uto lfm. fleunKQ 9. V Uvtllini!, v forek 13. jonuarja 19Z5. Cena Din 150. Ixhija vsak dan popoldne, line asi nedelje la pr as like. — laser iti : do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za Inozemstvo 360 D. i Uprsenlstto: Enatlova «lies ste*. 5« pr lilije. — T« ielon slov. 304. Uredništvo: Knaflova ulica it. 9P L nadstropje. — Teieion Sie*. 34. Poštnina plačana v gotovini. Opozicija računa z naivnostjo. Po razpustu HRSS in aretacij? njenih voditeljev na čelu s predsednikom Radičem je prišel opozicijonalni blok v hudo zadresro, iz katere sploh ne more najti pravega izhoda. Na tihem bi se opozicija rada iznebila tega n .'pri'etne-ga in diskreditiranega zaveznika, iavno pa ne sme priznati, da obsoja ti*cgo/o protidržavno rovarenie. ker bi s tem pade! glavni blokaški argument, da predstavljajo opozicijonalne stranVc večino. Brez Radiccve pomoči je spora-zumaška politika že vnaprej obsoiena na neuspeh. Ali ta pomoč jo 1 ila v»s čas usluga, ki jo napravi krvmk obešen-cu, ko mu zadrgne vrv okro\j vratu. D;ividovičeva vlada se prvotno ni zavedala, da vleče v svojo poiirično Trojo trojanskega konja, ko je dovolila It*a diču svobodni povratek v Jugoslavijo. 7daj so tudi opozicijonalni kro-^i u\i-dtli. da bi bilo v njihovem interesu pre-piečiti Radičevo triumfalno pot iz Moskve, ker je delala HRSS po povratKu predsedrrka samo zgago svovm zaveznikom. Vse, kar je uganjal Radič i.'«cd hrvatskimi kmeti, vsa megova taktika oC trenotka, ko je s komunisnčmmi direktivami stopi! na jugoslovenska tla, ri bila naperjena le proti državi, ter.i-več neposredno tudi proti Davidovide-vi vladi in ožjemu bloku. Dnvidovič *e ima zahvaliti samo Radiču, da je doži-* el s svojim snorazunnskim progra-mtm tako tragičen konec. Navzlic temu je vzeta opozicija Rsdiča in njegovo boljševizirano stranico pod svojo zaščito. Ta*coi po ra.*r>u-stu rTRSS in aretaciji glavnih zaoerjiv-cev hrvatskega ljudstv * k* dvignil ono-zkijonalni tisk nepopisni *crik ?n vik o iia:-ilju, kršitvi zakonov, terorju in ga-Ženju državljanske s*Tonode. V to i.hrambo razkrinkane Rndiecve stranke sili ožji opozicfjona-nl blok zavest, da je njegov uspeh pri predsto.eNh volitvah bre^ popolne zftiago HR>S na Hrvatskem absolutno nemogoč Ta za vest in iz nje izvirajoči bojazen, da «toi? neposr^dro pred poli .'»,m. e 'iav-r*i motiv obrambe razpn§Čtrt2 HPSS in aretiranih hrvatskih trib »nov. Tu ne gre za politično in državljansko svobodo, ne za na^ilia ali teror, o katerem kriči opoziciia. ker ga fakhčpo v Irža-vf ni. Opozicijonalni poPriki menda še niso imeli prilike seznanri se s terorjem v politiki, ker bi sic-t- ne trdili. Ja stoje naše politične razmere v znatne-r.ni proti zakonitosti in samovolje. Kar se tiče politične in državljanska svobode, ni vredno izgubljati Časa z dekazo-\ an jem. da največji opoz:ciion::'m kti-čači sami nimajo čiste vesti Protizakonito preganjanje nanredne javnosti za časa klerikalne strahovlad j v Sloveniji :e najboliši dokaz, da SLS nima absolutno nobene pravice očitati nasipe drugim. Zaloška cesta ostane vekomaj Črni madež v zgodovini slovenskega naroda. Zakrivila io je SLS na čelu z dr. Korošcem in Brejcem, zato pa naj ta goepoda sedaj kar lepo molči. Radičevi zavezniki so torej iz golega oportunizma in strahu pred kra-hom nastopili proti izvaianju zakona o zaščiti države. Vsa njihova demago-ška gonja se suče ^daj okrog zaplenjenih kompromitujočih dokumentov. Opozicija ne more utajiti dejstva, da je zagrebška policija pri hišnih preiskavah res našla spise, na podlagi katerih se bo moralo vodstvo HRSS zagovarjati pred sodiščem. Že to je hud udarec, ki ga je treba v očeh javnosti vsaj nekoliko omiliti tem bolj. ker stojimo tik pred volitvami. Opozicijonalni politiki še niso pozabili analognega slučaja na Angleškem, kjer je Zinovjeva neprevidnost zakrivila Macdonaldov poraz. In kakor je šel tisk Macdonaldove vlade v boj, da dokaže ponarejenost Zinovje-vega pisma in reši s tem omajano pozicijo delavske stranke, tako si prizadevajo tudi naši blokaši uspavati javno mnenje s pravljicami o tem, kako v Beogradu predelujejo zaplenjene dokumente o Radičevi veleizdaji. o njegovih zvezah z boljševiki, z madžarsko in makedonsko iredento itd. V tej rešilni akciji je izgubila opozicija glavo. Dr. Korošec se je izrazil o tem kočljivem problemu natančno po znani ior- Preiskava proti Stjepanu Radicu se bo nadaljevala. Formalen sklep zagrebškega senata glede potrditve preiskave proti članom HRSS. — Radič ostane še dalj z v zaporu. — Beograd, 12. januarja. (Izv. Ob 12.30.) Minister notranjih del je danes dopoldne prejel kratko poročilo o skle* pih sodnega stola glede aretacije Stjc* pana Radiča in tovarišev. Sodni stol je snoči ob 21. sklenil, da se prekine ka« ženska preiskava proti dr. V. Mačku, dr. Juraju Krnjeviču, inž. Augustu Ko* šutiču in Josipu Predavcu. Proti Stjc* panu Radiču se preiskava nadaljuje. Sodni stol je dalje zavrnil pritožbo Stjepana Radiča, ki jo je sestavil dr. Trumbič radi kršitve poslanske imuni« tete. Protest je odk'onjen z motivaci* jo, da Stjeprna Radiča pri zločinih ne ščiti poslanska imuniteta. Državni pravdnik se je pritožil radi tega sklepa na stol sedmorice. Pritožil se je tudi Stjepan Radič. Pravosodni minister dr. E^o Luki* nič je danes prispel v Beograd. Pravo* slavne praznike je preživel v krogu svoje rodbine. Z ozirom na tendenci* jozne vesti o XKzfcri ^na'ncqi tiska, da je skušal dr. Lukfnič pritisniti na sod* nike friede preiskav? pro*; Fad^u in tovarišem, je vaš dopisnk dnnes po* setil pravosodnega ministra, ki mu ie stv^r točno in objektivno poiasni1. Dr. Lukinič *"e izjavil, da ni izvr*'1. nikake intervnei'te p^i sodn'k-'h, vs čps ni govor:/ o Ra^i^evi zrdevi n:+; z nnhe* n;m merodain:m so^n'kom. Nr*5i sod* niki poznajo svoie co'zno^+i. Pri snd= n.h ob'astih ni mogoča nobena intern vencija. tudi ne od strani pravosodnega ministra. Vlada nim^ r?^*oga, da ukrene v Radičevi stvari kak korak, ker sodišča poznajo svoie do,r'nosti in se ravnajo samo po zakonih. Nobenemu ne store krivice, če mu ni dokazan z'oein. Na mcrodajnem mestu v notranjem ministrstvu je prejel Vaš dopisnik informacijo, da je sklep kazenskega senata v Zagrebu samo formalnost. Ma-terijal proti Stjepanu Radiču in tovarišem ni še popolnoma proučen. Materini ni tak, da bi se sestavljala proti Pa-diču posebna obtožba. 2e sedaj je jas-ro, da zn zločms ni odgovoren samo Sten-n Radi*, marveč vse vodstvo rTRSS, k» Je Ivlo sol;damo v dein ž nJim. ?!oč?n Radičev je velik In dokazan. Prelsvava proti Radiču In tovr'sr-i se bo nad-Pevrli v vseh podrobnostih. — ZpgreY 12. januarja. (Izv.) Senat je snoči sJrJrnfi, dn se ?-«'*^fe Iz zaporov vsi člani vodstva HRSS, rnzun Stjepana Rrd?^. Ker se je državni pravdnik pritožil proti senatovemu sklepu, so morali vsi še nadalje ostati v zaporu. — Beosrad. 12. januarja. (Izv. Ob 12.30) Danes dopoldne sta imela dališe posvetovanje notranji in pravosodni mimster. Za popoldne je sklicana plenarna seja nvni^trskega sveta, kateremu so predložena v odobrenje zelo važna poročila oziroma skleni. Radie t&azuie stalim repu*iteKUt da volijo Kerešca. Padič fe sk^fal izHhctap^i d^e pismi n* drja. Trumbič. — Zaplemba teh ^isem. — RMičeva navodila nrist-\?em HRSS öl?de volitev. — Dr. Trumbiču retni list odvzet. — Beograd, 12. ja n na rja. Ozv.) V poetični javnosti je vČerai ve«; dan vladalo ponolno mrtvilo. Ni bilo mkakih znaČimih dogodkov. VeČina mJnis*rov je iz Beograda in se danes povrn". Današnji dan bo živahnejši, k^r poteka rok za vla^anie kandidatskih list. Voditebi opozicijonamega bMka so se ra"kronili na vse strani, da še v zadniem trenot-ku dosežeio kak voi;1ni sporazum na gotovih važnemu vol'scih. Vsi nosianci so pričeli živahno a^ifacno. Po poročilih lr vseH va^ne's'h Vra'cv države je rohnet', da je b:io pa sto 'ft sto shodov. Vec'na s^^^ov ?e b"a m I*"" i 'n se do danes vrši Še dostojna agitacija. Danes ob 10. dopoldne se sestane državni odbor pod predsedstvom Liu-be .Tuvanoviča. Na dnevnem redu je določitev predsednikov volišč namesto onih, ki so ostopili. Ministrski predsednik Nikola Pa-šič je bil včerai le nekai časa v ministrskem predsedstvu, večino dneva je prebil na svojem domu. V vsej politični javnosti vlada največje zanimanje za sklepe zagrebškega sodišča oz. senata, ki je v soboto razpravljal vprašanje o potrditvi preiskovalnega zapora za voditelie HVSS. V soboto s^nat ni še končal raznrave in objavi končni sklep danes dopoldne. V vladimh krogih so izzvala veb'ko ogorčenje poročila opozicijonalnih listov, da je pravosodni mmister dr. Edo Lukinič odpotoval v Zagreb zato. da tam prirKne na sodnike glede odloga o zaporu Stjepana Radiča in tovarišev. Te vesti vlada najodločneje zaivka in naglasa, da niso storieni nkaki koraki in da tudi vlada visoko spoštuje neodvisnost sodnikov. Po mnenju vlaiin;h krogov imajo te vesti namen vplivati na razpoložen ie sodnikov, da bi sklenili ravno nasprotno. Včeraj so ves pričakovali po-drobnh roroču iz Zorrreba. Dve naroČili sta bili zanimivi, M'nist^tvo notranjih zadev je prelelo poročilo, da so 7an1~n:li dve pismi Stienana Radiča. ki jih je skušal iz svoje sa^otn^ r*eJ|ce lz-tihotar.^t ven na dr. Trumbiča. Pismi je izročil pa^n^ku 7 v. p a n u. To je ona-ZÜ pred cel:^o stoječi stražnik. bb'ši dobrovob"ec. Zahteval je od Znoana izročitev nisma. Ta ie to odkloml, na kar je sled;la kratka b°rba. P->^n'ka ?ima-ri so nato snno, ste bili obe namenjeni dr. Trumb;ču. V prvini pismu daje Stlep?»n R^dtč dr. Trumb'CH n^vo^'li jrle^e no*ovan!n v Ino^emctvo. P-av', da mi se. čim do-soe na D"n"i. j^vi m niskem soviet-c,,em posI"n*š*vu, P^mor »e sporočeno Pa^'cevo poo'last'lo za Tn«mbičsi. Na podlagi tega nisma je zagrebško policijsko ravnateljstvo odvzelo dr. Trumbiču potni list. V Iste^i nfsmn d~Ve d^»e Stteoan Rp^g m*wm*m* r^7p«r§čenl rf^^S ***** voH^o tnVi'.ue /n vse p*istnse rf^SS odr^'a P^^'c pop^'^o ah^inenc-'». To ic. na Hrvrrskem. Slavoniji In Dalmnc*ji da ne pridejo na voi5*če. da provoc'ra-jo povsoi v tefi UrpVH r*e**vrü i*i ?zgre-do t«?r. dn v skr^mem sh?^^i!i ttogjktt&ki tudi rn/im-t! volilne komisije in razbiti volilne skrinT'ce. Za nrlstrše v Posnl In Hercegovini odreda Stjepan ^nd^. da slastije»o za dr. Sprha oz. JMO. Pr-st-S-m v Slovenji ukazuje Stjepan Rndič, da vol:io klerlkrlce, odnosno dr. Korošca, v Vol-vcdki! pa Ljubo Davidovima. muli delfijskega prorokovanja. Kdor hoče, lahko verjame, da so zaplenjeni dokumenti o izdajalskih načrtih HRSS ponarejeni, kdor pa ne verjame, ima tudi prav. Mogoče je torej oboje. S takimi dvomljivimi izjavami pa ni mogoče preslepiti javnosti. Opoziciia bi rada ovrgla opravičenost razpusta HRSS tudi s tem, da niči kmetska internaci-jonala, niti organizacija madžarskih ire- j dentistov ni priznala avtentičnosti za- : plcnienih listin. Kje na svetu pa najde- j mo organizacijo, ki bi priznala zvezo z » drugo sorodno organizacija, če ve, d.* J bi pomenilo to priznanje za njeno zu- ! veznico smrt. Tako naivni niso mti I srednješolski dijaki, kadar stavkajo, da j bi pr:znali. kdo je inicijator stavke. Pri vsem svojem utemeljevanju in dokazovanju, da zakona o zaščiti države navzlic komproinittijočcmij mafeerl-ialu ni mogoče aH-jirati na HRSS. ra-č::ir* opozicija z naivnostjo naše javnosti Zdi se nam. da ostane ta račun brci j krč tik: ~ja. j V tem pismu so še druge važnejše točke, ki jih iz oportunih razlogov ni mogoče sedaj objaviti. Drugo pismo je najbrže pisano še pred aretacijo, od-nosno še pred izročitvijo Radiča sodišču in je manjše važnosti. Dalie javljajo iz Zagreba, da so našli pri Radiču tudi drug važen dokument, pisan na pisalnem stroju in obsežen -tO strani. Dokument ie pisan v ruskem jeziku. Dokument je preveden in odposlan ministrstvu notranjih del. Ta dokument nai^olj obremenjuje Stjepana Radiča in HRSS. Kakor omenjeno v političnih krogih J z najveCjo napetostjo pričakujejo potrditve preiskovalnega zapora odrejenega proti Radiču in tovarišem. Opozicijonalni krogi tendencijozno trde, da sodišče preiskovalnega zapora ne potrdi, da pa bo vlada kljub temu našla način, da Radiča in tovariše še nadalje pridrži v zaporu. Ta trditev je precej naivna, kar kažejo najnovejša poročila, da vlada ne izvaja mkakega pritiska na preiskovalnega sodnika, ki je že več zaprtih radičevcev izpustil, ko se je izkazalo, da so povsem nedolžni in da proti njim ni nikakih dokazov. Volilna borba v Italiji. — Rim, 12. jan. Parlamentarni odbor za volilno reformo je delal z vso naglico in spreiel predloženi mu načrt, kakor je želel Mussolini. V razpravo v parlamentu pride načrt ta teden. Pna glavnih reform je uvedba večkratnega glasu, s katero je splošna vo-Pfna pravica odpravljena. Dopolnilni glas se priznava volilcem, ki pripadalo določenim enajstim kategorijam, med katerimi so efektivni člani znanstvenih akademij, profesorji, absolventi srednjih nižjih šol, člani viteških redov, oficirji in podoficirji, odlikovani za hrabrost aTi civilne zasluge, pokraiinski ali ob-čm^ki upravni č^ani, novinarji, oni. ki plačujejo nad 100 lir direktnih davkov ali drugo svoto, samo da vodilo kako podjetje, družinski očetje s 5 živečimi sinovi aH ako so jih tol'ko izgubili v voini. Dvojni dopolnilni glas imaio člani kraMeve družine, kardinali, odlikovani z zlato kocino, z vojaškimi redovi, oni. ki vrše častne posle, redni profesorji na univerzah in oni, ki nosijo vsaj j tri n-^Jove izmed za dvojni glas po-trebn'h. Pričakovati je precej zmešniav pri določanju dvakratnega glasu. Občine morajo radi razdelitve volilcev v ka-tegoriie sestaviti nove volilne imenike. V smislu zakona pa je treba za sestavljanje novih imenikov 5 mesecev, da se bodo mogli vlagati tudi prizivi radi nepravilnosti. Tako je pač izključeno, da bi se mogle volitve rešiti pred jesenjo. Opozicija koleba semintja in pušča Mffssolfnfja v negotovosti, da ne ve, kaj pravzan-av hoče in on radi tega ne more križati menih načrtov. Gotovo je, da se bo boriN z vso močjo proti temu. da bi vodil volitve Mussolini, kateri pa s svoie strani nedvomno stori vse, da jih bo vodH on. To naibrže tudi doseže, ker sila fašizma je deian-sko še trdna in grožma s fašistovskim odporom še soodloČilna. V opoziciji pravijo eni. da naj odstopijo vsi njeni poslanci, drugi so mnenia. da nai gredo v zbornico, treti? d? nai vstrajaio pri sech niem nastopanju. G:olitti in Orlando sta za vrnitev onozieüe v zbornico, kjer na»" delni? proti fašisfovski vladi. — Rim. 12. jan. Po volilni reformi se dvigne število rosiancev od 535 na 5n°. to jc na vsakih 70.000 en poslanec. »Tribuna« kalkulira. kako bodo sestavljena vol'na okrožia po zadnjem liud-skem Šteti". ?a vldemsVo in goriško rokraiino fmrlan^ka pravinca) bo vo-rin'h okrožij najbrže 11, za Trst 4, za Pulo 4. Dimitrij Pop ov i č, dr. M a z i. Mih v-!o R a d o j c v i č in Živan A r a n -g j el o v i č, za njih namestnike sta določena dr. Nikola Ci j u r g i e v i č in dr. Štefan S a ga d i n. Oddelni tajnik je Božidar P r o t i č. DRŽAVNI CDBOR. — Beograd \2. ian. (!zv.> Pod predsedstvom Ljube l o v anovU ^ ie bila danes seja državnega odbora, ki ie določil nove predsednik komisij za volilni okrožji Banjsluka in Travnik. Dr. ti obli j ec je protestiral proti aretaci.i dr. Mačka, ker s tc-m ni državni odix>r kompleten. V razpravo pridejo mnogoštevilne pritožbe slede določitve volišč. Prihodnja seja ie v sredo ob 10, dopoldne. ANKETA O LESNI INDUSTRIJI. — Beocrad, 12. :.t■:. (IzvJ Pod predsedstvom ministra šume in rudnike dr. Q Žerjava se je d-.ir.es pričela anketa o lesni industrij, razpravljajo se zlasti pre-blemi, kako p- \ . .v : in organizirati našo lesno ;ndustri:o m tesno trKO\ino. Anket; prisosrvnjejo v veHkem številu zastopniki vseh trgovskih in obrtnih zbornic, razne m-dustrijske korporaeüe. iiaitopniki lesnih industrij in trgovcev. Kriza nemške vlade. Erezupcšna pogajanja dr. Luthra. — Berlin, 12. januarja. (Izv.) Državni finančni mini>ter dr. Luther, kateremu jc državni predsednik poveril sestavo via» de, je snoči d> 20. vodil posvetovanja ii» pogajanju v državnem zboru « voditelji strank. Spormsuma nu Vladna kriza ie so \ edno odprta. — Berlin. 12. januarja. (Izv.) Dr. Lu* therjevii fw-'ü^jania za sestavo vlade so v če* raj trajala ves dan. Uih s«r» brezuspešna. Centrum je odklonil dr. Luthrove ponudbe. Vodstvo nemško*nacijonalnc stranke se jc razšlo brez pozitivnih sklepov. Mandatar dr. Luther je danes zgodaj zjutraj ponovil pogajanju s centrumom in ostalimi stran* kam L — Washington, 11. januarja. (T^euter.) Držmmi t&inik Hughes je odstopil. Za nje* govega namestnika je imenovan londonski poslanik KellnpG. VELIKANSKI DEFICFT DUNAJSKIH GLEDALIŠČ. — Dunaj. 12. jane'arja. (Izv.) Kakor po-roeajo jutranji listi, znaša deficit zveznih gledališč 42 milijard, največji jc oni dunaj» ske opere. shbps- mmmm wwffwwag»i' ■.....i' ieu'.aw DFŽ4VNEGA SVETA, — Beograd, 12. januarja, ftzv.) Državni svet se ie na svoji zadnji seji raz-Jelil v šest glavn'h oddelkov. Ta pre- j~?^ke k^njc v2 nsivažneisi tretii oddelek, ki ima razpravljati o pn:ožKnh mox\ razsodbam upravnih sodišč v Ce-§tt ?n Zasrctro. Za pre5ds^dnika oddelka jc določen državni svettrik Mil P a u n o v i č, zu člane tega. oddetka: "Borzna poročila. D 'na*- v Curihu 8-50. Ljubljanska borza. 21TNI TRG. Pšenica, domača, fco. Ljubljana, denar 435: koruza, nova, dsf., umetno sušena, fco. Ljubljana, blago 230; koruza, nova. gar., sremska postaja. blago 1S7.50; laneuo seme. feo. Ljubljana, denar 630: otrobi, p-e nični, srednie debeli, fco. gorenjska postaja, b!ai»o 225: moka *0u, amerikanska. fco. Postojna, trans.. 1 vag., denar 6H2. blütjo 682, zaključki os2: oves, feo, skladišče L;ub-ljana, clasom vzorca, blago 360. Lesni trg brez prometa, EFEKTI. 254% drž. renta za vojno škodo Ubij, 7Tc invest. t>o*. iz leta 1921. 641 j. Celjska pos. 210. LjuSH. kreditna banka 2?5. PrVa hnr. Šted. 0^6, Nihag 38—40, Strojne toa-. in Ii v. 12'). Zdrti.:ene papirnice i• »o. Spür wOinon! 13UÜ, 4H% kom. 2ad. Jež. bke V). Zagrebška borza. Dne 12. jan. Sprejeto ob H. Devize: Curih 11.94—12.04 fraga 182.^0—185.80. Pari.r 338^0 34350, NTew-york 61^5—62.33, London 297—380, Trst 262.70—265.70. Dunaj 862—SS2. Valute: dolar 59.50—6D.5U. Efekti: 1% invest. pos. 1921. 6450—66, 2%% drž. rente za ratnu štetu 13]—135, Liublianska kreditna 224—226, Centra!:.; banka 27—29. Hrv. esk. bka 110—113; Kreditna banka Zgb. 13 3 — IT5 hipotek, bk.-t 60—61, Jogobanka 103—105. Pra.šrediona 900—910, Slavenska banka "-—35. Ek<;p'o-atacija 70, Drava d. d\ Osijek —.—. Šeče-rana. Osijek 675—665, GutmaJi 70it, Slaveks 200, Slavonija 59—12 Trboveljska 395—41(1 Inorcniskc borze, — Curih, 12. lan. Današnja borza: Beograd 8.50. Parij 27.70—27.81, Londou 24.81 —2\M Newyork ."17.5 -518.50 Milan 21.72 —21.75. Berlin :-2-; •- . Praga 15.55, Dunaj 0a R >7280—0.00732p. - Dtaaf, 12. i an. Devize: London, 2f><<.!0 — -V'l.iO, .Ai^.n 23325—236^5, Neu'york 53 -57 Parii 3' 296, Praga 170.60—173.60, Cörib 1096-^1105, Stran 2. •SLOVENSKI K A ROD* dne 18 Jančarja 1925. Odstop državnega tajnika Hughesa. Hughesov naslednik londonski poslanik Kellogg. —Washington, 12. januarja. (I*v.) Dr* Savni tajnik Zcdinjenih držav Severne Arne* rike, Hughe», odstopi. Dne 4. marca za* pusti svoj urad. Za njegovega namestnika navajajo londonskega poslanika K. c H o g a. Glede Hugheaovcga odstopa pripominjajo vodilni ameriški i ist i, da vlada med Hughe* som in predsednikom Coolidgem popoU no soglasje. Glavni razlog /.* njegov odstop je ta. da ima tajnih F*fughea v senatu zelo veliko nasprotnikov, ki ovirajo pravilni raz» voj ameriške zunanje politike, kakor jo je začrtal Hugjggs. — Pariz. 12. jau. (Izvir.) Državni tajnik rTushes je odstopil. Prevzame zopet posle svojega prejšnjega poklica kot državnega pravdnika v Newyorku. Odstop Hughesov je v zvezi z nasprotji, ki so nastala le pred davnini časom glede raznih zunanje-političnih problemov med nJim In vplivnim predsednikom zunanjega odseka araertkan-skega senata senatorjem \Yflflanom E. Bo-rahom. Borah zastopa vs trajno staHšče so-dekrvanje Amerike v vseh važnejših evropskih zadevah in da mora biti Amerika napram Evropi aktivnejša. Odstopivši tajnik je star 63 !et iti velja kot edeu najboljših m najspretnejših državnikov Amerike. Hushes je nafboljM predsednikov svetovalec. Za časa vojne je kandidiral na predsedniško mesto. Zastopal je že pred dvema letoma načelo depoTHi-«aclje reparacijskeßft problema ter je na-svetoval, da naj ta problem prouči komisija strokovnjakov. Hughesa splošno smatrajo «a prvega inicijatorja za Dawesov načrt. Njegov naslednik Kellosj je man kot vnet nasprotnik trustov ter ie svoječasuo vodil ogorčeno borbo proti trustom. Se4aj se udeležuje v Parizu posvetovtnl finančne kotttcTcncc. PORAST ŽITNIH CEN V AVSTRIJI. — Punaj, 12. januarja, (lav.) Svetovne tržne cene za moko in žito cadnje dneve rastejo. Na dunajskem trgu je cena dvojno* sthki moki v mlinu 9000 K. na deželi pone? kod po celo 1 šiling, t. j. 10.000 K. Forest cen moki pripisujejo rapidnemu dviganju jugosJovcnskc valute. SPORAZUM NA PARIŠKI FINANČNI KONFERENCI. — Parle, 11. januarja. (Izv.) Listi objavljajo dana« po »Agence Ha vas -izdano poročilo o sporazum« finančnih ministrov. Zavezniški finančni ministri so sklenili načelni sporazum o različnih problemih, ki jih ima konferenca rešiti. Sporazum temelji na tem načelu: Amerikanci ne dobe dve leti rrika-klh plačil iz nemških reparacij. V tem času bo amortizirana belgijska prioriteta, cenjena na 120 milijonov zlatih mark. Belgija se na to zadovolji z nižjim odstotkom, kakor je oni, ki je bil določen na konferenci v Spaa in ki je znašal B%* Ameriške države bi bile na to pooblaščene sprejeti one svote, ki bi izvirale iz razlike med prvim belgijskim in pozneje Belgiji priznanim odstotkom. Po poročilih iz Bukarešte je tam vzbudilo poročilo »Agence Havas«, da so strokovnjaki na finančni konferenci odrekli Romunski pravice do povišanja reparacijske svote, veliko ogorčenje v vseh političnih krogih. Listi objavljajo razne izjave in grožnje. Romunska grozi, da zapusti konferenco. I nih VTStahl V interesu napredne stvari bi želeli zadnje. — Socijalnodemokratski kandidat v LJubljani. Socialistična stranka Jugoslavije (Pertč-Korunova frakcija) je vložila za mesto Ljubljano svoj volilni predlog. Kandidat je bi v Si klero-komu-nistični župan dr. L i u d e v i t P e r i c, njegov namestnik pa privatni uradnik Rado Celešnik. Socijalisti so dali svojo kandidatsko listo za Ljubljano včeraj plakatirati na vogalih mestnih ulic. — Do dane^ vloženih sedem tt»t zs okrožje Ljubljana;Novo metto. Pri dežels nem kot volilnem Hodlšču v Ljubljani je bilo do dane* opoldne vloženih sedem kan« di d a tekih list za volilno okrožje Ljubljana? Novo mesto« in sicer: 1. klerikalna (dr. Koo rosec); 2. Sscijonalni blok (dr. 2erja\>); 3. SKS (Ivan Pucelj); 4. SRS (Albin Prepcluh); 5. Neodvisna delavska stranka (Makuc. ko* munisti); 6. RS za Slovenijo (Josip Murn. posestnik iz Kandijc pri Novem mestu) in 7. NSS (Ivan Deržic). ~~ Kakor je videtf, ni bil sklenjen volilni kompromia med sa« mostojnimi kmeti in narodnimi socijalci. kakor je tö nameraval sestanek narodnih sociialistov, ki je pooblastil vodstvo NSS za pogajanja s kmetijci. Narodni sncijalisti so »e ponujaK na vse stran:. Povsod so do* živeli bridko razočaranje. — Kandidatske liste za Ljubljano. Za mesto Ljubljano so bile do danes opoldne pri deželnem sodišču vložene štiri kandi* Volilna borba. — Klerikalci na Gorenjskem prav Paidno 'igitirajo in prirejajo po raznih krajih shode. Nedavno tega je imci v Kainnigorici v skladiščih žebljarske zadruge shod kandidat SLS za rado\ luški okraj ing. Sernec. O tem shodu nam poročajo: Mnogo ie govoril, a povedal malo. Res prav pogumen je ta možakar, da upa baš v Kamnigorici sklicati shod, K?.mnogoričani pa so zelo pozab-Ijp-i, da v istem času, ko prosjačilo za električno napeljavo, z odprtimi ?oka-ini sprejmejo ing. Serneca, ki jim je pred leti kot vodja deželne elektrarne ob Završnici obljubil elektriko, jo pa Kasneje za isto denarno podporo, ki ie bi!n odkazana za napeljavo v Kropo in Kamri' gorico, napeljal v Bohinj. Ing. Sentcc z\rača sedaj krivdo na s-odst\ o ^Kroparske žebljarske zadruge«, češ: »vodstvo zadruge ni hotelo elektrike!« Ta izgovor pa Je precej puhel. Ako bi to bilo res, se bito njegova dolžnost Karrmogoričane o tem obvestiti, kar pa ni štor*?, nego podporo kratko malo porabil za druge svrlie. Ako je vodstvo •Zadruge« sokrivo, no. potem se imajo KajnjTOgoriČani poleg ing. Serneca zahvaljevati se eselesarsketnu kapiarju Kroparskemu župniku Oblaku, ki nače-luje črni vojski našega pkraia m je posebno Kamnogoričane kot vodja »K»o-parsko-kamnogoriške žebljarske zadruge« pripeljal v današnje brezupna razmere. Torej, ako nočete nič dosegi in ročele zboljšati sedanjih brezupnih gospodarskih razmer, potem kar volite liberalnega uskoka Serneca! — Klerikalni kandidat za Ljubljano. Včeraj se je vodstvo klerikalne stranke končno le odločilo, da postavi tudi v Ljubljani lastnega kandidata. Za kandidata so določili — dr. Antona Korošca, za njegovega namestnika pa Frana Terseglava, urednika »Slovenca«. Dr. Korošec je torej kandidat v vseh treh slovenskih volilnih okrožjih. V Ljubljani so se klerikalci zavzemali za drugo kombinacijo in so do včeraj iskali v naprednih vrstah sposobnega kandidata, da bi sel zanje po kostanj v ogenj, toda ves njih trud in njih spletke so bile zaman. Njjh načrt se jim ni posrečil. Doživeli so fiasko. Da prikri- jejo to blamažo na zunaj, so tudi v Ljubljani proglasili za kandidata dr. Korošca, zatrjujoč, da je bil to njih namen od vsega začetka. — Blarnaža Ravnihar-Ažman-Bab-nlkove skupine. Dr. Ravniharjevi zaupniki so se več tednov pogajali za skupen nastop pri volitvah s klerikalci. Po Ljubljani so neprestano Sirili vesti, da se nahajajo ta pogajanja neposredno pred pozitivnim zaključkom ter nagla-äali, da je izvolitev dr. Ravniharjeva za poslanca na temelju tega, s klerikalci sklenjenega sporazuma zagotovljena. No, v zadnjem trenotku so se ta pogajanja za »bratski sporazum« razbila in sicer deloma radi velikega odpora v klerikalnih vrstah proti sodelovanju z ravniharjevet sploh, deloma pa zato. ker klerikalci niso hoteli držati, ne da bi imeli od tega kake koristi, lestve, po kateri bf splezal dr. Ravnihar v narodno skupSčino. Klerikalno vodstvo je stavilo zadnje dni Ravnihar-Ažmanovl skupini pogoje, ki so v svojem bistvu pomenili toliko, kakor da se Ravniharjeva frakcija odpove vsaki samostojnosti in se popolnoma pokori klerikalni komandi. Ker ravniharjevci vendarle niso mogli, ker se delajo pred javnostjo za naprednjake. preiti z razvitimi prapori v klerikalen tabor, se je sporazum v zadnjem hipu razbil in klerikalci so danes vložili pri deželnem sodišču svojo samostojno kandidatsko listo. Ravniharjevci so torej ostali na cedilu. Da prikrijejo svojo blamažo, širijo po Ljubljani vest, seveda pod pečatom absolutne zaupnosti, da bodo klerikalci pri volitvah dirigirali toliko svojih volilcev, da volijo dr. Ravniharja, kolikor bo potreboval glasov za svojo zmago. Koliko je na teh vesteh resnice, kaže najbolj dejstvo, da kandidiralo klerikalci v Ljubljani svojega voditelja. — Ravnihar * Ažman = Babnikova frakcija Se danes dopoldne pri sodišču n i vložila svoje kandidatske liste. Ali ji je fijasko pogajanj s klerikalci tako zelo pretresel mozeg, da je v svoji kons sternaciji pozabila, da poteka rok za vložitev kandidatskih lfst, ali pa jo je ta neuspeh tako iztreznil, da je vendar* le opustila misel delati zgago v napred« datske liste, in sicer: l.Sarodni blok (Ivan Mohorič); 2. Neodvisna delavska stranka (Makue. Jcomunisti): 3. Socijaliati^na stran« ka Jugoslavije (dr. L. Peri*) ta 4. SLS (dr. Korejec). Zadnja je HI* danes ob osmih zjutraj vložena v predaedstvcni pisarni de« ielnega sodišč«. Morila Sta jo dr. Stanov« Bik in I. Krek, tajnik SLS. Pričakujejo, da do jutri, ko poteče rok. vložite ic dv« sku« pini svoji kandidatski listi, in sicer dr. R*v« nihar in Bernotovi socijalisti, taVo. da bo Ljubljana imela lest kandidatskih list, ozi« roma volilnih skrinjic. Sedaj traja med rs v* niharjevci to berootovci tekmovalen boj za zadnjo skrinjico. — Mestni odbor NRS v LJuMJani sporoča tem potom ljubljanskim radikalom, da se nahaja pisarna Narodnega bloka v Kazini, prvo nadstropje na levo. Člani NRS dobijo tam vse potrebne Informacije glede skupščinskih volitev, kakor tudi v strankarskih zadevah. Kot zastopniki NRS poslujejo v pisarni sledeči pg.: dopoldne Fr. Z u p a ne. popoldne Iv. P o d r ž a j in od pol 18. do lo. (udi predsednik prot. M. P r e s 1. — C lani radikaJske organizacije za sv. Jakob iti dolenjsko obmestje se opozarjajo na širši sestanek, na katerem poroča min. n. r. dr. Niko Zupanič in drugi. Dolžnost vsakega radikala je da se sestanka sigurno udeleži. — Radikali v poljanskem okraju (v Ljubljani) naj se v strankinem in v svoje mlastnem interesu zglasijo čim prej pri tajniku g. Podržaiu. Politične vesti. ~ Da razgovaransp. Pepe. tisti, ki sedi v »Slovencevem« uredništvu in razgovara z gospodom Korošcem, se je nalezel od njih migrene. Za klobukom ima krivec na auf biks, pod kapo pa tamburico, in zato je hud na vse. kar leze ino gre brez gospodovih štakar. Pa je dejal zadnjič, ko se je vrnil v uredništvo, da je usoda nasilja neizbežna. Meja drŽave da je že davno prekoračena. Pepe je v naglici pozabil omeniti, da zagrebška policija te reči ne dovoli. Kdor hoče prekoračiti mejo, nc sme čepeti v copatah pod posteljo, temveč mora natakniti okovane čevlje in vzeti v roko okovano palico, da ne dobi žuljev na podplatih. Copate lahko nosi samo Pepe, tisti, ki bije v uredništvu zmagovito volilno bitko. Ampak nasilje je tudi v copatah, povsod je ta grdobija. je dejal Pepe. In ne kaže Pe-petu ugovarjati, ker se ljudje na stotine zapirajo Jn jim vlada ne da ricinovega olja o! Zapirajo se cela vodstva strank fn vsi kandidati — o! Izmišljajo se brez vseh dokazov »veleizdajalske zveze«, potvarjajo »pogodbe z inozemstvom«, o katerih inozemstvo nič ne ve, ljudem se pošiljajo vnaprej sfabriclrani veleizdajalski dokumenti, najdeni dokumenti se ne izroČe sodišču, marveč se pošiljajo v Belgrad iz ministrstva v ministrstvo, kjer se temeljito predelujejo — o! Pepe, tisti, ki ima krivec na auf biks, kar ne more in ne more preboleti te neizbežne usode nasilja. Kdo bi mu tudi zameril, kajti se ljudje na stotine in cela vodstva sama zapirajo, veleizdajalske zveze in pogodbe z inozemstvom same izmišljajo, dokumenti sami pošiljajo in predelujejo — o! Pepe je v strahu vozahM, kaj ie on sam. oseba ali predmet. Pa je tudi pozabil opozoriti državne organe na to, da bi kazalo razpustiti in zapreti tudi zveze in pogodbe z inozemstvom in še dokumente, ker se sami izmišljajo, pošiljajo in predelujejo. Prav bi se jim zgodilo, tem dokumentom in zvezam, če bi iih policija razpustila m zaprla, kajti so same krive, da jim streže po življenju pravična roka nasilnega zakona, ker niso Šle pravočasno pod posteljo in v copate. Tn Pepe, tisti, ki bije v uredništvu zmagovito volilno bitko, je delal, da bo na ta dan glasoval en sam mož za SLS. Pa je dobil Pepe migreno m mu je težko vse dobro pretehtati in predelati, kar zabeleži. Možje niso vsi, ki nosijo hlače in copate, to bi lahko vedel tudi Pepe, Če že nosi za klobukom krivec. Tudi v kemiji bi bil lahko malo polj podkovan, ker se mu lahko pripeti, da naleti na formulo, pa ne bo vedel, kaj da pomeni. Ena ie že v njegovih copatah, ki ji ne ve pomena. Pepe bi moral vedeti, da pomeni formula SLS — slovensko ljudstvo sleparimo. Ali Pepe je bolj vnet za pasivne glagole in meni, da se slovensko ljudstvo samo slepari. Kdor hoče verjeti, da je to pravilna razlaga Pepetove formule, za katero bo glasoval S. januarja en sam mož, ima prav, kdor noče, ima pa tudi prav. Pri Pcpetu je namreč vse prav, kar je narobe. Pa je dejal Pepe, tisti, ki v uredništvu kandidira za predsednika avtonomne republike v Kurji vasi, da so ga hoteli podkupiti, da bi odložil svojo kandidaturo. Ponudbe da so se glasile kar na milijone kron — o! Pepe pravi, da bi bil nespameten, če bi te podpore ne sprejel, ali spreobrniti sc vendar le ne da, ker se grešnik izpre-obrne samo kadar se v jamo zvrne. Po tem se je Pepe še naslikal v »Ilustriranem Slovencu« in sklenil, da je njegova volilna bitka zdaj tako rekoč definitiv, no zmagovita. Naslikal se je pa samo do popka, ker je v naglici pozabil se-zuti copate, pa bi ne bilo efekta v copatah. = Se en Radičcv zaveznik. Varšavski organ poslanca Korfantega »Rzecz pospolita« je priobčil 7. januarja originalno brzojavko iz Zagreba, v kateri doslovno citira tekst pisma, ki Ra je nedavno pisal voditelj poljskih komunistov Debal Radiču. Pismo je bilo napisano v času, ko je bival Radie v Moskvi. Avtor poziva vse agrarne organizacije na Balkanu, naj se pridružijo kmetskl internacijonall. Komunistični poslanec Debal je bil pozneje aretiran in izročen sodišču radi veleizdaje. Poljske oblasti so mu dovolile izselitev v sovjetsko Rusijo, ker je boljševiška vlada kot odkupnino za Debala osvobodila več političnih jetnikov poljske narodnosti. Zanimivo je, da deluje zdaj ta Radičev zaveznik v Rusiji kot najbolj fanatični pristaš komunistične internationale. =z Akcrja pro« HRSS. Podpredsednik HRSS Kovačevič je bi! iz svojega kraja v Slavoniji prepeljan v 7agreb in izročen sodišču. Pred drtevi aretiran! Radičev sin Vladko Radič je lil v soboto izpuščen iz sodnih zaporov. Na svobodo je bil izpuščen tudi v Delnicah aretirani bivši minister ur. Krnic. i Predavanja bivšega avstrijskega kanclerja dr. Seipia v Nemčiji. Z '.V2. FERDO LUPŠA: Nang Sali. (Konec.) V vasi Ban Don v pujujbanovi hiši pod velikanskim drevjem ni bilo zado-voljnosti. Nang Sali je čakala in čakala •na prihod svojega nai —, mesec je mini! za mesecem, a ni ga bilo. Zaman je jokala, zaman povpraševala in ga iskala med došlimi tujci — Pnjujbanu. njenemu očetu, se je vse to zdelo čudno in večkrat jo je, pred svojo hišo sedeč, tolažil in ji dajal nasvete, da ga nai vendar le pozabL Saj so še drugi ki bi jo ljubili. Toda vse prigovarjanje je bilo zaman. Nekega dne je pobrala ves svoj denar, obleko in druge malenkosti ter zginila Iz očetove hiše — — — Pujajban se je jezil, nekoliko časa tarnal in rabil precej neokusne izraze In psovke. Končno se je vendar pomiril in si prižgal cigareto, zavito v bananin list. Nang Sali se je napotila iskat svoj ideal. Namenila se je v Bangkok, da prf direkciji poizve o njem. Usoda 8 le bila mila. V Utraditu je našla njegovega bivšega paznika, ki ji je razodel, da se je nai hang že vrnil iz Evrope in se nahaja nekje pri zgradbi na severu. Tako je potekel mesec Nikomur ni znano, koliko duševnih bridkosti je Nang Sali v tem času preživela. Pridružila se je neki karavani, katera 5e nesla b'ago v severne kraje, bila je v vedni nevarnosti pred divjimi zver.n; in roparji. Trpela jc pomanjkanje in doživela mnoge težave, vendar upanje, da se ji vendar «e posreči izslediti svojega »nai«, jo ie bodrilo v drznem podjetju. Tako je prišla v Lampang, kjer se ie nahajalo veliko železniško gradbeno taborišče. Tu je zvedela njegovo bivališče, ni pa zvedela, da je Velanon pri« vedel sabo ženo iz Evrope. Vesela se je odpravila takoj naprej na pot, ni bilo več težavno iskati pota, korakala je po nasipu, ki je vodil deloma skozi divne planjave in konečno po goratem ozemlju skozi velikanski pragozd. Skoro v sredini sc je nahajalo železniško taborišče Khun Tan. Prenočevala je navadno pri Železniških ku-lijih. ki so ji radevolje pomogli naprej, ko je dejala, da tre k nai hangu v Khun Tan. od katerega so bili vsi odvisni. Potovanje je bilo polno težkoč, toda Nang Sali je bila prepričana, da ji pomaga Khun Phra (Buddha). Fantastične slike so se rodile v njeni glavi. V mislih je že bila v objemu Velanona, Čutila je že njegove poljube, kakor nekdaj, ko so se zvečer zaprle palisade njegovega stanovanja--- V serpentinah se je zvijala zadnja pot na vrh gore, kjer je kraljeval njen izvoljenec. Ob vznožju te gore so dan in noč vrtali železniški predor in peri-jodično votlo doneče streljanje notranjega skalovja je odmevalo daleč na okrog in se odbijalo ob pečinah. Karavana za karavano je prihajala z blagom in materijalom in odhajala prazna nazaj v Lampang. Nang Sali še ni prišla na vrh gore, ko ji pride nasproti mlad Evropejec. Bil je to inžener von Kölen. Gledal jo je začudeno, končno jo je spoznal kot nekdanjo Velanonovo družico in jo nagovoril: »Nang Sali, kam greš?« »Prišla sem k svojemu gospodu. Dolga je bila pot. Kje je njegova hiša, nai?« V prvem trenotku inžener ni vedel, kaj naj bi dejal, ker razvozlal je hipoma situacijo. Prepričan je bil, da se Nang Sali ne bo dala kratkomalo odvrniti Namignil ji je končno, da mu sledi. Zavil je na neko stransko pot, ki je vodila na vzvišeno torišče neke pečine, ki se je dvigala v ozadju obširne hiše, v kateri je bival Velanon s svojo ženo Jožico. Iz tega mesta se je videlo naravnost na veliko verando ob hiši nad globoko strmino, bila je za vsako zverjad nedostopna. Iz te verande je bil prr lepem dnevu najlepši razgled daleč proti severozahodu po mnogih divjih gorskih vrhovilu nad katerimi so krožili navadno jastrebi. Tudi pri mesečini so se videle iz te verande impozantne in veličastne slike. Na tej verandi je zato bival Velanon s svojo ženo najraje in se veselil svoje zakonske sreče po dnevu in zvečer. Prav v trenotku, ko je Nang Sali ob strani svojega spremljevalca stopila na označeno pečino, je boj na verandi prižgal svetilko. »Glej!« je dejal von Kölen. Nang Sali je videla na verandi Velanona in njegovo ženo. Zaplakala je glasno . . . »Nang Sali, kaj hočeš storiti?« io Stev. 9. Dunaja poročajo, da nastopi bivši zvezni kancler dr. Seipel koncem februarja potovanje v Nemčijo, kjer namerava predavati v raznih mestih. Tako se bo vršil 1. marca v Essenu v okvirju Zveze katoliških akademikov kongres O »Poti k miru med ljudstvom in med narodi«. Sledilo bo predavanje v Kölnu o novi ureditvi Evrope, potem misli dr. Seipcl te po drugih mestih in končno na Holandskem predavati o Avstriji in njenem gospodarstvu. Naša zunanja politika in Rusija Od dne uiedinjenja in osvobojenja na^a zunanja politika trajno napreduje in se ustaljuje. Kraljevina SriS, ki se na zunaj opira na odkritosrčno in nesebično prijateljstvo Francije, je zvezana / Malo antanto. živi v dobrih od-nošajiJi z Italijo in ima korektne zveze z Veliko Britanijo. Postala je v Srednji Evropi in na Balkanu mogočen gospodarski faktor in ker je vojaško iz-borno organizirana, tudi važen faktor miru in čuvaj položaja, ki so ga sivo-rile mirovne pogodbe. Brez jmpenjaliz-ma in zavojevalnega duha je prispevala k pomirjanju na Balkanu in zopetnl upostavitvj dobrih sosednih odnosajev v Srednji Evropi. Življenje pa nikoli ne stoji, temveč prinaša vedno novih elementov, ki ustvarjajo nove probleme, in tako se stavlja naša zunanja politika, brez vsakih težkoč, pred nova vprašanja. V.no najvažnejših vprašanj je brezdvomno urejenje našega razmerja do Sovjetske Rusije. Ker je nasa država mednarodno dobro konsolidirana, je dosedaj lahko vodila popolnoma svobodno politiko napram Rusiji, ki se ni spremenila vkljub prijateljskim uplivom z gotovih strani. Od začetka 1. 1922 sem je g. zunanji minister Ninčič (za časa konference v Bukarešti) točno definiral to politiko, ki obstoji v tem. da se na eni strani ne umesavamo v notranje ruske zadeve, na drusi strani se pa nc udeležujemo številnih mednarodnih kombinacij, ki so naperjene proti Rusiji. To politiko jc g. Ninčič znova naglasi! na zadnji praski konferenci Male antante. Smernice te politike so bile bolj diktirane od tradicionalnih občutkov, kot od našega interesa. Tako vkljub raznim tujim posredovanjem naša država ni podpirala Denjikina, Jude-niča in Vrangla. Respcktiranie popolne nevtralnosti in integritete carske Rusije je šlo celo tako daleč, da še nismo pri-poznali baltskih republik in nudili pomoč mnogoštevilnim ruskim emigrantom. Ta gostoljubnost je bila tako nevtralna, da smo sprejeli emigrante brez ozira na njih politično prepričanje. Ko so ga Sovjeti polomili s svojim poskusom, ustanoviti v Nemčiji sovjetsko republiko, so obrnili svojo pozornost na Balkan, v upanju, da tu povzročijo nemire, ki bi mogli nanovo za-paliti svetovno vojno. Začeli so razvijati veliko aktivnost v Bolgarski. Grčiji in Romuniji. Slednjič pa so spozruli. da ie kraljevina SHS, ker je vojaško in gospodarsko najbolje urejena, največja zapreka za njih cilje. Posrečilo se jim je pridobiti demagoga Radida, ki je odkrito pristopil III. internaciional;. Sedaj ko je naša vlada na neprestano zahtevo vseh poštemh elementov v državi vendar enkrat že napravPa konec boliševiškemu slepomišenju, pričakujemo tudi, da bo spremenila svoje razmerje do Sovjetske Rusije, poslala energično noto, da ta odneha enkrat za vselej se umešavati v naše notranie razmere. Našo striktno in odkrito nevtralnost napram njim so nam boliševiki slabo poplačali, zadnji čas ie že, da jim vlada pove odkrito, kar misli, kot jc to storila angleška vlada, ki je slednjič prišla do prepričanja, da sovjetska vlada ni držala pogodb, ki jih je podpisala Darujmo za sokoiski Tabor! je vprašal in prijel prijazno za roko, da bi preprečil morebitni nepremišljen skok proti verandi. »Vrniti se hočem, pusti me. nai? V tem trenotku se mu je izmuznila in kakor srna bliskoma zginila v temni noči. »Ubogo dekle,u je mislil von Köhlen, vrnivši se po isti poti, po kateri je prišel. Odšel jc v svoje stanovanje, ki je bilo na nasprotni gorski kupoli. Dolgo potem ni mogel zaspati, dekle se mu je smililo. Mnogokrat mu je stregla v Velanonovi hiši, kjer je vžival gostoljubnost, ki je v džunglt pri Evropejcih vedno prisrčnejSa, kafcor v civiliziranem svetu. Po noči se je slišalo rjovenje tigra, odmevalo je strašno med skalnatimi gorami. Prihodnje jutro so našli kuliji v neki goščavi ostanke krvave pojedine kralja džungte. Bili so to posam-ni kosi človeškeg?. telesa. Poročali so Velanonu. Ko je prišel, je zazrl glavo, ki je ležala na okrvavelem phanungu (obleka spodnjega telesa). Ostrmel je. Bila je to glava njegove nekdanje Nang Sali. Stcv. 9. »SCnvPNSCf NAROfW dne 13. januarja 1928. StTan d. Poglavje o slepih. Pred preobratom so biti slovenski stepel navezani Ic ns tuja Izobražcvaliiea. slasti nemška v Celovcu. Gradcu in Lincu. Leta ]9I8. pa jc narodna vlada sestavila v okrilju »Slovenskega odbora za invalide« posebni odsek »Sanatorij za oskrbo slepcev« ter mu poverila skrb za slepe vojne invalide in mu naročila, naj se zanima tudi za repatriiranje vseh slovenskih slepcev iz rsznih krono vin bivše Avstro*Ogrske. Leta 1919. jc deželna vlada za Slovenijo iznova potrdila »Kurato. rij ia oskrbo slepcev« in ga imenovala »Ku« rstorij zavoda za slepe v Ljubljani«. V tem letu jc tudi otvorila deželna vlada za Slove* nijo v bivšem Franc*Jožefovcm azilu za slo* vensko repatriirano slepo deco in ono slepo deco, ki se doslej sploh še ni vzgajala, dvorazredno ljudsko šolo. Pouk se je vršil v materinščini po učnem načrtu, veljavnem ** šole za slepe. Deželna vlada pa je otvo* rila tudi nadaljcvalnico. oziroma obrtno dc# lavnico za vsakdanji Soli odraslo slepo in slabovidno mladino, da bi jo pripravila za poznejše praktično samostojno življenje. V obrtni delavnici so se zaposljcvali tudi od* rasli slepci, civilisti in vojni invalidi. »Kura« torij za oskrbo slepcev« je upravljal zavod popolnoma samostojno s pomočki, ki sta mu jih dajala na razpolago poverjeništvo za socijalno skrbstvo in pokrajinski odbor za zaščito dece v Ljubljani, nadalje z darovi in darili. Udobnosti, ki so jo uživali slepci s tem, slepi otro^ičkl v oredšolskl dobi. ki iwna>o svoicev ali katerih svojci se ne m O« rejo brigati za nje: h) slepa deca, ločena po spolu, v šoto* obvezni starosti cd 6, do 21. teta. ki ima du* ievne in telesne hibe In bi ovirata normalni pouk slepcev v delavnem zavoda, onemort? In strrc slepce. e*) Osrednja favna knjižnica za slepce s knf'rami v Braillovem črkopisu z javno čitalnico. Slovenska javnost nai podnim društvo »Kiiratom za oskrbo slepcev* v d~scfo nie* govega ntemrnfrrga namena v i^da^nl mrri z javr^t nafrfrnnif in prrsfnx^finimi d~m* vtm volili In pristoibinrml. kakor tudi Jr*v* nimi prireditvami ter končno tudi s svojim pr:cfo**om v dr*tšt\*o. £Tani dr»4tva so redni In ustanovni. Ree9 i član lahko po«*ine vsak brez rn-dit-e spola, ako pJičs predpisano rtan*-mo 20 di= narjev letno. (Sf~«->f pfa^aio le 5 rVn.) tJstancn'ni čf**n ostane, kdor daruje druš>vu enkrat 500 D»n. Tffdi nhčine. dr"*he in zr*vodl f*»*»*ro r»r*, sfanefo člani. a*'o dsrujMo letno too D'n. Omen ime korr*orueit'» ima io pravico do vstopa pri zborovanjih no svo'ib norhli« Stenern. VI se smcio udeW^vaM debat. V kratkem bo dr*'št\*o »Kuraf^rii za oskrbo | step^e\**t razposlalo svoja vnhffa za rrisfop k drrršfvu, danršnlm onoror:to v listih pa naj s/"*/ v noifisntto faxmosfl. Pnlrg društva »K"rato»-fj za oskrbo s?~p* cev« dAluie v S'ovniji fi'di »Podporno r*rt?s štvo slenih s svof!m sedežem v Ljubljani v prid slepcem v Sloveniji. Namen tega društva ic. de podpira svo* \ je stene čtsne. zlasti pa fedaf. če co si usfva* j rili Instnn detnvntco. a jih oviralo pri frvr*e= \ vanfu njfrovera ohrta neugodne sorijotne razmere ali pa jim donaša ustanovi i ena tr* govina. oziroma služba, tako majhne do* bičke in dohodke, da ne morejo prcih'tjati svojih številnih rodbinskih članov rti pa se nahajajo srttoh v kaki stif^i in jih fereio j razne nadlog*:. Člani tega društva so redni, j podporni, usranovn' in častni. Redni član postane lahko vsak slepce, brer raelike spola, ako plača predpisano čla< nartno. Podporni član je. kdor plačuh društvu prednisono članarino 20 Din letno: ustanov* ni Član postane, kdor daruje društvu enkrat vsoto 500 Din. Glede članstva občin, družb in zavo* dov veljajo Ista določila, kakor pri poprej omenien^m druš*v,i. »Podporno društvo slepih* upravljajo slepci sami s tajnikom vidcem. Odbor je sestavljen takode: G. Gabrilcl Jurasck predsednik, g. Anton Skuti nodpreds^dntk. g. LnVa Senčnik tajnik, g. Franc Schwentner blaga mik; gg. Franc Dolinar in Anton PleU-o odbornika; g-t- Franc .Terala ter Vinko Naglic sta pre* glcdnika računov. Namen tega društva je še poleg vsega omenjenega: t) povzdigovati po moči duševno tn te* glesno hlarfnfo stepfh: b> noWseva// njihovo zmožnost do deta in službe: e) udefstvovafl se časovno prt ure je* vonju oskrhe za slepe In zanimati se za interese slepih ob vsaki priliki: dl zanimali se za druga enaka društva V Jugoslaviji. Dmštvra dosega svoj namen: al z doneski članov. M z javnimi nabiranti in s pros*ovolj* nlmi darovi, volili in pristojbinami kakor tudi z javnimi prireditvami. e) s proda'o izdelkov slepih. Število rednih čtarrm* tega društva, t. f. slenih, narršča tn potrebuje pomoči. Radi te**a se tudi to dnrštvo obrača do plemeni* tih src z milo prošnjo, da potože steni m dar na oltar. Dobro se zavedofo, d* hrez pomoči potnočtttnih ne dosežejo svojih ci* Ifev In ne bodo izvršiti naloge, kakor so si jo nadeli. DanaCnji članek je obrazložit v polnem obscg't namen obeh društev, ki delujeta v prid slovenskim slepcem, zato nai podpira društvo »Kurator!) ra o*krbo slepcev« bi »Podporno društvo slepih« vsak po svoji moči. da čimpret izbriše slovenska javnost kulturni madež, ki fa ima na pri ju sntošne* ga slepstva v tem, da je še do novejših ča* sov naprtita skrb am svoje slepce tujcem, ki se ponašalo m najmodernejšimi skrbstvenimi nap t a vami. Vedi vsakdor, da pomagaš mmfbednej* šim » tem, ko potoiii dar etepim mm oltmrl Tragiko snovi pokafe Verdi Že v pred-igrt, v kateri vporablja obe najvažnejši temi iz smrtne scene zadnjega dejanja: prvo. ki reprezentlra nesrečno usodo Violetlne neozdravljive bolezni, drugo, s katero se pred svojo smrtjo Violeta poslavlja od ljubile-neia Alfreda. Predigra je vsled teca Že sama po sebi efekten kontrast k prvemu dejanju, v katerem kipi življenje mondenske, iz raz'icnih vrst sestavljene objestne družbe. Gaston (Mohorič) pripelje Alfreda (Kovača) v Violetln (Frisckova) dom, zapoje temperamentno napitnico, katere napev nada* Huje Vlolcta. Iz sosedne dvorane vsbi pikanten valček. V to vrvenje nenadoma poseže koščena roka žugajoče smrti: Violeta otrpne pod opominjajočim bolezenskim napadom. Alfred jo bodri, odkrije ji svoje Čisto nagnjenje in se ne da oplašhl niti teda). ko mu Violeta pripoveduje o svojem pos!u kot grlzeta in dobi v znak. da tudi ona njega vzljubi, cvetko. Ko gostje odidejo, pride Violeta morda prvikrat do spoznania, da je njeno dosedanje življenje sramotno, Alfre-dova čista. Iskrena ljubezen vzbudi v nkj nove. dosedaj neznane občutke. Mojstrsko Je Verdi karakterizlral ta boj konfliktov in Violeta ravno tu pokaže vse svoje pevsko znanje. Prisekova Je za naše razmere pevka kar najbouših kvalitet in moramo biti za njeno pridobitev upravi hvaležni. Ako ostane pri nas, kar bi prav n»di videli, pa postane dotlej, dokler ne odide, prav izvrstna moč. Tudi Kovač (Alfred) me je prav zado. voljil. pa je v resnici tudi dokaj hoH5i v vlogah, ki mu leže, kakor n. pr. Alfred, kot v vlogah, ki Jih mora vsled nezadostne zasedbe včasih prisrjeno peti. jj) Nagnjenje, ki je pogn-do v Violetlnem srcn. Je resnično. V oddaljeni vili na deželi vžlva čisto ljubezen In srečo z ljubljenim Alfredom. S tem pa. da se Je odrekla lahkoživemu svetu, razkošju in bogatim častilcem. Jo zasači prikrito siromaštvo. Alfred snozna. da Je on kriv nlene bed«, tet hiti v Paris, da bi uredil violeiine razpwre. Tu prihaja urizprosna *«oda v osebi očeta (Popov), k! hoče Vlolctl iztrgati b!odneg»> sina ter rehabilitirati dobri sloves svoje rodbine. Verdi ve'ikopotezno stopnjuje svojo glasbo do viška, do momenta, ko se Vlolcta velikodušno odreče sinu starem Oer« monta. Se enkrat izbruhne v široki kanti-leni Iskrena njona ljubezen do vrnfvšega se Alfreda, prodno se ne vrne v staro svoje grešno življenje. Vse iskrene očetove prošnle ne morelo umiriM A'freda. On beži za Vlolefo, najde jo sred! masknega vrveža oh roki barona Douphala (SubeH). pozove ga na dvobo| in zasramuje Violeto. Ta ga končno pomi-] ri In ves skesan prizna svojo njej storje-| no krivico. Središče tega rkta tvori sta-| relši Oermont, ki ga daje Popov tako sijajno, da zasenči vse ostale. Vsled toliks j kvalitativne razlike med posnmniml pevci naše« ga ansambla prihnja publika nehote do Izkrivljene sodbe Ob strani Popova marsikateri sicer prav dbrl pe\'ec Izgub! na svoji veljavi. Po drugi strani pa Je pridobitev takih moči za manjše pevce vcMkega vzgojnega pomena. Osebnosti, kot Hetetto. Popov i>d. dvigalo radoznalc. učeče se k sebi, a tudi sordiniralo mnogokrat kako vroČ<"». domišljavo glavo. V zadnjem aktu konča Violeta svoje Izgubljeno živl^nje v Alfredovem naročju. Prepozno spozna oče. da je nemogoče raztrgati vezi. ki družijo Alfreda In VioTe»o. j Violeta že umira. £e enkrat se ji nasmehlla blaženost v rokah vrnivšega se Alfreda Hežati h^če ž njo v snmoto. Neizprosna smrt prrkriža vse račune. Frisckova zas'uZi v polni meri v pevskem in igralskem oziru odobravanje, tudi Kovač, zlasti Popov, prav dostojna sta Mohorič in Subetj. svcjl vloej ne odgovarja popolnoma Asscjeva, ostali s*> primerni. Zbor prav čeden, le obleči se ne znajo vsi. zlasti ne dame. Orkester pod Neffatom uVrcza tej Verdijevi partituri, režija dosti skrbna in uvidevna. —t • — V obrambo es*e*«kcga H ca PuMJan-skega magistrata. V soboto dne 10. t. m. so zastopniki umetniških krogov IzročP! mostnemu magistratu naslednjo Izjavo; »Pod-psani prijavljamo svoj protest proti prezidavi pritličja hiše št. 2 na Mestnem trgu (desno magistratno krilo) v iz^o^benc svr-he in Izražamo željo, da se Izložbe — ako za prodnjalno Mestne elektrarne res nI primernejših prostorov — nameste v sedanjih oknih tako. da- obstoječe zunanje lice oo-slopja ne bo oškodovano. Od'ocno izjavljamo tudi da smatramo sedanjo magistratno fasado, ki sicer res obstoja iz treh, v raznih dobah nastalih delov, kljub nekaterim nebistvenim novejšim izpremembam v pritličju za estetsko celoto, ki je nedotakljiva. Zato poživljamo mestni magistrat, da takoj ustavi vsa dela. kolikor se tičejo spremembe fasade In reši to vprašanje tako kakor zahteva ugled Ljub'jane pred kulturnim svetom. LJubljana. 9. lan. 1925. Podpisi: za Udružcnje obMkujoČih umetnikov Fr. Tratnik; ra Umetnosmo-rgodovinsko društvo dr. Pr. Vidic: za Drtrttvo za povzdigo mesta Ljublana dr. Andrejka; za Narodno ara« Icrijo dr. J. Regal! in dr. Mesesncl; za »Ognjišče »akademikov arhitektov ValenHn-člč: dr. Iz. Cankar, profesor umetnostne zgodovine na univerzi, R. Jakopič, akad. slikar. Josip Plečnik, profesor arhitektur«, na tehniški fakulteti, dr. Tr. Stele. Konservator. M. Sternen, učitelj risanja na tehniški fakulteti. Ivan Vavpotič. akad. sikar« — Smrt stovececa sflrctesrta. Na Dunaju |e umrl 61 let star sloveči dfregent, ustanovitelj bi vodja simfonijsklk koncertov Ferdinand L 6 v e. Pokojnik |e užival v glasbenem svetu velik ugled, med Dimajea nI pa tudi nenavadno popularnost. Po dall-IU bolezni le tri dni pred svojo smrtjo nastopil kot vodja svojega orkestra pred ob* tiatlvot ki mm J« »rttcjaJo die. 2a takrat so navzoči imeli vtis. da s s Löwe poslavlja od svojega priljubljenega orkestra in od muzikaličnega občinstva. Pokojnik Je bil rudi več let ravnatelj dunajske •Musikakademie«. — Zgodovina slovanskih umetnosti. Šesto predavanje letošnjega c!k!a — umetno-stno-zgodovinskega društva se vrši danes ob 18. v univerzitetni zbornici. Predava dr. V. Stele: Ruska arhitektura in kiparstvo. Vstopnice pri blagajni. — Igor Stravlnskl v Pragi Pod tem naslovom priobčuie v Pragi živeči hrvatski estet Božo Lovrič v zagrebškem listu »Riječi« poročfo o koncertu CeSke Filharmonije, na katerem so se izv?ja!e sk'adbe Stravinskega. v katerem poročilu piše dobesedno: Imel sem srečo, da sem čul v Zagrebu gospo Majo S t r o z z i, katera ie na genialni način pronikla v duhovitost Stravinskega. Njen soprog g. Pcčlč je povečal ta dojem s svojim neodoljivim ritmičnim sprem'Janjcm na klavirju. Znameniti čcSki dirigent Talich to pot ni popolnoma uspel, ker ni imel srčnosti, da bi Jednako Pečiču In Maji Strozzi prekinil vsako vez s klasično tradicijo. Bil pa Je mnogo srečne! se rrke pri »PetruSkU, slavnem baletu Stravinskega 102'n — Konccr Šentjakobskega orkestra in pevskega zbora ki se vrši v petek 16. t. m. v Filharmonlčni dvorani. Je po zn?.čaju ljudski koncert. Na programu so skbdbe Beriota. Belfeja, Oalla, Meyerbccrja. Pav-čiča in Adamiča. Od Bčrlota se izvaja koncert op. 104 za vijolino s spremijevanjem odkestra. zato naj sledi nekaj podatkov te ga sk'adatelja. Charles Auguste de Bčriot (1802—1r70) je bil Izboren vijolinski vlnu-oz, skladatelj in g'rsbeni pedagog. Njegove skladbe, zlasti vijolinski koncerti, se vsi odlikujejo po Široki. Izraziti melodični črti. Nedvomno je na Bčriotovo igro in na način skladanja mnogo vpüvala njegova žena Maria Oarcia-Malihran, tudi sama skladateljica, ki je slovela kot najboljša altisti-nja 19. stoletja. Zato zasledimo v vseh njegovih poznejših skladbah vp!lv bclcanta kot potrebno protiutež napram takratnemu brczmlselnemu posnemanju Pjganinijeve virtuozne tehnike. Be>iot Je bil, dasi globoko glasbeno naobražen, samouk, čudno naključje je nanes'o, da Je tudi g. Fr. Smo-lik, ki nastopi na koncertu kot solist, samouk. Zato bo nastop g. Smolika v Bčriotovi skladbi v vsakem oziru tudi za glasbenika zanimiv. O ostalih skladba prihodnjič. 108/n — Januarski broj »Jadranske Straže.« Izlšao je sa izviesnim tehničkim preinakama i sa bogatim gradivom kojf su jedan daljni korak k napretku ove nase pomorske na-rodno-obrambene revije. U uvodnom članku »Nasa snaga na moru« g. S. AUirevič rc-kapitulira nedovoljno i žalostno pomanjkanje nase ratne mornarice stavljajučl ga a svjetlo sve bujnlje 1 daiekosežnije aktivnosti svih drugih država na tom področju. Nadalje je članak g. M. Ohuljena: »More«, kao prvi napis u seriji popularno prikaza-nog pojma mora i pomorstvo koja če Iz-lazifi u listu. Nadalje je početak historiiske Študije »Boka Kotorska« od g. P. S?roviča. prikaz mornaričke debate u italijanskom parlamentu od Ice, Hettnerov tip ladej bez jedara. Ltstak. Društvene vljesti. popis literature o Jadranu itd. Na pročelnoj strani je ukusna reprodukcija nase ratne zastave u boiama a dalnje su slike s otkriča sp >-menika Kr. Petru u Dubrovniku portret no-vog ministra vojske i mornarice, grupa slika sa karambola narobroda »Beograd« i • Marija«, zračna snimka Troglra. slike sa krsne slave mornarice u Sibeniku, velika reprodukcija umjetničke slike mlnonosca po nevremenu, Flettnerova ladja, grafčkl prikaz razvitka bojnog broda Itd. itd. Od nove godfn* cijena »Jadran^koj Straži« ostaje Ista. naime god:5nie 100 Din za Inozemstvo Oin 150. Pojedini broj dinara 10. Preporu-Camo. Julijska Krajina. — O reviziji Gent Hej eve šolske re* forme je govoril novi italijanski naučni minister FedeTe, kakor poročajo z Ri* ma. Ni povedano natanko, kako revi* zijo misli novi minister. Povdarjal pa je, da mora biti ljudska Sola prava vzgojiteljica italijanskega naroda (ena« ko jugoslovensketja ljudstva v Italiji!). Solo napravi, kakor se je že večkrat reklo, učitelj, ki je vreden tega imena. To jc res, to je pametno povedal mi* nster Fedele. Mi vedno naglašamo, da mora biti šola vzgojiteljici naroda in da mora biti učitelj vreden svojega imena. Slovenska poslanca sta že ope* tovano razlagala na merodajnih mestih, kako je s solo v Julijski krajini in posl. dr. Besednjak je imet tudi ve!ik govor o Solslvu v parlamentu. Sedaj je zopet prilika, zavzeti se z največjo energijo za slovensko šolo! — »Ljudska pratika.* Slovenski »kričanaki« socijalci v Gorici so izdali pratiko. v katero so zapisali to*le: Po* slanec dr. Besednjak zastopa program, ki je naroden, socijalen in ljudski. Dr. Wtlfan je odvetnik, in zastopa pro» gram. ki je naroden z liberalno*kapi* telističnim naziranjem. Koliko pristne klerikalne hudobije je v besedah, na* per jenih proti dr. Wilfanu! In to v pra* tiki. da hi ljudstvo videlo vsak dan, kako svet mol je dr. Besednjak in ka« ko ljudstvu nevaren dr. Wilfan. To je škandal! To se pravi: ubijati Sloven* štvo v Julijski Krajini! — O »r| redni oočni zbor v četrtek. 15 {an. !°23. ob 8. zvečer v mali dvorani Narodnega d>-ma in ne v telovadnici, kakor Je bilo pomotoma objavljeno. Dnevni red: 1.) Nagovor staroste; 2.) Citanjc zapisnika zaJnjega obč. zbora; 3.) Poročila funkcionarjev: a) tajnika, b) blagajnika, c) rač. prcglcdova!-cev, č) načelnika in načelnice, d) matrikar-ja, e) gospodarja, f) načelnika prosvctnczi odseka; 4.) Slučajnosti. — V slučaju nesklepčnosti se vrši občni zbor istotam eno uro pozneje, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih. 10Sn — Sokol LJubljana II. Ima občni zbor v nedeljo IS. t. m. ob poldcseti dopoldne na realki. Udeležba strogo obvezna. 103 a — Izredni občni zb^r Sokoiskega društva na Viču se vrši v nedeljo 18. L m. ob 10. dopoldne. Odbor. 81'« umu Slivensdo-italijonslii slovar •e prodajai od danes napraj v vaob ljubljanskih knjigarnah, v Mariboru in Colju po 70 O.n izvod. Založništvo« Turistika in speti DOMAČE NOGOMETNE TEKME. — Zagreb, 11. januarja, (fzvj Radi vremena so bila včeraj igrišča v zelo slabem stanju. Dopoldne so bila igrišča trda in zamrznjena, popoldne pa so se radi solnca spremenila v pravo meh-čavo ta!:o, da je bilo gibanje igralcev zelo otežkočeno. Rezultati včerajšnjih tekem: Gradjanski rezerva : Južni železničarji 12 :0. Concordija : Rapid] 13 : 0. Hnšk : Fcraria 1 : 0. Železničarji : Crontia 11:0. Sparta : Zmaj 5 : 3. Tipografija : Makabi 3 : 2, Atena : Slaven 3 : 0. — Beograd, 12. januarja. Beosrnd-ski Športni klub rezerva : Amateuri 7c-mvn 5:0, Euinstvo rezerva : Šumadija 1:0, Jugoslavija : Ruski snortri kUib o. J. INOZEMSKE TEKME. — Nürnberg, 11. janrar ja. Prvalc Mad* žarske MTC jc potolkel NFC s 4 : 0. Isnch madžarskega prvaka jc vzbudil v nemških športnih krcqih splošno senzacijo. — Dunaj, II. januarja. Danes so bile prijateljske nogometne t:kme. Rezultati: \Vac'kovih spominov. G. prezident dr. T. G. Ma« saryk je dal g. V. M. Z a 1 a r j u avto« rizacijo za slovenski prevod svojih vojnih spominov »Svetovna revolucija med vojno in v vojni 1914.—1918.«. — Slovenski prevod izide najbrže že za letošnjo Veliko noč. — Statistični podatki o odvetnikih Slovenije. Po uradni objavi z dne 1. januarja t. I. šteje odvetniška zbornica za Slovenijo sedaj 191 članov, t. j. štiri člane več kakor ob začetku lanskega leta. Sedeži odvetnikov so v 31 krajih ljubljanske In mariborske oblasti. Odvetnikov je v Ljubljani 66, v Mariboru 30, v Celju 17, v Ptuju 11, v Murski Soboti 9, v Novem mestu 7, v Dolnji Lendavi 5, v Brežicah, Kamniku, Kočevju, Konjicah, Kranju, Krškem, Radovljici in Slovenski Bistrici so po trije odvetniki; v Laškem, pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, v Ljutomeru, Ormož«, 10 Januar/a 1925. Slovenjgradcu In Šmarju pri JetSah sta po dva odvetnika; v Cešnjicah pri Moravčah« Črnomlju, Gornji Radgoni, Kozjem, Litiji, Metliki, Rogatcu, Sevnici, Skofji Loki in Šoštanju pa je po en odvetnik. Razen štirih so vsi odvetniki doktorji prava. Z vprašanjem avstrijske postne hranilnice se bavi konferenca v Rimu ponovno danes 12. t. m. Delo komisije z omenjenim vprašanjem je dovršeno in sledi končno poročilo na eni prihodnjih sej. Konferenca se zaključi koncem januvarija, — »Bacca Adriatica«. Tudi v soboto se ni mogla končati razprava radi Banke Adriatike pred trgovinskim sodiščem v Trstu. Nadaljuje se danes cb vedno večjem zanimanju. Popoldne v soboto so bila nova pogajanja med zastopniki upravnih svetnikov in upnikov. — Otvoritev železniške proge U/i-ce-Vardište. Po poročilu iz Bco&rada je prometno ministrstvo odložilo za 20. u m. določeno svečano otvoritev velc-va£ne 2elezn'ške proge Užice-Vardište, ker v terenu še niso izvršena nekatera tehnična dela in ker so tam nastali veliki snežni zameti. — Likvidacija oddelkov finančnega ministrstva pri pokrajinskih oblasteh. Po na-redbi finančnega ministra se prične likvidacija ddelkov finančnega ministrstva pri pokrajinskih upravah v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu in Splitu. — Razstava »Mati In dete«. Ministrstvo za naradno zdravje je odredilo, da se v svrho propagande prenese iz Osjeka razstava »Mati in dete« v vsa večja mesta, tako v Bjelovar, Maribor, Kartovac itd. — Vzpostavitev oblastnih finančnih Inšpektoratov. Kakor poročaio današnji jutranji beograjski listi, je fin. mlnster odreci! razdelitev sedanjega oddelka financ na oblastna finančna inšpektorata v Ljubljani in v Mariboru. Za likvidatorja finančnega oddelka je določen delegat finančnega ministra dr. S a v n! k. — Razpis šolske zgradbe. Občina To-mišel) razpisuje zidavo nove Šole na Jezeru pri Preserju. Natančne Informacije dobe reflektantl pri krajnem šolskem svetu na Jezeru in v občinski pisarni občine Tomi-šelj na Jezeru št 9. Ponudbe je vposlatl do 30. t m. — Izseljevanje Iz naše države v Ameriko meseca novembra 1925. V mesecu novembru se je izselilo Iz nase kraljevine v Ameriko 1614 oseb, od teh je bilo 1503 naših državljanov (1084 moških In 419 žensk), 111 je bilo tujih državljanov. Izmed domačih izselnikov (1503) odpade na Hrvatsko in Slavonijo 468, na Vojvodino 4*6, na Srbijo 279. na Dalmacijo 2^5, na Bosno In Hercegovino 4, na Črno goTO 29 In na Slovenijo 82. Po pokhcu Je bilo 94 kvalificiranih, 187 nekvalificiranih 872 kmetovalcev, 26 pripadnikov svobodne profeslje in 369 članov rodbin. Po narodnosti je bilo 850 Srbov, Hrvatov in Slovencev, 426 Nemcev, 2>5 Madžarov, 22 oseb pa drugih narodnosti. Največ ae jih je Izselilo v Argentinijo, namreč 485, v Brazilijo jih Je odšlo 392, v Avstralijo 289, v Zedinjene države 163, v Urugvaj 123, v Kanado 25, v Čile 13, v ostale ameriške pokrajine 13 eseb. Največ izseljencev je odpremila paroplovna družba »Hamburg Südamerikanische Oes« — Od januarja do konca novembra 1. 1. se Je Izselilo 15.894 naših državljanov, doöm sc U v letu 1923 Izselilo le 7130 oseb. Vrnilo se je v mesecu novembru L L Iz prekomorskih pokrajin 306 oseb. — Neka] volilne statistike za mesta Ljubljano. Pri zadnjih skupščinskih volitvah marca lanskega leta Je bilo v LJubljani 17 volišč, letos Jih Je 19. Število volil-cev znaša letos: L volišče 777, 2. vol. 898, 3. vol. 742, 4. vol. 679. 5. vol. 870, 6. vol. 45S, 7. vol. 844, 8. vol. 788, 9. vol. 578, 10. vol. 517, 11. vol. 798, 12. vol. 548, 13. vol. 686, 14. vol. 808, 15. vol. 817. 16. vol. 642, 17. vol. 608, 18. vol. 714 In 19. vol. 586. Skupaj znaša število volllcev 13.158. Od raznih strank je bilo v reklamacijskem postopanju podanih nad 1200 reklamacij odri. izreklamacij. Pri zadnjih skupščinskih voliti vah Je znašalo število oddanih glasov 8.874, dočim je znašalo Število volilnih upravičencev 12.622, torej se Je število volllcev povečalo od lanskega leta za 535. Pri zadnjih skupščinskih volitvah so dobili: demokratska stranka 3 510 klerkalna stranka 2.814 glasov. Za klerikalce so v pretežni večini takrat glasovali komunisti. Peričevl socijalisti 1.866, narodni socijalisti 552 in dr. Ivan Sušteršič 132 glasov. — Češka narodna cerkev. Pri zadnjem ljudskem štetju Je bilo v Češkoslovaški 525.000 pripadnikov narodne cerkve. Od takrat Je število vernikov naraslo, da Jih je danes nad 800.000. Verniki so razdeljeni na 4 škofije s 108 župnijami, oziroma cerkvenimi občinami, In sicer Je W župnij v Češki, 18 v Moravski in 10 v SlezlJi. Vseh duhovnikov narodne cerkve Je 200, ki so večinoma prestopili iz katoliške cerkve. Tudi cerkve so bile večinoma popre) rimsko katoliške. Dijaki, ki hočejo postati duhovniki nove cerkve, morajo Študirati 4 leta na Husovl protestantski fakulteti. Češka narodna cerkev Je od drŽave priznana. — V Koprlvnlkn na Kočevskem Je Izvoljen za župana gostilničar Hans Wüchse, kl Je bil leta 1919. obdolžen protidržavnih činov in tudi zaprt Pö Izvolitvi le imtl novi župan lep nagovor, ki ga Je zaključil s pa-trijotičnim vzklikom: »NJ. VeL kralj Aleksander nai Živi!« — Smrtna kosa. Danes je v Leonišča po težkem trpljenju umrl g Marijan Ravnikar, višji knjigovodja »Kmetske posojilnice za ljubljansko okolico«, brat dr. Vla-dimfrja Ravnlharja Pokojnik je pred tedni * v duševni zmedenosti skočil s svotega sta* nevanja as ulico ter se pri tem smrtnone-varno poškodoval. Prenesli so ga v Leoni-šce, kjer Je danes po neizrecnlh mukah izdihnil. Pokojnik je bil Izboren uradnik, dober tovariš In odkrit značaj. Ze pred leti je težko obolel, a je okreval. Pred meseci pa se je pojavila zopet težka bolezen, ki mu je končno prestrigla nit življenja. Pogreb bo v sredo 14. trn. ob 16. Iz Leonišča na pokopališče k Sv. Križa. Bodi ma ohranjen blag spomin! — Poljski tisk o »Društvu prfjateflcv Poljske« v Ljubljani. Večina poljskih listov je zelo simpatično pozdravila zadnji občni zbor »Društva prijateljev Poljske« v Ljubljani. Listi pišejo o ciljih te organizacije, navajajo imena Slovencev, k! delujejo za po?jsko-Jugoslovensko vzajemnost in opisujejo Sienkiewiczev*» proslave po jugoslo-venskih mestih. Z veseljem In hvaležnostjo ugotavljajo, da ustanavlja omenjeno društvo tečaje poljskega jezika in prireja predavanja o poljski kmfževnosti. — Nekaj številk. Dne 24. t. m. bodeta Izžrebani prvi dve Številki II. književne tombol« Jugoslovenske Matice. Z izžreba-njem *eb dveh številk bode tudi zade*ih 150 amK ki so določen«* za dobiike te književne loterije. Teden pozneje, v nedejo 1. februarja bo izžreban* in razglašena tretja številka, ki skupaj s prvima dvema tvori dobitek temo. Kvaterna (štiri Številke) bo izžrebana v nedeljo K februarja In činkvin v nedeljo dne 15 .februarja. V tednu od 15. do 28. februarja bodo Izžrebane po'ago-ma števPke za tombolo, tako da bo tombola razgtašena z> •* nedello dne 1. marca t. I. Vseh knjig ki '^efttu 505 dobitkov književne loterije, je 7?8* Od teh čredo Tavčarjev roman Izza kongresa, Finžgnrleva Dekla, Oradnikova Pot bolesti, Tičarjeva knjiga O boju proti nalezljivim boleznim, Rlblčičeve Zavratne pošasti in Zupančičev Ciciban v najmanj 405 Izvodih med naš narod'sirom naše države. Vse knjige skupaj tehtajo 1020 kg. Obsegajo okroglo 60.000 tiskanih pol In okroglo 1 milijon t'skanfh strani. Pri tem številu pa ni vštetih onih sto mladinskih dobitkov, ki so namenjeni za ljudske šole v Sloveniji. Iz navedenih številk in dejstev Je razvidno, kolikega pomena le ta književna loterija in koliko najboljšega berila bo prišlo tem p^tom med nr«št ljudstvo. Posamna tablica stane 3 Din Rojaki, sezite po njih! 101'n — »Pravnik«. XXXV. redna glavna skupščina društva »Pravnika« se bo vršila na dan 2S. Januarja 1925 ob pol 18. popoldne v pravosodni palači št. 79 v Llubljanf. Na dnevnem redu so poročila odbora In preglednikov ter volitve načelnika, odbornikov In preglednikov Vesti Iz Amerlk*» V Chlsholmu, M Inn. Je nmrl Anton Markel. star 61 let. Doma Je bil iz Mirne peči na Dolenjskem. V Ameriki Je preživel 30 le*. — V Durnnt Citv, Pa.. Je umrl 27-lctnl Josip UdovČ iz lelšrm na Primorskem. — V Chicagu Je zagrabi, stroi 42-letnega Petra Pretnarja ter ca smrtno poškodoval. Pretnar le bil doma 12 Jesenic ter je živel v Ameriki 11 let. -- V Waukeganu. (IL, Je umrl 4?-Tetnl Anton Tr-šar, doma z Vrhnike. — V Jolictu Je umrla 36-Ietna Franja Stritof Iz Dobrega po'ja. — Rop pri Novem mestn. Dne 5. t. m. okrog pol 18. zvečer sta se vračala posestnika Martin Kralj iz ZaJČvrha In Jože Hor-vatlč Iz Dolža Iz Novega mesta proti domu. Na deželni cesti med Mal. Orel kom In Zajčvrhom sta jima zastavila pot s samokresi v rokah dva masklrana moška ter odvzela obema Din 3200. — Volkovi In divje svinje na Kočev skem. Po vojni so se na Kočevskem volkovi In divji prašiči strahovito zaredill, &a so za prebivalstvo prava pokora. Vo'kovi so raztrgali Že mnogo ovac in koz, divje svinle pa so napravliale Jeseni ogromne* škodo na krompirjevih In koruznih njivah. Prebivalci se boje, da bodo divje svinje spomladi zopet izruvale krompirjeve nasade. Ta divjačina ponije v eni noči celo njivo. Za tako škodo kmetje ne dobe nik^kc odškodnine, ker se divla svinja prišteva k roparicam. Lani je sicer kočevsko okrajno glavarstvo priredilo par lovov, ki so se }ih udeležPe vse vasi. toda dobili n*so nobene divje sivnje. Kazalo bi, da se taki lovi pri-rede pozimi, ako zapade sneg, ko Je mogoče divje svinje zas'edovati. Sploh pa bi kazalo, da bi se prebivalcem dovolilo volkove in divje svinje prosto zasledovali in pobijati. — Pozor na sleparja! Neki Ludvik Se« men hodi okrog strank po deželi s ponarejenim pooblastilom tvrdke Vrhove (zavod za brušenje stekla), pobira stsra zrcala In prevzema predplačila za nova zrcala. Semen je meseca decembra 1. L izvabil neto stranki več srebrnih ur. Ena teh ur se je zaplenila. Oškodovanec se naj oglasi osebno aH pismeno pri ljubljanski policijski direkciji. — Ukraden prašič. Mesarju Fr. Kra-šovcu 'z Most je nekdo odnese! Iz klavnice zaklanega prašiča ozir. slanino in kožo iste- Iz Ljubljane. — Italijanski generalni konzulata se nahaja sedaj v Šelenburgovt ulici št 7. v II. nadstropju. Konzularna pisarna je odprta od 9. do tričetrt na 13. Urad za potne liste je o tvori en od 9. do pol 12. Urad za trgovinske informacije je otvorjen vsak dan od 15. do 16. — Pisarna glavnega odbora za obdelovanje barja se Je preseHla Is Marljanlšča (Poljanska cesta 28.) v nove prostore na Turjaški trg št 3. 11. nadstr. (poslopje Kmetijske dražbe). Uradne ure od 15. do 17. — Danes, 12. t. m. ob 8. zvečer vrši se v Filharmoniji koncert znamenite operne In koncertne pevke ge. Maje Strozzl Iz Zagreba, katero spremlja pri klavirja njen soprog g. Bela Pečic. Koncert se vrši kot prvi abonma koncert Fllharmonlčne družbe. Spored obsega modeme hrvatske pesmi in je nadvse skrbno Izbran. Natančno besedilo pesmi se dobiva v Matični knjigarni. Isto i tam prodajajo se vstopnice, katerih je še dovolj na razpolago, za ta koncert in sicer izje novit tudi Uvea abonmaja ta sicer zvečer eo 6. are In pol pred začetkom koncerta pri konce-tni blagajni. Občinstvo vabimo, da poseti ta veelzanimivi koncert, ki bo nudil dovolj umetniškega ovitka. 111/n — Grem!} trgovcev v Ljubljeni vabi fla svoj lefnl občni zbor. katen se bo vrš:1 v ponedeljek dne 19. jan 1925 ob 8. uri zvečer v dvorani »Kazine« s sledečim dnev nim redom: 1.) Pozdrav načelnika; 2.) Či-tanje zapisnika zadnjega občnega zbora: S.) Poročilo o delovanja gremija v letu 1924; 4.) Računski sklep za leto 1934; 5.) Proračun za leto 1925; 6.) Sprememba pravil; 7.) Volitev novega odbora in 8.) Slučajnosti — V slučaju nesklepčnosti se vrši I. uro kasneje ravnotam z istim dnevnim redom drus občni zbor, ki pa sklepa veljavno ne jrlede na število navzočih članov. — Načelstvo. 107/n — Prireditev »Jadranske Straže« v soboto v veliki dvorani »Unlona« je sijajno uspela. Udeležba je bila izredno velika. Društvo je torej to pot prišlo na svoj račun. Zabava je bila prav animirana in je trajala do jutranjih ur. — Podružnica kola Jngoslov. sester v Krškem je oriredila 21. dec. prav dobro uspelo bc.žičnico, kjer je obdarovala lepo šetvilo otrok. Pred obdarovanjem je deca nastopila v Izvirni igrici »Božični prizor«, ki Jo je zato priliko napisal g. strok, uc'telj Gaspari. Da se '*» božičnlca tako leoo pros'avila, gre zaslugi tajnici g. Vutkovičevi, ki *e vodila režiio. g kaplanu z Vidma za skioptič-no predavanje, g. trgovcem In drugim dobrotnikom za brezplačne prispevke. Želimo humanem « društvu, da uspeva vedno lepše, da tako uspešneje širi cilje prave človekoljubnosti. 104 n — Neprevidnost pri tramva'skl vožnli. Helena Anžič je hotela z neko deklico na Ambroževem trgu stopiti na tramvaj, a tisti hip se je voz premaknil. Anžičeva je padla z obrazom na cesto ter pri padcu potegnila tudi deklico s stopnjic. Sama se je precej nočno opraskala po obrazu, dočim se nI deklici ničesar zgodilo. — Zaradi vlačuganja je policija zaprla Doro Rakovec. — Tat v cerkvi. V stolni cerkvi so zalotili Ant. Čebelo, ko je kradel denar iz pušice ter ea izročili policiji. — Policijske ovadbe. Danes je policija ovadila 5 možakarjev radi pijanosti in raz-giajanja Nadalje je bilo 5 ovadb zaradi prestopkov cestno pol;cijskega reda. Neki gostilničar je ovaden, da so pri njem plesali biez dovoljenja. — S-rcurtcSna vdova, rnati treh nepre« skrbljenih otrok, se obraba tem potom do usmiljenih src s prošnjo, naj ji pomagajo preživljati družino. Njenemu pokojnemu možu je lani nekdo pomagal iz težke gmot» ne stiske, a zdaj, ko je izgjbila šc zadnjo oporo, je sirota v obupu. — Darila je po* Sil jati na naslov: Cesta na Loko št. Z Vdo* va Mariia Z. — Zatekla se Je pslca volčje pasme. Ima usnjen ovratnik brez znamke. Poizve se: Trnovska uMca 15., pritličje, levo. 106'n — Pozor! Najmoderneje kroje z natančnim poukom Izdeluje In razpošilja od ministrstva za trg. I obrt koners. krolna šola, 2?dovska ulica 5„ L'ubljana. Razpošilja predloge za prehrano blaga za gospode In dame. Ko se skroji moška obleka iz 2.60 za prsno širino 96. Iz Celja. —c Umevna nemška jeza. Glasilo celjskega nemštva je prineslo v nedelj* ski številki z debelim tiskom na prvem mestu nekak nekrolog po izgubljenem nemškem »Trutzburgu«. Nekrolog ima naslov »V spomin« in se dlasi: »V po* nede^jek dne 5. januarja 1925 so Slo* venci s pomočjo sodišč in upravnih oblasti prevzeli bivšo nemško hišo (»Deutsches Haus«) v Celju. V vodil* nih sfovenskih krogih vlada splošno največje veselje na to — izpremembo posesti. Našo nemško občino (?) sta napolnila bol in žalost.« — Da, da, ko* lo se je zasukajo. »Dem einen macht's Trauer, dem anderen Freud*.« —c VolUni shod Narodnega bloka v Celju se vrši v četrtek, dne 15. t. m. oh 20. v veliki dvorani Narodnega doma. Na shodu govorita nosilca liste Narodnega bloka za mariborsko volilno okrožje g. dr. Ljudevit Pivko in kandidat za celjski srez g. D r o f c n ik. —c SeTa občinskega sveta ceFskega se vrši v sredo, dne 14. trn. ob pol 19. Na dnevnem redu so poročila Iz posamnih odsekov, —c Mestni flzikat jc ustavil tedensko objavljanje poročil o stanju nalezljivih bolezni v mestnem okolišu celjskem. —c Razdruž*fa sta se trgovca z manu-faktpro gg. Hladin 6t Dobovičnik. G. liladin bo odslej vodil trgovino v Prešernovi, g. Dobovlčnik pa trgovino v Gosposki ulici. —c Umrl Je v Celin v Aškerčevi uMci g Fr. Rebeuschegg, starejši prejšnji lastnik hotela »Pri pošti« ter mesarski mojster. N. v m. p! —c Mestno gledališče. V petek zvečer se Je v našem mestnem gledališču vprlzo-rlla veseloigra »Zora, dan in noč«. Gospod Pfeifer In ?dč. H. Mirnikova, ki sta nastopala v Igri, sta svoji vlogi prav dobro re-Sila. Gledališče je bilo razprodano. Iz Maribora. —m BtvSs poslanca Žebot in Pusen'ak tožena. Zoper Žebota je dvignjena obtožba po § 103 srb. zakona, proti PuSenjaka pa je vloženih kar 13 tožb radi tiskovnih deliktov. — Praznik Sv. Save bo mariborska pravoslavna občina proslavila letos posebno slovesna. V ta namen bo 27, trn. v Oöt-zovf dvorani velika glasbena prireditev, prt k?ierl bodo poleg Olasbene Matice In vo* jaške godbe sodelovali tudi solisti opere. —m Za zgradbo Sokolskega doma je daroval kegljaikl klub Sokolov 10.000 Din. Spor s Trockim. (lz\ircn dopis.) V Moskvi, o Božiču. Začetkom decembra je prinesla »Pravda« strokovnjaški buletin o Trockega zdrav, ju. ki je baje že nekaj let zelo rahlo. Moskva ima preostro podnebje, ki unlčevlano vpliva na organizem bivšega vojnega komisarja, zato mu je zdravniški svet določil z;msko bivališče r.a Kavkazu. Tam se nahajajo najbeli priljubljena zdraviliška vendar letos Trockij ne hrepeni po njih. Buletin je le predviden ukaz o izgonu, ki bi pomenil obenem izključitev Trockega iz vlade m res je že decemberske seje vojnega koml-sarijata vodil namestnik Frundzc. Zadivjal je hud boj starih boljševikov s Trockim, ki ga je začel sam poslednji in sicer s knjigo, končali pa so ga doslej v Vidni lazi njegovi nasprotniki z javno In tajno nasilnimi nameram;. Povod je dala knjisa »Uroki ckiiaarat v kateri je zapisal Trockij končne sklepe po izvajanjih v prejšnjih knjigah o revoluciji. Odgovor priza-detih oseb je prava mobilizacija vseh boljševikov proti trockizmu. Idejno sta gonilot sili v tej bori i sicer res leninizem in troc-kizem, toda tarče so voditelji sami. Knjiga je ostra obsodba nad avtorjevimi nasprotniki, a napisana je tako prepričevalno, da lahko uniei vso zgradbo vodilnega aparata ru.»ke komunistične stranke in tretje internationale. Zinovjev, predsednik Internationale. Stalin in Kamenjev so z enim mahom uničeni. Trockij navaja njihove grehe Iz revolucüe. ko so Jeseni, tik pied »trmoglavljenjem Kerjenskega, odstopili z odgovornih mest in vedli srdit boj proti Ljenfnn. iMed tem je rev rfucih pmtt njihovi volji napredovala in oni so se nato \rnili na ista mesta, kakor je tzposloval Ljenin. »Ali pa so imeli pravico, da *e vrnejo?« vprašuje Trockij in pusti odgovor za sklep. Boljše viki so revolucijo srefrto izvedli. A kaj če bi Ljenina ne bilo? Propadli bi in revolucija bi bila potlačena po zaslugi omenjenih dezerterjev. Dokaz za tako trditev je pisatelju nemški slučaj Iz leta 1923. Splošna, gospodarska in politična kriza je dala ugodno priložnost za prevrat, toda voditelji nemške kumur.L-tiČne stranke teca niso opazili In pozneje so trdili, da priložnosti sploh nI bilo. Ob teh Izvaianjlh namigava Trockij na pravega krivca, na vodstvo internacijonale, češ Jasno je, da oni, kl je »zdrejf 1« leta 1917 ne more slutit!, niti Izkoristiti priložnosti. Taki ljudje bi po pisateljevem mnenju, ne smeli voditi svetovne revolucije. Napad je jasen. Prizadeti so morali odgovoriti nemudoma, dokler se javno mnenje še nI zbralo proti njim. Stalin, Kamenjev in Zinovjev so takoj obsodili novi nastop Trockega. Njihove govore so prinesla v celoti »Izvestja«, istotako »Pravda« In ostala strankina glasila. Posebna kolona je prinašala resolucije proti Trockemu. Najvažnejših konferenc partrabotnikov so se udeleževali prizadeti voditelji osebno In z »do-kladi« vplivali, da so bile resobtcije dovolj ostre. Pridružil se jim je ves strankin aparat. Le tu pa tam se je kak udeleženec vzdržal glasovanj in prav redko je kdo glasoval proti. Trockij Je bil izoliran, pojavila se je zahteva, da vlada zapleni grešno knjigo, a tega ni storila. »Pravda« je na vprašanje, zakaj se Trockij ne zagovarja, odgovorila, da bi ona rada objavila razna mnenja, da pa ji do tedaj še nikdo sličnih ni poslal. Med tem je pošla vsa izdaja »Urokov«, ki jo je avtor hotel povečati na 30.000 izvodov. Kot orožje proti Trockemu služI njegova vihrava preteklost, ki je pravcato krl-žarenje med manjševiki m boljševiki. Napak mu seveda prav lahko naštejejo kol kor komu všeč. Očitajo mu nasprotstva, ki nh je Imel z Ljeninom pred vojno, v času Brest-Litovska, ob uvedbi nove ekon. politike In pri raznih razpravah. Obnovili so sodbo o njegovem značaju, ki ie skrajno amblcijo-zen in časti^akomen. Vsporedno s to zgodbo v ruski partiji Igra Trockij nič manj važno vlogo v tretji internacijonali. Vso dobo njenega obstoja jt je delal razne težkoče zbirajoč vsakokratne oponente proti vodstvu. S svojo nedosledno taktiko si je zobliči! precej Številno skupino najrazličnejših inostranskih delegatov na kongresih tako, da so mu prišteval! že Nemca: Brandlerja in Tahlheimerja, Iz Italije BordiTO i. dr. Pravi njegov sotrud ilk je bil pač Radek kakor na gospodarskem polju Preobraženskij. Poslednjega re v te! kakovosti odkril Buharln, ki je odločno na strani Zinovjeva. Borba med prvaki revolucije je prinesla v komunistične vrste največjo zmešnjavo. Strankina Inteligenca In ve£rna dijakov simpatizlra s Trockim. Sodba ruskega naroda je oni Trockega zelo podobna In Je noben izgovor Zinovjeva ne spremeni. Voditelji Intemacijonae so slabiči. S smrtjo Lienina so ostali brez opore, omahujejo In bl morali napraviti prostor novim osebam. V tem položaju Je 99 odstotkom sovjetskih državljanov prav malo pri srcu sedanja d"ktatura In boljševiki bodo morali napcU vse sile, da se vzdržc. — Uradniška zbornica v Avstriji. Na Silvestrov večer leta 1924. je Imela »pctln-dvajsetorica«, t. j. permanentni odbor vseh zveznih (državnih) nastavljencev, na Dunaju sejo, v kateri se je razpravljalo med drugimi aktualnimi vprašanji tudi o vladnih korakih glede pobijanja draginje ter zahtevalo, d» upoštevajo pri tozadevnih ukrepih aradništvo kot največjo skupino kon-sumentov in ustanove kar najbitreje uradniško zbornico v zvezi s personalnimi zastopstvi. — Ekspedlcija časopisa potom letala. Od novega leta dalje pošilja »B. Z. am Mittag« za Hanover, DraŽdane in Llpsko določene eksemplare dnevno po svo.'ih treh letalih, to svrho nakupljenlh. Letala se dvignejo takoj po Izidu Usta. Nevihte zadnjih dni niso poleta nič ovirale. Ze'.eznlca, «vte, zrakoplovi J Stev. 9. »SLOVENSKI NAROD« dne 13. januarja 1925. Stran 5. Gospodarstvo. Svetovna produkcija sladkorja. Večina gospodarskih strokovnjakov je mnenja, da je napravila produkcija sladkorja lani nov velik korak naprej. Willet in Gray sta izračunala, da so pridelale vse države leta 1924/25 približno 21 milijard 689.000 ton sladkorja, dočim je znašala sladkorna produkcija za prejšnje leto 19,691.000 ton. V enem letu je torej porastla sladkorna produkcija za 1,998.000 ton. H. Weber smatra, da je znašala svetovna kon-sumacija sladkorja zadnja tri leta 18,400.000 ton, dočim je O. Licht mnenja, da so porabile vse države lani 18.500.000 ton sladkorja, napram 18 milijonom leta 1913/14 in 17,750.000 leta 1919/20. O. Licht je izračunal, da znaša polje, zasejano sladkorno peso, v Cvropi I. 1924/25 okroglo 1,986.000 ha, napram 1533.000 ha prejšnje leto. Evropa pridela eno četrtino vsega sladkorja. Lani je pridelala 6.961.000 ton, predlanskim pa 5.074.000 ton. Približno do istih zaključkov so prišli drugi odlični statistiki na polju sladkorne industrije, kakor Weber, Laroche in Mikusch. Po najnovejših statističnih podatkih je pridelala lani Nemčija 1.640.000, Češkoslovaška 1,500.000, Francija 800.000, Rusija 430.000, Belgija 375.000, Holand-sfca 300.000 m ostale evropske države 1.916.000 ton sladkorja. Sladkorna industrija je zelo napredovala tudi pri nas in v Bolgariji. Bolgarija je pridelala 408.000 ton sladkorne pese, iz katere izdela okrog 83.000 ton sladkorja. jski petrolej. Nedavno se je v Poljski ustanovila unija rafmeriev mineralnih olj, to je kartel rafinerjev, ki bo menda popolnoma spremenil položaj petrolejske industrije na Poljskem. Predsednik tega kartela je senator g. Lewardowski in kontrolna pisarna se je otvorila v Krakovu. Ta trust bo sicer ostal brez velikega vpliva na svetovni trg. nasprotno pa znači za poljsko industrijo izboljšanje položaja, ki je že postajal grozeč. Poljska petrolejska industrija se namreč ni mogla razvijati, odkar Ima Poljska v posesti petrolejske pokrajine, in na nekaterih mestih je celo nazadovala. L. 1923 je znašalo število petrol-njakov 2410, aprila 1924 pa samo enega več. Vzrok te krize je pomanjkanje denarja. V zadnjem Času je ostala produkcija stalna in je dosegla v prvem polletju 1923, 378.000; v prvem polletju 1924, 387.000 ton. Izvoz sirovega petroleja je prepovedan. Izvoz petroleiskih proizvodov pa je dosegel v prvem polletju 1924. 314 tisoč ton. od teh 102.000 ton v Češkoslovaško, 81.000 v Nemčijo in 51.000 ron v Avstrijo. Izdelovanje rafiniranih proizvodov je v istem času doseglo 34.000 ton; od teh 96.000 ton petroleja, 43.000 ton bencina, ostanek plinska in težka olja. Francoski kapital je močno zastopan v petroleiski industriji te države, predvsem ima Francija v posesti največjo poljsko rafinerijo Limanov in Dombrovo. Ostala podjetja so v rokah Avstrijcev. V zadnjem času prihaja tudi angleški, italijanski in holandski kapital. Nedavno je Standard-Öil Kompa-nija določila 3 milijone dolarjev za iskanje novih vrelcev v vzhodni Galiciji. Poljski petroleiski krogi se nadaio. da si bodo osvojili izgubljena tržišča v Avstriji, Madžarski in v Jugoslaviji. —g Hmelj. XLIX. poročilo Hmeljarskega društva. 2atec, ČSR, S. jan. 1025. Od včeraj se je povpraševanje povečalo in se je plačevalo od 4000—4050 čK za 50 kg. Za neko posebno lepo partijo se |e 4100 zamanj ponujalo. Zadaja dva dneva se le prodalo 500—-600 stotov. Ob url, ko to pišemo, se nt dobiva pod 4000 tudi najslabšega blaga. Danes no ti rajo tukajšnje eeee 2000—4100 čK za 50 kg. Za hmeljem iz SMS, ki se nahaja v tukajšnjem tranzitnem skladišču, n t povpraševanja. Pri obilnem povpraševanju po žateškim hmelju je razpoloženje zelo čvrsto, cene se pa polagoma dvigajo. —g Vloo letnik 1924. Iz Ivanjkovcev nam poročajo: Vino letnik 1924 je prav te* meljrto zvrelo in se prav dobro napravila, tako da bo pridelek Ormoško-Ljutomerskih goric prav dobra kapljica. Vino je že večinoma čisto in so pričeli prod učen ti s pretakanjem. Vino ima od U—13 stopinj alkohola in izvrsten aroma. Cene so od S in pol dinarja naprej. Letnik 1922 je popolnoma izginil, letnik 1923 in 1921 se najdeta še tu in tam v kaki kleti v malih množinah. Naše področje se nahaja v sredi omenjenega vinskega pogorja in spadajo v nal okolš znameniti vinski vrhi, kakor Jeruzalem, Svetinje. Cerovec, Brebrovnik, Sta-novščak, Runeč itd. V sredi med temi hribčki, skoraj tik ob vinogradih se pa nahaja ravno železniška postaja Ivanjkovci, katera le že v polnem obratu. Akoravno še obratuje le en par osebnih vlakov, je vendar Že prav lepa zveza sem, n. pr. Iz Ljubila-ne se odpelje ob 5.28 in je tukaj ob 11.25, se vrne zvečer ob 19.17 In je v Ljubljani spet ob 3.40. Lahko se pošlje fe tudi sode naprej in oba v i kupčijo v prav kratkem času. —g Tržišče nemškega kapitala. Iz Frankfurta poročajo, da je lansko leto v Nemčiji 505 akciiskih družeb pomnožilo svoj kapital za 230.12 milijonov reichsmark. Na novo je bilo ustanovljenih 1369 akcijskih družb s kapitalom 128.52 milijonov reichsmark. —f Nemške banke na Holandskem. Tz Haaga se razširja poročilo, da nameravajo nem. velike banke, ki imajo svoje fllfjalke na Molandskem, središče svojega Inozemskega delovanja iz Amsterdama preložiti v London, riolandska državna banka ie s svojo diskontno politiko preprečila, da niso mogle nemške banke razvijati takega delovanja, kakršno so anale doseči. Z neke strani se vest o preložitvi središča dementira. s druge pa se zopet zagotavlja, da se to na* merava re« storiti, ako se bo na Holandskem še nadalje oviralo poslovanje nemškega kapitala. —g O uporabljanja posekanih gozdnih površin privatnih veleposestev In državnih gozdov je Izšla v 1. številki letošnjega uradnega lista naredba ministrstva za šume in rudnike In ministra za agrarno reformo. —g Kitajska zunanja trgovina. Zadnje Čase čujemo (z Kitajske sama neugodna poročila. Meščanska vojna divja tam In larl so bile tudi strašne ogromne povodnji. »Tini esov« dopisnik iz Pekinga poroča sedaj o trgovini na Kitajskem: Carinskih dohodkov na izvoz In uvoz je bilo lani 69.5 milijonov taelsov in označa lansko leto za promet izredno ugodno. Zunanja trgovina se ceni na 5 milijard frankov. Dopisnik dostavlja, da treba Imeti pred očmi obsežnost Kitajske, ki je izredno velika In taka-le »meščanska vojna* zadene navadno le en del, enako tudi nezgode, dočim ostale pokrajine v svoji brezmejnosti prospevajo in pokrijejo gospodarski propad v enem delu države. —g Gospodarski tečaj Zadružne Zveze v Splitu se bo vršil tudi letos in sicer od sedaj do 6. februarja. —g Francozi na zagrebškem vzorčnem sejmu. Lani je bilo na sejmu v Zagrebu 116 francoskih razstavljalcev, letos jih bo po dosedanjih prijavah še precej več. —g Za svobodno luko na Dunaju se živo zanimajo avstrijski gospodarski krogi in vlada je podelila njihovemu sindikatu koncesijo za izgradbo in upravo dunajske svobodne luke. Pričakujejo po tej poti večji izvoz in lažje nabavljanje sirovin iz inozemstva. —g Nemci Iščejo ameriški kredit. S strani nemških industrijalcev je došlo se-veroamerišklm bankam okoli 200.000 prošenj za kredit. Vsi naglašajo potrebo intenzivnejše produkcije. —g Pristaniški promet v Genovi Lani je došlo v genovsko pristanišče 4879 ladij, za 516 več nego prejšnje leto; odplulo je ladij 472*. Pri dohodu ie beleženfh ton 7 milijonov 955.793, pri odhodu 7,796.500. Iz'cr-canega blaga je bilo 6,615 314 ton in ukrca- 839.780; mnogo več nego prejSnja leto. . ... delavci ae dovršili lam 1.184.562 delovnih dni Promet lani se je v Genovi izredno dvignil. —g Povttaade MasutaJe tarif mm Tnm-eoafcem Je stopilo v veljavo z novim letom in sicer za 7 m pol odstotka napram dosedanjim. Na postranske pristojbine le določena doslej dvojna taksa. —g Dobave. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 15. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 500 kg mrkaronov. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 30. januarja t t pri ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani glede dobave snažilne bombaževtae; pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave bakrenih peči in cevnih sten; pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave samotne moke. — Dne 31. januarja t l. pri ravnateljstvu državnih železnic v LJubljani glede dobave lakov in barv. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske m obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. To in ono. Robespierrovo pismo. Bilo je 10. termidorja 1. 1794. ko je stopil Maksimlljan Robespierre, bivši zakotni advokat In takratni bog s krvjo opo-Jenega naroda na šafot Ura na Notre Dame de Paris je odbila šest ko Je sekira odsekala diktatorjevo glavo. Ta smrt Je bila strašnejša, nego tragičen konec tisočerih žrtev, ki so padle po njegovem ukajm. Ljudstvo je trlumflraJo nad obglavljenim truplom. Množice so tulflc v svojem nenasitnem pohlepu po krvi kot vulkan. Vojaki nacljonalne garde, ki so častili Robes-pierra dva dni pred njegovo smrtjo kot nekako božanstveno bitje, so planili na diktatorjevo bivališče In uničili vse, kar Je spominjalo na krvavega tirana. Slednjič ji nek' jakoblnec zažgal hišo. Ko je angleški zgodovinar Luce, eden najboljših poznavalcev francoske revolucije, iskal spomine Iz Robcspferrovega življenja in delovanja, nI mogel najti ničesar. Bilo je, kakor da je vse, kar je bilo količkaj v zvezi s kratkim življenjem francoskega diktatorja, uničil 10. termidorja 1794 požar. Ce bi ne bilo številnih sodobnih letopisov in dnevnikov revolucije, ki so opisali zgodovino krvavega življenja In tragične smrti tega velikega tirana, bi mogel skeptik, kakršen Je Luce, misliti, da je bil Robespierre in njegova strahovlada samo strašna legenda. šele po 10-letnem iskanju je Luce naletel na Robesplerrova pisma. V arhivu v dunajski knjižnici je ohranjeno dragoceno in značilno pismo krutega diktatorja francoske revolucije. Pismo Je bilo napisano v marcu 1794 nekaj dni pred glljotiniranjem Robesplerra. Pismo Je bre? naslova ali iz vsebine se da sklepati, kon. i le bilo poslano. Robespierre Je pisal znanemu državnemu pravdniku revolucionarnega sodišča F. Tenvilla. Avtor piše, da podpirajo drzno zaroto proti nacijonaln^mu konventu In francoskemu narodu aristokra-tl in njihovi somišljeniki v hipu, ko Je prejela druga zarotniška banda zasluženo plačilo. Baš sem prišel na sled, piše Robespier-re, novi zaroti, ki se snuje v Luksenburgu. Dalje Izraža Robesplerre svojo bojazen, ker ne zaupa Dan tonu In se ga boji navzlic temu, da je že na varnem in izročen revolucionarnemu sodišču. Kmalu do tem Je bi! Danton obglavljen na istem kraju, kjer stoji zdaj njegov bronasti kip. Slon je razumna živa!. Iz starih časov so se nam ohrani?! podatki, ki pričalo, da je Imel slon že od nekdaj moraTne In socHalne vrline. Če se je pripetilo, da je padel v nastavljeno jamo, so mu tovariši takoj prlh'tel! na pomoč. V takih slučaflh se ie človek nafažje prepričal, kako pametni so sloni. Lovci so Izkopali globoko ja^po in ko je pridrvelo mimo krdelo slonov, je obležal ta ali oni velikan v ■ v,:-ni na«t? C*ovek si seveda nI upal tllzu, ker bi ga bili razjarjeni orjaki takoj pomandrali. In čim ie krdelo opazilo, da je en Član zadruge IzginH. so se slom ustavili In obkolili ujetega tovariša. Ogledali so si jamo od vseh strani. poirkusIH potegniti tovariša z rilci iz nje m ko se jim nI to post ečHo, so začeli prinašati ogromne hlode in kamenje, s katerim so napolnil? jamo tako da je mogel ujeti slon zlezti Iz nje. Človek se mora nehote čuditi temu razumu m pi ebrfsanostl. Če naleti čreda slonov na svoji poti skozi goščavo na sledove človeških nog v pesku ah* prsti si podajo z rilci to prst od prvega do zadnjega in čreda krene takoj v drugo stran. Sloni dobro vedo da jim streže človek po z'vljenju radi slonove kosti. Zato izločijo, če so obkoljen* In v nevarnosti, iz svoje črede dva tovariša, ki imata najdaljše m najlepše zobe, da zado-volje lovce, ostali pa se hitro poskrijejo v pragozdu. Sloni znajo tudi gas:t! gozdni požar, o katerem vedo, da ihn je največji sovražnik. Ce zgori gozd, so sloni ob svoje skrivališče in zavetišče. Ce se spuste v boj z lovci, postavijo spredaj ln ob straneh straže. Ranjeni slon dvigac s svojim rilcem kos lesa ali suho rastkno v znak, da je premagan in da se vda. Ljudska fantazija se je mnogo pečala s temi razumnimi in mogočnimi živalmi Tako so nam ohranjene razne prlpovdkc Iz življenja slonov. Ena teh pripoveduje, kako so žlveK nekoč stari sloni. Bili so tako stari ln težki, da so se komaj premikali. Živeli so na neki gori v gorovju Atlas ln so bili sveti. Noben pošten lovec si ni drznil streč! jim po življenju. Ker pa so Imeli krasne, dolge zobe, je poslal pohlepni In nerazumni car one dežele tristo lovcev, da pobijejo te svete slone. Od teh tristo lovcev jih je uničila nenadoma 299 strašna epedlmija. Tako je bil kaznovan carjev pohlep po slonovi kosti. Glede ljubezni pripisuje ljudska domišljija slonu človeška čustva Neki lovec v Mavretaniji, Aleksander po Imenu, ie videl v krdelu slonov strašen Drizor razvrata in ljubosumnosti. Sloni poznajo baje tudi verski čut Ljudje so jih videli, kako se umivajo z morsko vodo In obožavajo solnce. Ta obred opravljajo na ta način, da dvignejo k nebo rilce kot roke. Slon obožava tudi luno. V tem je podoben zaljubljenemu petošolcu. Tako so videli nekoč prebivalci Mavretani-je slona, ki je prilomast'1 ob mesečini iz goščave ln stopil v reko, kjer se je svečano umil In pozdravil polno luno na Jasnem nebo. Star! klasiki nazivajo slona najbolj pobožno in razumno živaL Kemično izdelovanje sladkorja. Kemiki si že več let prizadevajo, da bi mogli izdelovati sladkor v laboratorijih sintetičnim potom. Ta želja se je šele pred kratkim izpolnila in uspeh, ki ga je dosege! prof. univerze v Liverpolu C. Baly, odpira pot k nadaljnemu razvoju tega problema. Za sedaj je proces sinteze sladkorja Še v povojih, vendar pa nI dvoma, da se kemikom posre i najti praktično metodo, po kateri bo mogoče izdelovati umetni sladkor sintetičnim potom. Za sintezo sladkorja so rabil! kemiki mnogo umetnih sredstev. Negovanje rastlin In kvašenje kot pripomoček za pridobivanje sladkorja so v tem slučaju odklonili. Lotil! so se izključno fotokemične metode. Umetni u'traviloletni žarki vplivajo na mehurčke ogliikove kisline, ki jih spuste skoz! destilirano vodo. Prof. Baly je z zamenjavo umetnih sredstev z naravnimi, ki služijo rastinam, dosegel umetno sintezo sladkorja na način k! je popolnoma sl'cen onemu, ko rastline spreminjajo ogljikovo kislino iz ozračja v sladkor in škrob s pomočjo solnčnih žarkov. Prof. Baly je opazil že prej, da nastane mnogo formaldehida, če padajo ultravijolet-nl žarki na mehurčke ogljikove kisline, ki se dvigajo Iz destilirane vode. Ugotovil je tudi. da se molekuli formadehida med seboj združijo In da nastane tako sladkor Količina na ta način priobljenega sladkorja pa je bila zelo majhna In njegovo eksistenco so mogli kemiki ugotoviti samo s pomočjo deMkatnih kemičnih aparatov. Večjih količin sladkorja niso mogli izdelati, ker so se razpršil! ultravljoletni žarki v aktivne in pasivne. Pasivni so povzročali sintezo formaldehida ln torej tudi sladkorja, dočim so drugi ta proces takoj paralizirale, č!m so se pojavili. Balyju je šlo sedaj za to, da prepreči učinek škodi1*vih Žarkov. Če bi pokrili sve-tiljko s senčnikom, bi preprečili tudi aktivne žarke, ki Imajo sintetični učinek. Več mesecev je eksperimentiral, pred-no se mu je posrečilo najti izhod iz te zagate. Napravil je nov eksperiment, ki se je dobro obnesel. V vodo je počasi nasul zdrobljene očiščene krede, ki jo je pred- hodno podvrgel vpTlvn ultravijoletnih žarkov, in tako se žark: niso več razkrajali. Nadaljni poskusi so pokazal;, da gre sinteza najhitrejše in razkroj naibolj počasi, če obdrži voda približno 37 stopi-ij C. Normalna temperatura človeške krvi). Ko je tako pripravil teren za sintezo, je začel delati poizkuse v večjem obsegu. Vzel je soriog'ato stekleno posodo z okroglimi odprtinami in cevkami v stenah, ra ko je opazil, da se pojavi pod vplivom ultravijoletnih žarkov najprej fonnadehld je preskočil ta Stadij rn napolnil posodo približno na 40% z destilirano vodo, v kateri je bü raztopljen iormaldehid. Sredi posode je postavi] majhno vretence na električni pogon, ki naj bi me&alo v vodo natreseno kredo. Vretence ie pustil delovati dottej. da je bila vsa formaidehidova kislina nevtralizirana. Ko je bfl končan ta proces in ko se je kreda deloma že sesedla na dno, je položi! na vsako kremenasto svetiljko, prevlečeno živini srebrom ter napeljal na raztopino ultravijoletne žarke. Ta fotosinteza gre počasi. Največjo količino ekstrata S/£ sladkorja, je dobil profesor Ba!y šele po H dnevnem neprestanem eksperimentiranja. Ko je bil ta procos končan, je polil zgoščeno raztopino z absolutnim alkoholom ln tako je nastal gosto koncentrirani sirup, ki je po okusu zelo sladek. Srrupa >ta analizirala profesorja J. Irvine in G. Francis. Našla sta v njem različne vrste sladkorja. Na ta načhn seveda ni mogoče pridobi* vati večje količine sladkorja, ki hi prišle v poštev pri konsumentih, vendar pa je storjen prvi korak, :n *edai je samo vprašanje, kdaj se po;u\ i sintetični sladkor v prometu. Po svetu. * »Moja poslednja ljube/etc V Berlinu so tc dni aretirali zasebno učiteljico Heleno Singer radi delikta proti nravnosti, k: ga je zagrešila nad svojim 14 letnim učencem Učiteljica šteje 56 let. Delikt so odkrili na ta način, da je učeneova mati zasegla pismo, v katerem imenuje učiteljica svojega gojenca: »M*>ia zadnja ljubezen*. »Mlada- gospodična je sprejemala 14 letnega učenca vsak večer od 8. do 10. ter ga poučevala v »jezikih-. Pouk \e trajal že leto m pol. * Uradniške hiše v Italiji. Italijanko finančno ministrstvo je razposlalo na vsa pristojna mesta v državi okrožnico, ki naznanja, da prične te dni poslovati vNarodni zavod za uradniške hiše v Italiji«, ustanovljen je z dekretom od 25. oktobra 192-4. Zavod ima nalogo poskrbeti državnim uradnikom primerno udobna bi zdrava stanovanja. Podrejene oblasti imajo predložiti točne podatke o številu uradnikov v posam-nih krajih in o prostoru, kjer bi se lahko gradile uradniške hiše.... V Italiji se bližajo volitve! * Vrgla se je pod vlak in postala nepoškodovana. Iz Pordenone v Italiji poročajo, da se je vrgla 17 letna Luisa Pasut, potem ko se je skregala s svojim ljubčkom, pod tovorni vlak s samomorilnim namenom. Strojevodja ?e dekle prepozno zapazil in tako je 5el čez njo ves vlak. Strojevodja je končno ustavil vlak in mislil, da najde 2 železniškimi tovariši, ki so bili obveščeni o dogodku, deklično truplo razmesarjeno. Ali glej čudo! Koncem vlaka je stala Luisa Pasut sicer silno prestrašena in solzna, toda popolnoma nepoškodovana. Legala je na sredi proge in vlak s^e je ni dotaknil. Spravili so jo domov. " Rusko mesto Jckaterinburg prekrščeno. Sovjetska vlada je prekrstila Jeka-terinburg, kjer je bi! umorjen nesrečni ruski car s svojo rodbino, na ime Sve-dl >vsk t. j. na čast prvega predsednika vseruskega eksekutivnega odbora. * Kai le arhitektura? H. Giron karak-terizira arhitekturo takole: Dobra arhitektura je organično-harmonična oblika za svoj namen: to se ni nikdar izoTemenik) in se tudi nikdar ne izpremeni. k večjc.nu takrat, ako bi ljudje postal: duhovi brez telesa aH pravcati angeB. Do takrat pa je vsekakor še daleč. Ta čas b! moraH porabiti v to, da spravimo mišljenje in dejanje v pravi sklad s svetom, zakaj, ako se naši nameni lepo, plemenito rn neskaljeno prilagajo v celoto, potem je oblika gotovo najlepša in obenem najboljša. Glavni urednik: RA STO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: VLADIMIR KAPUS Cd. Rice Burroughs: *&ar%anov sin 51 POGLAVJE XVL Na domačiji velikega Bwana. Meriem so dnevi v novem domu potekali zelo hitro. V prvih dneh je hrepenela le za tem, da bi ušla in iskala Koraka. Bwana, kakor je ona vedno imenovala svojega dobrotnika, ji je take poizkuse odločno odsvetoval. Poslal je svojega načelnika s tolpo črncev v naselbino Kovudve z nalogom, da od starega poglavarja črncev točno in jasno poizve, na kak način se je on polastil belega dekleta in da izpove tudi vse druge podrobnosti. Zlasti je Bwana vodji te ekspedicije zaukazal, da od Kovudve poizve vse, kar bi se nanašalo na divni stvor, katerega je dekle imenovalo Korak. Stori naj vse potrebno, da izsledi tega čudnega moža, ako dobi le najmanjše dokaze o njegovi ekzistenci. Bwana sam pa je bil prepričan, da je Korak ie plod duševne dekletove bolezni in njene razburjenosti. Bil je prepričan, da groza in strah, katerega je preživela med črnci in njene težke skušnje z obema Švedi niso mogle ostati brez posledic in da je njeno živčevje popolnoma uničeno. Toda dnevi so potekali. Ko jo ie opazoval v mir- nih normalnih dneh v svojem mirnem domu, je moral priznati, da je duševno stanje Merieme popolnoma normalno in da o kaki njeni duševni bolezni ne more biti govora. Njeno pripovedovanje o čudežnem Koraku je radi tega postalo zanj nepojasnjena uganka. Zeno Bwana je Meriem prekrstila v »Moja draga«, ker jo je Bwan ob povratku tako imenoval. Zena se je za mlado dekle izredno zanimala, ne samo radi tega, ker je bila popolnoma zapuščena in brez prijateljev, marveč tudi zato, ker se je Meriem razvijala v veselo bitje s prikupljivim. naravnim značajem. To dejstvo je na Meriem učinkovalo pomirljivo in nežno in je vračala hvaležnost, spoštovanje in udanost Minil je tako ves mesec, predno se je vodja ekspedicije vrnil. V tem mesecu se je mala, divja in na pol naga Tarmangani spremenila v civilizirano dekle z lepo, dostojno in čisto obleko. Napredovala je v učenju angleščine. Bwana in »Moja draga« sta razgovore v arabščini dosledno odklanjala v težnji, da se Meriem v najkrajšem času priuči jeziku civiliziranega naroda. Poročilo vodje ekspedicije za Meriem ni bilo ugodno. Obupala je. Vodja je naselbino Kovudve našel zapuščeno in prazno. Tudi v bližini naselbine se mu ni posrečilo izslediti domačinov. Dolgo časa ie taboril blizu naselbine in se neprestano trudil, da bi dobil sledove za Korakom, toda vse brezuspešno. Ni videl niti opic, niti Koraka. Meriem je takoj silila na to, da sama odide na pot, toda Bwana jo je pregovorila, da še malo potrpi. Zagotovil ji je, da se sam napoti v pragozdove, da izsledi njenega prijatelja, le malo naj še potrpi, da dobi za to potreben čas. Meriem se je nekoliko umirila šele čez mesece. Bilo ji je šestnaist let. Zdelo pa se je. da je dosegla že dvajseto leto, ker je bila izredno krasno razvita. Imela je močne, črne, dolge lase, od solnca črno ožgano polt. Njena mladost je bila sveža in sama čista nedolžnost. V samoti, kadar je bila sama, pa so njene misli iskale Koraka in njeno dušo je zagrabilo neutolažljivo hrepenenje, da ga vidi vsaj še enkrat Meriem se je popolnoma priučila angleščini, brezpomotno je pisala in čitala. Nekega dne jo je »Moja draga« v razigranem razpoloženju ogovorila francosko in k njenemu velikemu začudenju je Meriem odgovorila v francoščini, sicer počasi in s trudom, tako kakor govore male otroci. Od tega časa sta se vsak dan razgovarjale v francoščini in »Moja draga« je z začudenjem ugotavljala, da se dekle z neverjetno lahkoto izpopolnjuje v tem jeziku; zanjo je bilo to naravnost nepojmljivo. V prvih dneh francoskega pouka ie Meriem gubančila svoje čelo in senčila oči, kakor da bi se hotela spominjati na nekaj, kar je že popolnoma pozabila in na kar jo zvok francoskih besedi ponovno spominja. »Moja draga« in dekletova učiteljica, ki je bila Američanka, ste bile presenečeni in zadivljeni, ko se je dekle od dneva do dneva posluževala novih francoskih izrazov, katerih oni dve niti poznale nista. Ugotovile sta, da dekle govori pravilnejšo francoščino, kakor one. Napisati in citati to, kar je Meriem tako pravilno izgovarjala, pa Meriem ni znala. Ker je »Moja draga« smatrala, da je pravilno in popolno znanje angleškega jezika za Meriem veliko važnejše, kakor francoska konverzacija, zato so učenje francoščine odložili na poznejši čas. »Ti si slišala francoščino najbrže v onih letih, ko si Še živela v naselbini svojega očeta,« se ie izražala »Moja draga«. Na ta način si je mogla namreč najboljše razjasniti ta nenavadni pojav. Meriem je odkimala z glavo. »To je mogoče,« ie rekla, »vendar se ne spominjam, da bi v družbi svojega očeta katerikrat videla kakega Francoza. On jih je sovražil in se je njih družbe načeloma izogibal Jaz sem prepričana, da francoskih besedi preje nisem nikdar slišala, vendar pa so mi tako znane, — tega si ne znam razlagati.« »laz tudi ne. Je pritrdila »MoJa draga*. »SLOVCNSKT NAPOÜt dne TS farmaria 1925. ftaloi stroji. ffHfflie nthanicaa delavnica 3591 (poprav ifalalca) L. BARAGA, Ljobliana, SeUnborgova nI Im 0. HojotaroJ** olo ülßkanb ii litanla delavstea Ivan Brlaal|» »nnaiaka a« 1 §• se prmofocA. Irt rsffev ročna cene zrnerue. 1798 15 leine initii najpopolnoiftl STOEVER *l-valnl stroji s pogresljlvlm cr«ntPort«rj«m (grabol je) | z an oti lavnim p ram I kom j« pripravljati saj a to panja, va-x »njo sli slvssjs LUD. BARAGA LJUBLJANA «■ uUtm «1. 116T Cl£. GLE. TRANSATLANTIQUE Najhitrejša vožnja v Sev. Ameriko samo 6 dal čez morje hirin York, [nba in Meksiko dvokoles i ognju Cencralno si istopstvo banka d« d* Juga>slsvl|s Slovortoau Zagrab«. Vozne listke In to zadevna pojasnila sile lian Kraker zastopnik v Ljubljani volodvorska ulica 41 3Ä34 Prva slovenska športna knjiga R. BADJURA S UCAR — Teonia in praksa — IZIDE V TOREK DNE 13. t. m. H v založbi Kieinmcyr Jt Bamberg, tf. m o. e. v Ljubljani. Lična priročna knjiga ima 76 strani. 55 nazonrh smit«kotch-»icn'h skic, poleg tega jo krasi 6 lepih fotografskih slik na csnetnisk h prilogah v okusnem modrem tonu fn naslovna s'lka. Knjiga bo dobfodošia začetnikom kakor tudi že IzveZbanlm smučarjem, lahko jo bodo Mali tudi Hrvati in Sibf, ker ji bo dodan tudi : SRBOHRVATSK! TOLMAČ: Cena okusno vezani knjigi 30 Din. 104 Oslabelost živcev 1 bledirnosT, malokrvnost, pomanjkanje eneržije, propad telesnih moči hr*-o o*»t*ani mnogopreiz-kuSeni „NEOK*ATOSIN". Ona za zavoj Din 60"— Razpošilja se prot: vpoiHiatvi naprej fs oisfliom) ter Din 15*— za vpoš ljalne stroške. Gesellschaft f. ehem. u. met-Wu-g. Industrien. Wien XIII-2. Wissgrlllgasae 5. 158T r L Piccolijevo železnato vino krap6a s'abotne. krvi potrebne m nervo/ne osebe, bledične in S bke otroke. Dobi se v lekarni dr. G. Plccoli Uobljni laiifti trta 1S3T Specijalno i5i t emajliranje kakor tudi razne kovinaste predmete, napisne table, postelje, mize. stole itd« Izvršujem vsa pleskarska, ličar-ska, sobo- in črkosiikarska dela po zelo ugodnih cenah. Frane Bokal, Celovška sssts 89 Zg. Šiška (poleg mitnice) vpletke (kite\ barvanie las z .L* Oreal Hane* IB. PODKRAJSEK, frizer za dame in gospode. Sv. Petra cesta 32 1965 Sali ealaai« ki aluaVJo v posredovalna In aociat-na namena abe^natva. voska baaeda 80 pot. Najmanjši snaaek O ta S- 01II it 9 2«»« T5', BOlTOnta *tr rt* •-•->•;-» •;- • * Kkeqs fiaka aas-ds Kn 2' • M.r.nanjii zn*»«*»: Din 10 Reven Jurist tšče primerne službe v kateremkoli kraju Sloves nije aH Hrvatske. — N*2s slov pove upravu. »Slov. Naroda«. 62 Gozdar in starejša samostojna knjigovodkin jm z večletno prakso in dobrimi refe* rencami — dobita mesto n» Gorenjskem. — Ko* nudhe pod »Gozdar/8S« na upravo »SI. Naroda«. Industrijsko podjetje išče izprašanega e'ektromonterja, ki je veS£ vseh poplavil žagarskih strojev. — Po« n"dbe z navedbo dose* danjega službovanja snre* jem* uprava »Slov M*** roda« pod *Monter/37«. Žagarja za polnojarmenik. sam« skega. iščem. Znati mora sam žagati hrzstovino za kmete, brusiti žago s smirkom (šmi^ljem') ter opravi lati mala ponravi« la. Služba stalna, hrana »n stanovanje prosto. — Stjenam Antolek, Ivanih grad. 101 I fokalt I Trgovski lokal (manjši) v sredini Liub* ljane — se išče. — Po* nudhe pod »Trgovski lo» kal 65« na upravo »Slov. Naroda«. Strašen zločin je izvršil nekdo, kjer je umor 1 na stotine živih bitij. Zasledovalo se dolgo časa. Sedaj se je v Ljubljani pod naslov dolgo časa. Sedaj se je pa posrHfiJn jja naj-i ln sicer na P^lj^nski er«ti \? >voni .KEMIČNI ZAVOD ZA UNIČEVANJE ŠOP- KOV PODGAN* I ' MiSi 15^T I Prodam | Pletilna stroja St. 8/50 cm i« 8/36 cm. nova. naprodaj. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 77 Dva kožuha, kratka, modre barve — ugodno naprodaj. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda*. 107 Blagajna, masivna. St. 2 (predvoj* na) se p^oda za 3300 di» narjev. Težka ca. 500 kg. — Istoam se proda trdi nov frak Coredvojno blago) za 300 Din. — Na. «lov pove uprava »Slov. Naroda«. 100 I JCmm I Potovalni kožuh, dobro ohranjen, se kupi. — Ponudbe pod »Kožuh 111« na upravo »Sloven* skega Naroda«. Pozor! Plačujem najbolje sta* re obleke. Čevlje in po* hištvo. Dopisnica za do* stuje: pridem na dom. — Drame Martin. G aH'»so* vo nabrežje 29, Ljubljana. 106 Parni stroj 30—50 HP kupim. — Po. nudbe je poslati na: FaU zavi. Samobor. 51 Kupujem po najvišjih cenah pno« vrstne starine, kakor tudi cele zapuščine. — Ponudbe z natančnim popisom ter z navedbo cene na: J»"lij pl. Hucb* mershotensSilhernagl, Za* greb. Ilica 131 a. 103 I Dopisovanje | Ženitna ponudba« Posestnik in trgovec v Ljubljani. 52 let star. z otroci, se želi poročiti z dobrosrčno, pošteno in prijetno gospodično ali vdovo brez otrok, kate« ra bi bila tudi otrokom dobra. Vaiena čedno pi* sati in kuhati: z denar* iem. — Ponudbe pod »Novo leto/110« na upr »Slov. Naroda«. I Stanovanja | Sostanovalka (gospodična), poštena, ki je ves dan odsotna — se snrejme na stanovanje od 15 januarja dalje. — Na* slov pove uprava »Sov. Naroda«. 71 Pozor! Dam 50.0öo K brezobrestnega posojila za par let proti jamstvu in plačam tudi nekaj najemnine za stanovanje, obstoječe iz dveh ali ene veli'v tud podpletanje. — Cen? si liunc 7^ Perje- kokoSje. račje in gosje, puh. oddaja vsako mno^ žino po zmerni ceni — tvrdka E. Vajda, Ca ko« vce 52 T Dvokolesa se popolnoma pre-vivirajo cmajlirajo z oßniem. po-nikljajo in shrani;« - nreko 7imc v oskrbo. — T-na F. B L.. Ljubljana, Tovarna dvokoles in otro. ških vozičkov, Karlov? ?. cesta st. 4. 162/T Vinogradniki pozor! Na suho cepljene trte naprodaj, in sicer najbob ■-odovitne vrste: t"di • tisoč vkorenmicnih di\. jakov, in sicer ^Gof^. št. 9i odjemalec. — Naročniki naj se takoj oglasijo pi--meno ali ustmeni pr, Franc Slodnjaku, tr^na-iu pri Sv. Lovrenci v Slov goricah, p. Juršinc. 8^» Kdor redno inserira. ima uspeli v trgovini! Säe -i •^•luVr*"*-. *>* \ . ' " ■ - *• v. • : • . „Kmctska posojilnica llnbPanske okolice" v Ljubljani sporoča žalostno vest, da je dne 12. t. m. preminul njen vzor uradnik, gospod Ravnihar Marjan Pogreb se vrši v sredo, dne 14. januarja 1925 ob 16. pop. iz Leonišča na pokopališče k Sv. Križu. ] Blagemu možu bodi ohranjen trajen spomin! Preminil nam je naš značajni tovariš, gospod Ravnihar Marjan Naj mu bode lahka zemlja! Dragega prijatelja ohranimo v trajnem spominu. V Ljubljani, 12. januarja 1925. V Ljubljani, 12. januarja 1925. 108 109 Uradništvo „Kmetske posojilnice t 'J1 ■j Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«« - Vi. 34 54