Narodni Gospodar GLASILO GOSPODARSKE ZVEZE. člani Gospodarske zveze dobivajo list brezplačno. ^ Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca. Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; JL Cene inseratom po 20 h od enostopne petit - vrste, za večkratno za četrt leta eno krono; posamne številke po 20 h. v insercijo po dogovoru. Telefon štev. 143. V Ljubljani, 25. septembra 1900. Poštno-hran. št. 849.872 Kako zboljšajmo svoje gospodarstvo ? (Piše A. Št rek el j.) IV. Zboljšajmo svojo živinorejo! (Nadaljevanje.) Včasih se pa ne dajo pri našem najboljšem obdelovanju ti pleveli odpraviti. V takem slučaju nam ne preostaja nič dregega, nego da jih primemo očito v živo s tem, da jili s koreninami vred izrujemo, potem pa skrbimo, da ne pridejo take rastline več v plod, ki bi se trosil po travniku. Če je na travniku preveč rastlin, katerih ne maramo, dobro je, če spremenimo travnik za nekoliko let v njivo, na katero sejemo, če le mogoče, okopavine. S takim ravnanjem se nadležne rastline zamorč, trave pa lahko zasejemo v novič. Seveda se ne d A vsak travnik radi preobilih stroškov spremeniti tako lahko v njivo. Mnogokrat bi tako njivo drago plačali. Tu nam ne pomaga nič drugega, kakor da plevel skrbno rijemo in sejemo na njegovo mesto plemenite trave. Včasih pomaga tudi, če travnik nekoliko let bolj zgodaj pokosimo, da ne more priti plevel v seme. Pred vsem pa priporočam hlevski gnoj, kompost in gnojnico, ki so proti mnogim plevelom, zlasti pa mahu, lišaju, glavinou itd. najboljši pripomočki. S tem, da obsenči čvrsto rastoča trava škodljive plevele, vzame jim moč do rašče a ti se kmalu poizgubč. Če govorim tu o plevelu, mislil si bo, kdor bere moj spis, gotovo različne rastline. Kaj pa je plevel na travniku ? Odgovor je lahek: vse rastline, katerih tam ne želimo. Se celo nekatere vrste trav spadajo med travniški plevel. Rad bi našteval tu različne plevele, ali s tem bi svojemu namenu malo koristil in čitatelj bi jih gotovo še prej pozabil nego bi jih prebral. Kdor jih pa hoče spoznati, vzame naj v roko knjigo družbe sv. Mohorja, kije naslovljena „Naše škodljive rastline11. Tu jih najde pod različnimi imeni in nekatere tudi v podobi. Jaz hočem govoriti rajši o travniških koristnih rastlinah. Mnogo dobre in tečne krme dajajo nam trave in detelje. Kaj je na travniku boljše trava ali detelja* o tem ne morem prave reči. Oboja, trava in detelja, sta dobra in za tečno seno neobbodno potrebna. Živina ljubi sicer bolj seno, v katerem se nahaja malo detelje ali umni gospodar ve, da je seno, ki ima mnogo detelje v sebi, bolj redivno. Dobro seno ima povprečno dve tretjini trave in eno tretjino detelje. Kako ohranimo to razmerje, hočem povedati pri gnojenju travnikov. Kakor sem zgoraj omenil, ne dajo tudi vse trave dobrega sena. Nekatere so pretrde, druge preostre, tretje neokusne itd. Takih trav ne smemo braniti in podpirati. Če travnik zboljšamo, se take trave same ob sebi poizgube in z boljšimi nadomestijo, zato prinaša zboljšanje travniških tal tudi boljše rastline. Čestokrat se spozna dobrota travnika samo po travah, ki rastejo na njem. Njemu, ki napravlja nove travnike, je pa potrebno znati, katere trave so dobre in katere so slabe. Če seje slabo travo in slabo deteljo, ne bo imel od travnika mnogo dobička, kajti boljše trave se tu le počasi naselijo. Tudi mu je potrebno znati, kako in katere trave in detelje mora mešati za zemljišče, ki ima različne lastnosti, da bo imel vsako leto obilo žetev. Vsakdo ve, da se obnašajo različne rastline v tisti zemlji in v tistem obnebju jako različno. Nekatere ljubijo mokroto, drugo suboto, tretje vročino, četrte hlad itd. Tako je tudi s travami in z deteljo. Zemlja na travniku ni povsod jednaka. Na nekaterih mestih je bolj vlažna, zato sc ne sponašajo tu trave, ki ljubijo suho zemljo, tem bolj pa one, kojim ugaja mokrota. Nasprotno je v suhi zemlji. Kakor zemlja, menja se tudi vreme. Letos je bilo n. pr. mnogo dežja, travniki so bili mokri, razvijale so se zato boljše trave, ki ljubijo mokroto a zaostajale so trave, kojim prija suhota. Prihodnje leto bo morebiti nasprotno. Razmere na travniku se tedaj vedno menjajo. Da pa ugodimo vsem tem razmeram, potrebno je. posejati na travnik več nego samo eno travo, posejati je treba mnogo trav z različnimi las-nostmi, med katerimi bodo ugajale nekatere tem razmeram, druge drugim. Trava, ki ji ni zemlja ali vreme ugodno, zaostane tovaršici na korist v rasči a k oj, ko se zemlja in vreme spremeni, zamenja Ž njo Svojo Ulogo. (Dalje prih.) Kmetijstvo. Poljedelstvo. Ohranjevanje hlevskega gnoja. (Nadaljevanje) S tem konserviranim gnojem je napravil Holdefleiss tudi pre-skušnje na polju, ki so pri tako različnih gnojili obetale biti kaj zanimive. Najpreje je zagnojil s tem gnojem krompir v težki zemlji in potem je študiral še učinke tega gnojenja na pšenici, ki je prišla za krompirjem na oni zemlji. Uspehi so bili taki-le: kvintalov razmerje Gnoj brez konservnih krompirja nafta kvint. sredstev je dal . . 218-6 108-1 Enak kos njive brez gnojenja je dal . . 202'2 1000 Gnoj s superfosfat-sadro je dal....... 270 2 133-6 Gnoj s kajnitom je dal 234 6 1100 Gnoj s prstjo pokrit je dal 258'4 127*8 Najugodnejši je bil torej vspeh gnoja s superfosfatno sadro, kajti taje dvignil žetev od 100 na 133-6; za tem pride gnoj s prstjo kon-serviran s 127*8; kajnitni gnoj sicer tudi še prekaša nekonservi-rani gnoj, vendar pa daleč zaostaja za prvima dvema. Njegovo raz-merno šrevilo je bilo 116. Temu se pa ne smemo čuditi zato, ker se organske spojine gnoja v težkih tleh primeroma počasi razkrajajo in ker je imel kajnitni gnoj najmanj solitarovo-kislih spojin, zato je moral tudi najpočasneje učinkovati. Poleg tega je tudi jako neugodno vplival na škrob v krompirju, čegar vsebina se je znatno znižala, kakor kažejo sledeči datki: V nepognojeni zemlji . . Z nekonserviranim gnojem Gnoj s superfosfat-sadro . „ s kajnitom .... „ z zemljo................ 1-g o 2 Ul ^ O °3 M . 20'2 4090 . 19 1 4176 . 19-5 5268 . 174 4082 . 18-5 4780 Gnoj s superfosfatno sadro je imel torej v vsakem oziru najugodnejši rezultat (vspeh), kajti depresija (znižanje) škrobove vsebine je bila razmerno najmanjša in na ha pridelana količina škroba najvišja. Nasprotno pa se je vsled kajnita znižala škrobova vsebina za cela 2*8 °/o in na 1 ha pridelana množina škroba je bila ista, kakor na istem prostoru brez gnoja, — tedaj ni imel kajnit nobenega vspeha; je pač žetev v nekoliko pomnožil, toda najvažnejši obstojni del — škrob, niti za pičico. Tudi gnoj z zemljo pokrit je daleč zaostal za superfosfatnim gnojem. (Konec prih.) Kosilni stroj. V zadnji številki „Narodnega Gospodarja11 se je priporočala nabava kosilnega stroja. Kot praktičen kmetovalec, ki sam kosim ž njim, moram najtopleje priporočati vsem večjim posestnikom ali kmetijskim zadrugam, da si omislijo za kmetijstvo ta prekoristni stroj, ki stane samo 220 gld. Obresti od nabavne cene v znesku 10 gld. znašajo gotovo 3 krat manj, kot stroški za kosce, poleg tega pa, kaka težava je kosce dobiti in kaka postrežba zanje potrebna, to more vedeti tisti, ki jih vsako leto išče. Stroj dela popolnoma v zadovoljnost, pokosi tako čisto, kakor najboljši kosec, en par konj ga z lahka ves dan vozi. 1 ha se pokosi v 4 urah. Vse večerno skladanje odpade, mrva se lahko zjutraj zloži v kozolce, ko se s strojem kosi. — Kosilni stroj je velik pripomoček za kmetijstvo. Kdor si ga hoče v delu ogledati, se mu več pove pri „Gospodarski zvezi11. Posestnik z Gorenjskega. Vinogradništvo in vinarstvo. Kako kletar! ? (Spisal Ant. Šlrekelj.) (Nadaljevanje.) 5.) Kako napravljaj črno vino? Ko si grozdje zrobkal in zmastil, deni maščo v vrelni bedenj (kado ali plavnik). Tudi sedaj ne smeš bednja popolnoma napolniti, ker se mašča vzdigne. Ce bi pustili maščo, kakor smo jo vrgli v bedenj, vzdignile bi se tropine tako visoko, da bi molele iz mošta, zrak bi tedaj prav lahko dohajal do njih. Ker so tropine še po vrhu gorke, skisale bi se prav rade. Mnogo naših vinorejcev ima radi tega hitro po trgatvi kislo vino. To nevarnost odvrnemo pa prav lahko s tem, da potlačimo tropine pod mošt ter jih s pomočjo pokrivala pod moštom tudi obdržimo. Tako pokrivalo si naredi lahko vsakdo, če zbije par desk v podobi kroga ter jih na več krajih prevrta. Pokrivalo mora se prilegati bednju. Kdor nima desk, splete tako pokrivalo lahko tudi iz olupljenih šibie. Za pokrivalo iz desk naj se rabijo, če le mogoče, počinjeni žeblji. Tako pokrivalo potisne se pod mošt ter se opre navadno s stebriči ob strop. Lahko pa se tudi pribije s pocinjenimi žeblji ob bedenj. Paziti je, kadar se pokrivalo postavlja, da pridejo vse tropine pod njega. Pokrivalo nam pa ne ohrani samo zdravega vina, ampak nam prihrani tudi mnogo dela, ki bi ga imeli z vednim tlačenjen tropin. Prednosti so tedaj velike, stroški pa majhni, kajti če si preskrbiš enkrat tako pokrivalo, imaš ga lahko leta in leta. Nove vrelne kadi so od zgoraj ožje nego spodaj in so na vrhu pokrite. Gornje pokrivalo je večinoma tako vdelano v bedenj, kakor je vdelano dno, ima pa vratca, skozi katera se stavi v bedenj maščo in luknjo, ki služi ravno tako kakor na sodu veha. Kadar mošt vre, dene se v njo vrelna pilka. Še le kakih 20 do 30 cm pod tem pokrivalom se nahaja prevrtano dno, ki potaplja tropine. Mošt in tropine so v takem bednju popolnoma zavarovane pred zunanjim zrakom. Kdor kupuje ali si napravlja nove bednje, je najboljše, da si priskrbi takšnega, ki ima mnogo prednosti pred starim bed-njem ali plavnikom. Kako dolgo naj se kuha črni mošt na tropinah je jako različno in je odvisno od hitrejšega ali bolj počasnega vrenja, potem pa tudi od tega, kakšno vino hočemo imeti. Za bolj barvnata in bolj trpka vina naj se kuha mošt dalj časa, za bolj mehka pa naj se odtoči prej. Navadno se odtoči mošt, ko je prejenjalo burno vrenje. Na sod, katerega se je napolnilo z mladim vinom, postavi naj se vrelna veha ali pa vrečica peska. Sod naj se tudi večkrat zalije. 6.) Kaj se godi v moštu, kadar vre? Mošt, ki ga stavimo v bedenj, je sladek, kadar ga pa pretakamo iz bednja, ne opazimo na njem več tega okusa, pač pa občutimo, da ima sedaj neko skrivno moč, katere ni imel prej. On namreč vpi-jani. Kakšna sprememba! Stvar je taka: Iz sladkorja, ki se je nahajal v moštu, napravile so neke majhne glivice (vinski kvas), katerih se s prostmi očmi niti videti ne more, alkohol (špirit) in plin, ki mu pravimo ogljenčeva kislina. Alkohol ostaja v vinu, ta sapa pa uhaja iž njega in napravlja vrenje, kakor bi se voda kuhala. Če dihamo ta plin, lahko nas zamori in prigodilo se je že, da so pali ljudje, ki so bili v kleti, kjer je vino vrelo, v omedlevico in še celo pomrli so. Če pa ta plin pijemo, bodisi v vodi ali v vinu, ni nič škodljiv, kar priča soda (šifon), ki se prodaja po mestih, in pa šampanjec. V obojih napravlja ta plin prijeten okus in šumenje. Iz 100 luj sladkorja v moštu se napravi: 48‘4% alkohola, 46-6 kg ogljenčeve kisline, 3‘3 leg glicerina, 0‘6 jantarjeve kisline, 1*2 kg celuloze, tolšče itd. Če znamo, koliko sladkorja je bilo v moštu, kar lahko zvemo z moštno tehtnico, ki stane okoli 7 kron, preračunimo si lahko koliko alkohola, glicerina itd. ima naše vino. V hektolitru navadnega mošta se nahaja okoli 18 kg sladkorja, kije podoben navadnemu sladkorju, katerega rabimo za kavo. Vendar nima navadni sladkor lastnosti, da lahko vre, marveč jo zadobi še le tedaj, ko pride v dotiko z nekimi fermenti, ki se nahajajo v kipečem moštu. Zato zamore vreti tudi navadni sladkor, katerega do-davajo nekateri šibkemu vinu in domači pijači. 7.) Naprava tropinovca. Če pišem tu o tropinovcu ali petijotu, nikar ne mislite, da bi bil moj namen širiti s tem ponarejanje vina, ne, že od početka odvračam to z željo, da bi se vsakdo strogo kaznoval, ki je prodal kc-daj le kapljico petijota za pristno vino. Če tudi je petijot vinski kupčiji že mnogo škodil, ker odganja kupce, tako da tudi najboljšega vina nečejo tam več kupiti, kjer so jim že prodajali petijot za vino, vendar priporočam, da ga napravlja vsak vinorejec. Vinske snovi, ki so ostale v tropinah, izkoristimo z napravo petijota najboljše in če ravnamo skrbno, dobimo lahko iz vode zdravo pijačo, ki se ne razločuje mnogo od naravnega vina. Ze mnogokrat sem pil rajši petijot, ki je bil pravilno napravljen, nego slabo pripravljeno vino. Kdor pa misli slepariti s tropinovcem, naj ga ne dela. Glavni pogoj, kadar napravljamo tropinovec je, da ne pridejo tropine v dotiko s zrakom. Na ta način je mogoče, da se tropine skisajo, še bolj neprijetno je pa to, da se na zraku spremenijo (ne- kako sprimejo) in dajo radi tega petijotu neprijeten okus in rujavo barvo. Petjot naj se tedaj napravlja v tisti posodi, kjer se je napravljal mošt. Ko se je mošt odtočil, vlije naj se nemudoma na tropine toliko vode, kolikor je bilo mošta. Voda ne sme biti premrzla, ker bi se vrenje jako zavleklo. Zato je dobro, da se del dodane vode v kotlu segreje in ostalemu delu prida. Za dober petijot se ne smejo tropine stiskati ali prešati. Vino dobiva moč iz sladkorja. Ker pa tega v vodi ni, v tropinah pa le malo, moramo ga petijotu sami dodati. Če hočemo, da bo petijot tako močen, kakor je navadno vino, treba mu je dodati 18 kg navadnega sladkorja na hektoliter vode. Kdor mu d& več, bo imel boljši petijot, kdor mu da manj pa šibkejši. Za kmetsko družino je petijot z 10 in tudi z 8 kg sladkorja na hektoliter vode še prav dober. Petijotu, ki ga hočemo hraniti do poletja, naj se doda več sladkorja nego onemu, ki ga hočemo popiti po zimi. Sladkor naj se razstopi v dodani vodi. Mesto sladkorja prida se lahko polovico toliko čistega špirita. Ta petijot pa ni tako dober kakor prejšnji. Če imajo tropine premalo vinske kisline, kar se dogodi bolj pogosto pri belem vinu, dodš se lahko petijotu, ki je premalo kisel, nekoliko vinskega kamna. En kilogram vinskega kamna zadostuje za 5 do 8 hektolitrov vina. Ko se je prilila tropinam sladkorna voda, postavi se nad tropine prevrtano pokrivalo, ki jih tlači pod tekočino. Na ta način se tropine ne vgrejejo, ne skisajo, pa tudi mnogo dela s tlačenjem si prihranimo s tem. Črni petijot odtoči se iz tropin, ko je popolnoma povrel, belega pa je treba odtočiti po dveh dneh; če je vrenje močno, lahko tudi že prej. Po prvem nalivu mogoče je napraviti še en petijot, ki pa ne doseže one dobrote kakor prvi. Ko se je petijot odtočil, ravna se ž njim kakor z vinom. (Konec prih.) Kletarski tečaji. Podpisani namerava tekom letošnje zime prirediti dva ali tri kletarske tečaje v državni vzorni kleti v Rudolfovem. Vsak tečaj, k kateremu bode pripuščeno le 15 do 20 vinogradnikov, trajal bode dva ali tri dni. Podučevalo se bode v vseh strokah umnega kletarstva in sicer teoretično in praktično v državni kleti, kjer bode tudi pokuševanje raznovrstnih vin iz novih državnih nasadov. Kdor se misli enega teh tečajev vdeležiti, naznani naj podpisanemu vsaj do 1. novembra in pove, kateri mesec bi se najraj tečaja vde-ležil. Prvi tečaj bode meseca decembra, drugi januarja, tretji februarja. Program in vabilo dobijo vde-leženci do 10. tega meseca, v katerem se bode tečaj vršil. Rudolfovo, dne 20.sept. 1900. B: Slcnlicky, tehnični vodja državnih vinarskih zadev na Kranjskem. Čebelarstvo. Kitko se loči med od satovja, s kako pripravo najbolj priprosto ? Med ločujemo lahko od satovja o) po mrzlem, b) po gorkem potu. Na prvi način izpuščen med ostane svitleji in čisteji, po drugem načinu izločeni postane temneji in motneji. Naj čistejši in najboljši med je gotovo in brez dvojbe oni, ki ga dobimo s pomočjo sredobežne iz-metalnice, pri čemur ostane satje nepokvarjeno. Zakaj izmetani med je brez vsakega voščenega okusa, kateri se drži celo onega medu, ki smo ga pustili izcediti se iz deviškega satja; izmetani med je prost vsake primesi zalege ali cvetnega praška in zato silno trpežen, ker brez vsakih kipelnih snovi). Slednjič je prost vseh voščenih delcev, če nismo zabili podstaviti pod odvodno cev stroja majhno, fino sitce, skozi katero se mora izmetani med precejati. Kako se med izmetava mi ni treba popisavati, delo samo to pove. Opomnim le, da je treba satje, predno se dene v izmetalnico, ogreti na kakih 18°, da se med raje izločuje; da je treba najpreje na eni, na to, ko je ta stran prazna, na drugi strani z ostrim nožem lepo gladko odbriti voščene po-krovce se razume samo ob sebi. Ta način ločitve medu od satovja se mi zdi iz lastne večletne skušnje ker najdobičkonosneji, tudi najpriprostejši. Seveda se sredo-bežnica pri par panjičih ne izplača; zato je najbolje, da si več sosednjih čebelarjev skupaj naroči eno. To slednje vam jako priporočam. Kajti korist medene centrifuge je očividna; 1. dobimo z njeno pomočjo več medu; ob dobri paši na večer polne okvirje vzameš iz panjev, jih izprazniš s strojem in zopet nazaj v panj obesiš, da ti jih pridna žival čez par dnij zopet napolni z nebeško mano; 2. pa tudi kvaliteta ali dobrota medu pri tem mnogo pridobi; zakaj še le sedaj je mogoče bogate paše boljših medonosnih rastlin vsako zase izkoristiti ter n. pr. oger-šično, esparzetino, akacijino, lipovo, ajdovo i. t. d. pašo drugo od druge ločiti, stem pa zvunanjo podobo z lepo, enakomerno močno barvo zboljšati, med sam pa od vseh tujih primesij, voska, obnožine in zalega oprostiti. Takov čist, s sre-dobežnico izmetani med se na trgu, in pri hotelirjih kot I. kvaliteta vsaj za 1/s dražje plačuje, nego po drugih načinih pridobljeni med. Izmetanemu medu najbolj podoben, kar se tiče dobrote, je t. zv. iz k a pij a ni med, ki se dobi, ako se s pomočjo solnčne toplote, ali (radi sladkomcdih čebel bolje) v gorki sobi takoj po trganju iz še ne zalotanih ali vže odprtih satov, ki leže na bolj surovo de- lanih sitih iz žime ali lesenih rešetih ali pa žičnatih, počinjenih sitih, pusti izkapljati med. Ko je med iz spodnjih platij iztekel, se gorenji del obrne navzdol in med se takoj precedi skozi fino sito, da se odstrani vsaki voščeni drobec. Se drug način, menda najpri-prosteji na svetu, ki mi pa nič ne ugaja, je oni našega bivšega župana čebelarja; rejeni mož je vsako jesen napolnil več orjaških skled s satjem, katero je postavil v gorko peč, da se je segrelo; potem pa je pričel svojo ročno operacijo: kos za kosom je izginil mej prsti njegovih obsežnih rok, izmed debelih prstov pa je pričel vreti čudovit studenec začrncle slaščice. » Jaz, kakor rečeno, nisem imel do tistega medu nobenega apetita. Se hitreje, pa odločno čedneje se med izločuje s pomočjo velike topline po tako imenovani Marijini kopeli, posebno če je med vže kandiral. Pri tem se satje sortira in vsaka vrsta posebej na drobno razreže ali zdrobi in dene v posodo, ki se zopet postavi v večji lonec ali kotel z vročo vodo, ki pa ne sme vreti. Ko se večkrat premeša, plava vosek na vrhu in se po ohlajenju vzame kot trd voščen pokrov iznad spodnjega tekočega medu. Po opisanih metodah sc dade skoro vsi pomladanski in poletni medovi izločiti iz satja. Drugače pa je z gosto tekočim jesenskim vresnim in starim ajdovim medom. Tega izločujemo tako, da razdrobljeno in pri lahki pečni gorkoti razpuščeno satovje devamo v stiskalno vrečo in potem z večjo močjo medne stiskalnice iztisnemo. To je oni iztisnjeni med, kakoršnega največ nahajamo v svetovni trgovini; vsi naši medeni trgovci iztiskajo na ta način. Prav priprosta je škarjasta stiskalnica za čiščenje medu in voska, ki vendar prekaša na moči marš ikako drugo bolj hvalisam) in ki si jo lahko vsak sam napravi. Med dva 12 do 15 cm v kvadratu debela hloda iz hrastovega lesa, ki imata na sredini po koncu stoječe stiskalne plošče in ki ju približujemo s pomočjo vijaka, pride stiskalna vreča z drobljenim in malce ogretim medenim satjem, ki dela v vreči ploščnato pogačo. Po prvem iztisku se medeni kolač še enkrat razdrobi in dobro premeša, ter zopet dobro iztisne. Ker ostane pri tem ravnanju še močan odstotni stavek medu v tropinah, se te z vodo spero, in iz te vode se da z močnim kuhanjem in izparivanjem napraviti če-belna Maja, pa tudi medeno vino, pivo i. t. d. Medena stiskalna vreča je 70 cm dolga in široka tkanina iz konopljine ali žime. Kot medena stiskalnica se lahko rabijo naše sadne preše, ki drže od 20 l naprej. Rabijo se ravno tako kakor škarjasta stiskalnica, samo da pritisk ne prihaja od strani ampak od zgoraj. —e— Solneni krog in čebela. Veliki srpan, k i m o v e c. (Konec.) Da se prepričaš o stanji svojih polkov ozir zaloge medu, matice itd., je potrebna splošna revizija ali pregled. Cim preje se ta izvrši tem bolje; čebele imajo potem časa dovolj, odtrgane okviree znova zakitati, sploh cel panj zopet spraviti v red. Zato preglej svoje panje vže v začetku septembra, sredi tega meseca bi moralo biti vse v redu. Da se pri tem odvzame le toliko medenih okvir-cev, kot je neobhodno potrebno, je umevno. Pri reviziji cenimo naj-preje zalogo medu; ker vsak ve, koliko medu ima v sebi kak okvir, iz tega lahko preračuni število potrebnih medenih okvirjev za zimo. Potem preiskujemo zalego. Ta mora biti sklenjena, brez praznih stanie sredi zaleženih, ravno tako ne smemo trpeti grbaste zalege. Če nam zalega ni povšeči ali če je matica prestara, treba jo na- domestiti z dobro. Kdor ima rezervne panjiče v ulnjaku, temu ni skrbi, dobiti rodovitno matico. Ce tega ni, ti morda sosednji čebelar postreže z matico, vsaj v jeseni, ko se toliko panjev kasira in združuje, ni sila zanje. Kadar hočeš premeniti matico, zapri najpreje staro matico v kletko za en dan, drugi dan odstrani staro in mesto nje zapri notri rezervno matico za en dan, na kar jo lahko brez skrbi izpustiš. V jeseni ko je delavnost in životna gibčnost čebel znatno znižana, se ne zmenijo dosti za matico in tujko dosti rajši vzprejmo nego spomladi. Če pa ne moreš dobiti primerne matice, si zaznamuj panj za združitev in mu vzemi takoj matico. Ko .si pregledal vse panje, prični jih združevati, mesto da jih v brezumnosti in nevednosti neusmiljenega srca gromadoma pomoriš z dimom. To združevanje je jeseni lahko in brez nevarnosti. Vrši se navadno proti večeru. Odpri oba panja, ki ju misliš združiti, pokropi ju dobro z medeno vodo in obesi mej vsaka dva okvirja panju, ki ima ostati za naprej, po en okvir iz panju, ki ga hočeš kasirati (raztrgati). Na ta način sc čebele dobro pomešajo in v svoji zadregi niti ne mislijo na kako klanje. Se priprosteje je, obesiti čebele, ki jih hočeš združiti, v medišče plemenjaka, potem ko si mesto ločilne deščice vložil žičnato mrežo vmes. Čez noč se ljudstvi sprijaznita, mreža se odstrani in čebele se preselijo iz gorenjega nadstropja v pritličje. Kdor hoče biti posebno previden, naj da obema polkoma enak duh, bodisi po kafri, mošusu, timijanu itd. Najbolje je združevati panjove, ki so stali blizo skupaj, sicer se vedno nekaj čebel razleti; no tudi te niso zgubljene, ker si znajo v drugih panjih prikoračiti kvartir. Tako znižamo svoje panje na ono število, ki je hočemo imeti čez zimo. Najprvo delo za tem je: dopolnitev primanjkujoče zimske hrane. Vsako čebelstvo potrebuje, kakor vemo, najmanj 12 kg medu, da more shajati do prve paše. Kar do tega primanjkuje, je treba dodati. Če imamo polnih satov v zalogi, pridenemo teh mesto praznega satja, če pa takih ni, moramo krmiti s tekočim medom ali sladkorjem. Kot zimska hrana so najboljše vrste medu in sladkorja ravno zadosti dobre. Cene sladkorne vrste, ki imajo rujavo barvo, niso za nič, tudi navadni kavini sladkor ni posebno priporočljiv, ker ga večkrat modrijo z ultra-marinom. Ultramarin pa je za čebele strup. Prav dober pa je kan-dis in kristalni sladkor. V dobro očiščen kotel se dene na vsak kilogram sladkorja 1 liter vode in segreje to, da zavre. Umazane pene, ki stopajo na površje, pridno posnemaj . Ko se ta masa ohladi, je pripravna za krmljenje. To naj se izvrši v kolikor moč velikih porcijah. Močan polk čez noč lahko prevzame 3—4 kg: Posodice z medom napolnjene obloži s slamnatimi bilkami ali lesenimi palčicami, da preveč čebel ne potone. Zgodaj zjutraj pa je treba krmilna ko-ritea pobrati, da ne nastane kaka roparija. Kar živeža primanjkuje, naj se nadomesti z jednim, največ dvojnim krmljenjem. Ako bi večkrat po malem pokladali, bi dražili čebele samo k zalegi in na ta način potratili večino krme. Tega dopolnilnega krmljenja tudi zato ne smemo predolgo odlašati, da zamorejo čebele med v celicah zadelati, kajti večja množina nezadelanega medu bi lahko provzročila grižo. — Zadnje delo uzimovanja je dobro zapaženje panjev. Iz teh se vzame toliko satov, kolikor jih čebele gosto ne obsedajo. Prazni prostor se zadela z mahom, mehkim senom i. dr. prav gosto. Tudi prostor mej kakor nad in pod panjovi je treba dobro zadelati. Zrelce sc za čez jesen zoži.____________ Dragocena hrana — skoro nepoznana. Naj novejše kemične preiskave hranil so nam pokazale pravo vrednost nekega redilnega sredstva, ki je bilo svoje dni nevede visoko cenjeno, ki je pa novejši čas stopilo pri nas skoro popolnoma v ozadje — čebelni med. Z razvojem sladkorne obrti se je namreč pomenljivost in priljubljenosti medu vedno bolj izgubljala, dokler ni skoro do cela izginil iz konsuma, tako da sedaj diči le še mizo bogatinovo. Kar posveti kakor blisk najnovejša mej vedami, kemija za živila v temo pozabljenost medu in pokaže pravo vrednost njegovo in silni pomen za zdravje v pravi luči. Čudeč se je zvedel svet, kak dragocen zaklad je puščal v medu ležati ne vzdignjen. Med namreč obstoji iz 75°/o sladkorja. Ostale odstotke tvorijo: voda, eterična olja in rastlinske soli, slednjič majhna količina mrav-Ijine kisline. Že vsled svoje ogromne sladkorne vsebine cele mase) je med med vsemi sladkornimi hranili poleg trsnega in pesinega sladkorja najjačji. Mej brezdušič-natimi hranili pa zavzemajo sladkor imajoča hranila prvo mesto kot živila, t. j. snovi, ki so za živalsko življenje največje važnosti, ker pospešujejo redno prebavljanje. Kaj to pomeni, postane vsakemu jasno, ako pomisli, da brez živahnega izmenjavanja redilnih snovij človeško telo niti obstati ne more. Zato potrebuje vsak človek, zlasti pa otrok in starec sladkorja, da ohrani življenje v pravem tiru. Se veliko večjo vrednost pa daje medu neka posebnost, da se namreč sladkor tvoreči prasnovi (grozdni in sluzni sladkor), ki sta v vseh drugih sladkornih vrstah v najožji kemični zvezi, nahajata v medu ločeni in vsaka za-se. Kako neprecenljivo je to za one, ki imajo slab želodec ali bolehajo na njem! Predno namreč sladkor pride v kri in od tod v telo, ga mora želodec razkrojiti v gori ome- njena obstojna dela in to ni majhno delo. Pri medu so to delo oskrbele čebele. Zato tudi njegovo uživanje ne provzročuje najmanjšega truda želodcu, tako da ga morejo brez težave prebaviti celo taki ljudje, ki ne morejo užiti nobene druge jedi. (Dalje prih.) V r b o r e j a. Vrboreja in domača obrtnija. F'iše L—a—. (Konec.) Pridelovanje enoletnih šib za pletarstvo in večletnih za sodne obroče, to je vrboreja. Prvi pogoj, da se vrbe lepo razvijajo in rastejo, je v vsakem oziru dobra in zelo rodovitna zemlja. Imeti mora namreč vse za razvitek potrebne mineralne in organične snovi. Torej mora biti jako redilna, globoka in sveža prst, vendar pa ne sme biti prerahla. Posebno sposobni so nizki bregovi ob rekah, katere večkrat preplavi voda, ali čez katere je mogoče vodo napeljati. Nikakor pa niso ugodna tla na krajih, kjer voda stoji in se ne more nikamor odtekati; posebno nerodovitna je šota. Stoječa voda ne dopušča, da bi zrak in toplota prihajala v zemljo, — kar je za rastlinstvo neobhodno potrebno —, ampak loči zrak od zemlje. Kdor je dober kmetovalec, bode tudi vrbe znal nasajati, ako se seznani preje z njih glavnimi svoj-stvi; saj ima vsaka rastlina svoje posebnosti, katere je treba poznati. Vrba rabi rodovitna, mokra tla, se lahko sadi in kmalu ukorenini, hitro raste in podzemno deblo poganja več let. S temi besedami pa nismo še označili vseh posameznosti, katere nam je treba znati, ako hočemo vrbe s koristjo nasajati. Porabljivost vrb je jako mnogo-lična. Vrbe se delijo v mnoge vrste. Različne lastnosti so odločilne za njih uporabo. Kako naj spajamo vrborejo z obdelovanjem poljskih sadežev? Kjer so tla jako rodovitna, sme se nasajati tudi repa ali korenje vmes med vrbe in sicer v prvem letu, dokler so vrbe še majhne. Tako nasajanje je zaradi tega koristno, ker pridobimo lahko s poljskimi pridelki nekoliko, da povrnemo stroške nasadov. Njih zeleno perje (korenjevca in repnica) daje mladim vrbam ugodno senco. Izmed poljskih zelišč sadimo posebno repo in sicer potem, ko so vrbe že nasajene, enako, kakor na polju. Pri žetvi se poslužimo dvozobne motike namesto navadne. (Grlej podobo 1: Dvozobna motika.) Vspeh lahko izdatno pomnožimo s tem, da potrosimo že v jeseni zemljo z gnojem. Katere vrbe so pripravne za pletarstvo oziroma za sodne obroče? Za nasade se naj rabijo samo one vrbe,. katere dado najboljše šibe za pletarstvo in za obroče. Tu sem spadajo posebno sledeče vrste: škrlatolista (Salix purpurea), rudeča (Salix rubra), konopljenka (Salix viminalis), kaspiška (Salix acutifolia) in mandljevka (Salix amygdalina). Imenovane vrbe kakor tudi druge medvrste se dobe v Ljubljani. Naročiti jih je treba že meseca februarja pri ravnateljstvu obrtne šole. 1000 že pripravljenih sadik stane 2 K 60 h do 6 K. Šibe se režejo marca meseca in se naj sade kar mogoče hitro, dokler še ohranijo svojo življensko moč. 1.) Vrbje, katero se rabi za sodne obroče, naj bo brez vejic, lepo zraščeno, vitko in lahko raz-eepljivo. Šibe so 3—4 m dolge, 4 cm močne, brez skorje pa 1—2 m dolge in 1—2 cm močne. Posebno sposobne za obroče so: konopljenka (S. viminalis), kaspiška (S. acutifolia) in mandljevka (S. amygda-lina). 2.) Za pletarstvo se rabijo ši-biee, ali z lubjem ali brez lubja. Olupljene morajo biti vitke, lepo zrasčene, bele barve, trdne in gibke, lahko cepilne in popolnoma brez vejic. Najboljše pletarske šibe so: škrlatolista (S. purpurea) in ru-deea (S. rubra). — Neolupljene šibe naj bodo močne in sicer se rabijo jako močne in manj močne. Ni treba, da bi bile brez vejic in tudi ne popolnoma nelomljive. Pripravne so posebno: konopljenka (S. viminalis) in mandljevka (S. amygdalina). rajo izkopati vsaj toliko globoko, kot se obdeluje zemlja. Zlasti kjer voda nima nikakoršnega odtoka, treba je posebnega obdelovanja, ,,Rabattenkulturu. Pri tem obdelovanju se namreč izkopljejo 1 m zgoraj široki in 20—25 cm globoki jarki, ki so oddaljeni med seboj 1—13/io m. Tako se obdeluje celo zemljišče. Obširneje o tem povemo, ko govorimo pozneje o nasadih sploh. — Kjer je mogoče napeljati vodo na nasade, naj se nabira voda v jarkih, vendar se polje ne sme preplaviti. Ija dobro prekoplje z lopato. Na mnogih krajih, kjer se sedaj ve-selč divje vrbe bujne rasti, bi se morala rodovitna prst morda bolj enakomerno razdeliti ali tudi prenesti na bolj peščena tla. Vrbove sadike. Vrbje se sadi z mladikami. Zato se porežejo samo višje šibe in sicer samo eno- ali dveletne. Enoletne sadike so boljši, ker se hitro ukoreninijo in ker se ložje sadč. VRBOREJA. ot^ -Om I. ^)wuj(ra- TrtaUHa.'. Z. 3lcnrtvica/ 3. L-.Vff.rye mtaduA.. 4 ifcbdru. kot 5. đaeULu.k za, vite. 6 ifaj&nje, c-ujz tilinum), katere se je treba posebno varovati. Škodljive živali. Vrbe imajo razne škodljivce med živahni. Miši, ogrci ali pod-jedi, to so ličinke rujavega hrošča in bramorji, žrejo korenine. Preganjajmo jih kakor na polju ! Črni kosec (Lamia textor), hrošč in ličinka, razjedata v lesu. Moškatni kozliček (Aromia mo-seata) se nahaja nekaterikrat v družbi prejšnjega. Ce je škoda velika, treba je vrbe izkopati in taka debla požgati. Se drugi hrošči razjedajo perje, kakor rudcča topo-lovka (Chrysomela populi) in modra jelšovka (Agelastica alni). Sem ter tje napravi tudi veliko škode rilčkar (Cryptorhynchus Lapathi). — V lesu, posebno v debelejših deblih živi gosenica vrbovega za vrtača (Cossus ligniperda), kakor tudi Tro-chilium apiforme. Na perju delajo škodo gosenice prsteničarja (Bombyx neustria in B. lauestris). — Izmed malih metuljev je zelo škodljiva tudi Noctura chlorana; nje gosenice razjedajo na koncih šib, vsled tega se šibe krivijo in zaostajajo v rasti. Nekateri vrborejci imenujejo še sledeče škodljivce metulje: Lcu-eoma salicis, Ocncria dispar, Pha-lera bucephala, ()rgyia autiqua, Gastropaeha betulifolia i. t. d. — Na šibah izsesavajo iz lul)ja sok razne ličinke od mušic (Ceci-domyia salicis in C. saliciperda). Tudi gnile gobe ali glive so časi polne črvičastih ličink, iz katerih se tako imenovane mušice glivarice razvijajo. — Na mlajših odrastkih se nahajajo večkrat cele kepe pen, s katerimi se obdajajo ličinke malega škržata, slinarice (Aphrophora salicis). Na koncih šib sesajo tudi mnogoštevilne uši. Gnojenje vrbovih nasadov. Gnojenje je potrebno za bujnejšo rast in krepkejše poganjke. Skušnja uči, da je navrhno gnojenje z živinskim gnojem jako po-spešno ter zboljša žetve za več let. Tre bitni posek. Pri vrboreji za sodne obroče je posebno porezati v prvih letih slabejše šibe. Vzame se lahko 1js poganjkov v prvem in drugem letu. Žetev. Porezanje naj oskrbi posestnik na svoj račun, da se vrbe skrb-nejše režejo in korenine bolj varujejo in ohranijo nadalje svojo življensko moč. Režejo se najbolj sredi meseca oktobra do aprila. Ako hočemo šibe poprej v vodo položiti in potem še le olupiti, naj se režejo meseca januarja ali marca, one pa, ki se lupijo že v jeseni, režimo aprila meseca. Pri novih nasadih priporočamo porezati vrbe že v prvem letu, ker se korenine bolj utrdijo. Za porezanje rabimo kratek nož. (Podoba 7.: nož za pletarske šibe, podoba 8.: nož za sodne obroče.) Vrbe lupimo z železno ali leseno pripravo, katero zovcjo „mu-žavnik“. (Podoba 9.: železen mužavnik; podoba 10.: lesen mu-žavnik.) Potrebnost domače obrtnije. Ko smo sedaj slišali, kako naj vrbe sadimo in gojimo, hočemo še pokazati, kolik pomen ima domača obrtnija za narod. Zakaj pravimo, da je narod bogat, kot n. pr. češki narod? Ali je morda narava tamkaj trosila vse ugodnosti po deželi v toliki meri, da se je lahko mogočno razvijala obrtnija in ž njo raslo tudi blagostanje? Dežela je rodovitna in narod je napreden in marljiv! Res so nekateri kraški kraji pri nas jako revni, toda bodimo odkriti in priznajmo, da so naši predniki veliko zamudili in zanemarili umno gospodarstvo. Pri mnogih obrtih so velike tovarne prekosile naše rokodelce, da ni mogoče ž njimi tekmovati. Toda pletarstvo ostane vedno bolj strokovno delo in ni se treba bati, da bi v tej stroki kdaj veliko opravile zgolj mehanične sile. Priznavati moramo, da naša domača obrtnija, ki tudi preje še ni nikdar visoko stala, v zadnjih časih še vedno pojema. Zanimanje za razne strokovne pridelke je v drugih narodih mnogo večje kot pri nas. Na Češkem n. pr. so strokovne šole neprimerno bolj obiskane. Ljudstvo se pri nas premalo zmeni za strokovne šole. Pletarska šola v Ljubljani je štela v pretečenem letu samo 11 učencev. Želeti bi bilo, da se izdajajo s časom in, ko naraste potreba, od deželne vlade ali od države podpore v večjem številu in da bi tudi več učencev zahajalo v strokovno šolo. Sicer so na nekaterih krajih že sadili vrbe, kakor n. pr. v Do-brepoljah, Dobravi, ob Savi od Tacna do Črnuč, v Senožečah, v Ilirski Bistrici itd. V mnogih drugih krajih, kjer se pretakajo prijazni potoki, je tudi dosti rodovitne in za vrborejo pripravne zemlje; v mislih imamo Kamnik, Mengeš, Logatec, Planino in posebno veliko dolin na Gorenjskem. Kmetje! Stroškov za prvo sajenje se ni treba preveč bati; ker deželne oblasti podpirajo podjetja, ki so v prid občnemu blagostanju s tem, da kupujejo potem vaše pridelke za višjo ceno. Za 100 hj t. j. za meterski cent obeljenih šib daje pletarska šola 20—36 K, in sicer za pripravljene, obeljene divje vrbe manj, za boljše pa več. Povprek smemo računati pri boljših razmerah, da si zaslužite že nekaj s pripravljanjem šib za pletarsko obrt. Seveda največjo korist bi pa imeli od domače obrtnije, ki bi dajala vašim otrokom pod lastno streho tudi po zimi lep zaslužek. Posebno priporočamo sajenje vrb na bregovih večjih rek. Kajti tam so zares na svojem mestu, bolj kakor druge rastline. Na nizkih savskih bregovih, kamor je nanesla voda mnogo blata, bi bilo po naših mislih obdelovanje zemlje ložje in bi zadostovalo, da se zemlja dobro prekoplje z lopato. Tako je n. pr. ob Savi sajenje nekoliko eeneje kot drugod: 1.) Ker zemlja tukaj ni tako dragocena, posebno sedaj, ko so v zadnjih letih pridobili z reguliranjem Save mnogo kulturne zemlje, ki je kakor nalašč vstvarjcna za vrborejo. 2.) Ker je obdelovanje jednostavnejše, posebno ako se poslužimo sajenja v gnezdih, kakor smo ga popreje popisali. 3.) Ni potreba mnogo jarkov napeljati, ali celo nobenega, ker prihaja tu skozi peščena tla dosti mokrote v kulturno zemljo, preobilna voda pa nasprotno sama odteka skozi kamenje. Najbolje je seveda, kjer dopuščajo okoliščine, da nasajamo vrbe v vrstah. Toda na savskih bregovih je to mogoče le tam, kjer ni preveč divjih vrb, katere bi bilo težko izrovati s koreninami. Vendar se uporabljajo tudi divje še precej dobro za priproste j er base in košare. Navadne napake pri vrboreji. Kjer nasajamo vrbe, treba jih je tudi gojiti. Varovati se moramo posebno sledečih napak, zbok katerih nam nastane lahko veliko škode: 1. ) A ko ni zemlja dobro zrahljana. 2. ) Ako niso jarki enakomerno napeljani. 3. ) Ako se mladike premalo skrbno sade in se premnogokrat iz nemarnosti pri sajenju lubje jako občutno poškoduje. To sc zgodi zlasti takrat, ako se porinejo sadike v premalo zrahljano zemljo. Na bolj trdih tleh se moramo tedaj poslužiti sadilnika. 4. ) Ako se pleveli ne iztrebijo o pravem času iz nasadov. 5. ) Ako ne zatiramo drugih škodljivcev. Jako veliko škode zna nastati, ako ne pokončujemo o pravem času mnogoštevilnih škodljivcev, ki se radi naseljujejo ali v deblih ali na šibah. Našteli smo ob kratkem že preje one raznovrstne mrčese. Povdarjati hočemo tukaj le še, da je škoda nekaterih škodljivcev jako velika in da je treba njih zarode ugonobiti. Treba je nekaterikrat napadene vrbe porezati ali pa celo izkopati popolnoma in debla sežgati, sicer nam pokončajo velik del žetve. Posebno škodljivi so oni mrčesi, ki zajedajo pod lubjem in v lesu, kakor črni kosec, moškatni kozliček in vrbov zavrtač. V deblih naj-navadnejših vrb, kaspiške (Salix caspica) in konopljenkc (Salix vi-minalis) se nahajajo pogostokrat. V okom pridemo škodi s tem, da porezujemo vedno nizko in dobro vrbove šibe, da ne postanejo debla previsoka. Zatiramo pa škodljivce, ako nabiramo hrošče in ličinke, metulje in gosenice in slednjič tako, da debla izkopljemo in sežgemo. Pri nasajenju moramo pomisliti, da vrbe ohranijo 10 do 12 let trpežne korenine in da stane samo prvo nasajenje veliko truda. Zato priporočamo zelo, da se naj združi več kmetov ali pa še bolj, da vzame občina ali pa kmečka zadruga troške nasadov nase. Vsakoletni dohodki se potem razdele enakomerno na vse udeležence. Stroški za sadike pač niso veliki, saj jih dobite za 6 K skoraj za cel oral. Samo obdelovanje stane začetkom nekoliko dela in truda. Z druženimi močmi se da doseči vse. Konečno še enkrat povdarjamo, da je pletarstvo za mnoge kraje naše domovine jako pripravna obrt in bi se lahko upeljala še marsikje s primeroma malimi stroški. Dala bi dosti zaslužka onim, ki bi živeli samo ob tem, imela bi pa tudi marsikatera revna družina lep zaslužek v dolgih zimskih mesecih in mogli bi se ponašati tudi mi kot drugi narodi z dobrimi domačimi izdelki. Mlekarstvo in sirarstvo. Najnovejše skušnje v mlekarski stroki. Ker je pri nas zadnjih par let zanimanje za umno mlckarjenje vedno oči vidneje in se tudi mlekarske zadruge, te oblike najumnejšega unovčenja mleka, širijo pri nas, zato bi utegnilo tega in onega zanimati nekaj mislij in najnovejših izkušenj na polju mlekarstva, ki jih povzemamo po govoru dr. Kirchnerja, profesorja v Lipskem. Kakor pri nas, tako in mnogo bolj se ni v zadnjem desetletji izvršil v nobeni gospodarski stroki tolik preobrat in lahko rečemo tolik napredek, kakor v obdelavanju in izkoristenju mleka. Ta preobrat so provzročile zlasti 3 okoliščine: 1. Razširjenje mlečnega posne-malnika, (mlečne centrifuge ali sre-dobežnice), 2. z njim vzporedno stopajoča pomnožitev mlekarskih zadrug in 3. skrbnejša gojitev one znanosti, ki se peča z najmanjšimi živimi bitji (bakterijami), — bakte-rijoslovja. Dočim sta prvi dve okoliščini podelavanju mleka v vnanjem oziru odkazali popolnoma nov tir, nam je razširjeno znanje bakterijoslovja odprlo okence do bistva mleka in podalo dragocenih navodil za uspešno njegovo podelovanje (zlasti v sir). Za danes le jeden namig o važnosti omenjene znanosti za vesoljno mlekarstvo. Najpreje si moramo prav živo predočiti dejstvo (resnico), da vse preosnove v mleku in mlečnih izdelkih izvirajo od delovanja silno majčkinih živih bitij, glivic ali bakterij; dalje da so vse te spremembe deloma nam všečne in za-žcljne, deloma nasprotno, da torej naloga mlekarja obstoji v tem, na eni strani rast mlečnih glivic pospeševati in prav voditi, na drugi strani pa jo omejevati ali celo popolnoma zatreti. Ker vemo, da pri prodaji mleka za neposrednje vži-vanje, zlasti pri napravi tako imenovanega otroškega mleka, največ odvisi od tega, da se mleko kar najdalje ohrani nerazkrojeno in ker sem ravnokar omenil, da raznovrstne glivice prouzročujejo spremembe, zlasti skisanje mleka, je vsakemu na prvi pogled jasno, da od dobre ali zle sreče v boju zoper glivice odvisi tudi vrednost in cena na omenjeni način upotrebljc-nega mleka. Dejstvo, da nosi mleko v sebi tudi klice, po katerih se prenašajo nalezljive bolezni, kakor tuberkuloza (jetika), nam s silnim prstom kaže pot, ki jo moramo nastopiti, ako čemo te škodljive lastnosti mleka odstraniti in si naj mleko ohrani prevažno vlogo, ki jo igra kot hrana za ljudi in živali; hodeč po tej stezi moramo tu odstranjevati bolezenske kali od mleka, tam uničevati one nalezljive snovi, ki so se že vtihotapile v mleko. ______ (Dalje prih.) Splošno. Ogrska vlada in kmetijstvo. Kako ume ogrska vlada pospeševati kmetijsko, kažejo mej drugim vzorna gospodarstva. Ta se napravljajo pri večjih posestvih v obsegu 11-5—13 ha z državno podporo. Lastnik takega posestva dobi gospodarske stroje, plemeno živino, sadno drevje in trte, kakor ' tudi podporo za popolno ureditev pohištva, hleva in gnojišča. Skozi 5 let dobiva tudi umetna gnojila, semena, časopise, često celo denarne nagrade. Takov gospodar pa je zavezan gospodariti po natančno začrtanem in preje določenem gospodarskem načrtu. Ta gospodarstva nadzorujejo posebni nadzorniki. Doslej je urejenih v 18 komitatih (okrajih) 18 vzornih gospodarstev. Izborno krmilo za kokoši je po leti sveža detelja in po zimi deteljino seno; detelja ima namreč v sebi one snovi, koje kokoš za tvorbo jajec najbolj potrebuje, namreč dušik in apno. 100 kg deteljinega sena ima v sebi toliko apna, kolikor ga puta potrebuje za lupine dveh sto jajec. Dalje vsebuje de-teljino seno 10 °/o čiste beljakovine, dočim je ima koruza le 9-38 °/o, ječmen 9'20 °/o, oves 9*8 °/o, pše- nica 10-5*0/o in hrani v sebi 7 krat toliko fosforja in 10 krat toliko žvepla nego turšica. Za pičo se priredi detelja ali seno ali na kratko zrezano ali razmočeno, eno uro pred pokladanjem se v gorki vodi spari in polaga bodisi samo zase ali pa še bolje pomešano s kuhanim krompirjem kot mehko krmivo. Kako ohraniš črešpljc sveže do Božiča t Češplje trgaj ob suhem dnevu in pusti jih ležati 2—3 dni na suhem, zračnem kraju, da se uleže. Na to se pokladajo zvrstema mej moko ali otrobi v sod, tako da sad ne dotika sadu; na najvišjo vrsto češpelj potrese se vrsta otrobov kakih 5 cm na debelo. Polni sodek se pa dobro zapre in na suhem kraju, kjer ne zmrzuje, shrani. Tako prirejene češplje dade se sveže 3—4 mesece ohraniti. Predno jih rabiš, se oplaknejo, razlože na rešetce in drže malo časa nad soparo, (nad vodo v piskercu z vrelo vodo); s tem pridobe zopet svojo prirojeno barvo. Da češplje ne smejo biti poškodovane, se razume samo od sebe. — Koliko bi se stržilo lahko za češplje, ako bi se tako hranjene prodajale pred svetim večerom! Ceni šampanjec. Kadar je soparno, tedaj človeka znatno okrepčuje šumeča pijača. Priprost recept, da dobiš osvežujočo, šampanjskemu vinu podobno pijačo je naslednji: Vzemi steklenico lahkega, belega vina in pri-deni 5 g v prah stolčenega kandisa, 5 g vinskega kamna ali citronine kisline in slednjič 5 g čistega dvojno oglikovokislega natrija. Steklenica se urno zamaši, najbolje s patentiranim zamaškom, kakor pri pivu v steklenicah ali se pa zamašek močno pritrdi; nato se postavi steklenica k ledu in v kratkem času je izboren šampanjec gotov. Pesi no perje in apnena klaja. Ako se poklada v jeseni prašičem pesno perje, se večkrat dogaja, da jih nažene kri. Ta ne-dostatek prihaja od tod, ker je v pesnem perji oksalna kislina, ki povzroča to bolezen. Ako se poklada prašičem med pesino perje apnena klaja, tedaj se uniči oksalna kislina in se lahko perje krmi v večjej meri. Da naj se jim 1 mala kavna žlica za 1 krmo. Poleg tega pa tudi prašiči ne gradijo sten. Umetna gnojila pri ajdi. Uspehi umetnih gnojil pri ajdi so letos jako lepi. Trosil se je amoniak-superfosfat, sem ter tja tudi kalijeva sol, kjer je bila zemlja v zelo slabem stanji. Troški za gnojila bodo dobro plačani, kajti ondi, kjer ni bilo štupano, je ajda zelo majhna, drugod pa visoka kakor žito. Dveletno aktivno službovanje za absolvente nižjih kmetijskih šol. C. in kr. vojno ministerstvo je odredilo z 22. julijem 1895, da vživajo absolvirani gojenci nižjih kmetijskih šol ugodnost dveletnega aktivnega službovanja. To je važno za tiste vojake, ki morajo kljub ministerski odredbi še 3. leto služiti, kar prihaja mnogokrat od tod, da mladeniči ne naznanijo pri naboru, da so obiskavali in dovršili kmetijske šole. Kdor je absolviral kmetijske šole, se lahko opira na navedeno odredbo in prosi po dveh letih za stalni dopust. Kakor imajo absolventi srednjih šol pravico do 1 letnega prostovoljstva, tako je tudi prav, da uživajo oni nižjih kmetijskih šol 2 letno službovanje. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 50: S. P. v C.: Kako sc dela na najboljši način sadni mošt, da ne okisne ? Odgovor 56: Kako se napravlja mošt, berite v 14. štev. „Narodnega Gospodarja" na strani 231. Da se vam mošt ne skisa, postavite ob vrenju sodu v veho vrelno pilko, potem pa, ko je mošt povre], imejte sod vedno napolnjen, da ne pride zrak k moštu. Vprašanje 57: N. K. v P.: Če se naredi vino iz češp, kako bi se za m ogel odpraviti češpov duh ? Odgovor 57: Ker se dajo češplje boljše uporabiti za sušje, kompot in žganje, napravlja se ž njih redkokedaj vino. Češpljev duh je v vinu sicer prijeten in se ga navadno žele, kdor ga pa ne mara, odstrani ga, če vino večkrat pretoči in čisti z želatino. Za 1 h zadostuje 15 g želatine, ki se v delu vina razstopi, dobro premeša in ostalemu delu prilije. Ker ima češpljevo vino premalo čreslovine, dodati mu je pred čiščenjem prilično isto množino tanina kolikor se da želatine. Vprašanje 58K. B. v G. Pri nas je nastala navada, da se opušča paša, češ, da se škoduje travnikom in da se s tem mnogo odpadkov izgubi. Ali je to res ? Odgovor 58: Jako krivično je mnenje onih, ki sodijo, da more žival prebiti celo leto v zaduhlem hlevu, ko bi lahko v prostej naravi sveži zrak vži-vala. Paša je neprecenljivega pomena za plemcno in mlado živino. Izguba za odpadke je tako neznatna, da ni nikakega ozira vredna. Trava se pa le edino v deževnem vremenu pokonča, kar se pa lahko zboljša spomladi s po-sevanjem dobrih semen in s trositvijo umetnih gnojil. Vprašanje 59: M. Št. veleposestnik v Št. J. Št. Kupil sem Alfa-Colibri-Separator. Ker se mi je priporočalo, da naj mleko segrejem pred centrifugiranjem na 25—35 stopinj C, in mi je nepripravno, vedno greti, tedaj vprašam , ali bi bila izdatna izguba na tolšči, ako bi se brez grenja posnemalo ? Odgovor 59: Največ tolšče se dobi, ako se centrifugira pri 25—35° C. Množina tolšče bi se še nekoliko povišala, ako bi se mleko segrelo na 55—75° C, toda troški za kurjavo presegajo večje izkoriščenje. Koliko tolšče ostane še v posnetem mleku pri raznih stopinjah gorkote, se nam predoči v sledečih številkah: ako se mleko zagreje ostane v posn. mleku na 75° C tolšče 0'16°/o 65° C O O C— O 55° C o o OO v—1 o nor-mal- 35° C 0-20°/o na 30° C 0-21°/o gorkota 25° C 0-22°/o 20° C 0‘35°/o 15° C 0‘75°/o 10° C l-20°/o Ako se rabi posneto mleko doma v gospodinjstvu ali sc ima dobro od-jemstvo zanj, tedaj se lahko posnema pri manjej množini pod normalno gor-koto pri 15—10° C, ker se s tem dobi boljše posneto mleko. Vprašanje 60: V. D. v Št. J. p. V. Št. Hočem ječmenu gnojiti poleg domačega gnoja še z umetnim gnojilom. Ktero gnojilo bi vzel in v kakej množini na 10 arov ali 1 mernik prostora ? Odgovor 60: Domači gnoj ima dovelj kalija in dušika, toda zelo malo fosforne kisline, ki se potrebuje za tvoritev zrnja. Da se letina'izdatno izboljša, naj se vzame za omenjeni prostor poleg domačega gnoja 15 kg. superfosfata. Vprašanje 61: F. K. p. G. pri Št. L. Preteklo leto sem potrosil deteljo z žlindro in kalijevo soljo. Zrastla mi je obe košnji tako močno, da mi je obakrat polegla. Hočem sedaj v de-tcljšče sejati pšenico, ali je še dovolj moči v zendji, da bi uspevala pšenica brez kake gnojitve dobro? Odgovor 61: Z domačim gnojem na deteljšči gnojiti za pšenico bi bilo neumestno, ker bi se s tem po nepotrebnem obogatila zemlja na dušiku, kojega so že itak dovolj pustile detelji ne koreninice v zemlji. Domači gnoj bi le provzročil, da bi pšenica polegla in prazno klasje dala. Najboljša gnojitev je 100—150 kg. superfosfata računjeno na 1 ha, s tem ne poleže žito in dobi težko zrnje. Pristni dolenjski slivovec v večji množini, kje? izve sc v pisnrni v(lo-spodaiske zveze' v Ljubljani, kamor se lahko pismeno obrne. Gospodje lovci! K", naznanjam mu, da imam li lepili mladih psi če v za oddati, čiste lovske krvi, najboljšega plemena. Kup po dogovoru. Jožef Zlatorepec, Bruhanjevas, pošta Videm pri Dobrepolju. Imam na prodaj pisanega bika, lepo pisano i tulečo telico, nadalje dam v najem hišo pripravno za trgovino ali obrt na zahtevanje tudi nekaj kmetije. M. Bobnar, župan, Laboviče p. Crkljo pri Kranju. Kmetijsko društvo v Vipavi oskrbuje svojim članom: I. ) Vrtna in poljska semena vsake vrste. S2.) Za vinarstvo: Zajamčeno žveplo in modro galico, škropilnice, mehove, gumico. 3.) (lepilno, vrtno in drugo orodje. J. ) Po članih društvenih trgovcih vso go- spodarske in gospodinjske potrebščine. Kmetijsko društvo v Vipavi „Tkaf na amer. podlagi It. Portali s jiožlahlnjcnih domačih trt po 10 kr. komad za oddati. Tko ŽPli SV(,iu obitelj oskrbi pravim i rvu «-vii, j navnvskim dalmatinskim vinom, neka se obrati na podpisanog Juraj Onmulin, Jelša — otok Hvar, Dalmacija. Zgodnji krompir '"'"'.'rj ir"' na debelo in na drobno po konkurenčnih cenah Kmetijsko društvo v St, Petru pri Gorici, 900 lepih hrastov S.Mti Kuri n ju p. Zagradec — Fužine. Vozilo bi se na postajo Dobrepolje ali Zatičina. Pošteni kupci se vabijo. Trgovina in obrt. Trgovina. Svetovni pregled lesne trgovine sestavil je v posebni knjigi, ki jo je razstavil na pariški svetovni razstavi, gozdarski uradnik Melard. Podatki te knjige obsezajo leta od 1894. do 1898. Dežele, oziroma države, ki lesa ne uvažajo, marveč ga samo izvažajo, so: Avstro-Ogrska, Švedska, Rusija, Kanada, Zjedi-njcne države severne Amerike, Finska, Norveška, Indija in Ru-munska. Največji izvoz imata Avstro-Ogrska in Švedska. Samo uvažajo les: Anglija, Nemčija, Belgija, Francija, Italija, Dansko, Španija, Holandska, Argentinija, Švica, Kap-land, Portugalska, Kitaj, Grško, Bulgarija, Srbija in Japan. Največji uvoz ima Anglija, najmanjši Japan, koj za Anglijo pa pride Nemčija. Trgovska zbornica avstrijska v V ra tlslavi v pruskej Sleziji se snuje, koja naloga bode, pospeševati avstrijsko trgovino. Dotična prošnja se je že vložila pri vnanjem ministerstvu. Obrt Delavnice z motorji za male obrtnike. V Budapešti ustanovilo se je društvo, ki ima nalogo, graditi za male obrtnike delavnice, oskrbljene z električnimi motorji in električno razsvetljavo. Seveda gradi društvo več takih delavnic na enem kraju. Prostor na katerega postavljajo — 305 - sedaj take delavnice, obsega 3600 m2 in grade tam veliko glavno poslopje, kjer bodejo delavnice, postransko poslopje in krito skladišče. Posamezne delavnice bodejo imele različen obseg, tako, da bodejo reflektanti imeli izbero. Delavnice bodejo imele vodovod in primerno ventilacijo. Ogersko trgovinsko ministerstvo podpira to podjetje. _____ Stroški za obrtne šole na Dunaju narastli so tako, da znaša proračun za leto 1901 svoto 755.000 K, za 62.400 K več, kot je znašal proračun za leto 1900. Izmed posameznih postavkov proračuna za 1. 1901 omenjamo: pripravljalne šole 217.460 K, obrtne nadaljevalne šole in sicer za moške 313.500 K, za ženske pa 89.100 K, strokovne šole 100.050 K. ZADRUGA Osrednji mlekarski zadrugi nižje-avstrijski na Dunaju dopošilja mleko deset nižjeavstrij-skih kmetijskih zadrug. Osrednja mlekarska zadruga ima na Dunaju eno glavno zalogo in dvajset fili-jalk, v okolici dunajski pa tri filijalke. Polno, t.j. neposneto mleko prodaja na dom postavljeno po 28 h liter, smetano penjeno (Schlagobcrs) po 2 K 40 h liter, smetano za čaj po 1 K, ono za kavo po 72 h liter in kislo smetano po 1 K 12 h liter. Spomenik Raiffeisenu nameravajo postaviti na Nemškem. Nabrali so v to svrho v par mesecih že mnogo tisočev mark. Zadruga pletarjev ustanovila se je začetkom leta v Schonaui pri Gothi na Nemškem. Sedaj zamorejo pletarji potrebni materijal ceno nakupavati, ker ga zadruga kupuje na debelo. Zadruga dobila je naročila za armado. Zadruga je z omejenim jamstvom in je v zvezi s kmetijskimi zadrugami, katerim dobavlja potrebne koše, pletenice i. t. d. in katere jo preskrbujejo tudi z vrbovjem. Pri tej priliki opozarjamo na naš današnji članek o vrboreji. Le zadružništvo zamore dati tej panogi gospodarstva potrebni trdni temelj. Zveza kmetijskih zadrug. Dne 5. septembra je bila na Spodnjem Avstrijskem seja ondot-nih kmetijskih zadrug, kjer se je sklenilo še v bodoče žito za vojaštvo preskrb Ijev ati. Blagoslov žitnic se je letos pokazal. Potreba za kmetijsko zadružništvo je če-(bilje bolje očividmi. Denarni promet hranilnic in posojilnic v mesecu juniju 1900. Hranilnica in posojilnica v Cerkljah : Prejemki ‘2119 K 99 h, izdatki 1094 K 75 h, denarni promet 0214 K 74 h, prejete hranilne vloge 392 K. izplačane hranilne vloge 925 K, vrnena posojila 18 K. ¥ mesecu juliju 1900. Hranilnica in posojilnica v Cerkljah: Prejemki 5322 K 11 h, izdatki 5200 K 35 h, denarni promet 10582 K 40 h, prejete hranilne vloge 1592 K 44 h, izplačane hranilne vloge 1227 K 00 h, dana posojila 3120 K, vrnena posojila 589 K 10 h. Posojilnica v Kranjski gori: Prejemki 9554 K 57 h, izdatki 5825 K 80 h, denarni promet 15380 K 43 h, prejete hranilne vloge 0103 K, izplačane hranilne vloge 3003 K 20 h, dana posojila 700 K, vrnena posojila 800 K. V mesecu avgustu 1900. Hranilnica in posojilnica v Biljah: Prejemki 7530 K 24 h, izdatki 0020 K 89 h, denarni promet 13563 K 13 h. prejete hranilne vloge 5100 K, izplačane hranilne vloge 4838 K 70 h, dana posojila 1100 K, vrnena posojila 210 K. Hranilnica in posojilnica v Cerkljah: Prejemki 1200 K 25 h, izdatki 1088 K 70 h, denarni promet 2295 K 01 h, prejete hranilne vloge 720 K, izplačane hranilne vloge 120 K, dana posojila 705 K, vrnena posojila 310 K. Hranilnica in posojilnica v Češnjici: Prejemki 7300 K 70 h. izdatki 5091 K 90 h, denarni promet 12398 K 00 h, prejete hranilne vloge 1458 K, izplačane hranilne vloge 808 K, dana posojila 4140 K, vrnena posojila 1100 K. Hranilnica in posojilnica v Černemvrhu: Prejemki 4-804- K 92 h, izdatki 4093 K 03 h, denarni promet • 8897 K 95 h, prejete hranilne vloge 2141 K 54 h, izplačane hranilne vloge 1102 K 41 h, dana posojila 210 K, vrnena posojila 1235 K 98 h. Posojilnica v Frankolovem: Prejemki 1178 K 19 h, izdatki 918 K 09 h, denarni promet 209(i K 28 h, prejete hranilne vloge 38 K 10 h, izplačane hranilne vloge 500 K, dana posojila 400 K, vrnena posojila 600 K. Hranilnica in posojilnica v Horjulu: Prejemki 3746 K 51 li, izdatki 3424 K 74 h, denarni promet 7171 K 25 h, prejete hranilne vloge 1974 K, izplačane hranilne vloge 1807 K 25 h, dana posojila 1589 K 21 h, vrnena posojila 628 K. Posojilnica v Kranjski gori: Prejemki 6062 K 87 h, izdatki 5422 K 67 h, denarni promet 11485 K 54 h, prejete hranilne vloge 1944 K, izplačane hranilne vloge 1290 K 42 h, dana posojila 3100 K. Hranilnica in posojilnica v Bobu: Prejemki 3430 K 73 h, izdatki 2909 K 56 h, denarni promet 6340 K 29 h, prejete hranilne vloge 2873 K 78 h, izplačane hranilne vloge 1430 K, dana posojila 380 K, vrnena posojila 202 K. Hranilnica in posojilnica v Renčah: Prejemki 1822 K 64 h, izdatki 1794 K 44 h, denarni promet 3617 K 08 h, prejete hranilne vloge 1535 K, izplačane hranilne vloge 158 K, dana posojila 530 K, vrnena posojila 258 K. Hranilnica in posojilnica v Selcah: Prejemki 161*7 K 21 h, izdatki 13524 K 82 h, denarni promet 29672 K 03 h, prejete hranilne vloge 8108 K, izplačane hranilne vlogel 166 K, dana posojila 7160 K, vrnena posojila 2100 K. Hranilnica in posojilnica. Ilovi: Prejemki 3081 K 69 h, izdatki 1232 K 76 h, denarni promet 4314 K 45 h, prejete hranilne vloge 1130 K, izplačane hranilne vloge 150 K 84 h, dana posojila 80 K, vrnena posojila 300 K. Hranilnica in posojilnica v Tomišlju : Prejemki 4519 K 82 h, izdatki 3882 K 90 h, denarni promet 8432 K 72 h, prejete hranilne vloge 2350 K, izplačane hranilne vloge 412 K, dana posojila 2410 K, vrnena posojila 1758 K. Hranilnica in posojilnica v Tunjicah: Prejemki 863 K 14 h, izdatki 858 K 84 h, denarni promet 1721 K 98 h, prejete hranilne vloge 230 K, izplačane hranilne vloge 180 K, vrnena posojila 300 K. Hranilnica in posojilnica v Vipavi: Prejemki 22306 K 35 h, izdatki 20392 K 20 h, denarni promet 42698 K 55 h, prejete hranilne vloge 11315 K 15 h, izplačane hranilne vloge 10738 K 16 h, dana posojila 5080 K, vrnena posojila 3365 K. Hranilnica In posojilnica v (iojzdu : Prejemki 211 K 20 h, izdatki 201 K 69 h, denarni promet 412 K 89 h, prejete hranilne vloge 100 K, dana posojila 200 K, vrnena posojila 100 K: Tržne cene 20. septembra t. 1. Na trgu v Celovcu za 100 kg za pšenico K 16-— „ rž „ 17'— „ ječmen „ 14- „ oves „ 12 — „ krompir „ 4'— Na trgu v Velikovcu za 100 kg za pšenico K 16 — „ rž za seme n r8’— „ ječmen • „ IS' „ oves „ krompir • „ 3'40 Na trgu v Gorici za 100 kg za oves . K 13 — „ turšico , 14- „ krompir . „ 4- „ seno • „ 2-60 Na trgu v Mariboru za hektoliter za pšenico . K 16-80 „rž . „ 14'4ti „ ječmen . „ 13-40 „ oves . „ 13-40 „ turšico . , 15-40 „ krompir za kg • „ 6-- „ seno za kg . „ 3-80 v IjflT- Vnanja naročila se izvršujejo točno proti poštnemu povzetju. lekarnar v Ljubljani, Dunajska cesta dvorni založnik Njegove Svetosti papeža Leona XIII. Lekarnarja Piccolija zobne kapljice, vsled najvišjega priznanja in dovoljenja . ,,, . , steklenica 4o h. Stefaiiijine kapljice imenovane, devajo se na pavoli v votli zob ali pa se namaže bolna čelust, so učinkujoče sredstvo proti zobobolu. Odlični profesorji in zdravniki priporočajo lekarnarja Piccolija v f i v i • 1 j. želodecno tinkturo katera krepi želodec, provzmča veselje do jedi, upliva na pre-bavanje in odprtje, zlasti pri onih, ki trpijo stalno na telesnem zaprtju. — 1 steklenica 120 h., 12 steki, z zabojem vred 2 K 52 h. Pri slabokrvnih in nervoznih ali vsled bolezni oslabelih otrocih kakor tudi pri odraslih se uporablja lekarnarja Piccolija ji, »l . M J. „ . z najboljšim vspehom. Ima 20 do ZeiCtiHćluO vlHO 90krat toliko železa v sebi, kakor ’ 1 1 ■ druga China-vina, katera nimajo pogosto niti toliko železa, kot navadno namizno vino. Cena polliterski steklenici 2 K. Najboljše sredstvo, da se ohranijo konji, krave, teleta, voli, prešiči, ovce itd. zdravi in močni, je lekarnarja Piccolija „, , « , v . katerega cenijo in radi kupujejo živinsh prašek, z>I0j,k™ «. Kmet, društvo v Vipavi priporoča preč. duhovščini in drugim odjemalcem zajamčeno pristno vino iz svoje zaloge in svojih članov pridelke po zmerno nizkih cenah, iti sicer: L vrste belo vino po 24 do 25 gld. ali 48 - 50 K za 100 litrov, loco Postojna; 2. vrste belo vino po 21 do 23 gld. ali 42—46 K za 100 litrov, loco Postojna; 3. vrste belo vino po 19 do 20 gld. ali 38—40 K za 100 litrov, loco Postojna. V zalogi so tudi desertna vina, in sicer: renski rizling za buteljke po 45 ali 90 K HI. ozir. 7/s Itr. buteljka po 60 ali P20 K Vrhpoljec črni po 2 K buteljka in Pikolit po 2 K 40 vin. Pošilja se v sodčkih nad 56 litrov. Na zahtevanje pošljejo se vzorci. — Večjim odjemalcem se dovoli primeren rabat. Kmet. zadruge ! Svoji k svojim ! S£> pozor! 0 Najboljša kisla voda £ e* O 65 V 5 •s si . 0> o si J?1 C1 s -to KZ) »Marijin studenec« Si. C/D * " 6 A, lil <•— v okraju Rogatec. —<■ -rs^-» § |. s ^ ^ 52> O ^ S1 sT fS1 s £ Ta slatina je bila po g. profesorju dr. J. G-ottliebu v Gradcu - S3. ^ ° analizovatia in seje ta analiza iz 30. zvezka št. 14, str. 191 1.1858 ^ Si O" ^ »o sejnega poročila matematično - prirodoznanskega razreda ces. akade- Id: ? S •Z) mije znanosti na Dunaju v posebni brošuri odtisnila in se na str. 11 s te brošure potrjuje, da se more „Marijin studenec11 prištevati naj- rS močnejšim natronovim studencem, in da presega z ozirom na mno- c O X e žino svojih delov, osobito dvojno oglenokislega natrona najbolj slo- 65« veče studence te vrste, kakor studenec v Bilinu, Vichy-ju, Ems-u, Selters-u in Rogatcu. 5? JV ■AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAI — 307 ■AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAiAAAAAAAAAAAAAAAAAAM ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► k ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► > Lechner & Jungi v Gradcu Sporr-ulica. št. 1 in 11. Zaloga na veliko okov za stavbe, železnih cevi, različnega orodja, okov za pohištvo i. t. d. Tovarniška zaloga barv, Arneža, laka Najcrnojši doli od ni i/virok. — Ceniki s podobami na zahtevo brezplačno. Dopisi v hrvatskom ali slovenskem jeziku. TTTTTTVTVTTTTVVTTVTVVTTTTTVTVTTVTTVVVVV« C. kr. priv. pred ognjem in tatovi varne 8 © o s S :8 8 'o 0 'S 1 I 'O' prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic M. Adlersfliigel založnik Raiffeisnovih posojilnic Dunaj, L, Franz Josepti$-Quai ll 13. 81 8 Ul o Zaloga in kletarstvo na Glincah št. 20 pri Ljubljani im lastnem posestvu.