i i* 9**i ruen Itlf In sni kov glasilo i wwm ii, m 'wpp y wm . Issmd d Mih slovenske: narodne: podporne: jednote €JX4pt Sundays md H olidsys jVEAE X. »ggMVJŽrraBg CHICAGO, ILL. SOBOTA 1. DECEMBRA (DECEMBER) ttl7 STEV. NUMBER 182. »»d distributed under p^mit (No. 148) authorized by the Act of October 6, 1»1T, 0» t»««S Po« X OUSSQ, URŠ*. % 0*« el Ihe wSSSHTTS^ Peeler ML načrt za delo. | pRBDLOOIH bo odloči vala večina. neeedovoljen ilea apelirali ne predsednika Wilsona. fMhington, D. 0. — Ožji voj-yet si je uredil delovni načrt, lahko hitro rešil vaa nujna [vaina vprašanja. Seksteri pravijo, da je ožji voj-ivet z enajstimf člani prevelik, se hoče voditi oaredqtocena js, je živa potrebe, da eo.v ož [vojnem svetu aaatopani vsi tmenti in potrebne komi ie pojavi vprašanje, ki se ti ,vee kot enega departments, te-pride pred ožji vojni svet. vo ga dobi spiaanega ravna-p Gifford. Njegova naloga je, dobe vai člani vojnega sveta ijjo vprašanja, ki ga je treba »j bo imenovan pod&dsek, oječ iz ekspertov iz vaeh pri-etih departmentov in komisij, i majo stvarno aoditi o predme-Eksperti bouo raspravljali o inju in ko ao napravili za-ek, ga predlože ožjemu voj-dq svetu v odobrenje. ta način ne bo obširnih de • i r oljem vojnem avetu, ker bo-nepotrebne. tt se kateri Član osjega vojne-ifveta ne bo strt n j»l z zakljrfč-mu ostane samo ena pod odda naznani SjTojo opozicijo zaključkp. Apelirs lahko na za- vojni svet iz- Odredba za omeji- Vojni tajnik je _ lev izvoza izdana, del mlačneže v komisiji. »ikaUfiv slabotna jo ta do- POTRATNI PREDMETI IZ -KLJUČENI OD IZVOZA. Prepovedani predmeti ao našteti v predsednikovi proklamaciji. Waahington, D. 0. — Predsed-nik AVitoon je izdal odredbo, po kateri bo nemogoče importovati mnogo predmetov v Združene dr -Žave, če vlada ne da dovoljenju. Odredba je bila izdana, da varčujejo i amerifikimi trgovskimi ladjami, ki jih potrebujejo v vojne namene iu da olajšajo uvoz «i-rovin za izdelovanje municije. •Odredba je velikega pomena tu>-dl V gospodarskem oziru. Vojna je samaodsebe porinila Ameriko v ospredje svetovne trgovine. Združene države lahko napravijo silen pritisk na nevtralne dežele, da ne zalagajo Nemčije z blagom, ki ga smatrajo za vojne potrebščine. Predaednik ima pravico do tu-ke odredbe po zakonu za embargo, po katerem (lahko vlada pre -preči uvoz blaga, če predsednik smatra tako prepoved potrebno v interesu dežele. Izjeme veljajo le za uvoz, kl je l|cenziran. •Po novi predsednikovi odredbi je izključeno od uvoza blago, ki ni absolutno za zdravje in blago-stam naroda potrebno. Anglija je znižala uvoz blaga za privatne potrebe do šestdeset odstotkov. Mogoče je, da ae tudi V Ameriki zniža uvoz te vrate blaga do te mere. Clarence M. Woodley, predsednik American Radiator kompanije, organizira oddelek za licenzi-ranje uvoza. V predsednikovi proklamaciji je našteto blago, ki ne dobi uvoznega ^dovoljenja. Večina jo na- vojnega sveta. Drugi da je ta odredba demo-sna. Predaednik bo gotovo dobro premislil, ki je ivljen proti veČini njegovega MU. [Pričakujejo tudi, da predsednik nuje delavako komiaijo, ki bo rala edinole delavska vpraša-Zdaj so v raznih komisijah i>ni delavski odbori, kl se pe-i delavskimi problemi. Na iji konvenciji "Ameriško de-ie federacije" ae je izrekla »«,da naj se vprašanja, ki se »jo delavstva, izroče eni komi- knogi podjetniki nasprotujejo, v vojnem česu bile priznane ivake unije, češ, da bi delavci li premočni. Uprava ln voj-Itonisije pa zavzemajo naaprot-'kališče. Predaednik Wilson ni » konvenciji "Ameriške delsv-federacije" povedala orga-»no delavstvo ne doni le pri-j«, temveč da dobi od uprave podporo pri vaeh legitimnih ' »jih. ■m korporacyam ne bo ilo drugega kot priznati or-»eije, če sc delavd organi-kajtl drugače je nemogoče ravljati o splošnih vpraša- li, ker šteto blago, ki služi ze potjete k> vojaški dolkioetl po naborna** i, proti W koflnilM )U8KA ZAROTA PHD SO-DlSČEM. Franciaoo, Oal. — Jodb ki ga nazivi je jo glavno 1 držsvnefa pravdni k a, ni pri obravnavi proti sarotnl ^ *o hoteli vprisoriti revol *i britaki vladi v Indiji, od-"■"jsti po nekaterik vprašanjih •Uvljena vprašanja. Dejal je, 'Je kriv. Kinghova lajava jc med ■jskimi obtoženci iazvslo burno 'Jo in Irsjalo je nekaj minut, Tiči napravili mir. Hod-X hotel izvedeti, kaj ao Indij v njih jesUu. j* odgovoril neki Indijec •fW-ini. ret"' javni tošitelj John W i' na to pevedal, kaj je *<*sl, da izpove priča Pre je rekel, da bi Bingh ispove ksko jr v interesu sarete ns lTil iz Rio Janeira v Ber M PROST PO SEDEMNAJSTIH LETIH. Walla-Walla, Wash. — Te dni je zapustil državno ječo Edward Sutherland in svet mu je bil tako tuj, ko je zapustil jetniško zidov-jc, da ga skoraj ni poznal. Bil je najstarejši jetnik v kaznilnici in preživel je v nji sedemnajst let. Sutherland je bil obsojen leta 1900 na dvajset let ječe, ker je napadal žene. Obaojen je bil radi dveh deliktov, ker sta ga spoznali mlado dekle in stara žena. Ko je odhajal v ječo, je bil v srednji moški dobi, prišel je pa iz nje človeška podrtina. Kam aedaj t Kdo naj pove T Človeška družba se je strahovito maščevala nad njim radi dveh deliktov in Sutherland lahko gre, kamor ga je volja. Ce zopet izvrši kakšen delikt, mu zopet preakrbe zastonj hrano in stanovanje. Taka »rta ao-cialna vest in modrost v dsnsšnji družbi. EKSPERT IZJAVLJA, DA MRS. KINO NI IZVRŠILA SAMO MORA Oonoord, N. 0, — V obravnavi proti Oaston B. Meaneu, ki je obtožen, da je ustrelil mrs. King, je bil zaslišan dr. William li- Bur-meiater, proffesor na pat halogi«-nem oddelku na univerzi v Chl -eagu in mrliško ogiedniški zdravnik. Burmeieter j« izpovedal pod prisego: a Da Kingova ni mogla namenoma ali po nesreči oddati strela ki jo je ubil. 2 Da je krogla, ki je prišla iz »amokre»a 26 kalibra s desnim puškinim vijakom, ln ssnealjivo je da je bil CoKov, avtomatičen *s-mokre*. Ji Desns roka mm Klngove je -g. indij i bils tsko rszvits, d. je prišel do Z Upričanja, ds je Wis de,nič.rl-^Lrarš.boljj.aodo^ MLAČNEŽE V KOMISIJI MA-DOMESTUO CIVILISTI. Odredba je neprijetna reč al mlačneže, toda adrava in potrebna. Waahington, D. 0. — Vojni tej; nik Baker je potipsl takozvano "komisijo uilačnežev", ki alužl nekaterim mladim možem aa ščit, da postanejo oficirji v anmadnem oddelku, ki ne odide na bojišče. Tožbe so postajale vedno bolj,glasne, da mo mnogi mlačneži dobili službe v tej komialji, ker je bil sg njimi politični vpliv. Vojni tajnik Baker je izdal ae. daj splošne odredbe, ki latrefcijp te vrate "mlačnjaštvo". 1. Možje, ki so v vojaški starosti ne smejo dobiti komiaijonira-nega mesta v nebojneui oddelku, če ni natančno dokaaano, da so bolj sposobni opravljati tako službo kot civilisti, >i so prekoračil) vojaško starost. 2. Če civilisti lahko izvršujejo delo v armadi povoljno, tedaj nšj se tako delo ne spremeni v vojaško delo na ta način, da postanejo ljudje oficirji, ki ga oprav-Ijsjo. Vsaka armada ima veliko dsls, ki je le nedirektno v zvezi z voj« no. Oficirji, ki vodijo Lako dtio, ne pridejo na bojišče. K takemu delu štejejo oakrbo armade s žlv-ljenakimi potrebščinami, preval*-nje /čet. obrambne konštrukelje itd. Mnogo mladih mož, kl SO v vojaški ataroati, ao prostovoljno sprejeli tsks dels ln postali oficirji. Vsled toga niso podvrženi tCtfU Nji za sploŠnO vojaško dolinoet. Odredba vojnega tajnika jo aedaj zadela te vrste "mlačneže", kajti po njegovi odredbi bodo o* pravljali tako delo civilietl, ki so prekorsčill vojsško starost, še so zmožni oprsvljsti to vrsts delo. Drugi del njegovo odredbe pe prsvi, ds je nepotrebno imenovsti ljudi oficirjem, kl v nebo j nih sr* mednih oddelkih opravljajo dalo. Poročilo o depor laciji rudarjev v rokah WDsona. OBSOJA VIOXLANTB IN fcSRI PA V EISBEE. Dokasujs jim kasnjiva dejanja ln je javna obtošnioe. I. es, ni povzročila rane, je umrla desetletni deček ubil devetletno deklico Port Jervta, N T. - Devet let _ __» IJIlUn Toper je iimrls vskd bi gotevo~traaeakeija udarca, kl ga ji j^^J indijskega odbora, nje-.ni deček Kdwsrd Omnewsld '•■»ike t nemškimi konzuli Hd 'ka so aretirali. ns političen Škandal ▼ east ST. LOUISU. Bast St. Louis, 111. — Dr. L. N. Bundy, aamorski zobozdravnik in buržoazni politični vodja, je Izjavil, da je 1500 zamorskih voliloev prejelo od«njegs denar. Okrajni javni tožltelj C. A. Kareh izjavlja, da obtoll vse, ki ao prejeli denar, če se Iskale, da je Bundyjeva izjava 'resnična. V buržoaznih političnih krogih govore, da se iz Bundyjava ispo-vedi razvija akoraj največji politični škandal, kl jih posna s*>-dovina v Združenih dršaveh. Po Bundyjevi izjavi je v politični žkandal buržossnih strank zspletenih več oseb kot v Indiana pollau. Tam je bilo obteženih le 1,000 oaeb, n^dtem ko že adaj obetajo, da Jih v Kast Ht. Louisu ob tožijo nad 1,200. MISTERIJ OZEN UMOR. St. Joseph, Mo. - Po šssti url zjutraj ao našli umorjenega Willi srn C. (»oolds, ki Isstuje goražo Worth While Bil je dvskrat ustreljen skozi srce in njegovs glsva je bila razbite » klsdivom, ki je ležslo p« < I oolds so poznali po papirjih, si •o jih našli v njegovih žepih Ro-parski umor je izključen, ker *o pri Oooldu našli zlato uro in $1» v denarju. Zapuščen svtomobil ao nsšli blizo cerkve Mount Zion, eno miljo proč o*ejatl so a nem -Škim povsljulkotu, . katerega jc menda poobtMtll kajser, ds smo sklepati o premirju. Waahington, HO. nov, — Danes so prišle vesti, da ao v Petrogradu sopot IsbruhnUl civilni boji., Ameriški poslanik Je sa ostal a poročl-«k»m m »taj dni. TS isk vestf je sklepati, ds nimajo bolševiki opre viti a protirovolto, ali pa ao tigre-dl lačnih vojakov. Znano jo, da je v Petrogradu veliko pomanjkanje ihršša, odkar jc general Kaledln, kozaški vodja, pretrgal vso žolos* nlško svežo a južno Kusijo, Tukaj vlada trdno mnenje, da bres po-rsaa kozakov se bolševiki ns morejo obdržstl na krmilu i bres ujž* nih pokrsjiu, kjer so bogste žltnl-ce ln obšlrns prepiogovs polja, so-verna Rusija ne more eksfcHirati. obatroljava Angleško topništvo nemške utrdbo s topovi. Ameriške fronta v Franciji, 30. nov. Poročevalcem js danes *r-vlč dovoljeno javiti, da so vso s-nota ameriške milice sestopa no V Franciji. Millčsrjl h pridno vaš-hsjo sa aktivno alošbo na fronti. London, 30. nov. — Arinadni iMMtaar js dovolil sporošltt, da so gotovo amsrišks anote igralo važno vlogo pri vsliki ofenalvl generala Bynga na fronti pri Cani-hraitt. Med drugiud ao ameriški ln štnlrji veliko pripomogli pri rspid ueiu pokladanju fetauilšklh tirov čas okupirano ozemlje do novo bojne Črto. Inženirji so dels!! tudi v uaadju bojišča še nekaj ms-sooov. Na dvanajst milj široki fronti nied Inchyom ln Ooeur je v ognju na stotino angleških topov, kl bruhajo jeklo na nemškio-bratnhno noaiclje okrog Cem-l>raU. Angleži so spravili na fronto veliko število, težkih topov, ' xdsj podirajo poljake ul nemških čet. Včeraj se je lo Wtfanterijako bojevanje v oko. lilu Hourlonat Aiiflašl oo dll nemško poaledjo ln ujel! mo«. Ujetniki pripovedujejo Jo poaadka v Oenibraiu * vol al Iskali as šlvsš In strelivo, eeate, ki vodijo v mesto, neprsstanim angleškim ognjem. (Dtlje ne A str. 1, koL) KAPITALISTIČNA ZAROTA POGORELA PRED SO. DISČEM Sen Franoisoo, Oal. — Porota Izrekla, da Israel Welnbsrg, šo-'er' avtoiHnnlbuaa, ni kriv dlna* mltnega napada na dsmonst racijo za vojno pripravljanje, pri kaU-rem je deset oseb izgubilo življenje. Porotniki so potrebovali le dvajset minut, da ao ss sedinIM ua na prevorok. Weinberg Jo bil četrti, ki jo p rt-el radi dlnaoiltnega napada na demofistracijo za vojno priprev-JsnJe pred porotnika. Drževni pravdnik je prsd začetkom obrav. isve iu po bombnem napadu ba • lavo Izjavil, da Im dokazal, da Jo Weinberg šest obtoženih bom bo v. cev peljal ua mesto, kjer js počila >etnbs. Hombo so Imeli s ssbo v kevčegu, ki so ga položili na cestni hodnik. Pri obrsvnavi so se te olsJolžitve držsvtisgs pravdni-ka ra/blinlle v pi*zen nič. Prh*o ao Izpovedale, da Js Weinberg ob lasu eksplozije vozil z omnlbusom na nasprotni strsni mests. K«ili bombnega nspsds so bili Že pred p rrsmm TAJNA POOODEA OLEDE ITALIJE. London, 10, novembra. — Rt* •ka bolševilka vlada ie okeldt 1* Ujno nogodbe med VeMhi Unijo, francljo, Rwlje Is ] Jo. Tako poroča potrošniška kr* sojavka t datnmom o4 srede "M- rlh j« Italija vstopite ▼ vojne. Po objavljeni t Velika Eriunlja, frtneljn sije, da Ilelija Južni del Tirolske, latrije, D olje, gotovo otoke v GrCkem pslagn Is teritorij v Mah In Afriki. Porešaje, de si člen pogodbo fted takole: "fTMMlJe, Velika R^JOodffrajo Italijo aklepsnjO mil lAsjo sedanjo vi W se ti^jo AMERllKR ČETfi 7 FRANCIJI Dsnes deloma oblačno v llllnol-su ( zspelni vetrovi oe sprsmene V *eserorspadne Molnčnl v shod di « M a. m sol rt/ni sahod ob 4 p m. SICE NARODNE PODPORNE JEDNOTE "PROSVETAH liT Sa. Lawadale Am-. CM——. PH—*•» •THE ENLIGHTENMENT' gao mi tho fUvool« Natlo«..! B.nefit Sooloty. leeuod daily except Bunda^endBolidara. Advertising ft— OB >T»«aWt Hubu-riptiont United State« (except Chicego) and Chicago and foreign countrieL, »4.60 por W. poleg vak|t PROSVETA pr. (October 30-17) jo • Im iaovoai potokla ao aetaef list. OBREKOVANJE PRIBITO NA STENO. Ns "konvencijo "Ameriške delavske federacije" je priiel tudi A. A. Landon, predsednik trgovske zbornice v Buffalu. Po delavskih načelih ni imel kaj iskati ta zastopnik trgovske zbornice na konvencije organiziranih delavcev. Toda prišel je, kot prfhajajo ob teki priliki ljudje na konvencijo, da pozdravi delegate. Med drugimi ' otrobami je natvezil, da so v začetku vojn« municijski delavci oa Angleškem zahtevali počitnice poleti. Krogle, ki so bile namenjene za angleške vojake na bojišču, so ostale nedovršene, ker so bili delavci ns počitnicah. Posledica tega početja je bila, da je kanadski polk "Princess Pats" ostal brez municije in je bil uničen. Buržoazni dnevniki so z veseljem prinesli to bajko o "delavskih počitnicah", da udarijo po organiziranih delavcih, ki pa ni dolgo držala. Nekateri uredniki so pri nesli tudi članke, da pokažejo na delavce: "No, glejte taki so organizirani delavci". Na konvenciji sta bila tudi angleška bratska delegata John Hill in Arthur Hayday. Bila sta n* Angleškem fesu, o katerem je pripovedoval Landon, da so municijsk delavci ležali v sJhci ln počivali, mesto da bi delali'v tovarnah. Delegata sta odločno izjavila, da ni res, kar je Landon govorančil o municijskih delavcih in njih počitnicah na konvenciji. Vstal je delegat John Hill in zavrni' Landonovo obdolžitev: "Takoj v začetku vojne, takoj po napovedi vojne, so na naših otokih hiteli v tako velikem številu pod zastave da vojaške oblasti niso absolutno zmogle dela. Naši fantje so ležali na tisoče in tisoče na ulicah, podnevu in ponoč in skozi tedne, v naših velkih mestih in čakali, da pridejo na vrsto in jih uvrstijp v sile njih veličanstva, da branijo svojo deželo. To so fakta. Naval je bil tako velik, da jc admiraliteta vprašala mene in druge unioniste, da spre mimo njene zastopnike v strojniške delavnice, ladjedelnice in tovarne, da apeliramo na te može, naj ne vstopijo v ar mado, ker je njih delo potrebno v ladjedelnicah, pil izde-lavanju orožja, krogel in municije za naše fante, ki odidejo tje. Imeli smo težkoče, da smo pregovorili naše isučene delavce, da vrše pošteno delo in svojo dolžnost, če ostanejo tam. "Nerad kritiziram preveč ostro. Toda vem, da so v našo deželo prihajali ljudje, ki so bili v gosteh pri zelo velikih kapitalistih, ki napravijo po 100, 200 in 300 odstotkov dobička. Nekteri so obedovali z njimi in natvezili so jim rsči, o katerih ne vedo nič." Odgovor bratskega delegata John Hilla pove, da so take bajke o delavcih spravili v svet kapitalisti, ki o stvari ne razumejo nič in vlečejo masten profit. Anglija ni militaristična država. Napoved vojne jo je zadela kot strela iz neba. Angleška armada jeoobstala is prostovoljcev, potrebne obleke, orožja, municije in vojakov ni bilo« Nastala je zmešnjava. Mladi fantje in možje so hiteli v armado in reorganizirati je bilo treba vso industrijo. Takih ogromnih sprememb pa ni mogoče izvršiti čez noč, tudi ne v enem tednu aH pa v enem mescu. Za take spremembe, ki posegajo globoko v gospodarstvo in stavijo čez noč na industrijo velike zahteve, je treba imeti pred vsem čas, da se razvijejo v pravi tir. Seveda je primanjkovalo vsega, kar je potrebno za moderno vojno, pred vsem pa municije. Tega pa niso zakrivili organizirani delavci, kot je trdil Landon in tisti ljudje, ki so mu prodali bajko o delavskih počitnicah za čisto resnico. To je bila posledica razmer, ki so nastali-v Angliji v letu 1914, po napovedi vojne. Lahko je kritizirati in pripovedovati bajke kar tje-| jih rnui ti obupnegs položaja, vendan, ali nepremišljena kritika in bajke ne drže napram dejstvom, ki so dokazana. Nepremišljena kritika in pripovedkamtvo sadeneta vodno tistega, ki bi rad s takimi sredstvi ponižal druge, tla jim obesi svoje grehe in sebe postavi v ospredje kot vzor vseh vzorov. Z. Kako celo so jc Nemčiji posrečilo pridobiti Turčijo in njeno časopisje aa svojo stran, dokatuje-Jo zadnji tuniki časniki, kl so dospeli v Ameriko. Neketeri opisi so prsv zanimivi o vlogi Amerike v vojni, o Wilsonu, ia o ameriški "»v to krači ji". ^fp Csrifrsjski list "Ikdam" pilo, da ae Wilson sa časa petletnegs bivsnjs v Beli iiiii ni ničeesr naučil v političnih zadevah in je kljub priliki, ki jo je imel, da se kaj nauči, ostal navaden profesor, bres vsakih državniških zmotno* sti. Ts učeni list ns4sljuje:4 'Vse štiri eentrslne držsve reprezenti-rsjo ustavne vlade, medtem ko ao nsle sovražnice avtokratične. Sedaj je ila tudi Amerika ns njihovo listo. 'Ni so nasUjs, ds bi se ga Amerika ne posluževale na Filipinih. (Krietjenske mormone« so preganjali kruto, ker se niso hoteli odpovedsti polifsmiji (mnogožen-stvu). 13 milijonov ameriških črncev trpi veskojske okrutnosti od etre-ni belopoltneiev. Vsak dan jih ee-žifsjo po llnčsrskem zakonu; nej-prvo jih poli je jo-s petrolejem, in potem jih ssžgo ... In Amsriks li ie upa trditi, da se bori zs — principe —, dsslrsvAo s vojno ie ni pričela." Čari grajski list "Tsnin" (Odmev) slika uspehe centralnih držav v najživejših barvah. Zavezniki se pripravijsjo, da vržejo zadnjo ksrto v svoji brezupni Igri. List "Tsnfn" jih slika tako-le: "Ml mislimo, ds tirajo ns*i sovražniki svojo igro v svojo lsstno propast. Podobni so igralou, kl je izgubil v igri skoro vse, ksr je imel, tods kljub temni noče zapustiti igralne mize. Z zadnjimi peniji, ki so mu o-stall, poskuša svojo srečo. Vsied velikih isgub je tako preslepljen,. da je gluh za vae šepetanje rszu-ms, da ostane nadaljne riskiranje bres uspehs. On hoče ustrajati z malo svotieo, ki mu je ie ostala v šapu, kljub bresupnostl, ki ma tl ja nasproti iff kljub temu, da se je sre£s ves čes nsgibala ns nsi sprotno strsn. Vss znamenji kažejo ns hiter polom Rusije, in naii sovražniki bodo kljub svojim velikim Izgubam ln kritični bodočnosti, ki jim sija nasproti poskušali vztrajati v boju ie nekoliko meeecev. Mi smo prepričani, da kakor, hitro bodo sapadni člani entente sposnail, ds jim is Rusije ne bo pomoči, bodo priprsvljeni vpraša-tl za mir. Francoski in sngleikl listi si-cer trdijo, da se vojna lahko nadaljuje bres ruske pomoči, ker je Amerika nastopila njeno mesto, dsslrsvno je vaškemu znsno, ds Amerika ne more nadomestiti Ru-aljeV "Tenia" prizna, da je vpreše-nje prehranjevsnjs v otomsn-skem cesarstvu preoej resno, ds je pa ss zsveznlke ie vse hujšo H| so pred prsgom Iskote. Ta eerigrsjskl "Odmev" Is Wllhelmstrssse tako-le oplauje vojno situacijo: ^M 44Ds vlsds med asšiml sovrstniki velika negotovost, kl jih raz burja, je evldentno. Razmere se zanje epremenlnjejo vedno ns ftlabie, kar jim ne more biti akrl to, ker ae obupno bore, da pridejo v okoui grozeči krizi. Dogodki jim dokazujejo, ds bi morali vprs-isti ss mir, tods oni jih enostavno zskrivsjo. Kakšen bo konec nji bove borbe t AU bodo po preteku psr meaecev priznali neapoaobnost zs nsdsljni boj t All bodo morda nadaljevali barbo proti usodi 1 Bedenje rastne rs so sa nsa ugodne ln ee ie vedno isboljiujejo. Zs tsko pojmovsnje imamo več vzrokov, ne primer, alshost Rusije. Mogoče de bo Is sedenje konfu-zlje ačasoms izils trdnejša vlada, toda to be vsešo več let, vseeno mnogo dalj kot more trajstl ts vojns. Ob enem nI ze sedaj za ifveanlke nobene podlege, ne kitaro bi mogli lidaU svoje upe, da ae okoristijo e silo Rusije. Zavesnlike vrste oelebujejo dsn za dnevom ln vstop Amerike v naie sovrežnike lilno poelibšale Letina pri nes ln v državah naših avecnjc je bils doHrs, niša dvakrat tsko obtts kot prošio leto, ksr bo popolnoma zadostovalo zs nsše potrebe. Poleg tega imajo še prijsteljice ves pridelek iz Rumunlje. Ako se bodo uspehi potapljič nadaljevali, kar brez dvoma lahko pričakujemo, bodo rasmere za naše sovrafnike poetajale vedno kri-tičnejše in ilednjlč postale nezno-•ne. . S Francija bo mogoče izšla iz zagate ie to zimo, todi kij bo z Anglijo, ki se jI potiplji m miljone ton živil in drugih potrebščin ni moriko dno t Ti mjbogitejši »i* rod ne bo mogel dolgo prenišati silnih žrtev, ki mu jih prizsdevs vojns. Pod takimi okoliščinami mi nikakor ne moremo rszumetl kako morejo naši sovražniki oatati ni stališču za podiljšinje vojne. Ml smo prepričani, da bo njihovi kljubovalna sila odnehala. Ako bodo kljub vsi logiki in zdravemu razumu nadaljev^Ml svojo neemiaelno borbo, potem mi ne fatfmo tleti, ki $mo se varali." Po 44Literary Digest". PREMOGOVNIIKI RARONI ODIRAJO UTOSTV0. Denver, Oolo. — Kako je goče, da denverški premogovniiki baroni prodajsjo tono mehkegs premoga iz okraja Routt po ko dnevnik "Denver Poet" ja premog ravnoiste kakovosti po 05,46 in v koscih po $6.ftf Zakaj premogovniiki baroni ra-čunijo za tono lignita $6.45, ko as dnevnik "Denver Post" prodaja po |4.75 in nsprsvi ie profit f Zskaj zadnjih pet let rsčnnijo premogovniiki baroni od 906 do $3 več zs tono premogi kot dnevnik "Denver Post T" Na ts vprašanja odgovarja ljudstvo. Premogovniiki baroni smatrajo že od nekdaj za svojo pred-pravieo, da odirajo ljudstvo po metodi, ki so jo sami določili. In proti tej metodi je edina odpomoč podržajvljenje rudni k o v. ■ DUAK OBDOLftsN UMORA. u 1 , r Jofcn Car. Hele, dijak na višji šoli v Wuh- ingtonu, je na n$alnl klopi pred porotniki. Obtožnica mu očita da jc zaitrupil ivojega sins ' I jrežena Mrprtvi- d* * una poklicana na dom njene tete Ko je bila tam, da je dete nena-1 doma zbolelo in umrlo. May obtu- mtrSf^ B0p*0,1• ** jt Oikarm.je Carlisle poročil, j, zbežala ljubezen od mlade zakonske dvojice. t vojno Je priiel prepozno, da bl Za sedaj Je prehranuls A Suburban železnice, | )ll spoznan krivim zarotnišktfi hujskanja k nemirom pri rad njih plemenskih kzgredih v East St. Louimi. Z njim io bili še itirj« obtoženci na zatožni klopi. Dvj ata bils apoznini krivim in dvj oproščene. Poroti je določili za Brockl waya pet let ječe ln $1,000 denar, ne globe. ' 19-letnl John Tlah je bil spoznan krivim zirote in obsojen m pet let ječe, 29-letni John John son je dobil eno leto zspora. Opro Meni sta Joseph Dickerson in JJ mes Andrews. ZAHTEVAJO VODKO POT Psoria, IU — Tukaj ss je zbralo 125 delegatov, ki zastopajo 25 mest med St. Loulsom in Chtca-gom, večina njih leži v dolini Illi-noisa, da razpravljajo o poglo-nju rek in vodnih potov. ' Zborovale! eo sprejeli rezolucije, v katerih zahtevajo direktno vodno zveso s Velikimi jeserl In reko Illinois in ds prično držav ne oblasti v sporazumu s zveznimi oblastmi takoj z gradnjo projektirane vodne poti za velike parni ks. GENERAL OROWDBR OPOZARJA REGISTRIRANO® NA NOVE NJJtORNE DO- Washington, D. O. — General Crowder opozarja registri ranče, Id so se registrirali dne 6. junije ln niso bili pozvani v armado, da se nahajajo v prvotnem položaju. , Opozarja jih, da še poduče o novih določbah, kajti nepoznanje zakona ne oprsvičuje.nikogar, da ne bo kasnovan, če ae ne ravna po postavah. RADI POTRATI • KOKOŠJIMI JAJCI OBSOJEN VAP0DK-NARNK GLOBE. St. Loviš, Mo. — Dasiravno so kokoijs jsjes po 45 esntov tueat na tukajinjem trgu, jih jo Kari Roaenbach kupil par tucatov, da je s njimi bombardlrsl svojo ločeno iono — mrs. Viola Runts. Sodnik ga js obsodil na $25 denarne globe in pri tem je rekel: "Kokoijs jajofc So predragoce-no blago, da bi jih kdo kar takole SMtal proč. ' VLOMILOI SO ODVMU VBLIK Danville, IB. — Bančni roparji so s acHilensko svetilko, kstori je bUo primešane ga veliko kisika, preigsll jeklene plošče hlsj>»Mj na banki v Dani, IR Is blagajne so vzeU $15,000 in Izginili s njimi. Slad je kazala, da ee ss tolovaji pripeljali lu odpeljali na avtomobilih. . , RUDNIŠKI M A ON AT JR POKONCI Denver, Oolo. — Magnatje, imajo pod oblastjo produkcijo srebra, so aktioali aborovinjo v tu-kajšnjo trgovsko rbornieo, da odpošljejo deputaeijo k takladniške mu tajniku. Gospodje so ni slišali, da bo vlada dolsšals ta srebro In da Im tajno pogodbo e kupci srebra. Rudaiikfc* ta« ni to všeč la valod tegs I jejo deputšcljo v glsvao ».i i.. DRLAVOI V LADJEDELNICA] V LOS ANGBLZSU DOBE I POVIŠANO MEZDO. Washington, D. 0. — Odbor. Izrsvasvo mezde ladjegradniški delavcev je izrekel, da se povU meads delavcem v ladjedelnicah Los Angelesu po mezdni lestvic ki je v veljavi v Sen Pranciscu.1 (Ladjegradniški delavci v U Angelesu niso organizirani in d be povišano mezdo od 30 do ! odstotkov. Odlok odbora tt j rsvnavo mezde dokaeuje, dt 'neorganizirani delgvci tudi del« žnl aadov, ki jih pribore organii rsnl delsvci. ™ (Le duševno omejen delavec sebsvlja, da ao delavske ganizscije za nič ln nepotrebne. amsriiko zlato odra/ va japonsko invlfa. . . jnjo. H Washington, D. 0. — Trgovt department izkazuje, di odha slsto v veliki množini m Jipo ■ko in v Španijo. Na Japonsko je odšlo od 1., nuarji do sadnjegi leptembri $155,467,726 zlaU, medtem ko je v prejšnjem letu ln v Istem čt odšlo le za $9,300,630. Ni Spa iko je šlo zi $99,337,400 zliti, | nI v devetih meeecih pi za $9,60 68fte celo Mehiki je dobila za I 720,279 zlata, lani pa manj kot M $1,000,000. V devetih meeecih je odilo Združenih držsv za $948,968,5 lista, piedtem ko je Izvot v le 1916 znaiol le $94,430,462. Wssfctefton,' D 0. — Dvtin dvsjvet nemških podanikov, ki člani bostonskega elmfonijskei orkestrSiin členi drugih ork štfov in drulb, če eo nemški pi dshlkl, motsjo zapuatltl Dkitrt Kolublj«. ' 1 Buffalo, *. Y. - Od«. Maru rsth Fotheringhem, nčlUlJIjs i jsvni ljudski iq|l, je odpustil io skl ivet, ker je odsotns bret da V°Uč!teljiei se je udeleži« dem«t etraelj pred Belo h»o ts tojrt volilno pravieo In je bils obsojen v zspof. pfTA blažnrža Lanassorl BO. — Frsnk Wa lu, je poUl srojo ženo, otroke, lo ln gorsžo V Wolcottu, IndJ gasollnom ln potom je P°dtak» ogenj. Ko eo prihiteli ognjetrs* tl nanje. Odstrelil ln ustrelil je de dvanajst oeeb. . TUBBIMA J» PO Pontafel še lep čist, snažen tr na ponemčenem Koroškem Ponteba zamazana, hife ianenur jene, otroci raztrgani in aapušeJ ni. In tip! in jezik! Kakor da } odsekal: tu laško, tu nemško Povdarjam, da za enografu in f0|, kloristtt mora biti ravno ta točki izredno zanimiva. 8poniinjUIa do je ta okolnoat vzbujala Že mo jo pozornost, ko sem pred petiiu leti ravno na tem mestu pnikrai stopil na tla italijanskega kralje stva. Takrat serp šel peš i., v ro ki aem nosil potno torbico. Spd minjam se, da mi laški finanej ni hotel pregledati torbice, marve je t rdečo kredo potegnil križ ii zagodrnjal: "va via!" Da je /„H da v malem skrivnem kotu torbi ce mirno počivajo aromanličiu avstrijske portorike, drugače se bila pogledala. (Dalje prihodnjič.)_ Naročite SedajtTakoj! •ledeta knjig«: John Hus.—Vaakdo bl moral titati životopi« tega alovantkfga mu- H Cenika za svobodo..........Osastt Jesns m svetniki—Kaj jo remin-n najdete v tej knjigi........Cena 31 Kako postati drtavljan—Vrak ameriški Slovenec bi moral imeti to knjigo....................Cena M Knjiga bres naslova.-—Ta knjiga j« polna srčne Ijubetni iu žaloiti. B Oana ..........................M Krvava noč v Ljubljani. Prvi de) te knjige obaega igro, drugi