi v Bolgariji uničujejo narodno premožAje.
Po vesteh iz Mehike je izbruhnila v .San Salvadorju generalna stavka. Vtl obrati la šole to zaprti. Listi ne izhajajo, promet miruje v vtej deželi. Generalna ttavka je na« perjena proti novemu predsedniku republike polkovniku Aguirrl.
Da bi te zboljiala pretkrba jedilnega olja, namerava hrvatska vlada razširiti nasade oljnih rattlln, predvsem ogrščlce, sončnic, soje in rlclna, na skupnih 40.000 ha. Navedene oljne rastline, razen rlclna, so na Hrvatskem kukivlrall že pred vojno. Nasadi prvih treh oljnih rastlin so obsegali 15.586 ha, a ogrščlca, ki jo je bilo največ, je dala najmanjši pridelek, ker niso Izbirali najprl-kladnejilh vrst. Najboljša oljna rastlina za Hrvateko je sončnica in bilo bi koristno, č« bi jI odmerili jod vseh zemljišč, določenih z« pridelovanje olioilli raetUn, približno dve tratam!' Tfrvatslfa^-p«	otiite, \ат
pri pridobivanju olja najvažnejše. Iz stare statistike je razvidno, da raste na Hrvatskem okrog 4.3 milijona oljk, ki dajo na leto 45.000 do 60.000 metrskih stotov olja. Zaradi vojnih razmer se da računati zdaj z letno proizvodnjo okrog 50.000 metrskih stotov. Ta proizvodnja pa je zelo skromna in bi ge dala pod normalnimi pogoji znatno povečati. S proizvodnjo olivnega olja vred bi se mogla proizvodnja raetllnskega olja In maščob na Hrvatskem ceniti na leinlh 300.000 metrskih stotov.
Vcrlag and Druclf N8-Oapverlae arid Drockt-rei KXmtMi OmhH, Klarenfart. — Variawleitsr: Dr Emil Haitian 'est. bel der Wehrmscht). —« Hanpf»ehrirtl»»lt»r Friadrinh Hontmann. Zanait lat AnsmNr 1 eilltlff.
Dekle s Ше na bar n
P'tpoveit. Spiiata Setma l.a%nl6t
Ko )e to rekla, |« Janez krenil čei pot In šel ob «jeni strani naprej. Ves čas se je smehljal. Zdelo se j«, da ga veseli, č* jo sliši govoriti; toda temu, kar je pripovedovala, pač nI pripisoval velike važnosti. Tako se je polagoma Lenke polastilo isto razpoloženje. Zdelo se ji |e, kakor da postane vse lahko In svetlo. Pot od cerkve I# bila dolga In naporna; toda ta dan je ni utrudila. Bilo je, kakor da jo nekaj nese. Nadaljevala je s pripovedovanjem, ker je 2e *n krat začela; toda za njo nI bilo več tako važno, da izreče svoji misli. Ravno tako vesela bi bila lahko, če bi tla nemo drug zraven drugega.
»Kd tem bila najbolj nesrečna, tem ntke sobote zvečer prosila mater Meto, naj ml dovoli, da smem Iti domov In čez nedeljo ottatl doma. In ko tem ta večer potovala po gričku do barja, sem bila ko tkala prepričana, da se ne bom več vrnila v Nerlundo. Toda doma sta bila oče in mati tako vesela, da tem imela službo v tako imenitni hlli, da ml tree nI dalo, da bi jima povedala, da ne mo rem več ottatl pri vas Kakor hitro tem po tem prlila v qozd, sla bila iglnlla strah in muka popolnoma. Zdelo te ml je, kakor da )t vse- samo domišljija In potem |e bilo tako težko z otrokom. Mati t* j* bila %a-vsela lanl in ga posvojila, nI bil več moj In bilo je dobro, da je bilo takoi vendar ml t« bilo težko, navaditi te na to.<
»Morda ti tedaj vendar lopet lačela hrepeneti k nam naiaj tem dolIN )e opomnil Janez. — »Oh ne. Ko tem te v ponedeljek, ijutral prebudila in mitllla na to, da moram tedaj Iti, me je inova popadlo hrepenenje. Ležala tem tu in te jokala ter te bala. kajti edino pravilno in pravo je vendar bilo, da ottanem v tluibii toda imela tem občutek, da bom zbolela ali sblainela, če ie bom Yfnila. Tu sem re pa naenkrat domltllla, da
sem nekoč slišala: če kdo vzame nekaj pepela X ognjišča tvoje hiše t teboj in ga poten: potrese na ognjišče v tuji hiši, ga mine potem hrepenenje.« — »No, to je zdravilo ki te da lahko uporabiti«, je rekel Janez. — »Da, če bi pri tem ne bila stvar taka, da st človek potem nikjer drunod ne čuti domačega. Ce človek odide od hiše, v katero je zanesel pepel, hrepeni ravno tako tja nazaj, kakor se je prej od tam želel vstran.« — »Kaj si ne mc-o vzeti peoela zojet tja, kamor gre?« — »Ni, to se lahko stori samo ei. krat v življenju. Potem ni povratkt. In zalo je tako nevarno, kaj takega poskušati «
»Jaz bi I:"*! teV'rf« piV-'' -.....Ч le re
kel Janez, In ona |e prav dobro tlišala. da ji je le nagajal « — »Jaz sem pa vendar tve gala to«, je rekla Lenka. »Bilo je bolje tako kakor da bi stala pred materjo Meto In prtd teboj, ki tla ml hotela pomagati, kot nehva ležnioa. Vzela sem nekaj malo pepela z do ma t seboj. In ko sem prišla v Narlundo na zaj, tem izkorittila trenutek, ko nI bilo niko gar v sobi, in tlretla pepel na ploščo ogni' Sča.«
»In sedal mitliš, da ti le pepel pomagal?« — »Le počakal, boš še ališal, kako je prišlo Sla tem na svoje delo in ves dan nisem vef mislila na pepel. Moje hrepenenlt je bile ravno tako silpo kot prej. In vse ml je bilo ravno tako zopemo ko vedno Ta dan nI bilo veliko opravka ne zunaj ne znotraj; In ko sem zvečer bila v hlevu gotova ter šla v hišo, je na ognjišču že gorel ogenj
»Zdaj bi pa res rad slišal, kako je bilo« j< rekel Janez. — »Da, le pomisli, že ko sem Sla čez dvorišče, se ml je zdelo, da je v svitu ognja nekaj, kar dobro poznam. In kr sem odprl# vrata, sem Imela občutek, kako' da prihajam v našo domačo sobo In da te dlta oče in mati pri ognju. Da nekaj take ga le šlo mimo mene kakor v tnu Ko tem ztre« vtloplla, tem te vta začudila, tako lepo in domače je bilo v sobi. Nikoli prej ml nitte bill mati Meta in vi drugI na oči tako prijazni ko ta večer, ko ste tedell v avllu ognja. Imela aem kraten občutek pri vstopu, česar prej nikoli ni bilo. Tako tem te :a
čudila, da bi bila skoraj na glas zavpila in ploskala z rokami. Zdelo te mi je, da tie vtl tpremenleni. Niste ml bili več tuji, am-oak mogla sem z vami govoriti o vtem. Lahko ti mitliš, da aem bila vesela; pri tem tem se pa vendar morala vedno znova čuditi. Vprašala sem se, da 11 nisem morda začarana, In glej, pri tem tem te hipoma domle-lila pepela, ki tem ga bila stresla na ploščo ognjišča.«
»Da, to je nekaj nenavadnega«, je rekel Janez. On ni niti najmanj veroval v čare in čarodejstvai lode bilo mu je všeč, da je Lenka govorila o takih rečeh. »Zdaj se je vendar zopet pojavila divja gozdna deklica«, je pomislil, »Kdo bi to verjel, da je človek, ki Je že tpllko doživel, kakor ona, še tako btročll?«
»Da, zares je bilo nekaj nenavadnega«, je rekla Lenka. »In to se je ponavllalo skozi vto zimo. Kakor hitr^ je gorel ogenj v ocmlišču, sem pbčutlla tako ugodje, kakor da bi bila doma. Pa tudi t ognjem le bilo nekaj nenavadnega. Ne morda z drugim ognjem, ampak z ognjem, ki gori na ognjišču, In okrog katerega te vsak večer zbira vta družina. Tu postane človek, rekla bi, tako zaupen Ogenj se poigrava in pleše pred človekom in pra-чке1а In včasih le čemeren In slabe volje . Podoba je, kakor da je v njegovi moči, rai-lirjatl ugodle aH neugodje. In sedaij te ml le zdelo, kakor da je ogenj prišel od doma k meni In kakor da dale tukaj vtem itil '*kren svit, kakor doma «
»Pa бе bi bila tedaj prisiljena, da bi mo ''»la oditi z Nerlunde?« je rekel Janez. — »Potem bi ves svoj živi dan hrepenela po njej«, je odvrnila. In v njenem glatu te je slišalo, da je rekla to z najglobljo retnott to. — »Da, jaz gotovo ne bom tisti, ki bi te pregnal«, je rekel Janez, in čeprav se je smejal, je bilo nekaj toplega v njegovem glatu. — Nato nltta začela nobenega novega razgovora, ampak sta hodila nemo do km'etlle. Junez je včasih obrnil glavo k njej in jo pogledal, ko je šla zraven njega. Videti le bilo, da te )e bKa opomogla is tež-
kega čata, ki ga je prebila v lantkem letu. Sedaj je bilo na njej nekaj tvežega in rožnatega. Poteze so bile majhne In dlet*, latje so obdajali glavo liki tvetnlikl »11, In v očeh je ni bilo moči tpoznati. Sla je urno in lahko. Ce je govorila, je Izustila besede naglo, pa vendar plašno. Bala se je vedno, da bi te ji tmajali, vendar je pa morale povedati, kar je Imela na trcu.
Janez si je stavil vprašanje, če bi želel, da bi bila Majda taka; tega pa vendar ni hoteU Ta Lenka pač ni bila, da bi te z njo po-< ročil.—
Nekaj tednov pozneje |e zvedela Lenka, da mora oditi z »Nerlunde, ker Majda noče biti z njo pod eno streho.
Njena gotpodar in gospodinja H tega nI« sta re'kla naravnost. Toda mati A^la je za-čela govoriti o tem, da bodo z novo tinaho dobili toliko pomoči, da jim ne bo več treba Imeti toliko tlužlnčadl. Ob neki drugI priliki le zopet rekla, da je slišala o neki dobri službi, kjer bi ke Lenki godilo veliko bol]« kot pri njih.
Lenki ni bilo treba več tlišatl: razumel« je, da mora oditi, in takoj izjavila, da hoče oditi; toda v drugo službo ne mara iti, ampak vrnila te bo domov.
Opazilo te je prav dobro, da Lenki na Ner« lundl nito odpovedali Iz prostega nagiba.
Na dan tlovesa je bilo pripravljenih toliko jedi, da je bila naravnott pojedina, la mati Meta 11 je dala toliko obleke In čevljev, da jih je ona, ki je prišla tamo t cullee pod pazduho, komaj tpravlla v velik zaboj.
»Nikoli več ne bom dobila tako dobre de* kle v hišo, kakor si t!«, je rekla mati Meta-•In nikar ne misli slabo o meni, ker te pustim odltll Prav dobro veš, da se to ne zgo' dl po moji volji. Nikoli te ne bom pozabila. Dokler bom še Imela kaj moči, ne boš lUf koli v stleki.«
Dogovorila te je z Lenko, da |1 bo tkal* rjuhe In obrltače. In dala jI je dela za nal' manj pol leta.	,
(Dalje prlhodnllcl
Sreda, S. novembra 1944.	KARAWAKKENBOTK	Stran 8. — štev. 88.
Od razrednega boja do svetovnega boja
Eaj pomenita besedi leninizem in stalinizem
Berlin, 7. novembra. Merodajni list Sov-letov »Pravda« piše v nekem članku o »vzgoji ruskega naroda«: Na polju znanosti in sicer pri nauku o leninizmu in stalinizmu mora vsak, ki dela propagando za stranko, biti na višku, da lahko tudi še nadalje vzgaja ljudske množice v boljievl-škem duhu.«
Leninizem in stalinizem, ne pa nacionalna ali cel6 demokratsko oblikovana Ru-^ja, s čimer so hoteli nekaj časa slepiti svet, sta prej ko slej smernici, po katerih dela Moskva svojo politiko in vpliva na svoje ljudske množice za radiikalen boj proti ne-boljševiškim narodom.
Kaj se prav za prav skriva za tema dvema besedama? Resničnost v vseh po boljše-vikih zasedenih deželah in v vseh deželah, v katerih skušajo spraviti komunizem do moči, pove to zadostno. Je to metoda za-strahovanja, ki gre za uničenjem nacionalne osnovine in s tem za totalnim iztrebljenjem narodov sploh. V brezobzirnem izvajanju tega namena se očituje duševni izvor vseh po boljievikih storjenih zločinov. Kdor Se vedno misli, da ne bo »tako hudo« In se zanaša, da bo on pardoniran, vseeno, ali gre za delavca aH za zdravnika,, kmeta al! trgovca, ta še pač vedno ni doumel bistva leninizma in stalinizma.
Zid Kari Marx-Mardochai je bil nekoč oznanjal, da se deli človeška družba v dva razreda, v meščanskega zatirajočega in pro-letarskega zatiranega, da povede razredni boj nujno do diktature proletariate in da je ta diktatura sama le prehod do odprave vseh razredov in do brezrazredne družbe. Lenin je pa, nadaljujoč Marxove nauke izjavil, da bodo po zmagi boljševiškega krvavega gospostva na Ruskem države na svetu porazdeljene v socialistične in imperialistično kapitalistične. Socialistične, da so združene v Sovjetski zvezi. Kakor je zahteval marksizem boj proletariata proti drugim razredom, tako je nauk leninizma nujno povedel do boja »proletarskega debla«, t. j. Sovjetske zveze proti njenemu okolju. Po Marxovem mnenju .država ni bila potrebna in zato je zahteval, da jo razbijejo, češ da je to poaoj za združenje vseh pro-letarcev. Lenin pa je popravil svojega gospoda In mojstra tako, da je država »stroj...« I katerim se vzdrži gospostvo enega razreda nad drugim«, aH pa »produkt in izjava nespravljivostl razrednih nasprotij.« Da, Lenin ф« le dalje in ugotavljat »Leta 1845, je rekel Marx v komunističnem manifestu: .Proletariat ne pozna nobene domovine.' V nekem smislu ta stavek ni več času primeren. Sovjetska zveza je domovine svetovnega proletariate.«
O vseh drugih državah, vseeno, ali ima-'1o monarhijsko, demokratsko, ali diktatorsko vlado, trdi Stalin, razprejajoč leninizem, da predstavljajo »najnesramnejše izkoriščanj« in najbolj nečloveško zatiranje stotin milijonov prebivalcev ogromnih kolonij in odvisnih držav.« Kakor je razredni boj v Sovjetski zvezi povedel do diktature proletariata, bo tudi nujno povedel boj med združenimi socialističnimi državami in imperializmom do edinega gospostva Sovjetske zveze. Pogoj za diiktaturo proletariate je uničenje njegovih nasprotnikov, t. j. v narodu meščanskih slojev, v človeštvu narodov. To uničenj* zahtevajo In Izvajajo boljieviki do iztrebljenja.
Kakor poročaijo »Izvestja« z dne 27. oktobra 1930. leta, )# takratni glavni tajnik centralnega izvršilnega komiteja Sovjetske zve-
ze Enukidže v ozkem krogu odličnih sovjetskih politikov imel govor, v katerem je doslovno izjavil: »Razredni boj, ki se je začel, vtem ko so se spreminjala socialna določila, se ne da z ničimer zadržati ali pa odpraviti. Nobena obljuba, noben opomin, noben ukrep ne more imeti takega uspeha. Boj ima en zakon: Mora biti dokončan. En razred mora premagati drugega, ga odpraviti m uničiti. Za nas ni nobene druge rešitve. Razredi, ki se morajo v gospodarskem poteku boja uničiti, se morajo do konca upirati. Vsaka sprava je Izključena ...«
Iste zahteve, ki so bile postavljene za boj razreda proti razredu, veljajo načeloma za boj boljševikov proti neboljševiškim narodom. Po tem receptu so v Sovjetski zvezi postopali do današnjega dne, so premagali in neusmiljeno iztrebili delavstvo, meščanstvo in kmetstvo ter vršili diktaturo proletariata, ki je po Stalinu »po nobenem zakonu omejeno in se na silo opirajoče gospostvo proletariate nad buržujstvom. /.« Po istem načelu postopajo proti narodom, kakor kažejo primeri Poljakov, Fincev, Estoncev, Romunov, Bolgarov itd. Kakor so boljševlkl Izvajali svoj notranjedrževni razr«<ini boj do popolnega uničenja in iztrebljenja drugih »razredov«, t. j. nasprotnikov boljševizma in ga izvajajo naprej, tako so odločeni, da izvedejo vojno z »imperializmi«, torej s svojimi političnimi »razrednimi sovražniki«, dokler jih popolnoma ne pobijejo na tla in uničijo. To dokazuje trdota bojev na frontah in zverinsko početje proti civilnemu prebivalstvu v zasedenih ozemljih.	i
Sovjetska politika predstavlja na znotraj in na zunaj neločljivo enoto. Bo) proti notranjemu in zunanjemu nasprotniku je eksistenčno vprašanje za sovjetski sistem voh-če. Zato tudi ni nobenega nasprotstva med tako zvano mirovno politiko Sovjetov in njihovo pripravo za veliko vojno revolucijo. »Nasprotno«, je Lenin nekoč izjavil, uporabljajoč znani izrek Karla pl. Clausewitza, »revolucionarna vojna ni nič drugega, kot nadaljevanje mirovne politike z drugimi sredstvi ...« Po notranjem zakonu boljševizma so danes z njim zvezane ali nevtralne »Im-perialistično-kapitallstične«, aH demokratske države v Isti meri ogrožene. O priliki desete obletnice Brest-Litovska je pisala »Pravda« dne 3. marca 1928. leta prav tako triumfi-rajoče kakor zasmehujoče besede:
»Mir v Brestu je bil kompromis sovjetske sile z imperializmom. Vendar je bil to kompromis takp vrste, ki je smrtonosen za nasprotnika. Po sklenjenem miru je silno na-rastel vpliv boljševizma v nemški vojski in s tem je bila pospešena revolucija v Nemčiji. Na enak način, kakor mir v Brestu, predstavljajo vsi ,mirni' odnošaji socialistične države z njenim imperialističnim okoljem kompromis posebne vrste. Tudi ta kompromis pomeni smrt imperialistov.«
Dogodki v severnih in jugovzhodnoevrop-skih državah pa tudi v Zapadni Evropi prikazujejo isti razvoj, kakršnega je imela Nemčija 1917. leta, ko še ni bila imuna proti boljševiški nevarnosti. V luči boljševiških naukov Lenina in Stalina plamte krvavi dogodki v po sovjetskih četah zopet ali na novo zasedenih ozemljih do groznega začetka najbolj krvave svetovne nevarnosti za svet, kar pomni človeštvo. Gre naravnost za življenje narodov.
valovih boljševiške revolucije je odkrila svojo »misijo« kot »reformatorka nravnosti«. Kot taka je agitirala v besedi in pismu za tako zvano osvoboditev žene, ki se je po njenem mnenju lahko ustvarila samo z razburkano »svobodno« ljubeznijo.
V predavanlih in sestavkih je skušala pridobivati ljudi za boljševiški »ljubezenski ideal«. Od nje izvira formula »ljubezen je čaša vode, ki jo izpijemo, da bi pogasili žejo!« idealna, vestna, požrtvovalna ljubezen je njej »meščanski predsodek«, ki se mora odstranit),. Prava boljSevikinja mora frfotati okoli kakor »metulj«, ki prosta vsake sentimentalnosti, frči od ene do druge moške rože.
Kollontajeva je radi tega osebno živela po teh »načelih« zelo razuzdano, tako da so se radi tega zgražali cel6 moskovski vlasto-držci Po izdatnem »frfotanju« se je poroč'la z ruskim častnikom poljskega pokoljenja Kollontajem, od katerega pa se je po treh letih dala ločiti. Potem je živela nekaj let s proslullm mornarjem Dybenkom, ki je kot morilec prišel do žalostne slave.
Kot opolnomočena zastopnica Moskve je bila poslana leta 1923. v Oslo in potem v Stockholm. »Svečenica svobodne ljubezni« je sedaj stara žena. Spolna opojnost je verjetno pri njej že izpuhtela. V nečem pa je ostala ona prava Kollontajeva iz mladih dni; namreč fanatična boljševikinja, ki je kre-meljskim mogotcem vedno zvesto vdana. In gotovo stara »poslanka« tudi v bodoče ns bo nič opustila, da ne bi tudi še nadalje pomagala židovsko-boljševiški centrali zarot« nikov v Moskvi v njenih stremljenjih po svetovnem gospostvu.
Prvi val sovjetske ofenzive se |e razbil
Mosliva priznava, da se le ustavila ofenziva na Vzhodnem Prusiiem
Stockholm, 7. novembra. Ko so nemške, čete razbile prvi mnoitvenl naval Sovjetov na Vzhodno Prusko, ki se je raztreščil ob žilavem in zagrizenem odporu, mora sedaj ce-16 Reuterjev dopisnik v Moskvi priznati, da so se izjalovile sovjetske namere.
Reuter ugotavlja, da se je zaradi teže nemških nasprotnih napadov »In zbegajoče mnogoterosti obrambnih del«, polegel prvi val sovjetske ofenzive, in opisuje nato v podrobnostih nemške obrambne položaje, ki da so »ojačeni s kamnom in betonom« in obdani z minami, ki so položene v različni globokosti«. Kot posebno novost obrambnih naprav označuje Reuterjev dopisnik betonske bunkarje, pod katere se lahko postavijo nemški vojaki, vtem ko dr-drajo sovjetski oLlopnjaki preko njih. Nadalje zaznamuje angleški posebni poročevalec naraščajočo jakost nemškega topniškega obstreljevanja, iz katerega se da sklepati, da so nemške čete pripeljale težke topove in da morajo razpolagati z ogromnimi zalogami municije. Na vseh odsekih vzhodnopru-ske fronte stoje sovjetske armade stalno naraščajoči - nemški obrambi nasproti, ki iz globine svojih, preko vse V z o d -ne Pruske razpredenih obrambnih položaje\ povsod prehaja v napad. Nemški vojaki so, tako zaključuje poročilo Reuterjevega dopisnika, najbolje oborožene čete, kar jih je bilo doslej stalo Sovjetom nasproti.
Sovjetska poročila iz fronte priznavajo v ponedeljek, da se je boljševlška ofenziva na Vzhodnem Pruskem zaradi močnih nemških nasprotnih napadov ustavila med prvim in drugim obrambnim pasom. Posebni poroče-
valeč »Tesia« poroče iz Vzhodne Pruske: »Nemci go pripeljeli iiove skupine in podvzemejo viek dan nasprotne napede z uporebo top-ništve, oklopnjekov in jurlšnih topov.«
Sovjetska poslanka Kollontajeva ^
NSK. Nejnovejškl finski dogodki so znove postavili v središče političnih dogodkov ime edine veleposlenke sveta »gospe« Kol-lontejeve, ki po poveljih Kremlja kot boljševlška agltetorka še dandanes v svojem 72, letu sterosti deluje ne Švedskem. One pri tem ni bile semo duhovno središče boljševiške agitacije proti Finski, temveč pred vsem poglever vohunstve, ki so ge izvrševell Zidje in Zidom pokorni Individui, ki so kot POdaječl Moskve pri finski izdali odločilno pomegeli. One si je tudi izmislile lažnivo geslo, de bi bil Stelin priprevljen umeknit) sovjetsko ruske čete od • finske meje, ako bi Finska prenehala z boli. Grozna resničnost je med tem poučile Fince o nečem drugem. Stere, zvita intrlgentka pa si lahko vpiše nov uspeh svoj politični potek življenje.
Aleksandra Kollontej Izhaje iz ruske ple-menitaške družine. Njen oče je bil ca,.ski general, ki se je poročil z Židinjo, da bi si poprevil denerno stanje. Ze zgodaj je ušla steriem v inozemstvo. Po številnih norih ljubezenskih eferah in »itudijeh v inozemstvu« je prišle v stike i komunistično štren-ko. Z Leninom je potovele lete 1917. Iz Švice ne komunistični kongres v Stockholmu V
Obsojena na smrt,
ker je pomagala bandltom
Lastno poročilo
Veldes. Dne 26. oktobra t. 1. se je morala pred Sondergerichtom (izjemnim sodiščem) zagovarjati Maria Pogatschnlk, bivša name-ščenka pri ErnShrungsamtu (prehranjevalnem uradu) v Krainburgu. Vse leto je kradla svojemu službenemu mestu v velikem obsegu živilske karte za sladkor, margarino, hraniva, moko in jih izročila neki Rosi Krisch-ner, ki je s temi kartami nakupile velike količine živil in te, z vednostjo Pogatschni-kove, večinoma poslala bandltom, manjši del pa uporabila za svojo trgovino z mešanim blegom. Škode, ki jo je povzročilp to zločinsko delovanje Pogatschnikove, je zelo znatne, ker je na te nečin ukradle na pr. ned 1000 kg sledkorje.
Roso Krischner je izjemno sodišče že preje obsodilo. Mario Pogatschnlk je sodišče zaradi trdovratnege drževi sovrežnege de-lovenje, težke prevare nemške oblasti, pri keteri je bile uslužbene in od ketere je prejemale plečo, kakor tudi zeredi težke kršit« ve zekone o vojnem gospoderstvu obsodilo ne smrt.
To je požrtvovalnost
Berlin, 7. novembra. Panzergrenadierdivl-slon »GroBdeutschland«, ki se je obnesle r mnogih bitkah in ki se tačae bojuje ne nekem odseku fronte, ki je žarišče bojev je izvršila posebno zbirko ze zimsko pomoč nemškega naroda in nabrala en milijon R M. V imenu divizije je izročilo dar Relchs-mlnistru dr. Goebbels'U odposlanstvo, ki ga je vodil imetnik Eichenlauba Oberst Lang-keit. Dr. Goebbels je sporočil pripadnikom divizije svojo zahvalo in svoje občudovanje za njihovo pod najtežjimi prilikami izkeze-no necionalsocielistično požrtvovelnost
IlLuHflt ШМ llSlCCI, / Basen • Napisal Hermann Hesse
»Kako j* kej z vami, gospe kune?«
»Hvele lepe, gospe lisice, živi se, živi. Se) veste, da sem Izgubile svojega ljubega so-pl-oge, ko sem bile ujete. Kot sem že imela čast vem nezneniti, se je imenoval Košato-repec. Bil je biser, pravim vam, bil je —«
»Pustite vender stere zgodbe, gospe sosede, če se ne motim, ste ml o tem biseru že večkret pripovedovali. Moj Bog, človek živi vender semo enkret in ni pemetno, da si s tekiml stverml Icverl razpoloženje.«
»Prosim, prosim, gospe lisica, tode če bi posneli mojega soproge, bi bili drugačnega mišljenje.«
»Seveda, seveda, Kajne, imenoval se je Ko-šetorepec? Res lepo Ime, ker ze boičanjel Toda, kej sem prev ze prev hotele povedetl —• gotovo ste opeziH, keko postejejo vrebcl z dneve v dan nedležnejil. Skovele sem majhen načrt.«
»Redi vrebcevi«
»De redi vrabcev. Poglejte, lemisllle sem »1 stvar tekolei Pred reSftko položiva kos kruhe, neto pe se potuhneva ter čekeve ne objettnaie. N1 vreg, de ne bi ujele kekege predrznete. Kej mislite vi o tem?«
»Sijejno, gospe sosedel«
»Bodite torej teko dobri ter položite pred mrežo kos kruhe. — Teko, zelo lepo. Toda Oorlnite Qx nekoliko bolj sem ne destio, te-ko bo obeme koristil. Trenutno sem žal brez >seh sredstev. Teko je dobro, de. Torej pazite. Sedaj se bova potuhnile, zaprite oči — %)st, edem je že prileteli« (Odmor.)
»No, gospe lisica, še nI nič?«
»Čemu neki ste teko nestrpnll Sej vender ®l»te prvič ne lovu. Lovec more biti potrpežljiv ter more čeketl In čeketl. Torej ie •»kreti«
*2* res, toda kam je solnll kruh?« »Oprostite?«
»Kruhe vender nI reči«
»Kaj pravite? N1 mogoč*! Kruh? Zar*i, izginil jel Za vragal Seveda, zopet ta n*tr*čnl veter.«
» »Mogoče, toda jaz imam tvoje pomlill-ke. Zdelo s* ml je prej, da ste nekaj jedli?«
»Kaj? Nekaj naj bi jedla? Kaj pa vendar?«
»Verjetno kruh.«
»Grdo ate me užalili ■ avojlml lumničenijl, gospa kuna. Rei je, človek sosedu ne am# viega zameriti, toida kar |e preveč, je pre-
Neiztekifiva beseda /
Bayemski kralj Maximilian i* j* č*sto po-Šalil, kako imeniten gospod j«, k*r ■* vozi ■ i*itorkaml. Mislil je pri tem na tvoja hčerke, ki jih ji tkrbno vzgajala kraljica Karo-lina ter jih čuvala pred dvorikimi grobostmi.
Radi teh prizadevanl )• nattal nekega dne v dvorcu neprijeten prepir. Ena izmed kraljičin je v prepiru t tvojo teslro uporabila besedo, ki bi v skrajnem primeru še morda dollkovala kakšnemu bay*msk*mu hlapcu, nikakor pa nt kraljevi hčerki. Na vto srečo je kraljica sama čula to strašno besedo Strogo preiskavo j* pričele kraljica s tem da je zaslišala svojo hčer. Na kraljično le materina zaprepaščenost delovala tako po razno, da s* |* sicer z*v*dala uporabe sramotilne b*i*d*, t katero na| bi v svoji nevednosti uiallle vs* Ženske, vendar pri najboljši volji nI bilo mogoče Iz nj* izvleči, ki« j* to b*t*do pobrala Na vsa materina vprašanja |e pri odgovorih 1* debelo gledala, kakor bi hotela ugovarjati nezaslišani krivici.
Ker kraljica nI hotela osramotiti svojih ust z Izgovarjavo te strain* besede, te mo rala vrhovna hišna učiteljica zaslišati dvorne dame. Staro gospo je neverjetno težila in žalila sumnja, razen tega tudi ona ni mogla spraviti čez svoje ustnice strahovito besedo. Zato s tvojim zasliševanjem ni dosegla
več. Ali ste me razumeli? Jaz naj bi pojedla kruh I Kako si neki predrznete? Najprej me mučite s svojo dolgočasno zgodbo o biseru, ki sem jo že najmanj tisočkrat čula, ko sem se domislila nekaj pametnega, sva položile kruh pred rešetko —«
»To sem bila vendar jazi Moj kruh je bil.« »— položile sva kruh pred rešetko, prituh-nlla sem se in pazila, da bi se lov posrečil, ko ste pričeli s svojim čvekanjem Vrabci so seveda pobegnili, lov je Sel po zlu, in končno naj bi š* jaz požrla kruh I Neverjetno! Toda počakajte, nikoli več se ne menim z vami.«
Wllhelm Sdiltfer _
drugega, kakor zasmeh mlajših in zadrego starejših dam. Kraljice Karoline pa nikakor niso potolažila še tako vneta zatrjevanja o nedolžnosti. Pretila je, da bo zahtevala od kralja odpust vrhovne hišne učiteljice In vseh ostalih dam, ako se ne najde krivec, kajti prišla je do spoznanja, da mora oči-ititi svojo okolico nekaterih umazanih oseb.
Ko je kralj, kakor j* imel dnevno navado, obiskal kraljico, je našel vso svojo družino v solzah. Cel6 najmlajša izmed princezinj, ki sicer ničesar ni razumela, je imela solzne oči. Hotel je na vsak način čuti nemogočo besedo, toda grešnica, ki je nikakor ni mogla iznajti, je gledala svojega dobrohotnega očeta a prav tako strmečimi očmi, kakor malo pr*| razjarjeno mater. In če bi bile na KapMolu zbran* vse gosi, j* dejal krall, ga vendar n* bi mogl* r*šitl, ker si nobena ni drznila izpregovoriti neizrekljive besede. Ob pogledu na toliko solznih oči, ki so ga gledale prestrašeno in očitajoče, je tudi kralja minila dobra volja ter nt več hotel igrati vloge kraljevskega sodnika. Odšel je ter za-robantll z besedo, ki naj bi izrazila njegovo jezo nad žensko sramežljivostjo, v resnici pa je bila psovka za ženske sploh. Z njo le presekal gordljski vozel. Tp, kar je kraljica Karolina in z njo vred ves dvor čul iz kraljevih ust, je bila namreč neizrekljiva b*##da.
Koristna muha
Leta 1910. so v Queensland v Avstraliji zanesli kakt Prikly-Pear. Do leta 1923. j* ta zlonosna rastlina ugonobila skoraj 10 milijonov acres (približno 40 milijard km") uporabne zemlje in s tem popolnoma uničila 2300 farm (kmetij). Končno je leta 1924. uspelo temeljito uničenje te vrste kaktej, V to svrho so uvedli v Queenslandu v Avstraliji mehikansko kaktejsko muho, ki je svoja jajca odložila na kaktu In je v kratkem času imela neverjeten uspeh. V devetih letih je bilo na ta način 5.7 milijonov acrov (to je okroglo 22,8 milijard km^) — to je torej več kakor polovica okužene zemlje — osvobojene od groznega kakta Prickly-Pear in spet sposobne za obdelavo.
41i že vemie • • •
...da je iz primitivnih cimbal, nek* navadno v obliki trapeca obstoječe podvrste citer, z vdelavo klaviature nastal klavir?
... da izda knez indijske države Bikanir za svoje privatne potrebe letno skoraj tri milijone rupij, medtem ko je za v nepoplt-Ijivl revščini živeče prebivalstvo na razpolago komaj četrt milijona rupij.
... da je dal cesar Franz Jožef I. leta 1885. v spomin na grozni požar Ringtheatra v Wienu, ki Je zahteval 500 žrtev, na kraju nesreče na Schottenringu sezidati „spravno cerkev"". Na dan vsake obletnice te množične nesreč* tam vedno zvoni zvon, čegar glas naj potnike opominja na usodni decembrski večer.
... da ]e veliki italijanski komponitt Rot-tin! letno spravil do pet oper na oder?
...da je v nekdanjem c*tartk*m poletnem gradu v SchOnbrunnu pri Wl*nu „milijonska soba*' katere oprema ni stala nič manj kakor en milijon srebrnih goldinarjev? Okrašena je z staroindijsklmi in perzijskimi slikami na pergamentu iz narodnega življenja, ki si jih jg pridobila Maria fheresia iz neke dragocene zbirke miniatur v CarW gradu, ki izvirajo iz 6. stoletja.
Stnui 4. — fttov. 8в.
KAKAWANKEN ВОТЖ
Srede, 8- myi'emim 104i.
Zavojčki vojne pošte o božiču
Predati se morajo pošli nalpoznei* do 30. novembra
Da ee kar nasbolj zagotovi pravočasen do spetek božičnih zavojčkov vojne pošte na fronto, je bila izdana sledeča Icončnoveljav-na ureditev;
Vsem pripadnikom s številko vojne pošte opremljenih enot oborožene sile in pri oboroženi sili uporabljenih skupin ter uslužbencev civilnih službenih mest, ki so pri-puščeni k pristojbinam podvrženemu pošt-rteimu prometu »po nemški vojni pošti«, se lahko za božič pošljeta dva zavojčka vojne pošte a po 500 gramov ali en zavojček vojne pošte po 1000 gramov. V to svrho sta bili oktobra meseca Izročeni vsakemu vojaku itd. po dve zeleni dopustitveni znamki za zavojčke vojne pošte.
Božični zavojčki vojne pošte se morajo najpozneje do 30 novembra predati nemški državni pošti. Na zavojčke do 500 gramov se mora prilepiti ena zelena dopu-stitvena znamka, na take čez 500 gramov do 1000 gramov pa dve zeleni dopustitveni znamki. Razen tega se mora nalepiti za zavojčke v teži od 250 do 1000 gramov poštnina 20 Rpf na pošiljke za pripadnike oborožene sile in 40 Rpf za pošiljke uslužbencem civilnih službenih mest v pristojbinam podvrženem poštnem prometu »po nemški vojni pošti«.
NSDAP, njeni oddelki in priključene skupine, oblasti, tvrdke itd, ki hočejo poslati božične zavojčke vojne pošte pripadnikom oborožene sile pri enotah s številko vojne pošte, morajo zahtevati od teh pripadnikov ali njihovih svojcev dopustitvene znamke ali pa posla.ti svojcem v svrho nadaljnje odpre-me oskrbovancem namenjene darove. Posebna dodelitev dopustitvenih znamk ni mogoča. Vojaki brez svojcev so bili napoteni, da pošljejo svoje dopustitvene znamke svojim pristojnim Ortsgruppenleiterjem.
Poleg pravih božičnih vojnih pošiljk se lahko pošljejo — razen na Zapad in na Fin-9ko — pošiljke vojne pošte nad 20 do 1000 gramov z uporno rjave dopustitvene znamke.
Nobenih lepotnih popravil na oblekah. Z
oziram na oprostitev delovnih sjl j« Reichs-beauftragter fur Kleidung (državni poverjenik za oblačila) objavil, da morajo vobče izostali popravila, pri katerih gre izrazito samo za olepšanje. Popravila se morajo omejiti na taka. ki so v resnici potrebna.
Rodk:ns4i kronika iz 6oren}tke
St. Veli a. d. Sawe. Rojstva v mesecu oktobru: Erich Krischner, Gunzle; Markus Kari Prasnik, Gunzle; Aloisia Podwis, Tazen; Jo hanm Jama, Podgora: Andreas Nowak, Weich-seldorf; Markus Franz Kowitsch, Brod; Stanislaus Sawaschnik, Tazen; Joseia Tome. Sta neschitz; Stanislaus Seiz, Oberpirnit-sch; Andreas Seschek, Gunzle; Johanna Rebol, Un-twrpirnitsch; Anna Pustowerch, Skarutschna in Marian Seiz, Oberpimitsch. — Umrli so: Stanislaus Gregortschitsch, Winklern - St Georgen; Alois Mauer, Tazen; Vinzenz Je-rae, Wikertsche; Karl Seiz, Oberpimitsch; Johann Terpin, Obergamling; Jakob Du-chounik, Oberpimitsch.
Gorrn'ska ie poslovila od Pg, Rndolla Hnmmeria
Svečan pogreb na pokopališču junakov v Krainburgu
Tragična nezgoda je znenada zaključila življenje Pg. Rudolfa Hummerja, enega izmed najboljiih mož na Gorenjskem. Skoraj nepojmljiva je bila vest, ki se je ko blisk razširila po gorenjskih mestih in vaseh in je vsebovala tehtne besede; »Hummerja nI več«.
V strankinem domu т Krainburgu so ga dejali na mrtvaški oder. Njegovo rakev je pokrivala zastava kljukastega križa. Potem so stali dne 1. novembra v globoko postro-jenih vrstah na prostoru pred strankinim domom njegovi domobranci poleg formacij SA, NSKK, liji in Hitler Jugend.
S Kreisleiterjem dr. Hochsteinerjem in Pg. dr. Koschierjem so prišli k zadnjemu slovesu pred strankinim domom gospa Hum merjeva, brat In starši pokojnika. Skoraj neskončen sprevod je spremljal Pg. Hummerja do njegovega zadnjega počivališča na pokopališču junakov.
Prijatelj In bivši šolski tovariš pokojnika, vojni kurat Laurich je govoril prisrčne besede v spomin in slovo. Opisal {e Pg. Hummerja kot pravega sina njegove gorenjske domovine, ki je znal i zborno predočiti nevarnost boljševizma svojim gorenjskim rojakom in jih pozvati k obrambi. Kako zelo je odjeknil njegov opomin, dokazuje veliko število mož, ki so se zbrali v gorenjski Samopomoči.
Ko je bil zbor učiteljišča zapel pesem in prednašal rek, je spregovoril Kreisleiter dr. Hochsteiner svojemu zvestemu sotrudniku zadnji pozdrav. Padel je v službi za svojo gorenjsko domovino, kot bojevnik za stvar občestva, za novo Evropo, kot borec proti skupnemu svražniku, komunizmu. Nam pomeni njegova smrt z ozirom na njegovo delovanje nadomestljivo zgubo. Hudo zadene njegova smrt tudi gorenjsko Samopomoč. Za to, da so danes v njenih vrstah nastopile mnoge stotine mož k boju proti boljševizmu in njegovim pomagačem, je Pg. Hummer položil temeljni kamen. Življenju tega moža se lahko da nadpis: »Neustrašen in zvest«, kajti tak je bil vselej. Fuhrer mu je izrekel priznanje za njegove zasluge za Gorenjsko in mu kot viden znak podelil Kriegsver-dienstkreuz II. Klasse mit Schwertern (vojni zaslužni križec II. razreda z meči).
Po nalogu Gauleiterja je potem Kreisleiter položil Gauleiterjev venec. Tudi bivši krain-burSki Kreisleiter dr. Pflegerl je v toplih besedah izrekel priznanje svojemu zvestemu in vnetemu sotrudniku. Se mnogi drugi predstavniki stranke, države in oborožene sile so ravno tako kakor njegovi tovariši gorenjske Samopomoči počastili pokojnika z venci in besedami priznanja.
50 posameznih odrezkov za izda*o ^a'c
Nova Živilska karta od IS. novembra do 10. decembra
Reichsern&hrungsminister (državni minister za prehrano) je v svojem odloku glede dodelitve živil za razdelitveno razdobje od 13. novembra do 10. decembra odre;dil novo uredflev pri razdelitvi jajc. Potrošniki dobe, v kolikor se ne oskrbujejo z Jajci sami, novo Reichselerkarte (državno karto za jajca), ki velja od 13 novembra 1944. leta do nadaljnje odredbe. Potemtakem izdaja jajc ni več urejena po posameznih dodelitvenih periodah, ampak se bo izvršila neodvisno od njih in bo prilagodena, časovnemu dohodu proizvodnje Zaradi tega odpade posamezni na-ročilni list za jajca. Namesto tega stopi na novi karti, ki vsebuje 50 posameznih odrezkov ža jajca, 12 prijavnih odrezkov. Gospodinje bodo dobile vsakikrat na posamezne izmed 50 odrezkov oklicana jajca pri trgovcu. ki mu je oddan prijavni list (Anmelde-schein). Za to, koliko časa hoče ostati pri tem trgovcu, ni več merodajna dodelitvena perioda, ampak določa to v posameznem primeru poziv k novi oglasitvi. Ta postopek dopušča bolje potrebne ozire na prese-ijence in druge spremembe bivališča, prav tako pa tudi ozire na čase. ko je dobava jajc ojačena. In ozire na druga razdelitvena razdobja. Vsak izmed 50 posameznih ^ odrezkov nove Reichselerkarte opravičuje i' prejemu enega jajca. 12 prijavnih odrezkov je dobilo označbe s črkami A do M. Okli-canl posamezni odrezki se odrečejo pri Izdaji jajc. Razdeljevalec na drobno, ki je prevzel prijavni odrezek, potrdi to i pečatnim
žigom na ustreznem prostem meetu ▼ Reichseierkarti. Dobava jajc na karte AZ )e zvezana z določenimi posli, ki so temu primerno t>osebej označeni.
Sicer se bo pa tudi pri novem odrezku xa dodelitev živil izdajalo na velike odrezke A in B temeljne (glavne karte), kakor ▼ 68 dodelitveni periodi, meso namesto masti. Sprememba je izvršena v toliko, da se razteza ta pomnožena izmena tudi na mladostne od 3 do 10. let.
Opravičenci do preskrbe v starosti od 10 do 18 let dobijo v dodelitveni periodi 125 g umetnega medu. Tudi imajo opravičenci oskrbe v starosti nad 10 let po novem dode-litvenem odrezku zopet izbiro med prejemom 100 g jedilnega olja namesto 125 gramov margarine.
Nadalje vsebujejo v 69. dodelitveni periodi temeljne (glavne) karte, kakor tudi ustrezne karte za samooskrbovalce tudi odrezke za proizvode mila. Neodvisno od odrezkov za živila pa veljajo ti odrezki ves mesec december.
Končno so za 69. dodelitv«no periodo vpeljane temeljne karte tudi za popolne samo oskrbovalce in take za delne samooskrbo valce. Temeljne kart« xa poln« samooskr-bovalce vsebujejo odrezke %a živila, kavln nadomestek, proizvode mila in — od 71. do delitvene periode (8. jantarja 1945. leta) — 'ud; za sladkor (marmelado). Isto velja tudi za temeljne karte delnih samooskrbovalcev. ki vsebujejo vrhu tega odrezke za kruh.
Zaplemba imovin* komunistov. Službeni list šefa pokrajinske uprave v Ljubljani objavlja odločbi o zaplembi imovine upornikov dr. Furl ana Borisa, univ. prof., njegove žene Furlan Ane, njegovega sina Furlana Boruta, visokošolca; Sercerja Miroslava, stud. teh.; Vodeba Dušana, cand. pharm.; Varla Ivana, cand. pharm.; Delkin Marije, zaseb-nice; Perca Dragota, torbarja; Finka Miloša, dijaka; Finka Leona, stud. filozofije, vseh lx dijaka; Finka Leona, stud. filozofije; Zalo-karja Žarka, stud. te(*n. In Stražarja Matevža, vseh iz Ljubljane.
V okolici Benetk to tatovi okradli neko kmetijo. Pri tem so morali prestati hudo borbo s psom, ki je stražil poslopje. Tatovi go se na psa tako razljutili, da »o ga slednjič prijeli in obesili na neko drevo. Toda pes je, preden м ga tatovi obesili, vgriznili enega izmed njih v roko in sledovi pasjih zob so naposled odkrili tatu, ki je sedaj pod kljv-čem.
Domačini otoka Cheung Ch*n postavijo vsako leto na neki slavnosti celo vrsto ogromnih štruc kruha ,ki #o do 25 čevljev visoke. Iste postavijo v vrsto ter jih lahko domačini uživajo kot zdravilo proti nepre-bavi.
Brez dovoljenja fe mlel žilo. 26.000 kg žita je zmlel brez dovoljenja mlinar Johann Werndl iz Pfaffinga pri Linzu. Posebno sodišče ga je pozvalo na odgovor ter ga obso-dilo na 2 leti ječe.
Narednik Winter ic nekega strelskega bv taljona na italijanskem bojišču, ki je priSit prehodno v ujetništvo, je izkoristil nek lastni napad, ujel vso posadko neke prejšnji dan izgubljene višine ter tako odloMlno podprl ponovno osvojitev za nadaljnje bofe važne viiinske postojanke.
gonzgroBi
14-5 cm groB und so deutlich soH sie sein, wie kier abgebildel.
H

In 8en Pod<kamiTiern und ouf den Bohnsteigen muR die PostleltzahI oudi nadits unB bei sdileditem Licht gut les-bar Min, w«nn do« Pok«* #chn#H onkornm«n eellL
tn der Absenderongabe undouf den Paketkarien Istdie kleiner«, fur Briefsendungen geltende Form der Potil sitzohl onzuwendeii.
z ^lnstnlm srcem nazna Тг пјвто tuino vpet, da пн' je 16. avgusta 1944. za vedno zapustil nai nad vse ljubljeni 4ln. brat in stric
URCH VBIT, Oranadlar.
VMko. ipomin na Tebe br iiuia molitev.
Ikwroli, 30. oktobra 1944.
Saln]o«l:
bratje, sestre Jn ostalo sorodstvo.
» Od u.tode najgloblje pr; I## zadeti javljamo pretuinn ve.4l, da je nai ljubljeni sin iMlineo
ALOIS POGATSCHAK. G*fr»lt#r,
rojen 9. junija 1923. v Trnov-fah-Zlatopolje. padel IT. avgu-Лх 1944. na Vzhodu.
Spa vaj mirno. dra*i Alolo. .-iadki ve^ni »en. Tvoj duh !ned nami M vel bir naprej. T It Oertrandn, 39. okt. 1944 talnjo61!
TUtp in rani, star*l. ter ostalo sorodstvo.
+ V><>m eorudnikom in znancem naznanjam, da j« moj edini sin
GLAVNIK KRWIN,
Soldat.
izgubil svoje mlado Mvljenje. Padel je v Italiji dne 1. oktobra 1944.
Priporočamo ga v moHtev! mirklaeh, J. novembra 1944.
•alnjoM I оДе Josef in dmilnr.
V glohi-ki	п:г/.п»4п.1лчг
preJ.alostno vemt. da nas Je p« lir/igi. tetki bolezni, previdena s svetimi zakramenti, za vedno lapiuitila v staroati 36 let. naiii predobra hčerka ta sentra
ANNA ZUPAN.
Pogreb drage pokejiilce je I.H v četrtek, dne 3. novembra iv i:*e taloHtI.
31rkendorf, SI. okt. 1944 >alnJoil>
JauM in Teraalja, slurM Bogdan, brat. In ostale sorodstvo.
A M T L 1 C H E B E K A N N T M A C H IJ N G E N
9omWv#rmich#mng#k»##e fiir die boffctsten Oebiet« Kilrnten« tt. Krftini in Kralabnrf
»тктиокж SAKLmrOSATTPrOKDEXirNa
Bi« lum e. November 1944 aiiid die bi* einschlieUlich Knde Okt&ber 1944 f&lllg gewordfnen BeltrHge zu zahien. Wenn die Zah-lung durch mehr al* 7 Tage verziigert wird, wlrd pin Sttumni«u*chlaK von 2 T. H. der rUcketKndigen BeitrKge erhoben. Arbeltgebern. deneii die Кшие eine Beitragsrechiiung Ubersendet, wlrd bk zum Brhalt der Beltragerechiiung ZahlungHaufschub gewUhrt.
Arbeitgeber, die biiher noch keine BeitragDrechnung (Ur Juli bis Augiuit 1944 erhalten haben, und landwirtschaftliche Arbeitgeber, deneii bisher noth keine Beitragnrerhimng fUr Jutl bis September 1944 zugekommen tat. mUuen bel der Квле« Auskvmft liber Ihre Zahlungn-verpfllchtung einholen. Nloht trletgerecht eingezahlte Beitrilge unter-llegen der xwangeweiien Blnbringung.
Klagenfurt, 8. November 1944.
Der Letter: gez.: Antra Troppw, Verwaltungidirektor.
MALI OGLASI
s L U 2 B O D O H I
Sprejmem takoj тев Mepkric sa delo na dom. — Paul Oberedar, gohuhfabrik. mrainbwrg. 4339-1
Pottona,	poetretnloa ma
plaMBe Im atamovanje ## nujno jUe. - rredatavit« ## pil firmi
»-Ч«	—---in ata, Krain-
Darg. __4390-1
Tiial laiiiliia t" nrlraj "*
k trem odraellm oaebam. »e takoj sprejme. - NaeloT т K. B., Krbg.
4370-1
TfAfn, «tr«hilBo~k Iwlnlkn, od M do *6 let. Plača po dogovon* -Ponudbe n» Ж. B., Krbg 438f)-l
Katera ima veaelje do Mvamja, naj
te offlaal na Ж. B., Krbg. 4.47S-1
EAHVAIJk
Vaemogočni Je poklical med svoje krilate* našega nad vse ljubljenega 9 In pol leta itR rega sinčka
ЈтлкевтА.
Zahvaljujemo se vsem daru valcem krasnega cvetja, vsem. ki so ae poslovili od nJega ob mrtvaškem odru. In sa tako obilno spremstvo pri pogrebu
Vsem skupaj In vsakemu po-.■<ebej Bog pWaJ, kjer koli j« »tal ob strani v tej naM tHiki hnll.
AItlaok, lOMk, 1. nov 1944 »aiujofli nuunloa im atek ж dmiin Bertsobitsoh In Pranko ter vse ostalo sorodstva
SLUŽBE ISCE
Nekaj ur dnevne zaposlitve kot postretnlca Išče zaneeljiva ienmka. Ponudbe na K. B., Krainburc, pod ^Takoj« 43б8-А
Kasto oakrbnlka, portlrja ali alnr« T kakm podjetju аргејамт takoj, onndb« na K. B., Krbg.. pod šifro i »Invalid«*.	4875-2
S*m 53 lat stara ta b< rada šla k (tarejšamn mota aa gospodinjo Ponudba pad »Жап«а1ј1т( na X. mralnbui*.	4888-3
Hntisna T špaoarljakl trgovini U nastopila alnšbo s 1. daofmbrom Ponudba na Ж. B., Krbg. 4867-2
ISCE V NAJEM
Trfoviki pomočnik i#6# opremljeno ■obo, n&jrmj# w oentrn mMta. O#-njen# njMlore тл upntTO Ж. Bote, KMUmbw*.	4874-4
PRODAM
(fUgalnega konja, dobro (/hranjenega. prodam sa 50 RM, ev. lame-njum ML čevlje. Frani Ambroi. Krelnburg-Wart 178.	4359-6
Prodam šateaaa štedilnik srn 76 ЖМ. Naslov v K. B., Krbg.	4879-6
VoMJkktaO«, 4-l«tao in aOadafa рм, dobni tavajn. prodam. - Жотак,
Brod 14, It. V*lt/a»w*.
Prodaat krm TO, dolM mlekarioo^o talata. • Johana maš, O. T«r4n* 37, poMa ШтШаоћ.	4369-6
K
IJ
±
M
Kupim primut Puundb* na Ж. B unju* kupčija
<Soliraabjito«k>. Xmlnburg, pod 433П-7
Kupim elektromotor, 5 FK. Po-nndb* na X. B., Kralnhorg. 4366-7
Kupim mslo fteleino peč in cevi. -Vprašati T Vlila olane ЗвТП. 4380-7
Kivalnl itroj, not *11 rabljen, kupim, odnnoeno dam халЈ fotoaparat ali kaj mllčnega. - Ponudbe na X. B., Xrbjf.	4371-7
M
E N
A
M
Меијаш dobro ohranjen, lep moikl rnmijastl (detni) plašč la moško obleko erednj« vellkoatl ali tudi ■a kaj drugega. Kaalo* pore ared-
nlitTO X. Bote, Kralnburg. pod »Urodnoat«.	4387-15
KenjanT kravo mlekom, ki je v tretjič breja, xa kravo, ki bo atrlla v decembru aU januarja. . Ponudbe na X. B.. Krbg. 4364-15
Dobro ipalnlco »Bpeerholi« menjam жа lee. Kaalov ma X. B. Xralnburg.
4364-15
M«alun dobro ohr*mj#m pisalni ■troj, AZO, M r>dlo »ToUuamp-Mugern ali m ToSJo klkvimko harmoniko. Kaalov T mprsTl Ж. B., Kralnburg.	4348-15
ilaajajn grma jportaa dama*« tav-
IJa ЈК. 3S la aalonarja It, 37; im kupim aobno pač. Bma Tajnaohek, Madno 17, St. Vait ttawa. 4867-16
Bal bi ▼ HUBano kravo, prvovntno mlakarioo, katar* bo konao novembra v tratJiS talatila, la mlado šr« bioo. Bvaatnalna ponudba proaim na X. Krbg., »«3e«-U<^__
Kanjam makaj otroijaga parila aa dojaaSka, aa parilo vačjaga otroka. Evantnalno prodam. Ponndba ma X. B., Xrbg., pod »dLeUag« 4aU-ie-
г
N I
E
simpatičen mladaiilfl, poaaatnlk, ki Ja bU ▼ ijabaanl U raaočaran, bi ftalal apoanati goapodično od 18 do 3g M bi hotWa imati anaaja nUU poanajla ianltva. 6a al la raano dakla, prilagaj tudi alikieo жа ma. - Doplaa na X. Ж., Xrbg.
4381-21
Ooapa a hi#o la makaj aamlja, 42 lat atara. Mi apoanati kmatovaloa, dalavoa. Vradnoat imajo ttajaroi do SO lat atari. Bedi takojtaja šamitv« maj роШјајо la raami mo#j* totml naatov ma Ж. B., Biwtmbwg, pod »VaaaU jaaant.	4845-21
501«t«n, Isobraim kmatovalr«, жл*.
v ilTlJanjn iikalaa, ■ aakaj prMnotonJ*, Ml Uknja ■ *n*ko at*ro #11 mlajlo knuitako itnsko. ki bi Imel* m#k»j premoženja all poeaetvo la bi bil« dobra goepo-Alnja la mk l}«b««a lakoavka dni-
Uca. Cenjene ponudbe na K. B., Xratnburf, pod »Kmetekl mtrokov, ajak«.	4343-31
IZGUBLJENO
v »oboto, dne 14. oktobra 1944. sem pozabila v vlaku, ki pelje It Kla-Kenfurta ob 7. url do Radmanne-dorfa, deinl pla#f. Poštenega najditelja n4>rošam, da ga proti nagradi vrne na naslov: Joil ca Pod-gormihek, Stichadole 61. P. Komenda— Steln.	7186-22
R
Z
N
Morkit in Cer#g&u varujeta popevke pred ptiči in boleznimi. Suha uporaba ne Škoduje kalem, telev po-plača delo. Dobi we pri: »Негшеп«, Ing. T. Janncba. Kralnburg. 5940
Morkit varuje Jtetev preti ptIM. Ravno tako etioeiaven ▼ uporabi kot Сегемш, subo pnuUvo.. ne škoduje kalem. Dobi ne pri: »Herm#**, Ing. I. Janflcha. Kruinburjf. 5M1
Priletna ženska, ki ml Je v Bobotc. 38. oktobra, ▼ »Deiit»ohe«i Kauf-haiM« Fran* E*fer т Neumarktlu, vzela damvkl slvokariraet »vilen detnik, se poziva, da ga vnie nazaj T irgovtoio, ker Je bila opaiena in je dobro znana ,airer bo naznanjena na »andarmerljo.	4360-23
VERMISCHTF! S
»rlefmarken-Sammler verlangeii eo-fort koetenloe »oeben erschienene Neuheiten-PrelMIete. ДПев darin .^gebotene lat promptest lleferbar durch Josef Kunz, WIen 56 Post-fiich 118/P 48.	7173
Medopharm-Arznelmlttel alnd ireue Helfer Ihrer Gesundhelt. Medo-pnarm-Arzneimlttel aind nur In Apotheken •rheitllch. Medopharm Phamiazeutleche Pr*parate, Geaell-»chatt m. b. H., Mllnrhen 8 7Ж Aneh Anmal im Iinftaehatzgepilnk I Der Kampf um ilmi Sieg verlaiiKt die Ichnellst* Oemundung jedem Kranken. Amtllche Verordnungeii mUssen deahaib auch im Ernstfall dea Luftkrirgee aingehalten werden. Aata-Arane :nittel.	СКИ
Tor TO Jahrea eneugte der deutsclie Cbemlker Dr. Friedrluh von HeyUen zum erateninal In der Qeaqhichte einen HeiUtoft, lynthetlxrhe Sull-cylstture industrleil. Hetite sind die •yntliellwhen »Hey<leii«-Arznelniit-tel daa unentbehrllche RUstzeug des Arztes Im Kampf um die RMund-ertialHinr dea deutschen Volkem.
Ш7
SI« gToUttn a«wlnii« und PrHmiea der Deutschen Reichelotterie wen> den KteU in der 5. Klasee geaogen. In der 3.—6. Klaaae dieeer gr&Btea und gUnatlgaten Klaesen-Lotterl« der Welt werden Immer ijooh mehr als 100 Millionen Mark ausgeepielt, * Ek lohnt aich deehulb auch jetat noch, von der 2. К1ааи ab neu mltzuspielen! Die Zlehunjr dar 3. Kluiiye begJnnt am 13. November 1944. Noch lat ea also Zeitl Kaufen Sie aich »olort eln Loa bet einer Staatllchen Lotterieeinnahma, die Ihnen alle gewUnachten Ane-kOntte gibt. GrOUter Gewinn iia gUniittgflten Fall: 3 Millionen BM. Alle Gewlnne alnd einkommen-ateuerfrel. % Loa koetet nur 8,— Relchamark je К1н*а«, % nur
6,— RM je Klaaa^__
iHrfolgrelch« RuMMnn- u. Schwaben-bek«mpfunif Obemimmt Schadllnga-bekHmpfunBaenUtalt A. Strel t, WIen, II. Tandelmarktgaaae Nr. 8. Tflffon: A 47-0-86.	7141
Taglicb kojTiineii die Beaohwerdeu, dan Brause-Fedem aelten werden. Drum pflege sle und halt' ale rein, die Ruetica und CIto-feln.
Brana« & Co., laerlohn. 7116 »Ledanflitaar« Idle stfirkenden Ma Ken- u. Verdauungatropfen) kttnnen nur beHchr&nkt erieiigt werden. Selen Sle aparaam: auch eln klel« nea Quantum hat voile Wlrkaam-kolt. In Apotheken erliUltllch. — Brzeugung: »Schubert«-Apothek«, WIen XII/82. Gleratergaaae 6, K»:ia
Der swelte Anfh&nger ist wiehtlf.
Bei HandtUchern imt oft to: die etne H&lfte ist tibermUGig schmut* zifC. #0 dwD sie nur schwer bu wa-m^ben imt, die niidere HKifte aber fast sauber. Solche Handtticher haben meiflt nur einen AufhHnger! Mach Du e# richtiff — n&h einen zweiten an. Dann sparst und ■ohonst Du HandtUrher, weil Du weniger brauchst und die wenigen ■ich leichter waschen iassen. Die Scifenkarte dankt es Dir! 714ft
Beitdem der Ketvter	let*
arbeitet Frau Meieterln in de# Werkstatt. Aber auch dei Hau#-halt und der Wamrhtag werden be-wHitlgt. Henkel's bewtthrte Reinl-gungnhelfer slehen ihr treu ftuf Selte. Keuko. Ш1. Ш1, ATA aus P«M	7194
Aohtuiig, Aohtuiigt Neue Ккгп* •prerhnurainer dem Oaukranken-hause# Gflllenfelm/Oherkrain: N«u* mnrkt) ЗГј. 88.