.THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OE AMERICA.
I KANSK
LOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero In narod —- za pravico in resnico — od boja 'do zmage!
GLASILO SLOV KATOL, DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. E DRU2BE SV. MOHORJA V CHICAGI
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO.
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN. SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH 'AMERIŠKIH.
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 22. MAJA — SATURDAY, MAY 22, 1926.
LETNIK XXXV,
eNSKE IN OTROCI SO BILI UBITI KO SO FRANCOZI BOMBARDIRALI DAMA SK. — NAJVEČ JE PADLO CIVILISTOV. — BOMBA RDIRANJE TRAJALO PETNAJST UR.	-
180 ki
London, Anglija. — Semkaj Prišlo poročilo, da so Franci skozi 15 ur bombardirali Ho Damask in ubili 500 ci-%tov — žena in otrok, ob ||%nje je prišlo tudi okrog upornikov. Predno so za-z obstreljevanjem, je franki poveljnik zahteval od lfebivalcev, naj jim izročijo u-fI1ike, dal jim je tudi eno uro ,®Sa» da se lahko umaknejo iz esta, predno se bo začelo ^bardirati. Ker pa ena uro Gostovala, je ostalo še ve-0 civilistov v mestu ko so 'ancozi odprli ogenj, kateri ni 15 ur.
francozi zagovarjajo to njih °Cetje, kot svarilo in kazen '^ikom, ki so 6. maja na-J" francosko postajanko, u-//'''li, oziroma ugrabili 28 Noskih vojakov, nakar so t e£nili v Midan, ki se nahaja %iem delu mesta. Ker se u-itn'ki niso hoteli podati, je Jc°ski poveljnik izdal ukaz obstreljevanje onega dela Strašna je bila panika, adli prvi streli. Ženske so 1 rt ali sem in tja, nekam bi se dali, v tej n3avi jih je veliko padlo. ,^don, Angfija. — Semkaj ^išlo poročilo, da se je a-3rjski tovorni parnik Sudoff-ijj' ast Transmarine korpora-, 'lovorom vrednim $50,000 J0sadko 29 mož potopil. N ertheim-on-Main, Nemčija. ■Eksplozija je nastala
PROHIBIGIJSTIY OZADJU.

Varejova zmaga v državi Pennsylvania ugodna za nasprotnike prohibicijski postavi. Večine ima Vare skoro 100,-000. — Vršila se bo preiska va o stroških.
Philadelphia, Pa. — Večkrat je že bilo poročano, da bo v bodočih volitvah igrala največjo vlogo prohibicijska postava, in da imajo lahko največ upanja do zmage oni, ki so za modifikacijo Volsteadovega zakona. To so tudi pokazale primarne volitve v državi Pennsylvania. William S. Vare, ki je za lahka vina in pivo, je zmagal z večino, domalega 100,000 glasov nad senatorjem G .W. Pepper-jem in postal kandidat za senatorja na republikanski listi.
Tudi predsedniške volitve bodo odvisne od prohibicijskega vprašanja, to je znano kampanjskim voditeljem, ki se bodo glede na to ravnali.
Washington, D. C. — Rezultat primarnih volitev v državi Pennsylvania je prizadjal članom ameriškega senata sunek. Glasovali so za preiskavo koliko so potrošili denarja, da je prišel do zmage Vare in porazil Coolidgeoveg.a ljubljenca, Pep-perja. Poročilo tudi pravi, da se bo vršila preiskava McKinley-Smith senatorskega kontesta v Illinois. Senator Reed iz Missouri je rekel, da je slišal, ne ve pa če odgovarja resnici, da se je- potrošilo nad en milijon dolarjev v senatorskih primarnih volitvah v Illinois.
Podpredsednik Dawes, je po dveurnem posvetovanju imenoval odbor za imenovano preiskavo.	V,;1"
-o-
AVTOMOBILSKA NESREČA; MATI MRTVA. Chicago, 111. — Nekaj groznega, koliko nesreč se zgodi z avtomobilom .Vsaki dan padejo nove žrtve, vsaki dan pripeljejo v bolnišnice nove ranjence. Tragičen slučaj se je odigral na Central Park .ave. in Roosevelt rd. ko je Mrs. Spill-man, 3501 W. Huron cesta, za-vozila v gručo ljudi, ubila mater, ko je v vozičku peljala o-troka, ki je tudi zadobil poškodbe, in 4 druge osebe so za-dobile težke poškodbe. Mrtva ženska se piše Evelyn Lesnik, stara 22 let, 1225 S. Kolin ave. Otroka je pri sunku vrglo daleč proč iz vozička; zadobil je težke poškodbe, po izjavi zdravnika je upanje, da bo o-kreval, mati je bila na mestu mrtva. Mrs. Spillman je bila takoj aretirana. Rekla je, da je prvič sedaj vozila sama, in sicer v novem, šele kupljenem avtomobilu. Dalje pravi, da se je neki avtomobil zaletel v njenega — padla je v nezavest, ko se je zavedla, so ji rekli, da je nekoga do smrti povozila.
Poročilo tudi pravi,\ da se Mrs. Spillman v ječi hotela o-
_...... ......... besiti. Poleg te nesreče je bilo
a ^n<iale. Ul. — The Ma- še nekaj drugih, kar je pomak-
KITAJSKI BANDITI UGRABILI AMER. ČASTNIKA.
Peking. — Od tukaj prihaja poročilo, da so kitajski banditi ugrabili ameriškega častnika kapitana Thos. J. Betts, ki je dodeljen ameriški legiji kot tolmač. Kapitan je bil ugrabljen v Yunnan provinci.
CHARLES W. KEESLER.
KABINETNA KRIZA V DRŽAVI CHILE.
.-—.j,- J v _________ v
(Hišnici, ki se nahaj.a bli-L,assloch na Bavarskem. Ob t( J®ie je prišlo 20 oseb, veli->0>lo pa je bilo ranjenih, je v razvalinah.
Anglija. — Delegati
!te °?arskih unij so na kon-
' nci zavrnili vladno ponud-
.a sporazum, stavka se na-A)e, 1
a®'egacija je podala sledečo' ' i "Mi nismo v stanu spre-priporočiti prešteto naj sprejmejo po-ž 0 ylade .katera se glasi za
Wf 6 ko pa ne odK°"
t,j a Plača razmerom časa kostna za preživljenje."
^Tl PREMAGALI 26
C'i • * PLEN $15'000' iJcago, 111. _ Maskirani fyg*80 napadli delavnico H * Co. na 1332 W. Grand S j^trahovali so 26 delav-u,'!idnikqv ter odnesli ifj, J^asov v vrednosti $15,-C^ditov je bilo šest. Po-^ > 8o v avtomobilu.
j ^ S. Dearborn cesti so 'fjii^nditi napadli blagajni-\ * Rainbo Sea Food Grot-Sll ' S. Dearborn cesti, od-, 0 le $10.00. V, ---o-
ATLANTIC CITY; ^ODE 100,000.
City. N. J. -
Sčl kovini in ogrožal hotelski blok. Skoda L > na $100,000,
V sre-Je ogenj uničil ob mor-n»di v Atlantic City
BANKA ZAPRTA
^tttdale' 111 • — The Ma-(«V't !lte banka je preneha- nilo kazalec smrtnih slučaje Vv*ti, deficita je okrog v mestu in okolici od januarj
na 296.
Tajnika Kellogg-a predlog glede sporazuma v sporu Tacna-Arica je bil povod, da je prišlo do razkola v chileanskem kabinetu.
Buenos Aires. — Poročilo iz Santiago, Chile, se glasi, da je prišlo do razkola v kabinetu, za kar je dal povod predlog ameriškega di"žavnega tajnika Kellogga, glede sporazuma v sporu Tacna-Arica, ki že dolgo časa traja. Kriza je neizogibna, zunanji minister Mathier grozi z ostavko, ako se Kelloggov predlog ne bo sprejel.
Delitev Tacna-Arica med Chile in Peru ter Bolivia, je podlaga, za pogajanja, ki bi privedla do cpnraziima. Med tajnikom Kelloggom in poslanikom države Chile in Peru se vršijo tozadevni razgovori, kateri pa niso objavljeni, le toliko se je zvedelo, da je upanje za skorajšni sporazum.
Bolivia že dolgo goji želje po pristanišču, to bo dobila, ako bo potek pogajanj zadovoljivo izpadel. Kakor vsa . znamenja kažejo, je začetek konca dolgo-ti-ajnega Tacna-Arica spora.
-o-
ROPARSKI NAPAD; PLEN $25,000. Chicago, 111. — Ko sta prišla Herbert E. Graves, prodajalec zemljišč in njegova soproga po noči domu na 820 Edgecomb place, sta skočila k njima dva maskirana bandita, ki sta bila skrita za omaro. Eden je takoj oddal strel in zadel Gravesa v nogo, ženo pa z ročajem od revolverja udaril po glavi. Takoj nato sta bandita povezala Mrs. Graves in jima odvzela dragocenosti, katere cenijo na $25,-000. Po ropu sta bandita odšla skozi zadnja vrata, Graves pa kateri je bil le malo ranjen bandita sta mislila, da je težko an j en, -zato ga nista povezala, je naglo skočil skozi sprednja vrata in na vogalu hiše prišel v bližino banditev, katerih eden je nesel $5000 vredni kožuh od Mrs. Graves. Ko sta bandita videla, da jima postajajo tla vroča, staf stekla vsak na svojo stran in pustila na mestu kožuh, katerega je potem pobral Mr. Graves, Graves pravi, da je videl oba bandita v obraz, zagotavlja, da bi ju takoj spoznal, ko bi ju kje videl.
GOZDNI POŽAR; 2 MRTVA.
W.arren, Pa. — Pet tisoč, mož je zaposleno pri gašenju velikega gozdnega požara v Allegheny drž. gozdu. Do sedaj sta dve osebi že prišli ob življenje in škoda znaša nad $2,-000,000. 8000 akrov drevja je
uničenega.
-o-
Na delo rojaki za katoliiko časopisje 1
SPLAV JE VRGLO OB SKALOVJE; 19 MRTVIH.
Makhachkala, Rusija. — Od tukaj poročajo o veliki nesreči, ki se je dogodila na reki Sulak. Reka je narastla, na splavu se je hotelo rešiti 19 oseb, valovi pa treščijo splav ob skalovje, vseh 19 je utonilo.
Iz neodrešene domovine.
POPULARNI PISATELJ FRANC BEVK V JEČI, RADI ŠALJIVE OBJAVE V HUMORISTIČNEM LISTU "ČUK NA PALCI." — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
PAROLNI ŠKANDAL V JOLIETU.
Ko je umrl Luke Parsons v Salina, Kans., se je reklo, da je z njim šel v grob zadnji član John Brownovih križarjev, ki so se bojevali za osvobojenje sužnosti. Sedaj pa se je oglasil Charles W. Keesler, star 93 let, iz Danville, III., ki izjavlja, da dokler on živi, je še vedno en član omenjenih križarjev na svetu.
KRIŽEM SVETA.
—	Pariz, Francija. — Žita, bivša avstrijska cesarica, je zgubila tožbo proti kupcem draguljev iz cesarske krone.
—	St. Louis, Mo. — Šest o oboroženih banditev je napadlo North St. Louis Trust kompa-nijo in odnesli $30,000 v gotovini. Na banki je bilo tisti čas 40 oseb, katere so prisilili k steni, kjer so morali vsi pokleni-ti s kviško držečimi rokami.
—	Chicago, 111. — Tukaj sta bila aretirana dva črnca, ki sta bila zasačena pri tatvini, izpovedala sta, da imasta na vesti dva umora in nad 200 roparskih napadov.
—	Berlin, Nemčija. — Semkaj je prišlo poročilo, da je v Maeuseberg gorovju prišlo 5 oseb ob življenje in 13 je bilo ranjenih, ko je hrib, preko katerega vozi železnica se skupaj sesedel in vlak padel globoko v jamo.
—	Praga, Čehoslovakija. — George K. Weeks, podpredsednik National City banke v New York je podpisal pogoje za posojilo češki narodni banki v znesku $20,000,000.
OD MRTVIH USTALA.
New York, N. Y. — Mrs. Ce-lia Milstein je imela srčno napako, ki jo je zlasti zadnje čase zelo nadlegovala. V torek je pa bila tako slaba, da se ni nič zavedla. Poklicali so zdravnika, ki pa ni mogel drugega ugotoviti kakor smrt. Ko je že devet ur ležala na mrtvaškem odru in je bil že prostor na pokopališču določen; okrog odra pa domači in sorodniki jokali — naenkrat sede in vpraša navzoče, zakaj jokajo. Ko so ji vse povedali, se je čudila in rekla — "kaj takega se mi pa še ni pripetilo.",
STRAŠNI POŽAR V BALTIMORE.
Baltimore, Md. — Ogenj je uničil Griffith & Boyd fertilizer manufacturers in poškodoval tudi druga poslopja. Škoda je cenjena na poldrugi milijon dolarjev.
Na dan je prišlo, da so prizadeti v parolnem škandalu grozili jetnikom, ako bodo pred poroto izpovedali obtežilno, jim bo kazen podaljšana.
Joliet, 111. — Na vse načine si prizadevajo prizadeti v joli-etskem parolnem škandalu svoje grehe prikriti, v ta namen so zagrozili jetnikom, kateri so bili poklicani pred veliko poroto kot priče, da jim bo kazen podaljšana; dobili bodo "pink slip," če bodo izpovedali obtežilno zoper prizadete.
Maj. Messlein-a je postavilo še v slabšo luč pismo nekega jetnika, katero je bilo naslovljeno na nadzornika, ,v katerem pravi pfcec. da ga j s Messlein prevari! za $600, katere mu je dal za' parolo po svojem advokatu a mora vzlic temu še dalje sedeti v ječi
Več novih imen, mož, ki so v boljših službah, je listo prizadetih pomnožilo, a niso še vsi, •vsaki dan pride še kaj novega na svetlo, kar škandal poveča o
France Bevk v zaporu.
Vest o aretaciji in obsodbi Franceta Bevka se je takoj razširila po vsem Primorskem in tudi preko meje; četudfbi nebilo listov, bi se bil glas'o nesreči, ki je zadela tako popularnega pisatelja, razširil "od ust do ust narodaf s katerim deli France Bevk srečo in nesrečo. Aretacije in obsodbe slovanskih časnikarjev v Italiji niso nič nenavadnega; vsem je znano preganjanje odgovornega urednika "Goriške Straže," g. Kemperla. Zakaj je ravno obsodba Franceta Bevka tako zadela vso slovansko javnost? Ponosnega Gorjana, šegavega Vipavca in teptanega briškega kolona ni toliko udarila kruta obsodba kot taka, ampak način vsega postopanja proti Bevku. Ali predstavlja nedolžna šala na račun vojaškega življenja, ki je v vseh državah približno isto, objavljena v humoi-istič-nem listu, kakor je "Čuk na palci, iOo žalitev italijanske armade, o tem bo še razpravljalo prizivno sodišče v Trstu in Slovani v Primorju prav radi priznavajo italijanski državi, da skrbi za ugled svoje armade. Toda zakaj niso dovolili Francetu Bevku, ki ni bil še nikdar kaznovan, pogojnosti kazni? Zakaj niso dovolili bo-lehnemu družinskemu glavarju vsaj začasno svobodo? Zakaj je moral po objavi inkrimi-
pravlja. Ako bo ta nemarnost trajala še dalje, bomo v kratkem času prometno odrezani od celega sveta. Iz Svetvičen-štine pišejo, da je seljakom prav, ako hodijo k njim gospodarski strokovnjaki predavat, toda žal jim je, da se vrše predavanja v jeziku, ki ga ne razumejo. Ako je tej gospodi res mar za gospodarsko procvita-nje dežele, potem naj kmetovalcem predavajo v domačem jeziku. V Sv. Vičentu je sedaj 9 učiteljev in učiteljic. Šolski pouk je ves italijanski. Preti nam popolni analfabetizem. Neznani hudobni ljudje so porezali Grgi Peršiču v vinogradu 1700 trt. '
VOJAK NEPRIČAKOVANO PODEDOVAL $200,000.
Spokane, Wash. — Dve leti! niranega dopisa takoj v ječo in so oblasti iskala dediča velikega! tam čakati razsodbe? Zakaj so
Tragikomična fiskalnost.
Iz Vipavske doline se pomikajo vozovi, polni železnih drogov, žice in kovinastih plošč, ostanki žičnih ovir itd. Sama rjavina. Mislil bi, da pokojna Avstrija vozi svojo robo na zastavljalnico, da bi poleg vozov ne korakala italijanska finančna straža. Kmetje se ozirajo za vozovi, tupatam pade tudi kaka šala; drugi zopet mislijo, kdo jim bo dal denar, da si nabavijo drugo žico, druge kole, druge strehe za hleve. Financarji so odšli, vrnili se bodo po davke, a vojne odškodnine ne bodo prinesli. "Da bi nam vs'aj to' pustili, kar smo podedovali za Avstrijo! In kako smo se trudili, da smo prinesli te kose železa iz globokih
ga po obsodbi takoj tirali zopet I drag in prepadov; sedaj pa v ječo, ne da bi počakali na'pride financa in nam vse to po-izid'priziva? Na ta vprašanja bere." Ali odplačaš to staro že-so ga še le dobili v osebi Wil-I bi znal odgovoriti goriški poli- Jlezo, ali ti ga vzamejo. Kmetje
posestva in oljnega vrelca v Smackover, Ark., ki je vredno $200,000. Po preteku dveh let
liam Bradley-a, ki služi pri vojakih in je s svojo službo prav zadovoljen. Nič ni bil kaj presenečene ko so mu povedali o nepričakovani dedščini, rekel je, da bo že potem videl kaj bo naredil ko odsluži vojake, kar bo čez eno leto in 10 mesecev.
cijski komisar, ki je komaj čakal, da se znese nad mirnim narodom, ki ga tipično predstavlja mirna in dobrodušna o-sebnost pisatelja Bevka. Pravijo, da je komisar dal pokupiti v Gorici več izvodov "Čuka na palci" takoj po izdaji, da bi prj procesu lahko dokazal, da je šel list že v javnost. G. komisarju, ki ne opusti nobene prilike, da udari s policijskim bičem po brezpravni raji, je o-spelo. Vendar naj ne pozabi,
STALIŠČE FRANCIJE OBUPNO.
London, Anglija. — Trije dobro poznati in premožni ve-letrgovci v P.arizu so prinesli v London vrednostne papirje, ka-|'da se tudi komisarji menjajo in tere so dali hraniti v eno naj-( tudi nepričakovano in proti nji-varnejših bank v Angliji. Rekli hovi volji! Koliko prefektov in so, da je stališče Francije obup-j podprefektov je že šlo, a slo-no. Upanje so imeli, da bo pa-( venski narod še vedno orje dec franka do začetka meseca zemljo svojih dedov!
nimajo denarja in rajše izruje-jo železne kole od trt, potrgajo žice in odkrijejo strehe; tako imajo ob času dežja vsaj nekoliko prašičje muzike v teh težkih časih.
-o-
"Amer. Slovenec" je najstarejši slovenski list v Ameriki, zato zasluži, da ga vsakdo širi in priporoča!
maja ustavljen, .a motili so se, frank še nadalje pada.
Znano je, da je francoska
Franceta Bevka čakajo štirje dolgi meseci. V zaporu je skupaj z drugimi jetniki; pro-
vlada naprosila Morganovo^ sil je, naj mu dovolijo časopise skupino za posojilo, katero jim in knjige. Težke dni prenaša
je pa odrekla.
vdano, a je izredno čilega duha. Saj ve, da čuti ž njim tolikokrat ponižani slovenski narod.
BYRD NAMERAVA POLETE TI NA JUŽNI TEČAJ.
Oslo, Norveško. — Glasom; poročila, katero je sprejel list-	.
Aftenposten iz Spitzbergen odj	Kako je v lstri-
poročnika Richard Byrd-a, A- "Istarska Riječ" poroča: Šo-merikanca, ki je bil prvi z ae- la v Brestu ne kaže nikakega roplanom nad severnem teča-j napredka. Učitelj navadno v jem, namerava organizirati še šoli spi. Otroci se samo igrajo drugo ekspedicijo, s katero ho-| Beda je velika. Živimo siro-če priti na južni tečaj. Poročnik mašno. Mučijo nas davki in in ostali člani njegove ekspedi- druge peprilike. Pota so tukaj cije se nahajajo sedaj v Londo- pod vsako kritiko. Nihče ne nu.	'	I skrbi za nje, nihče jih ne po-
DENARNA NAKAZILA '
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO itd.
Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke.
Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah:
500 Din -------9-4S ,
..........$ 18.60
___$ 46.25 ^
..........$ 92.00 T
___$183.00 V
\
1,000 2,500 5,000 10,000
100 lir 200 " 500 " 1,000 "
......$ 4.40
___$ 8.4S
__$20.25
____$39.25
'1i
Pri večjih svotah poseben popusf. . Poštnina je v teh cenah že vraču* nana.
Zaradi nestalnosti cen je nemogoča vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakazila se izvršujejo po pošti ali pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO	- A
Pisma in pošiljke naslovite na: r,
ZAKRAJŠEK & ČEŠARK
v455 W. 42nd ST., NEW YORK. N, Y,
AMERIKANSKI SLOVENEC
—-»' ■ 1l
večjega vpliva. Pred vsem slutimo, da vpliva luna na razpo-redbo zračnega tlaka, kar ima večkrat za posledico, da se ob mlaju vreme spremeni, bodisi na dobro bodisi na slabo. Morda vpliva luna pri tem na ta način, da spremeni pota depresij ali pa povzroči celo spremembo v splošni cirkulaciji. — Poleg lune vplivajo pa na vreme tudi solnčne pege, katerih vplih se kaže pred vsem v spremembi zračnega tlaka. Tudi ^ vplivi solnčnih peg so narn s« precej zakriti. Vendar pa Je dosedaj sigurno dokazano, <Ja se tedaj, ko raste število solidnih peg, solnčno izžarevanje močno poveča. Povečanje nJe" gove temperature pa zelo P0' spešuje cirkulacijo zraka in 113 ta način povzroči gotove spre membe v ozračju. Ali vplivi0 tudi druga kosmična telesa naše vreme, dosedaj še n)S°
Amerikanski Slovenec
Prri In pajcUrtjil slovanski lia| t	K Ameriki.
Datanorljea leta 1MI
Ixbaja vitV dan tuno »edtlj, pon-•aljkav I« &mtov »4 »rmniOdk.
Izdaja in ti tin!
EDINOST PUBLISHING CO
Naslov uredništva la aprave] 184« W. 22nd St., Chicago, IIL Telefon: Canal 0091,
Naročnina j
-$5.00 , 2.5C
Ca celo leto Ca pol leta ,
Za Chicago, Kanada h Kvrcp* Za celo let* . 6.00 Za pol leta _ 8.00
Th« first mi«! the aldest Bl» ve ni an newspaper in America.
Established J89J.
Xssasd dally, except Bumdar, MaH-day. land tfc* day »Iter talMayfc
Published by!
EDINOST PUBLISHING CO
Address of publication officai
1849 W. 22nd St., Chicago, »Phone: Canal 0091
Subscriptloal
For one year _
For half a ycar_
.15.00 - 2.50
Chicago, Canada and Enrcpft]
For one yew , ........ . 8.00
For half a yea« __ 3.00
DOPISI T&ftiega pomeua ca hitro objavo morajo biti dopoalanl na ■tedništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide liat.—Za zadnjo itevilkoj
v tednu je čas do četrtka dopoldne,..,—Na dopise brez podpisa se ne ozira.— Rokopisov uredništvo ne vrača.
POZOR:—številka poleg VaSega naslova na lista znači, do kedaj Imate 1st plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listo.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office fct Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Nov kulturni boj v Franciji.
Zadnja desetletja je framasonstvo slavilo zmagovit pohod po Franciji. Zdelo se je, da je s cerkvijo za večno obračunalo. Cerkev je bila izločena iz javnega življenja, verski re-dovi razpuščeni, redovniki izgnani; zavladala je doba "svobode vesti" in francoski narod se je vsedel v barko "naravne morale." Seveda s samimi zakoni*n postavami še ni bilo mogoče iztrgati vere in versko prepričanje tudi iz srca in francoski katoličani so slej ko prej še vedno prvačili na polju krščanske dobrodelnosti in misijonskega udejstvovanja.
Framasonstvo je tudi vedelo, da s tem le ni doseglo svojega cilja, ako je vero in cerkev eliminiralo iz javnosti; zavedalo se je, da je treba storiti še več: izbrisati versko prepričanje tudi iz src. Zato se je druga faza kulturnega boja pred vojno, to je doba po sprejetju laičnih postav, odlikovala po svoji vztrajnosti, smotrenosti in rafiniranosti. Framasonstvo se je v dosego svojega cilja posluževalo vseh mogočih sredstev, ki mu jih je nudila državna oblast, lažiznanost, principi "naravne morale," sramotenje itd. Imeli so kulturnobojneži tudi velike uspehe. Kajti učitelji, ki so govorili tako, kot si je srce želelo, zlasti pri čuvstvenem romanskem narodu niso sejali na skalo. Znaten del naroda so odtrgali od cerkva, mnoge so uspavali v indiferentizem. Katoličani so to razdejanje mirno gledali . Vse udarce in krivice so molče in potrpežljivo prenašali. Vojska je napravila temu početju konec. Vernik in nevernik, član lože in katoliški duhovnik sta si v strelnem jarku po bratovsko podala roke v obrambo domovine. Za svobodo domovine so katoličani s framasonskimi bratci v svetovni vojni uspešno tekmovali. Tudi cerkev je doprinesla na oltar domovine velike žrtve: Število duhovnikov, ki se z bojnega polja niso več vrnili, je ogromno, in število župnij, kjer ni duhovnika, znaša na tisoče. Neredki poedini duhovniki opravljajo po tri župnije skupaj.
Francoski katoličani in Cerkev so upravičeno mislili, da so si za ceno velikih žrtev kupili svobodo, prostost in enakopravnost in da se nekdanje dušeče in krivične razmere nič več ne povrnejo. Zdelo se jim je razumljivo samo po sebi, da se jim da priložnost enako tekmovati s framasoni v dobrobit države in da bodo mogli enakopravno z njimi udejstvovati se in kulturne dobrine vere in cerkvenih institucij obračati v prid naroda, kakor sq smeli z njimi enakopravno ali pa še celo v prvi vrsti padati na bojnem polju . In verski redovi? V sto-
j- i	i- _	. • __:	......i___]-	J__A i;
šitvi položaja Cerkve diskutiralo včasih z večjo, včasih z manjšo resnobo, mnogo preko golega diskutiranja pa to vprašanje ni prišlo. Ko pa je prevzel v roke državno oblast lionski župan Herriot, je v parlamentu javno napovedal katoličanom vojno. Čutil se je poklicanega v to, da ubije cvetoče versko življenje in pravice, ki jih je Cerkev uživala v novopridoblje-nih pokrajinah Alzaciji in Lotaringiji. Radi izenačenja in popolnega ujedinjenja teh dveh pokrajin s Francijo. Rahle zveze, ki jih je Francija po vojni navezala z Vatikanom, je imel za nepotrebne in zmagoviti republiki škodljive. Proglasil se je za čuvarja zakonov, ki naj se varjejo in izvajajo v vseh podrobnostih. To se pravi: laični zakoni izpred vojne naj se izvajajo s potencirano tendenco v pobijanje vere in dušenje Cerkve.
Francoski katoličani pa to pot niso molčali.
kjer se dela in skrbi za bolni- \ jemo za božjo čast ni izgublje
tinah so padali njihovi člani za svobodo in čast domovine. Ali ni prav, da zopet dobe domovinsko pravico v naročju iste matere ? Saj so ji ljubezni in zvestobe zadosti pokazali. — Tako so čuvstvovali francoski katoličani po vojni in bili so polni najlepših nad. Prvi pojavi so tudi kazali, da jim za žrtve ne bo odvzeto priznanje. Po predhodnem mešetarjenju je Francija poslala v Vatikan svojega zastopnika. Obstojala so dolgotrajna razmotrivanja, kako bi se našel modus vivendi za katoličane, razpravljalo se je o cerkvenih poslopjih in stavbah, ki so bile prešle v last občin itd. Sicer so bile tu postave in paragrafi iz dobe zadnjih desetletij pred vojno, toda paragraf je in ostane paragraf tudi če ga okrog obrneš. Treba je bilo le dobre volje in problem se da rešiti v splošno zadovoljnost. Zlasti še, ker katoličani niso bili kar nič razvajeni. Rešiti to vprašanje ni bilo tako težko, sa% so bile vse te postave vsaj na videz izdelane na pricinpu "svobode." Imele so sicer zadaj še ena vratica, ki so omogočala, da se jih je interpretiralo bolj ali manj strogo. Kakor je pač bila tendenca. Sedaj je bilo treba le še tendenco izpremeniti in vsa zadeva bi se mogla rešiti brez večjih komplikacij in težav.
Ta sporazum pa so ovirali potentati — predstavniki fra-masonstva, ki so še izpred vojne ostali na vplivnih mestih. Ti faktorji so se čutili poklicane, da varjejo in še izpopolnijo predvojne pridobitve framasonstva. Zato se je o povoljni re-' vvnemo v šestnajstih letih in
KAJ JE NOVEGA MED SLOVENCI V SPRINGFIELDU?
Springfield, 111.
Slovesno sv. obhajilo. ^ Na binkoštno nedeljo, dne 23. maja, pri deveti sv. maši se bodo našim šolarjem srčne želje izpolnile. Sto jih bo prvikrat slovesno pristopilo k prvemu sv. obhajilu. Ob tričetrt na devet .se bodo vsi prvoobhajanci zbrali v naši župnijski šoli. Od tam bodo v slovesni procesiji korakali v cerkev. Društva sv. Barbare št. 74, Sv. Jožefa št. 189 K SKJ., sv. Petra in Pavla naših vrlih Slovakov ter mlade-niško društvo Najsv. Imena bodo stala kot častna straža v špalirju pred šolo in cerkvijo Sv. mašo bo služil naš g. župnik Francis S. Mažir. Po evangeliju bodo prvoobhajanci ponovili krstne obljube in po maš-nikovem sv. obhajilu bodo po dva in dva pristopali k oltarju, da tam prvikrat slovesno sprejmejo Gospoda in Zveličarja v svoja srca. Po sv. maši bodo oblečeni v škapulirje ter slovesno sprejeti v škapulirsko bratovščino.
Stariši in drugi Slovenci, pH-dite vsi k tej sv. maši, da bote priče nadnaravnega veselja in nebeške radosti.
Krstitje. — V nedeljo, dne 16. t. m. je vladalo posebno veselje pri John Barliču na Sangamon cesti. Obhajali smo slavnost krstitja mlade hčerkice, Irene Josephine, katero je Bog tema z^konskima( poslal v aprilu mesecu. Radost v družini in med prijatelji je bila tem večja, ker je Bog naklonil deklico, medtem, k^ je prvih* pet otrok fantov. Irena je bila krščena v naši slovenski cerkvi sv. Barbare. Joseph Zupančič in njegova žena Rozalija sta bila botra. Med gosti, ki so prišli na Barličev dom, je bil naš g. župnik Mažir, oba- botra, A. Aubel z ženo in hčerko, John Aubel ter otroci John Kulavi-ca. Ko smo se pri bogato obloženi mizi okrepčali z mnogoterimi jedrni ter z rujno kapljico ogreli srca, smo zapeli marsikatero okroglo. Barličev sin John pa nam je fino zaigral na harmonike, da so nas kar pete zasrbele. Plesali pa nismo veliko, ker se mladi Irenici ni lu-štalo z nami rajat. Bili smo vsi I prestari za njo. Rekli smo, da
jo poprosimo za ples, ako ne bo preveč snega na naših glavah. Irenica, ti pa le rasti in z materjo popevaj: "Sem slovenska deklica . . ."
Poročevalec.
-o-
SLOVENEC BO PEL NOVO MAŠO V WAUKEGANU.
Waukegan, 111.
Novo mašo bomo imeli v slovenski cerkvi Matere Božje dne 30. majnika letos. Bral jo bo Rev. John Sholar.
Rev. John Sholar je bil rojen v kraju Rudno pri Železnikih na Slovenskem. Prišel je v Ameriko s svojim stricem, Rev. Ven.ceslav Sholarjem, OSB., profesorjem v St.Bede College, Peru, lil. Tam je tudi naš novo-mašnik izdelal klasične študije. Nato je bil sprejet v škofijo Duluth in še nadaljeval študije v St. Paul Seminary,' St. Paul, Minn. Posvečen bo v soboto, 29. majnika v stolnici sv. Marije v Peoria, 111., kjer ga bo posvetil ondotni škof Rt. Rev. Edmund M. Dunne, D.D.
f^ova maša se bo pričela ob pol enajstih. Takoj po sv. maši bo banket v.Svetetovi dvorani-, kamor so povabljeni vsi žup-ljani, kateri sčprav pridno pripravljajo na to slovesnost in so hvaležni č. g. novomašniku, da jim je dal priliko imeti prvo novo mašo v naselbini.
Gospod žtupnik Rev. F. J. Ažbe je prejel žalostno vest, da mu je umrla 4. majnika se^ stra, ga. Marija Jurčič na Križni pri Škof j i Loki. Bila je 49 let stara in je zapustila tri nedorasle otroke. Poročevalec.
---o-
VESTI IZ BARBERTONA.
Barberton, O. Gotovo bojo katoliški rojaki v Barbertoiiu, Kenmore, Akron in okolici vzeli z veseljem vest oziroma novico, da se bo v Ak-ronu blizu North Hill Viaduct postavila katoliška bolnišnica, katera bo imela prostora za sto postelj. Ta bolnišnica, katera bo poznana pod imenom: "St. Thomas Hospital" bo upravljana 40d reda "Sisters of Charity." Bolnišnica bo stala okoli šeststo tisoč, dolarjev. Polovica je že obljubljena oziroma podpisana. Mesto Akron ima dvoje velikih bolnišnic, vendar pa se zavedajo katoličani, da jim je potrebna lastna bolnišnica. Je velika razlika med bolnišnico,
ke za in vsled dobička oziroma na trgovski podlagi in pa med bolnišnico, kjer se to dela vsled ljubezni, požrtvovalnosti po nalogu nauka Kristusa. Bolniška strežnica, redovnica, ne gleda na uro, kedaj da bo prosta in ne sklepa sestanke o prostih urah. Njene ure počitka pridejo, kadar obnemore vsled starosti ali bolezni«tili kadar u-mrje.
Barbertonska vodna naprava bo gotova ob koncu maja. Vzhodno od mesta so namreč zagradili dolino ob izviru potoka Wolf Creek, kjer se bo zbirala voda. Površina tega arti-fičnega jezera znaša dvesto akrov. Ime temu artifičnemu jezeru so dali "Lake Hopocan.' Hopocan je bilo ime poglavarju Indijancev, kateri so tukaj
no, mnogokrat Bog že na tem svetu povrne na en ali drugi način. Da bi zamogli tudi z naše naselbine nekoliko prispevati v ta blagi namen, sta sklenila tukajšnja društva sv. Barbare št. 23 in sv. Ane št. 123 KS. KJ., prirediti dne 27. maja dve jako zanimivi igri v slovenskem jeziku, lepo podučno igro "Tri sestre," v angleškem pa nad vse zanimivo "Rose from Southland."
Naš igralni odsek se z vso vnemo skrbno pripravlja, da bo občinstvo ta večer videlo nekaj, kar še do sedaj ni videlo na našem odru.
Imena igralcev in igralk nam jamčijo, da ne bomo varani. Na programu so obljubili med dejanji sodelovati naši prijatelji od cerkve sv. Antona,
živeli pred prihodom belega priznani izvrstni igralci in hu-
človeka. Spomenik tega poglavarja Indijancev lahko vidite na vzhodni strani našega mesta na malem prostoru imenovanem "Portage Park." Tukaj in v okolici je več historičnih ostankov, kateri nas spominjajo na prvotne prebivalce Indijance in na one, ki so bili še pred njimi in katere poznamo pod imenom "Mount Builders."
Rojaki Joe Lavka in John Šega, kateri imajo avoje farme tukaj, so mi pripovedovali, da
moristi, ki bodo gotovo nudili obilo veselih prizorov in zani- mogli dognati, mivosti poleg iger.
Vse to vas bo stalo samo 50 centov; bodite pa zagotovljeni, da vam ne bo žal za to svotico, ker boste imeli nekaj uric prav lepe vesele zabave, da ne boste z lepa pozabili. Obenem pa boste imeli zavest, da ste pomagali s tem v večjo čast svojemu Evharističnemu Kralju, ker ves prebitek je namenjen v ta blag namen. Zato se prav uljudno
pogosto najdejo kamenite ko- .vabijo vsi Slovenci in Slovenke nice, katere so imeli Indijanci jz tukajšnje naselbine in okoli-pritrjene na svojem strelnem |ce Bellaire, Shadyside, Glen-orožju, ko orjejo in katere plug jdale, Mavnard in bližnjih naselbin, da se udeleže te prireditve. Pokažite, da.ste še ostali zvesti naukom svojih stai-išev.
Torej ne pozabite priti v Boydsville dvorano v četrtek, 27. maja zvečer ob 7. uri. Pripeljite vaše prijatelje in prijateljice seboj, vsi bodo dobrodošli.
Za pripravljalni odbor:
Michael Hochevar.
prinese na površje.
Anton Okolish.
-O-
SLOVENCI V 8RIDGEPORTU SE PRIPRAVLJAJO ZA EVHAR. KONGRES.
Bridgeport, O.
Ves katoliški svet se z vso vnemo pripravlja in sodeluje za Evharistični Kongres, ki, se bo vršil kmalu v mestu Chicago. Vsi narodi tekmujejo med seboj, kako bodo bolje polastili Kristusa, Evharističnega Kralja, ki bo javno nastopil pod podabo-k-r-uha to leto prvi-
OKROG SVETA 31 KRAT-
New York, N. Y. — Miss Celeste J. Miller, stara 80 let, ^ je vrnila iz potovanja po sve^ Miss Miller je začela potoval ko je bila stara 13 let. Sveti* obkrožila 31krat. Skupn°J: prepotovala nad 900,000 Miss Miller je rekla poroči3, cem, ki so jo obiskali na ku Leviathan v tukajšnem P stanišču, da je sedaj narneftl na v Chicago, kjer je bila ^ jena in od koder so pred V* ko leti Indijanci pregnali nega očeta. Pravi, da še m ^ končala potovanje. P0^, hoče še toliko časa, da bo ! j pravila skupno 1,000,000 pa še potem si ne bo dal3 " ko j a.
KOZMICNI VPLIVI NA VREME.
Odkar so syfoznali, da je
solnce vir vseh sprememb v o-
krat v naši novi domovini. Ker zračju, so začeli tudi luni pri-smo Slovenci tudi toliko srečni, ipjsovati gotov upliv. Že meteo-da smo otroci matere sv. katoli- 'rolog Falb se je mnogo pečal Ške cerkve, katero je naš Zve- ;S tem problemom, toda šel je ličar ustanovil in obljubil pri v tem tako daleč, da je poznej-njej ostati do konca dni, je u- šim modernejšim meteorolo-mevno, da .je tudi naša dolž- 'jr0m luno in njene vplive po-nost, da po svoji moči sodelju- molnoma diskre«Htiral. On je jemo, da se tudi od strani na- razlagal namreč, da je dotični šega naroda, kolikor mogoče 'dan, v katerem doseže luna fa-slovesno počasti na tem kon-jzo mlaja, oz. polne lune, kri-gresu našega Gospoda-v sv. Ev- jtičen, to se pravi, da se na ta haristiji. Res je, da nam vsem dan lahko kaj posebnega dogo-
NIKDAR PRESTARA
•tu1''1
Francozinja Touzet Je -;

103 leta. Pa je šla. k brivc" si je dala ostriči lase na -ko, torej moderno. V jst'1^ 23 let jI je napovedal i jako zgodnjo smrt.
-o—
ne bo mogoče biti osebno navzočim pri tej znameniti zgodovinski slavnosti v Chicago, ker mnogim ne dopuščajo razmere,-'lahko pa vseeno nekaj storimo in pomagamo, da bo naš Evharistični Kralj bolj slovesno počasten s tem, da po svoji moči prispevamo v ta namen z majhnimi prispevki. — Resnica je, da fivimo v slabih časih, da je težko kaj darovati v druge namene, ko še za vsakdanje potrebe primanjkuje. Ako pa pomislimo, koliko se je za nas žrtvoval naš Zveličal- in kaj je obljubil tistim, ki v Njega zaupajo in ga časte, nam ne bo pretežko neka,j žrt-
vovati v njegovo večjo čast, saj skušnje nas uče, da kar žrtvu-' imajo pri tem drugi
di: viharji, nevihte, toče, poplave itd. Po njegovem mnenju pa te vremenske katastrofe niso vezanje samo na kritičen dan, temveč se lahko tudi tri dni preje ali pa poznpje dogode. Na ta način je večkrat "uganil" slabo vreme in si med neukimi ljudmi priboril verodostojnost. Toda meteorolog Pernter pa je kmalu dokazal, da se vremenske katastrofe' zgode lahko vsak dan in da je' takozvani Falbov "kritični" dan popolnoma brez pomena. Vendar pa s tem še ni rečeno, da bi luni odrekali vsak vpliv na vreme. Dognalo se je, da njen vpliv obstoja, ne vemo pa še ,kako vpliva in v koliko
faktorji
TAMBURAS, mesečna za tamb. glasbo, je začela1 , jati v zalogi Modic (jj^,. ljana, Kopitarjeva 1). _ jc buraš" prinaša partitu^, glasbebno - književno P*5 Prva številka vsebuje: sko koračnico od J. v° ,.\t" v prilogi opisuje M. BaJ1^ $ stav tamb. zbora. — 2. 1,11 vsebuje partituro: (valček) in zanimivo P1 p Cena reviji je letno je namen "TamburaŠa" p r pospeševati tamb.	1
vsem tamb. zborom, kaK01^^' kemu, ki se bavi s ta^^j njem, najtoplejše pripoi'0
i *tf
t ta
®v %
0V|
sve
lo *
h
He
s lj2
s
Hi
ZA BIRMO
M:
smo dobili veliko zalog" v novrstnih
molitvenikov	f
v v	* U^
pimi belimi koščenii*11' .jf tudi 8 črnimi usnjati"11 ^ nicami in vsake vrste r° <
C
tsnif eM i-, d
K
h \
\
Hi
Dot
s h
d ti
Hi:
;«ti h s
L
v

vencev. Ker je navaw-; botri in botre marsiM kega kupijo birmanc®^ spomin si te predmete izberete v naši knjig*rn KNJIGARNA
AMER. SLOVENE^ 1849 West 22nd St'« Chicago, H'
if15 Si

l'tl %
>0
Rev. John Miklavčič:
SPOMINI
Obtekovalsem jih pozneje pogostoma in te so mi dale narediti vsp spodnjo obleko, kadar st;na jo potreboval. Skrbele so za me celih 10 let in ko.iiem v Loki v nunski cerkvi 1. 19^)0 .pel prvo &v» fftašo, so bile gospa in obe hčere zraven in v darilo so mi dale popolnoma zlato žepno uro od ranjcega očeta ozirpma moža.
Kadar sem jih obiskal, so me tudi lepo učiLe, kako mora biti moje obnašanje in da naj se varujem slabe tovarišije. Mnogo so mi pripomogle, da sem ostal na dobri poti.
V drugi šoli mi .je še precej dobro šlo in sem bil odličnja.k tudi drugo polletje. Ka-zilo je spričevalo le obnašanje, v katerem nisem imel prvega reda. Kljub temu sem sklenil, da vložim prošnjo za vsprejem v AU^iatkjvišč«. Kakor mi jtt# povedal vodja
monsignor Tomo Zupan bi jaz ue bil sprejet v ta zavod, ako bi se bili ozirali na red v mojem obnašanju. Kakor sem\vam že povedal sem hodil največ v cerkev sv. Florjana. Nisem hodil samo ob sobotah, tudi druge ča^e sem to cerkev rad obiskal in molil ondi. Neki' dan sem molil pred altarjem Matere Božje. Slišal sem, da je nekdo vstopil v cerkev, kdo, tega nisem vedel, oziral se pa tudi nisem nazaj. Tomo Zupan mi je pozneje povedal, da je bil on in ko me je videl pred altarjem moliti, je tudi sklenil, da me vsprejme v Alojzi.jevišče kljub redu befriedigend v obnašanju. ■
Tiste počitnice sem nestrpno čakal, kedaj in kako bo moja prošnja rešena. Sredi počitnic me naš župnik g. Tofnažič pokliče v župnišče in mi pove, da sem sprejet v Alojzijevišče.
To je bilo veselje v mojem srcu!
Počitnice — vesela' beseda za vsakega dijaka. Proti koncu šolskega- leta kar štej(e
vsak dni — koliko dni je še do začetka počitnic. Ko smo dobili spričevala okrog 1,5. julija, smo se poslovili od svojih dobrotnikov in od svoje gospodinje. Profesorji so nam zadnje ure dali mnogo navodil, kaho naj se obnašamo ob počitnicah. Vse je šlo na počitnice, dijaki, profesorji, gospoda in še celo dijaške gospodinje so imele razne prijateljice na deželi in k njem so šle za par tednov. Ljubljana je nekam kar postala prazna in dolgočasna. Tem veselejše je bilo pa v Loki, kjer nas je bilo vedno precej dijakov. Mehe so sprejele naše dobre mine že ob počitnicah V prvi šoli. Cerkve-nik Jaka in par ministrantov je stanovalo spodaj v samostauski mežniji. Imeli smo par lepih sob. Čez dan so nas prišli pa obi-ijkat drugi loški dijaki nižjih razredov in smo se zabavali zunaj na dvorišču in drvarnici.
Drvarnica je bila na sredi dvorišča. Večina cel dan smo bili ondi. V kotu smo na-
pravili lep oltarček, katerega smo okrasili s cveticami. Poskušali smo tudi maševati. Demšarjev Tone je večkrat bral mašo, drugi smo mu jjIi stregli . Včasih smo se igrali tudi vojake in glavni tabor je bila drvarnica. Mimo drvarnice je bil izpeljan kanal, v katerem jo bilo polno podgan. — Dqbili smo železno past in smo vsaki dan nastavili in tako smo mnogo Le nesnage pokončali. Nune so nas razposajene ministrante rade imele in so nam z oken na dvorišče metale orehe in drugo trdo sadje. Mnogokrat so nas poklicale in nam dale dela na vrtu. Posebno smo bili marljivi jeseni, ko smo otresali in pobirali sadje na .samostanskem in grajskem vrtu.,Pa še nekaj posebnega vam moram povedati. Veste, kaj so polhi? Niso večji od podgane in žive navadno po drevesnih votlinah. Delajo veliko škodo na sadju. Ker teh škodljivcev nikjer ne marajo, zato smo tudi mi nunski ministranti boj polhom napovedali.
Zanjke smo jim nastavili in vsaki ^fe jih nekaj vjeli. Polh ima pa ja^ ^ r^ meso, zato smo pa oddali vse vj^ ^rjk^ii v samostansko kuhinjo. Tu so
jih v
pripravili nunskim gospodom. stranti smo pa za plačilo
dobili
m
čerjo kot ponavadi.

Poleg drugih del smo tudi V°" /J cerkvi. Vsak, teden smo dvaki'*1' po cerkvi in obrisali prah. Ob pa šli v cvetličnjak in nanosih i J
cerkeV'	. tnnkti. J
Sestra Klara jc bila zakrista"11. pK, - "tako i Vsako nedeljo je bilo_ ^ jf J
nam je dajala navodila, kako II'1,1 v
je bilo ^ ju in rožah. Ob velikih praznil
mo altar,
ljl5
pa tako lepo kot v raju. Zato ^
............ |
.(il^
Ob delavnikih je bila masa i>J
zelo radi prihajali k službi božji cerkev.	.^JKS
i_i_____.»i-:u KM..	ve<
■
šestih. Bila je pred izpostavlja1 Riešnjim Telesom.
> m
S. o i
is
V
%
V1»
iN
v t

AMERIKANSKI SLOVENEC V

Ženski svet.
AMERIŠKIM SLOVENKAM!
štev nekako zvezo. Med nami Slovenkami je treba, kakor , Z velikim zanimanjem sem med ženstvom.drugih narodno-Mtala v štev. 85. tega lista čla- sti več medsebojnosti, več med-tek: "Katoliške žene v iav- |sebojnega spoznanja, kajti le
zene v jav-1 le® življenju." Mednarodna ^ «tol. ženska zveza, ki je ime- ( svoje zborovanje v Rimu, je ®rei dvignila v imenu katol. !tnstva, zastavo vsega žen-!-Va- Zadnje desetletje pokale, da ženska zavednost ra-^ od dne do dne in se bori družbi za enakopravnost. Vsakdo ve, da ženska je v ru2bi ona matica, okrog kate-8e zbira cela družina. Ona in daje svetu novih lju-I1, Ona daje svetu bodoče o-in bodoče matere. In kakšne bodo te matice v druž-J'tak bo njen rod. Kakoršno tak sad, velja tudi tu.
na ta način bomo v stanu eno drugo poučevati in v stanu iti naprej z ženstvom drugih na-I'.odov. Ako je katera, kar jih je gotovo izmed vas veliko članic, kakih angleških katol. žen-
da zavre. Potem, razreži pe-, čenko in polij s sokom, i Prašičje zarebrnice. — Razreži šest zarebrnic bolj mladega, ne mastnega prašiča. Po-' tem jih prav dobro potolči, potresi s soljo in poprom, pomaži z žvrkljanim jajcem, potresi z j drobtinami in speci od obeh strani v masti, zmešani s presnim maslom. Zraven daj zelj-nato in krompirjevo salato.
PECIVO IN DRUGO.
izpiranjem ne sme blizu. Osna-^ onim, ki kupujejo obrabljeno
žiti se dado na ta-le način:	staro obleko. Kolikokrat se
Mastni ovratnik dobro napni in	proda perilo ali obleka na na-
maži s prerezano čebulo proti	lezljivi bolezni umrlega člove-
vlaknu. Čebula vzame maščo-	ka starinarjem, ki se je le po-
bo iz baržunastih kosmatih	vršno izčistila, večinoma se pa
nitk, ki se sicer, dokler so mo-	sploh ne izčisti. S takimi kup-
Medeni pomarančni piškoti.
Deni v skledo 1 funt moke, pet unčev sladkorja, tri osminke litra mrzlega mleka, 5 unčev ne-
. ,	i zavretega medu, pol žlice ci-
stah društev, ah niste opazile,! -	,
. ■	,	, , , | meta, drobno zrezane lupine
kako so tam ženske nekako I „ ____- ,	.
. „ .	. .	»,.."! ene pomaranče, cel pecilni pra-
druzabno organizirane. Ali ni i * , .	,
, .	isek in zlicico sode. Vse to do-
vam srce reklo, poglej, me Slo
venke pa nimamo nič takega! Niste čutile Slovenke tudi, da je treba tudi nam kaj takega? Menda ja, saj smo v tem oziru popolnoma zapuščene. Zato rojakinje, na plan o priliki evha-rističnega kongresa v Chicago. Povejte si ena drugi svoje mi-
ško ženstvo v Ameriki! New York, N. Y., 17. maja. Naročnica Am. Slov.
-o-
4o
L
Scev klic: dajte svetu do-I izobraženih in blagočute-niater, pa bote družbo re-k 12 hudobnih krempljev raz-r^nih hudobij, ki se člove-j in bolj oklepajo.
Holi
•■^9, je v tem oziru med na-Slovenkami, ne } °Pisovala, saj smo vse ta-in pravimo, da pod-e Potrebujemo, dasi ga v krvavo potrebujemo. — w vsaka izmed nas je sa-if k vsa^a misli izmed 5 vse vemo, kar pa daleč Ir^.a društvene seje noče-l^iti,
itd. Vendar drage ro-Je> tudi med nami je veli-freba

i\oi<


če gremo, se takoj ker vse hočemo biti

za skupno delo. Po-
i\[ na®e sestre Cehinje, Po-
KUHINJA.
Zato ni nič čudnega, da svet sli> l3otem Pa naPrej za sloven-
pred vsem izobraže-IVzŽojeslovci obračajo toliko Urnost na ženstvo. Vzgoje-ci dobro vedo, kje družbo žuli, zakaj je danes to-2'a med ljudmi, zakaj to-slabih ljudi, itd. Vzrok te-oC pomanjkanje dobre 'je'- In v čegavih rokah je 'M v družbi, če ne v rokah ^ater. Zato se čuje dan-iz krogov treznih vzgo-
je da
m Slovakinje. Ne re-
^ - ni mnogo zanemarjeni d njimi, a vendar na daleč
^ 0rganizacij nas Siii°- Imajo svoje dobro
Ne „ • ■• t .
ije v organizacije. Imajo ionske liste itd. Kaj ima-Res je, imamo moč->'- podporna društva, H vse. Delamo za nje kakor čebelice, pa smo r»,; jtjJ toliko dosegle, da zad^ t\e ih'6 nas puste na konven-
Prašičja ribica v mrežici. —
Kupi pri mesarju 2 funta prašičje ribice, t. j. meso od zare-bernic in ga nadrgni s soljo in mešanimi dišavami, katerim dodaj tudi nekaj koleščkov limone in par vršičkov peterši-1 ja. Nato zavij, pečenko v prašičjo mrežo (pečico) ter jo peci, kakor druge pečenke. Ali pa jo natakni na za to pripravljeno dolgo iglo. Med pečenjem jo zalij večkrat s pečen-kinim sokom ali s smetano. Pečenka naj bo lepo rumena in dobro prepečena. Mreža se ne sme sežgati, tudi je ne smeš proč vzeti. Ko je pečena, odstrani maščobo od soka, prilij malo juhe in malo sn^etane ter pusti, da zavre. Potem razreži pečenko in polij s sokom.
Prašičja ribica z drugimi dišavami. —Iz kosa prašičjih zarebrnic poberi kosti. Potem stolci prav fino pol kavine žlice kumne, pol lističa lorberja, vršiček prožiljke, malo maje-rona in prav malo limonove lupine. S temi dišavami in s soljo nadrgni zarebrnice, zavij jih v mrežo (pečico) ter jih počasi in lepo speci. Pečeno razreži na koščke. Soku odstrani maščobo, potem pa dplij malo juhe in malo smetane ter pusti,
bro stepaj in stresi v pomazan in z moko potresen pleh, raz-ravnaj in potresi z drobno zre-zanimi orehi. Postavi v srednje vročo pečico in še gorke zreži na male poševne kose.
Kolač iz suhih češpelj. Napravi testo kakor za orehovo potico. Razvaljaj testo in pomaži s sledečim nadevom: kuhanim češpljam odstrani košči-ce, jih drobno zreži in jim pri-
kre, drže skupaj, a se suhe zopet rade zravnajo z mehko krtačo. Likati na pravi strani žameta nikoli ne smemo, še če ga narobe likamo, ostanejo odtisi od podlage na njem, ki jih moramo z dolgotrajnim gladej njem z mehko krtačo šele o-praviti. Tudi z amonijakom se taki mastni ovratniki čedno o-snažijo.
Mastni madeži na klobukih se osnažijo na sledeči način:
čijami je združena velika nevarnost, posebno za revnejše sloje. Če ti je le mogoče, ne kupuj obnošene obleke, ako jo pa kupiš, poizvedi prej, kdo jo je nosil. Toda ne samo obleka preminulih je okužena, ravno tako je okužena obleka onih ljudi, ki bolehajo na kaki bolezni, ki še ni izbruhnila. Tako 'pri jetiki. Dr. Kirschner pravi: I "Kdor vidi, kolikokrat si briše nesnažen človek usta in nos ob
zvečer ali zjutraj izmiješ zobe, kani v vodo par kapljic pripravljene raztopline. Ista odvzame ustam neprijeten duh in obvaruje zobe gnilobe.
-o-
"AMER. SLOVENEC" JE NAJSTAREJŠI, A MORA POSTATI TUDI NAJVEČJI
Napraviti je treba mešanico iz rokav, si lahko predstavlja, ka-pet žlic amonijaka, pet žlic ko pridejo gniloba in tuberku-špirita in eno žlico in pol ku- jlozni bacili v ponošeno obleko." hinjske soli. V to mešanico po- iPremožnejši lj,udje darujejo
močimo potem cunjico, ki naj bo volnena ali suknena, brišemo madeže toliko časa, dokler ne izginejo.
ZDRAVSTVO.
KAKO SE RAZŠIRJAJO BOLEZNI Z OBLEKO.
Perilo in obleka igra v zgodovini o razširjanju nalezljivih
ONI VEDO, KAJ JE NAJBOLJŠE.
Cirkus-ljudje morajo imeti zdrave živce in dobro življen-sko moč za njih delo. Ringling Bros, in Barnum in Bailey je mednarodno slavni cirkus. In ako oni rabijo Trinerjevo grenko vino in ne le pri Ringling Bros, gledališču, temveč tudi pri Miller Bros. 101 Ranch, in zalagajo nad 2000 ljudi s tem zdravilom, pomeni to, da so prepričani,
mešaj drobno zrezane poma- .bolezni gotovo važnejšo vlogo,
rančne lupine, ščep cimeta in nego se navadno misli. Kakor žlico sladkorja. Testo zavij ka- 'prah, tako se zarijejo kali bo-kor za potico, položi na poma- lezni v obleke in ž njo preneso zan pleh, postavi na gorko, da iz bolniške sobe na zdrave lju-vzide, pomaži po vrhu kolač s.'di. To je dokazano po mnogih
mnogokrat perilo in obleko u-mrlega ali bolnika, ne da bi jo dali prej razkužiti. Ako bi vedeli, kaj lahko darujejo s tem že itak ubogemu trpinu, bi go-j tovo ne storili kaj podobnega., S tem izvršujejo nehote in ne-| vede neusmiljeno radodarnost.'
-o-
ZOBOBOL pride od prehlajenja ali le od zoba, to je od živca. Zobobol,! ki pride od prehlajenja in &e
pojavi navadno po celi strani' da je ni boljše tonike za želo-čeljusti, preženeš le s toploto.
MALI OGLASI.
HIŠE IN LOTE.
NOVI BUNGALOW 6 sob na 4912 S. Kedvale Ave. hrastov les tla, hot w. ht., porč v steklu, vse moderno. Lastnik 4713 S. Karlov Ave.
566-sdos
4 NADSTR. po 5 sob parna topi. rent nese $265.00 mesečno. Cena $25,000, vknjižbe je $14,000, ostalo po niož-nosti. Phone Triangle 2693.
___570-sdos
BUNGALOW 5 SOB, $4000, takoj $500.00. — 2129 N. Melvina. Phone Bittersweet 0S90.	580-sdos
BUNGALOW 6 SOB, LES, CEMEN-TIRANA KLET, HOT W. HEAT, 3 LOTE, GARAŽA ZA 2 KARI — CENA $7500 — BLIZU ARCHER AVE. — 5304 SO. PARKSIDE AVE.
582-sdos
LEP DOM v BUNKER HILL, Ind., kokošnjak, en ali več akrov. $12,000 vredno, prodam za $3500. Tudi farmo v Wisconsin. S. S. Berry, 19 S-La Salle St.	589-sr do sr
Pazi, da imaš tople noge in da
dec od Trinerjevega grenkega vina. Ako tudi vi trpite vsled ne prideš prehitro iz tople sobe slabe slasti do jedil, zaprtnice, smetano in speci.	'sl.učajih, posebno pri epidemi- 'na mrzlo ali na prepih. Usta si plinov, glavobola ali sličnih že-
Kakao. Zavri, četrt litra mle- ijah, skoraj pri vseh nalezljivih jizpiraj z mlačno vodo, v kateri lodčnih nerednosti, tedaj kupi-ka, deni v lonček kavino žlico ^boleznih, kakor pri kugi, ko- si skuhal nekoliko kamelje, aj-|te steklenico Trinerjevega kakava, ravno toliko sladkorne leri, osepnicah, legarju, davici, biša. ,ali žavbeljna. — Če te bo-j grenkega vina pri vašem lekar-sipe in dve žlici mrzlega mle- I jetiki in drugih. Zato je neob- li le en sam zob, ker je postal narju ali trgovcu z zdravili in ka ter dobro zmešaj, da je [hodno potrebno, da se razku-' gnil, izgine včasih bolečina po-! se o tem prepričajte! Triner's gladko; nato zakuhaj v vrelo Jžijo vse one obleke, ki bi bile' polnoma, ako držiš noge eno| Angelica Tonic, Triner's Lini-mleko, pusti da počasi vre par J lahko okužene s kalmi navede- minuto v mrzli vodi ali ako si; mejit, Triner's Cough Sedative,
'nih bolezni. Navadno iztepava- narediš mrzli ovitek na vrat in, Triner's Cold Tablets vas vse-nje in skrtačenje tu nič ne po-j istega pustiš dve uri. Ne poza-! lej zadovole. Ako jih ne more-maga, silno dobro. p,a je nositi'bi nikdar na izpiranje ust, tudi te dobiti v vaši soseščini, tedaj obleko na solnce in jo izposta- če imaš zdrave zobe. Zelo do-! pišite na: Joseph Triner Com-
minut, nakar odstavi in postavi kakor kavo v skodelico na mizo.
PRAKTIČNINASVETI.
Mastni baržunasti ovratniki
na suknjah so posebna skrb gospodinje, ker jim z nobenim
viti več ur solnčni vročini; solnce je zelo dobro r-azkuževalno
oany, Chicago, 111.— (Adv.)
IŠČE SE SLUŽKINJO
bro je pripraviti si vodo v stek ^ lenico in v isti raztopiti nekaj sredstvo, a vseh kalij ne zamo.; zrn hipermangankislega kali-, za ^^ ^ ila pla_ ri. Posebno ivelika je nevar- ja, ki se dobi v lekarni ali dro- ^ po d0g0Y0ru pišite na na_ nost, da se zanese bolezen pro-' geriji za par centgv. Ce »M alov: Frank SuScha, 933 India-
na Ave., Sheboygan, Wis. s,t,sr
DVONADSTR. stara hiša,, na 1229 Wade, $500 takoj, ostalo obroke. T. J. Wells, 22 W. Monroe St., Chica-«o. HI.__593-s,t,sr
BUNGALOW 6 sob, furnace ht* kopel v 2. nadstr., garaža, porč za spati, blizu transportacije in slov. cerkve. Vprašajte, Palissade 0741,.—
5218 Irving Park Blvd._594-s
TRI HIŠE NOVE, enonadstropne z lokalom za trgovino, 50x60, Areola water ht.; trgovine rentane, L vknjižba $15,000 za 5 let. 8409-8411 Stony Island Ave., naselbina v razvoju. — Neslo bo 12 odst. od investiranega; C. E. Ullrich, 8000 Stoney Island Ave. Ph. So. Shore 9238. 599-s do s
BUNGALOW 6 sob .garaža za 2 kari. 5328 Berenice Ave. 601-s do s
M
Pa
M d
oiP
Cs°nas prve ^ase
gledali, kot da bi ho-hjj ^tti hlače vzeti, dasi bi [jh,; tl"eba marsikateremu! > Ua smo se emancipira-
'S Sarn°osvobodile, pa po J?nenju se nismo nino-l^s'u6 nam delajo postave ■ tli,lh- iednotah, le v'lokal-■0(j . Vu smo same svoje u	Čehinje so v tem
i'0(lj.eč naprej. Kako vzor-v Jl). svojo organizacijo, ^ i^i ,10 ženske izobraže-'eta k'ier se podučuje , jj 111 žene o gospodinjil^ pletenju in dru-Kl 0slih- ki spadajo v področje. Pri nas vse to jCtn	kaj bi govorila,
•J ne Ijo izdalo mnogo.
C
M,
d
/
S "f/
A
i. j


i" V
Ko
LOUIS STRITAR
se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripe-ljam na dom. Prevažam pohi-itve ob času selitev in vse kar tpada v to stroko.
Pokličite me po telefonu I 2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 8221.
PAUL M. CEMINSKI
1634 Blue Island Ave. Chicago, 111.
(Med 16. in 18. ccsto)
»Del
V
Hi
^.la bi rada to pot le ženstvo, to kar '' v °menila dopisnica
85/' <l;\' ka j liaj bi »a,. ^ orile o priliki
v-
i^oii"l''ru kongresa v Chica-
cnej,
L 'hav JU' da flo bom mogla Ml, ^flMfiA • ,	. .
h'i.il kongres, dasi bi
U' Vendar otroci in


il me
bote«
dajte
1 clu
'»to

111 dr
zadržuje. Roja-prišle skupaj v se sestati. Pogo-»i sq ustanovilo, samosvoje, pa obstoječih pod-
'ugih
sent
skill di'u-
"WEDDINGS HOME ART STUDIO"
Ako želite najbolje slike, |)iiditc v našo galerijo. Prinesite seboj stare slike, bolno naredili iz njih velike po n a j n o vejšem sistemu — FRANCOSKI C A M E O TONING — kar, še niste nikoli videli,—Cene nizke!
sr,s
+ * * + +
i +
* * + +

Oatt ^v. Birme m
....... '	Ml I -	I
Prvega Sv.
JE ZA VSAKEGA ČLOVEKA NAJVESELEJŠI PA TUDI NAJVAŽNEJŠI DAN V ŽIVLJENJU.
Zato se dajo ob tej priliki slikati botri in birmanci in ob času prvega sv. obhajila prvoobhajanci.
V nedeljo «3, maja
je v cerkvi sv. Štefana prvo sv. obhajilo. Glede slikanja je Vam na razpolago slovenski fotografist Matija Arbanas. Pojdite v njegov atelje. On izdeluje slike po zmerno nizkih cenah in za to priliko je sklenil dati vsakemu, ki se bo dal slikati in naročil en ducat slik eno veliko sliko z okvirjem kot dar brezplačno.
Isto velja xa Wrmaticc
Vsakdo, ki bo naročil en ducat slik bo dobil eno veliko sliko z okvirjem v dar brezplačno.
SLOVENSKEMU OBČINSTVU SE PRIPOROČA
ATIJA ARBA
Slovenski- fotografist
U49 WEST 18th STREET (CORNER MAY ST.) CHICAGO, ILL.
* *
f * +
*
*
I
I +
*
HIŠA IN VRT
s 4 stanovanji na Dunajski cesti v Ljubljani je na prodaj za $4500. Vse podrobnosti se poiz-ve pri L. Markun, 310 East 83d Street, New York, N. Y. s,t
POSESTVO
na Štajerskem, malo uro od postaje Hrastje-Mota, se takoj proda z živim in mrtvim inventarjem za 125,000 dinarjev. — Vse podrobnosti so v uredništvu "Amer .Slovenca" na upogled.
DELO IN SLUŽBE.
DELO DOBI- 25 SLAMNIKARIC. Zelo dobra plača, lepo delo, dolga sezona. Vprašajte
THEODORE ROSENOW, THE ASCHER CO.t 158 N. Michigan Ave., Chicago, 111.
5. nadstropie 42S-sr.č.p,s
DR. N. SCHRAYER zanesljivi dentist
866 Milwaukee Ave., Chicago, 111.
Vogal Racine Ave. Phone Haymarket, 3304. Najbolje delo potom najnovejšega sistema po najnižji ceni. Delo garantirano 10 let.	127
LEPI DOM za ZDRAVNIKA v Oak Park, lahko ima veliko družino, 7 sob, zid .vel. pDrč za spat, 3 leta staro, ht. w. lit., sun parlor, kopel, garaža za 3 kare, blizu "L" in cestne žel., proda vdova za $14,000, polovico takoj, ali zamenja. 1158 S. Taylor Ave. Ph. Village 5629-M. 602-s,t
DVE HIŠI po 6 sob, zid., hot w. ht., garaža, drevesa, grmovje, alley tlakovana, poldrugi blok do Douglas Park "L". $14,500.-1918 S. Harvey Ave., Bervvyn, 111.	G03-s,t,sr
LES. BUNGALOW, moderno, furn. lit. Cena $6500, nekoliko takoj. Lastnik zapusti mesto. 391,8 \V. 63rd Pl. __596-s,t,sr
SEVERNO-ViHODNI vogal Maple-wood. $40,000. Martin, 7940 So. Pau-lina St.___591-s do s
FARME NA PR ODA J
60 AKR. ZEMLJE, dve hiši, 2 hleva, ob jezeru, 5 milj do Paw Paw, lepa okolica, $4800, takoj $1500. E'. Diet-l-ich, Paw Paw, Mich.__600-s
37^ AKR. lepe zemlje na DesPlaine«; River, 160 r. frontage na cementni cesti, 7 milj zapadno od Kenosha, Wis., IV* milje do N. W. Ry. post-in P. O. bus. 8 sob "room house," elektrika. Lastnik Susan, F. Larabee, 612 Bond St., Kenosha, Wis. 598-s
POSEBNA PRODAJA 110 akrov na ravnem blizu New Buffalo in Grand Haven; kopališče, lote, sadje, vse opremljeno z orodjem in stroji, lepa prilika. Podrobnosti Geo. Bull, New Buffalo, Mich. R.R. No. 2.
595-s,t,sr
POHIŠTVO NA PRODAJ.
ODDA 2 po 7 sob stanovanja 2 kop. sobe, lepi dohodki, dobra transport. 5517 Michigan Ave.	577-sdos
PRODAM PIANO, role in klop. — Vprašajte na 1844 W. 22nd Pl. —
G-sdos
ROOMING HOUSE, 15 sob, 31etna
Duffy. 929 Eastwood. 507-s do s
pogodba, rent $150.00,—$2500 ccna.
li VSAKOVRSTNO POHIŠTVO proda na 3758 Ellis Av., 3. nadstr. 592-s,t,sr
F
To pae to
ELEKTRIČNIM LIKALNIKOM SE GLADI UDOBNO TUDI V VROČIH DNEH!
Vsak drug likalnik L-azun električnega je prava muka za vsako gospodinjo v vročini.
Pri električnemu likal-niku tega ni. Prijetno je z njim gladjti. Vsaka gospodinja bi ga morala imeti. Ako ga nimate, kupite si ga takoj. Imamo jih veliko izbero. Pridite in oglejte si jih.
Pošiljamo jih na naročila tudi v druge naselbine. Pišite po cenik.
y> vv ^ v v v VT V V ^ V.
Fidelity Electric Co.
Fli. SCHONTA, lastnik 2049 West 22nd Street,	Chicago, 111.

'AMERIKANSKI SLOVENEC
F i*
IZ D A J A V E C M
Zgodovinska povest iz turških časov.
SPISAL
F. V.
SLEMENIK

— Buenos Aires, Argentina. — 50 oseb je bilo .aretiranih na podlagi obdolžitve, da so v zvezi z onimi, ki so položili bombo
Uboga Marija! Kolikokrat je že hitela na sprednjo vzhodno stran ter silila razbeljeno čelo v poznojesenski siloviti vihar! Kolikokrat je že vpirala oči na cesto, ki vodi proti Dvoru, da bi videla, jaše li kdo proti gradu, da bi vsaj slišala kakšen ropot! Ničesar ne more videti, kakor neusmiljeno, črno, temno noč, ne slišati, kakor razuzdano tuljenje bo-rečih se vetrov.
In vendar mu je najvročejša želja, da še enkrat vidi sina, da še enkrat obj.ame Milana ter mu na mlado cveteče lice vtisne zadnji o-četov poljub. Pa Milana še ni, Bog ve, če še dospe o pravem času.
Stanislav, Vovkov brat, je bil spomladi rekel, da ni več dolga nit njegovega življenja; in žalibože, resnico je govoril. Moči so pojemale venomer, ostrupljena je že skoro vsa kri, in kar je še dobre in zdrave, ta ne zamo-re povrniti zdravja. Stanislav je na pragu v večnost, pripravljen napraviti zadnjo važno stopinjo. Stric Gregor je bil v Dvoru, še ne dolgo; tudi njegov prijatel Vit je bil prišel iz Visokega poslovit se od vojskinega tovariša. Vse je v redu, le svojega Milana bi Stantslav še rad dobil pred oči.
Danes zvečer bi že bil moral dospeti z Milanom oskrbnik Tomaž, najzvestejši služabnik v Dvoru. En dan je do deda, eden nazaj; pred dvema dnevoma pa je odjezdil, da bi prinesel Milana umirajočemu očetu, in še ga ni!
"Še ni Milana?" je bil rekel Stanislav. Ljubezen more vse premagati. Marija vstane od postelje, si otrne solze in naglo stopa pa stopnicah v družinsko sobo, kjer vsi kleče -ter molijo za svojega gospoda. Plak zaženo, ko vidijo objokani, trpeči obraz Milanove matere, zakaj že tretjo noč ni prišlo spanje na njene trudne oči.
"Ali ni še nihče čul, da bi se bližal Tomaž ?'' popraša žalostna gospa. — Nihče si ne upa odgovoriti.
"Nič nismo čuli, milostljiva, pa jaz pojdem tretjekrat Tomažu naproti ter pridem le ž njim domov!" Tako se črez nekoliko časa o-glasi eden izmed hlapcev in izgovorivši izgine skozi vrata v temno noč.
Marija se poda zopet k Stanislavu.
"Mati božja, zavetnica moja, tolažnica mila, ozri se, blaga, n.a me!" Tako vzdihuje reva, ko stopa po stopnicah navzgor. Zopet poklekne k postelji, vzame bolnikovo desnico v roke in plaka, kakor še ni plakala nikdar. To jo nekoliko umiri.
Stanislav se zopet zave; vesel mu je obraz, in oko se mu mirno sveti, kakor iz boljšega
sveta. Milo pogleda Marijo z nežnim smehljanjem ter ji stisne roko.
"Še ni Milana ? Gotovo si moj oče niso upali v takem času pustiti vnuka na pot. Tako je. Imajo popolnoma prav. In ti, moja mila?"
"Nehaj govoriti, nehaj, ker ti govorjenje dela bolečino, Stanislav," prosi žena.
"Oj ne, bolečine ne čutim nobene več; skoraj bi menil, da sem zdrav, tako dobro mi je. Lahko govorim ,res. Naj torej govorim nekoliko s teboj, mila moja Marija, zdaj ko morem. Vsedi se, draga, tu sem. Ker me je Bog odločil k sebi vzeti, ker te morebiti v kratkem zapustim, prosim te pri vsi ljubezni, ki bije v najinih srcih, ne žaluj, Marija. Kdo bi se ustavljal božjim naredbam, kdo zoper nje godrnjal? Jaz pojdem v boljši svet, in ker vem, da me iskreno ljubiš, mi to privoščiš. Za malo časa le bova ločena. Ti tudi prideš za menoj v one blažene kraje, kjer ne bova več ločena, Marija! Tam ne bova več ločena! Tam, kjer ni bolezni, ne trpljenja, ne žalosti, ne solz; tam, kjer naju bode iz-prehajala neizrekljiva radost, naju obdajala neminljiva sreča, tam ne bova več ločena! Torej ne žaluj, ako grem pred teboj v presrečni kraj. Varuj se za najinega Milana, čuj ! Za Milana se varuj !"
Rahlo jo potegne k sebi ter poljubi drago ženo.
In zopet brez truda nadaljuje: "Vse je o-skrbljeno, oporoka je tukaj na mizici. Ti gospodariš, dokler Milan ne odraste; ti, nihče drugi. Milan bo gotovo, kakor se dobremu sinu spodobi ,dobro ravnal s teboj, sicer imaš odločeni del, da si lahko brez skrbi."
"Uči najinega Milana ljubiti Boga nad vse, zvesto držati se svete vere ter ljubiti in braniti svojo domovino do zadnjega diha."
"Daj ta poljub Milanu; tako. Obljubi mi, da se ne žalostiš, ako se kmalu poslovim od tebe. — Veš, nikar ne žaluj! — Večno ne bova ločena! — Bodi srečna, — Bog — bodi
— s teboj — Marija!"
* * *.
Mrtvaška sveča trepetaje sveti. V neizmerni bolečini bleda gospa glasno moli: "Verujem v Boga, Očeta vsemogočnega \" Tudi Stanislav moli ž njo; ustne se mu premikajo. In ko domoli hrabra Marija do: "in večno življenje. Amen!" nehalo je biti Stanislavovo srce, duša je z velikim zaupanjem stopila pred Sodnika. Vdova Marija vstane, prekriža ljubljeni obraz, zatisne oči ter poljubi belo čelo.
Sprememba uradnih ur
Oziraje se na pravilnik čikaških bančnih društev in za lažje ravnanje po istih pravilih, je vodstvo te banke spremenilo uradne ure, katere pridejo v poštev	«
Začenši 1. Junija 1926.
odprto bo
v ponedeljek in soboto od 9. ure zjutraj do 8. ure zvečer; druge dneve od 9. dopoldne do 4. ure popoldan.
Vašo naklonjenost in vpoštevanje te spremembe ceni
KASPAR AMERICAN STATE BANK
1900 BLUE ISLAND AVENUE,
CHICAGO, ILL.
NAJVEČJA BANKA NA ZAPADNI STRANI
Dobro meso se dobi----
- - samo v dobri mesnici!
O tem so prepričane vse gospodinje, da se pri nas dobi vedno najboljše »veže meso vseh vrst, kakor tudi prekajeno meso, perutnino aH druge vrste meso. Izdeljujemo prave KRANJSKE DOMAČE KLOBASE, krvave in mesene, nare-jene po domačem receptu.
Se priporoča v naklonjenost
Math Kremesec
1912 WEST 22nd STREET
SLOVENSKI MESAR Phone: Canal 6319.
CHICAGO, ILL.
v poslopju ameriškega poslani- 'i.......................-
štva, ki je eksplodirala in poškodovala poslopje.
-o-
Našim trgovcem
ie dobro znana uljudna postrežba naše banke. Ugodnosti, ki jih pre-jepiajo od nas potom svojega čekovnega računa so mnogovrstne. Tudi vi ste lahko istih deležn i ako imate U-LOŽEN DENAR NA ČEKOVNI RAČUN ter bi nas veselilo vam dati nadaljna pojasnila v ti zadevi. Mnoga naša društva plačujejo svoje izdatke s čeki, izdelanimi na našo banko, istotako tudi K S. K. Jednota, v svojo popolno zadovoljnost.
Kadar potujete, vzemite na pot naše potniške čeke, katere izmenjate lahko povsod kakor navadni papirnati denar. Vendar so bolj varni kot denar, ker je vsak ček registrovan z Vašim podpisom, ako bi ga slučajno izgubili.
Naš kapital in rezervni sklad v vsoti več kot $740,000, je znak varnosti za vaš denar.
J0LIET NATIONAL BANK
CHICAGO & CLINTON STS.,	JOLIET, ILL.
Wm. Redmond, predsednik	Chas. G. Pierce, kasir
Joseph Dunda, pomožni kasir

POZO R!!
Ure, prstane, verižice, zapestnice — sploh vse, kar spada v to stroko, dobite pri nas cenejše, kakor v mestu, o čemer se je že veliko Slovencev prepričalo
ZA BIRMO IN DRUGE PRILIKE!
Posebna
* * * * * *
i
£ *
+ *
t
i
1 %
%
Phone: Canal 5496	»' ^
Dvoje vrat zapadno od Metropolitan State Banke. p
* | $ * J
t i
I %
< 4*
cena za demantne stane
18-karatne
~ od $12.00
naprej.
4*	_
Blago prvovrstno!
Velika izbira ženskih zapestnih' u r
$12.00
naprej, # - %
Cene nizke!
Cena Elgin uri $15.00.
Vsakovrstne ure od $10.50 do $150.00. Proti gotovini ali na obroke.
-ji
Hankan Jewelry Company, Inc.
Mr. S. D. TELSER, predsednik	,
2209 West 22nd Street,	Chicago, 111. >

! ROJAKOM V *
WAOKEGAN-NORTH CHICAGO
Priporočam svojo trgovino z mešanim blagom in obuvali. V zalogi imam vsakovrstne obleke .vsakovrstno spodnjo oble. * ko "Cooper's Underwear," srajce za praznike in za na delo, klobuke in sploh vso opravo za celo družino.
Pridite in prepričajte se, da je pri nas dobro blago, zmerne cene in ista postrežba kakor kjerkoli drugje.
Se priporočam v naklonjenost
FRANK OPEKA
MEŠANIM BLAGOM WAUKEGAN, ILL.
TRGOVINA Z 502—10th ST.,
+ * * * * *
i *
i
ILLINGTON PHOTO STUDIO
John F. Glomp, lastnik	/'
2006 W. 22nd STREET, CHICAGO, ILL.,
izdcljuje
najboljše in najcenejše fotografije. Priporoča s© občinstvu za obisk. Skupinam daje posebno pozornost. — Pridite in prepričajte se.	s.
Prinesite filme v izdeljavo, v 24 urah bodo gotovi. V zalogi: Kamere, Kodaki in Potrebščine. /
ČITATELJI!
DR. H. ROSENBLITH
iz Przcmysla, Avstrija; specialist že 25 let za
SRCE IN PLJUČA nerednosti in bolečine, je odprl svoj urad na
2101 W. ROOSEVELT ROAD
Dr. Rosenblithova znanost za srčne in pljučne bolezni Vam zasl-gura okrevanje.
Dr. H. Rosenblith,	Uradne ure:
zdravnik in ranocelnilc	8—u a. y
2101 W. Roosevelt Rd.	2— 4 P. M
Phone: Canal 3291	7_ 9 zvečer.
................."'".............................................................................T1^
;PISANO POLJEj^b
^-- J. M. Trunk.	® **

...........................................................................................-....Safe.
Špas se uresničuje.
Zarkometar je našel na mojem polju sušo. Omenil je, da naj "naši" prosijo za dež. Zelo grešna je bila moja misel, ko sem omenil točo. Glej ga šmen-ta ! Kazen za tako grešno misel je takoj sledila, kajti Janez Bojsega, Milwaukee, Wis., naznanja svetu žalostno novico (seve samo zame žalostno, za njega je zelo vesela!), da je "kmetica Jure Trunka pisano polje zadela nesreča, ko je pri-hrul iz vzhoda rdeč oblak in se je iz rdečega oblaka usula j nazarensko debela toča in pobila pisano polje kmetiča Jure Trunka." Pis.ano polje je zopet puščava in "ubogi kmetič Trunk bo moral zopet iti ko-lektat kakor je prej, dokler se ni lotil orati ledine."
Bilo bi za scagat, ko bi pri taki nesreči ne bilo tudi prav veliko sreče. Sreča pri nesreči je usmiljeni žarkometar, ki se I je ponudil za — kolektorja. I Kmetič je uničen, a živio usmiljeni kolektor!
Janezu Bojsemu je vse vese-jlje nad uničenim kmetičem Jure Trunkom sfušal rešitelj j vseh revežev žarkometarski —r-kolektor.
* * *
Ptič na jugu.
Neki "Sorodnik Bonaventure 1 Jegliča" se je prej oglašal na severu, zdaj čivka v Pueblu. Nekdo je že večkrat omenil, da vlada baje v Pueblu pravi pekel. Dopis iz Puebla izgleda precej peklenski, ker take zlobnosti more biti zmožen le človek, ki ni samo z nekim drugim, temveč tudi z rogačem v sorodstvu.
O Kristu piše nad vse prosta-ško. On seve misli, da ga bo naprednost obvarovala in rešila, a ga ne bo. Ravno s tem Kri-stom se bota morala pogledati v oči. Ne vem, kako se bota zglihala radi zemlje, a jaz bi ne hotel tičati v napredni koži, ako se prej v to kožo in napredno telo ne naseli kaj pameti.
Odgovarja tudi na vprašanje, kdo je poveril urednike Prosvete, da napadajo vero. — Odgovor je nekako ta-le: Mi svobodomiselci gradimo gradnjo splošne svobodne misli med Slovenci v Ameriki, vi, "celiba-tarji" in tako dalje, pa nam nasprotujete, in tako vas napadamo.
V kakšni zvezi je pri tem to, kar je bilo v vprašanju, bo vedel tudi le kak prav poseben naprednjak. Polno veselja, ker brez kake logike, je napredno srce, da "se stavba (katoliška cerkev) podira," samo naj pazi, da njega ne podere, kar se pri podirajočih stavbah prav pogostoma pripeti. Celo socialisti zabrusijo pogostoma na-prednjakom v obraz, da so goli frazerji, in da si v tem slučaju napredno frazerstvo natis-kujejo, so nehote dokazali resničnost take trditve. "Cerkev poklicana k lažem," ". . . pooblastil duhovništvo, da dela
krivico delavstvu in odira ljudstvo," "... izvolil verske in-kvizitorje vseh časov, da so preganjali poštena ljudstva,' ". . . grmade z naprednimi svobodomiselnimi borci," ".. •cer" kev z vsemi njenimi krivicami," "krivica od Boga . . ." 8°" la široka napredna in precej
peklenska usta!
* $ *
Takih bo več.
Pred dnevi pride na vrata neki "tramp," kakršni prihajajo z vigrednim solncem Praf obilno v naše gore. Ako ni M posebnega, dobi vsak nekaj' Enako je bilo tudi tokrat. M"ž se je opiral na palico. Vpraša® ga, kaj mu je. "Revmatizeff. pravi. Pogovor se je pričel; beseda je dala^esedo, in konč»° pride na dan, da je mož s"1 ene najuglednejših družin 1 Celovcu. Bil je izučen v trg0" vini, v Ljubljani je obis** znano Mahrovo šolo, bil usl"2' ben pri Krisperju, Kastnerju® EbertU ... V Ameriko je P^1 pred 22 leti, ne morda sU"' temveč z vsem preskrbljen 0 doma. A zdaj je suh kot ^ ska, že v letih, revmatičen, ka na vrata . . . tam doma
"hO*
starem kraju pa sanjajo o gatem" stricu v Ameriki in S ,. dajo skozi okno, kje bi od strl i ca prišli debeli dolarji • • •s pa . . ., saj vidite!
Nehvaležnost plačilo
Članica SNPJ. iz CleveJ«®*' O., pravi, da se je naroči'*
Prosveto, ker "jo judovs^? tarski česnj,aki prepove^
ei« b>
m zasramujejo." Toraj Je ^ bil Prosveti v uspeh. ^o.s!',0t-okoli Prosvete pa bi "to iu. {l0, sko-kutarsko robo" najrai1 topila v žlici vode. Nehvi nost.
-o--
KLOBUKI.
Ce moški v srednje^ ^ niso bili v vojski, so n°sl buke namesto čelad. < | klobuki so prišli v rabo s 16. stoletju.
DRUŠTVO
(Holy Family Society it. 1. D. D. D. Joliet,
Ustanovljeno 2. nov. 1 uj Geslo: "Vse za vero, narod, vsi za enega« za vse." Odbor za leto l92%0u Predsednik........George » j
Podpredsed.....John K^jJ 1
Tajnik Paul J. L^ ^l
Zapisnikar........Fra"K G/
Blagajnik .............. ^ ^
Reditelj ............ Martin
Nadzorniki: ^ Frank Vranichar. io»»V
cel, Louis Martine*., i!
Društvo šteje 507 jI članic ter 282 otrok. p ^ na mesec se plača v ^ bolezni $1.00 bolniške P na vsak delavni dan. novitve do sedaj se J plačalo $14,495.00 v
The Will County National Bank
OF JOLIET, ILLINOIS
Prejema raznovrstne denarne vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta.
Kapital in preostanek
$300,000.00.
C E. WILSON, predsed.
julija 1925^
v n& r 1
pore.
Dne 1. I V
hajalo v blagajni
Rojaki pristopite v . liko društvo, kjer se varujete za posmrtni11 niško podporo.	. ^
Društvo plača $l-°u de za vsakega novetf p/, kakor tudi Družba ne plača $1.00 na*r»° V $2.00 za vsakega n°v % iT didata, ki ga pridobi«
Stvo.	jelc'
Naš Mladinski odde y nudi lepo priliko, d« ^ jete svoje otroke. A .„ raste od dne do dn«^ P v kratkem eden 1 j močnejših.	f0r
Za vsa nadaljn« * , obrnite se na odbor:
Predsednik: Geo- tnK 815 N. Chicago ^ ^ Paul J. Laurich, ^^ way; blagajnik: sich, 401 Hutchinson JoUetu, 111.