Leto VIII. štev. 128. Pofttnina plafiaha v gotovini, V Krškem, v nedeljo 7. septembra 1924. Današnja štev. 1*50 Din Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: KRŠKO. Naslov za dopise: »Naprej«, Krško. čekovni račun: št. 13.807. [začasno še tudi 13.321] dstvo državno y ubijanj. NAPREJ lasilo Socialistične stranke Jugoslavije. Stane mesečno 25 Din, ža inozemstvo 35 Din. Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din Malt oglasi: beseda 50 p, najmanj 5Din Dopise franklrajte In pddpisnjte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne yračp]6. Reklamacije za list so poštn. proste Ne bodimo ljudožrci! [Ne pridružujte se demagogom, ampak združite se, če nočete biti — ljudožrci!] Groza. Guy de Maupassant [francoski pisatelj] je v neki noveli „L’horrible“ [Grozotno], opisal arozo med človeško tragiko in nečloveško krutostjo. »Strašno0. čitamo tam. .je mnogokai v življenju, toda grozo sem imel samo dvakrat v življenju priliko spoznati* In potem sledita dve pripoyesti. Eno med njima, na katero tu navezujem, pripoveduje o neki francoski ekspediciji skozi Saharo. , *.. Nekega dne so zataborili sredi puščave. Arabci so izjavili, da pojdejo z vsemi velblodi po vodo. ker leži studenec še precej daleč. En sam mož je posvaril poveljnika ekspedicije, da se pripravlja izdajstvo. Ta pa tega ni verjel in je šel spremiti vod z inženirji, zdravniki, skoro vsemi častniki in z vsemi velblodi razen dveh. Pri studencu so jih Arabci posekali, vse kamele so vzeli s seboj. Stotnik, ki je bil ostal v taborišču, je prevzel poveljatvo nad onimi, ki so ostali živi. in napotili so se domov. Tovore in hrano so pustili na mestu, ker niso imeli dovolj velbodov in niso mogli zalog sami prenašati la tako so se podali na pot v tej samoti brez sence, brez konce, v razjedajočem žaru solnca, kije palilo od jutra do večera. Prišel je neki domačin, pripovedoval, da se jim podredi in jim ponudil dateljev. Bili so zastrupljeni, Skoro vsi Francozi so od tegp umrli, med njimi zadnji častnik, Ostalo je le še par mož živih. Imeli so še dva velbloda. Neke noči sta izginila še ta z dvema Arabcema. Tedaj je stopila v preostale misel, da bo moral drug drugega pojesti. In kakor hitro so opazili, da sta oba Arabca z obema velblodoma pobegnila, so se ostali ločili in so začeli korakati possmič, drug od drugega za več nego streljaj oddaljeni. Tako so šli ves dan v mehkem pesku pod pekočim solncem in če so prišli do kakega studenca, je šel vsak zase »e napiti in je počakal, dokler naslednji ni dosegel primerne oddaljenosti. Tako so stopali vse dneve in dvigali male peščene stebre, ki izdajajo v puščavi že oddaleč vsakega popotnika. Toda nekega dne je šel eden izmed popotnikov naravnost proti svojemu soaedu. In vsi so obstali, da bi mogli opazovati. Mož, Id ae mn je izstradani vojak približeval, ni pobegnil, temveč se je vrgel s trebuhom na žemljo in nameril paško nanj. Ko ae mn je zdelo, da je že dovolj bliža, je sprožil Oni ni bil zadet, šel je dalje, pomeril je in ubil tovariša« a Takoj nato so pritekli ostali od vsepovsod. Morilec je mrtveca zrezal in ga razdelil, Potem so se zopet ločili, ti nespravljivi zavezniki dokler jih ne bi prihodnji umOr zopet združil. Dva dneva so živeli od razdeljenega človeškega mesa. Ko se je glad povrnil, je dotični, ki je prvega, umoril še enega. In spet je razrezal truplo kakor mesar, razdelil ga in obdržal samo svoj del. In tako se je nadaljeval ta arnik ljudožrcev. Enega So zaklali še na roba nekega studenca, na predvečer dneva, ko je\prišla rešitev, Ali pojmite sedaj, kaj razumem pod .grozo* ?" V nekem uradu dela mnogo nameščencev, mož in žen, in delo je njih kruh. Če nimajo službe, če nimajo dela. ostanejo brez kruha. In sedaj grozi odpust, In oni vedo: Trije med Btmi morajo proč. Mi sami jih bomo IzbralL In nezaupanje se jih je polotilo kakor popotnikov v puščavi, ljudožrcev; Ali bom jaz žrtvovan, da bodo drugi lahko živeli ali bo to moj tovariš, m°i prijatelj ? Ali bom aam pomeril od zadaj na njegovo glavo, da bom lahkb dalje živel? Kaj smo ? Kje smo ? Ali amo ljudožrci ? Živio in haleluja temu sistemu, ki nas je povedel v to puščavo! Marijana Wilfingerjeva. » To amo prevedli is nemščine in objavili v o-pomin vsem Krčanom, Slovencem, Jugoslovanom, Evropejcem in sploh vsem ljudem. Vdovam, ki hočejo biti vkljub sivi starosti neveste, ker so bogate, se ne sme posrečiti, da bi za trajno delale zdražbo med nebogatimi ljudmi, ki si morajo svoj kruh zaslužiti s delom. Trboveljski premogokopni družbi se ne sme posrečiti da bi se rudarji pod orjunaškimi in drugimi barvami med seboj klali Kapitalu sploh se ne sme posrečiti, da bi se proletarci med seboj izpodrivali! Da bi iz strahu pred brezposelnostjo goljufali tuje narode in jih silili, da kupujejo naše blago! Da bi delali po 12 ur na dan in prisilili s tem druge, da delajo po 16 in še da stradajo zraven ! Da bi bili drugim nevoščljivi za njih zmožnosti in srečo, pa jim zato nagajali pri delu, ko je vendar jasno, da drug drugega potrebujemo, da drug brez drugega niti živeti ne moremo! Postanimo socialisti! Dajmo vsakemu možnost, naj živi od svojega dela. zavarujmo mu uspeh njegovega dela. To se da doseči le s tem, da se združimo v svojih krajih v krajevne organizacije, da se te združijo v okrajne, okrožne, pokrajinske in državne organizacije in vse te-iz vsega sveta da tvorijo Internacionalo, ki bo preprečila vse vojaške in trgovske pohode v tuje dežele ter prisilila tabo tudi kapitaliste, da bodo delali kaj koristnega, če ne bodo hoteli poginiti od lakote. Dol z nevednostjo! Trboveljska pretnogokopna družba je mednarodno kapitalistično podjetje, ki se ne boji ne Boga, ne hudiča. Rudarji so mednarodna delavska para, ki zaradi ljubega kruha rijejo globoko v zemljo, kakor da bi se ne bali ne Boga, ne hudiča. Trboveljska prem. družba in rudarji, oboji so močni na svoj način, če bi Trb. družba ustavila svoje poslovanje, bi zgubili rudarji svoj kruh in bil bi joj. Če bi rudarji ustavili svoje delo, bi mdrala tudi Trb. družba ustaviti svoje poslovanje in bil bi joj. Ne eni, ne drugi, nobena stran ne sme ustaviti. Treba je, da poslujeta obe. Ne le zaradi medsebojnih odnošajev, ampak tudi zaradi vse človeške družbe, ker — premoga potrebujemo, saj brez njčga ne moremo biti. Če je tako, bi si človek mislil, da mora med obema skupinama vladati soglasje. Pa tega soglasja ni. mesto soglasja vlada boj. neprestan boj. Tudi takrat ko se zdi, da je mir, je boj. Ne boga ne hudiča se ne boje ne eni, ne drugi, pač pa se boje drug drugega In sovražijo drug drugega, skupno pa delajo zato, ker drug drugega ne smejo in ne morejo popolnoma ugonobiti. Dozdaj je bila družba še vselej močnčjša nego rudarji, Družba je dobro organizirana in ne pozna med svojimi člani ne razločka v plemenu, ne v veri ne v narodnosti. Židje in Arijci so tam složni, katoličani in drugoverci ter brezverci se med seboj podpirajo, Slovenci, Nemci, Lahi, Madjari, Francozi, vsi brez razlike se pokoravajo skupnim interesom, izdajalca ni med njimi in nezavednega tudi nobenega. Vsi se zavedajo skupnih dolžnosti, vsi jih izpolnjujejo. ker vedo, da bo to vsem prineslo skupne koristi, ki so mnogo več vredne, nego kakšne trenutne koristi, ki bi jih kdo morebiti imel od iz-dajalstva. Rudarji so bili dozdaj še vselej slabejši v boju. Tudi takrat, ko so mislili, da zmagujejo, so propadali. Ko so dosegli največje uspehe, ko so dobili najvišje odstotke, takrat, prav takrat so bili najbolj tepeni, ker so zaradi zmagč pozabili na najvažnejše, na potrebo organizacije. Še nikdar niso bili rudarji dobro organizirani odkar imajo pa družinske doklade in doklade za uničevanje svojega zdravja (premijo pridne neumnosti) od takrat jfeše tista organizacija začela nazadovati in danes vse organizacije skupaj niti od daleč nimajo toliko članov, kakor nekdaj ena sama, skupna organizacija. Le redkokdaj pridejo rudarji skupaj in še takrat le bolj poslušajo, nego da bi se med seboj resno pomenili, kaj je prav In kaj ne, in da bi potem tisto tudi res izvršili, kar so za prav spoznali. Tega manjka zato, ker se morajo gnati za pičlim kruhom tako, da pri tem izgube izpred oči svoje skupne interese in se borijo za trenutne malenkostne osebne dobičke, za površne verske ali narodne ideale, pri čemer gri- zejo drug drugega, namesto da bi delali za skupnost Rudarjem manjka enotne organizacije. Zato so slabejši nego Trb. družba, zato jih ta izkorišča, po vrhu pa jih še dela odgovorne za preveliko ceno premoga, tako da jih drugo delavstvo v svoji neumnosti preklinja, češ. da rudarji so krivi, da si ne morem kupiti dragega premoga, ker imajo prevelike zaslužke. Tudi po drugod delavci nimajo dobrih organizacij... nezavednost vlada pri velikanski večini ljudstva. Trb. družbe ve ze vsakega rudarja, kolibo zasluži, rudarji pa ne vedo za nobenega delničarja in upravnega svetnika, kakšni so njegovi dohodki. Tudi izračunati si tega ne morejo, kajti 50% di-ridenda ni edini »zaslužek" Trg. družbe ... Dohodki na eni in na drugi strani so različni kakor noč in dan, toda ena stran je organizirana in pozna dohodke obeh. druga stran pa ni organizirana in ae pozna dohodkov, niti svojih lastnih, samo to ve, da so zelo različni, da zasluži eden po 800 Din na mesec, drugi pa po 3000. To stanje je krivo, da se ponavlja pravljica o lisici in volku. Bolnik noai zdravega, zdravi na hrbtu bolnikovem pa še kriči v svet, da ga bolnik izkorišča. Proletarci vedo, da primera pravzaprav ni točna, ker so v bistvu rudarji bolj zdravi nego gospodje delničarji: oni so koristni člani človeške družbe, ti pa pomenijo gnile ture na telesu družbe. Toda res je, da gre vsa zdrava moč rudarjev v vzdrževanje teh turov. To pa je neumnost, ki bi je bilo že zdavnaj konec, če bi bile neboanje radar-ske organizacije vršile svojo dolžnost Ker je niso vršile, zato je res, da bolnik zdravega nosi. Razdor se je pričel takrat, ko je sedel zastopnik rudarjev na najbolj odločilnem mestu v dr-žavi, kar se rudarjev tiče. ko je bil ^minister za šume in rude g. Ant Kristan. Namesto da bi bil kot tak delal za ozdravljenje razmer, je pomagal človeški družbi do novega tura. postal je še tudi aam kapitalist Ko so rudarji to videli niso mogli poj-movati, kako je to mogoče. Hujskači plačani od turov samih, so prišli mednje in razlagali da je temu kriv socializem. Kakor je bila ta beseda čudna, vendar so jo mnogi verjeli koso videli na strani Kristana tudi druge voditelje socializma [Prepeluh, Čohal itd]. In obrnili so socializma hrbet namesto da bi bili napodili le voditelje. V tem tiči vsa tragika razdora. Rešitev proletariata mora biti delo proletariata samega. Socializem ne pomeni kakšnega nebeškega nauka, ki ga je ta ali oni maziljenec prineseL ampak pomen: sodelovanje delavcev. Brez sodelovanja tistih, ki delajo, ni bilo, ni in ne bo nikdar socializma. Kadar bodo pa delavci začeli resnično sodelovati, takrat bo socializem že tu. Seveda to ne bo raj. Raja sploh nikdar ne bo. Tudi takrat bodo napake in sitnosti, toda zaradi na- Pravo fthirtitovo-milo Jelen' Schichl jo najboljše in v uporabi najcenejše milo na svefu. pri nakapa pazit« n late „ S c h i c ti t “ in u znamko - ■■■■ pak \ o umetnega člaaa te ne bodo delavci razdru-žili. ampak bodo le aapeke odstranili. Odstranili bo* do n. pr. kričečo neenakost zaalužkov in uživanja in 2e s tem bodo otresli s hrbta lisico. Tudi po* tem bo zmožnejši delavec več zaslužil, pa ae 4krat več! Tudi potem bo treba delati pa ae aad 8 ur ia ves prosti čas bo na razpolaao izobrazbi in razvedrilu, tudi takrat bodo žene delale, pa ne kakor danes, ko sploh nimajo časa čitati in hodijo vso svojo izobrazbo iskat v cerkev .., Česa je treba, ga prestopimo iz sedanjih žalostnih in neumnih razmer? Da nehamo delati za brezposelne, bodisi tiste, ki ne marajo delati, bodisi naie sodruge, hi ne najdejo dela? Ali je res nemogoče ? Ne, ni nemogoče! Vsakemu delavcu pravi nje-gov rarum, da to ni nemogoče. Nemogoče je to samo toliko časa, dokler čakamo, da nam bodo to drugi naredili, namesto da sami izvršimo. Res je pri sedaajem težkem položaja težko najti čas za čitanje in sodelovanje, toda socializem uči, da si mo-raš ta čas vzeti, čeprav si ga utrgal od počitka! Res je težko plačevati za organizacijo ia tisk, ko človek komaj za kruh zasluži, toda socializem uči, da si je treba odtrgati od ust, ker bogati nam ae bodo dali socializma. Prvi predpogoj je izobrazba. Tisk. Slovenci smo majhen narod in nikakor ne moremo icreti več delavskih časopisov. Delavci težko piiejo ia težko čitajo, ie težje pa plačujejo. Zato bi morali vsi de* lavci ki res delajo in ki res hrepenijo po delavski zmagi, čitati in pisati le v en časopis. Zdaj pa poglejte n, pr. v Trbovlje, koliko se tam najde .Slovenca*, .Jutra* [še zdaj po 1. juniju!] »Slov. Naroda* in ie celo »Narodnega Dne vnika*,! In vsi ti časopisi zastopajo Trb. družbo, nobeden oa ne delavstva. Delavski dnevnik je na Slovenskem edinole »Naprej”, edinole v »Napreju" najdeš to, kar so pisali delavci za delavce. Edino .Naprej* zastopa aačelo javnosti, ki ne dovoli, da bi se ti kdo spredaj laskal, za hrbtom pa te goljufal Edino ta list prinese tvoj članek nespremenjen, tako kakor si ga napisal, pri vseh drugih dnevnikih pa vprašajo prej Trb. družbo če dovoli, da ae tvoj članek objavi. In vendar čitaš »Slovenca* in .Jutro* in »Sl-Narod" in »Nar. Dnevnik", le »Napreja" ne čitaš in sicer zato ne, ker je to Kriatanov Hat Če bi vedel. kakšno krivico a tem delaš »Napreju*, ki ima v Kriatanu popolaoma enakega sovražnika kakor v Trb. družbi. Samo eden sovražnik je .Napreju* ie bolj nevaren in to je nevednoat. Nevednost in ne-poznanje razmer moramo odpraviti, če hočemo zmagati. Kristan je s nekdanjim komunističnim kričačem Golouhom priiel 24. avg. v Trbovlje in v Del domu agitiral proti »Napreju". Kdo še ne ve tega ? In ljudje kakor Klenovšek itd. ki se bojijo »Napre-jeve* odkritosrčnosti enako, kakor se je boji Kri* stan, so vabili Kristana in njegovega adjutanta, naj še prideta v Trbovlje! In DeL dom, zadruga, ki se govori, da je v rokah »Naprejevcev", je Kristanu odprla vrata ia mu jih bo še odprla, delavci pa da ie ne bodo vedeli, kako je? Ta zadruga inserira v Kristanovih listih, v .Napreju* pa ne mara —* rudarji, sli boste ie mialili, da je »Naprej" Kriatanov? .Naprej" je predrag. 25 Din velja na mesec! Res je to. toda »Naprej* ni kriv, da ae je pod Kristanovo komando tiskal v 6000 izvodih, zdaj pa se tiska navadno le v 1100 izvodih! Le četrtkova številka [Ljudski glas] ima toliko naročnikov, da nas ni treba biti sram, toda v Trbovlje gre tudi četrtkove številke samo 130 izvodov. Podvojite število naročnikov, pa bo .Napiej takoj ceneiii, Preglejte ai račune, ki so bili objavljeni v četrtek (4. sept.] pa boste razumeli, da nam je treba premagati le nevednoat. potem bomo ukrotili kapitalietičao liaico! La od delavatva samega je to odvisao! Kajti ko bo razširjan delavski tisk. se bodo demsgogi kaj hitro izgubili ia aič več ne bo ovir, da aodelujejo vsi delavci v eai aami skupni organizaciji Brez delavatva Menjava zemeljske skorje. Znano ia da je oblika naše zemlje daaea popolnoma drugačna, kaki r je bila ;iekdaj. To ae sposna najbolj iz tega, ko opazimo danes na zemlji drugačne živali in drugačna bitja in drugačne rastline, kakor pa ao bile nekdaj, Pa ne samo to, tudi povr. iina zemlje ae je apremenila. Kjer je danes suho in kjer ao viaoke gore, je enkrat bilo morje in o-bratno. Če najdemo v zemlji, pesku, v kamenju in gorovju ikoljke in sledove rib, za katere vemo, da ne žive drugod ko v morju, potem ne moremo dvomiti, da je za časa, ko so te živali živele tam in pomrle, bilo tam morje. Ostanki ikoljk in sledovi rib so ostali v pesku popolnoma nepoikodovano ohranjeni do danes. Dokazano je ie na druge načine, da je večina danainje Evrope bila nekoč morje in da ao bili večinoma danainji poaamezni otoki apojeal a kopno zemljo* Take spremembe se dogajajo na zemlji ie danes. V notranjosti zemlje vedno delujejo nevidne sile. katere lahko vaak čas zelo spremene površino zemlje- Trdi ae. da je globoko v zemlji straina vročina. kar dokazujejo bruhajoči ognjeniki, vulkani, ki ie danes eemintja apreminjajo obliko zemlje. Vulkani bruhajo is zemlje raztopljeno kamenje in lavo, pa ne bo nikdar ne enotne organizacije, ne zmege socializma. Če se združi Kristan a Korunom, je to le kompromis, socializem pa zahteva sodelovaaje delavstva. Razno. Čudne razmere morajo vladati pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani Poročali amo namreč da ima g. A, Svetek 6 mesečni dopust na eni strani, na drugi pa imamo kar tri slučaje v Celju, da ne dobe delavci ozir. delavke kar po dva meseca izplačane nobene hranarine iz bolniike blagajne. Tudi delavcem oz. delavkam v Ljubljani ne gre drugače. Tako je n. pr. delavka F. Brigantova šele po dveh mesecih dobila bolniško podporo, Ko je pa zaupnik iz delavnice, kjer je bila zaposlena urgiral so se gospodje v bolniški blagajni izgovarjali na pomanjkanja osobja radi reduciranja in to v istem času, ko g, A. Svetek dobi 6 mesečni dopust, da uredi tajniške posle Korunove SPJ. To gospodo najbrž malo briga, kako se delavcem godi. Oportunizem. Delavska telovadna enota »Svoboda* v Studencih pri Mariboru je priredila v nedeljo 31. avgusta okrožni zlet. To je zelo lepa stvar. Ni pa lepa stvar, da je v Mariboru vsaj na videz »socialistična" Ljudska tiskaraa in da je kljub tem n DTE v Studencih za ta okrožni zlet naročila plakate v tiskarni Sv, Cirila in Metoda v Mariboru, Kem pa pridemo na ta način in kdaj do-aežemo boljši družabni red. če bomo kot »socialisti" tako nedosledni, da naročamo tiskovine pri naših najhujših nasprotnikih, pri klerikalcih ? Značilno je, da so »Studenci v neposredni bližini Maribora — kjer je najbrž ves socializem tako dosleden. Pa to seveda ne bo Bahuna in tutti quanti prav aič motilo, očitati nam zaplotništvo In razbijaško delo. če kritiziramo tako nedoslednost. »Svobodaš" Brez socialistične vzgoje ni socialističnega dela — zato ne smemo pričakovati, da bo že kmalu zavednost .mariborskih organizacij tako napredovala, da bodo te organizacije lahko rešile gospodarstvo v »Ljudski tiskarni* kapitalističnega jarma. Studenška DTE je šla k Ciril-Metodovi tiskarni naročiti lepake, najbrž bolj zato, ker so tam cenejši Saj se bo morsl tudi »Naprej* samo iz tega razloga Iz naše atranl seveda] še dalje tiskati v kapitalističaem podjetju namesto v »našem*. Kdor hoče razumeti, kako je a to .socialistično* Ljudsko tiskarao, naj si prečita „NsprejH od četrtka, tam je jaano videti, da DTE v Studencih ni treba očitati nedoslednosti. Nedosleden bi bil le tisti socialist, ki bi iz ljubezni do horitariev sliifvpl več nego je treba in si redil kapitalističnega gada na lastnih prsih. Op, ur. Komunisti v Mariboru so za občinske volitve vložili svojo posebno kandidatno listo. Bo zanimivo opazovati, kaj so napravili najprvo Golouhi in pozneje Koruni iz te bivše najmočnejše trdnjave slovenskega socializma! Razredna zaveat. Iz Kranja amo naknadno zvedeli sledeče: Pogreba padlih orjunašev v Trbovljah ae je v Ljubljani udeležilo vse osobje ene izmed dveh tamkajšnjih tiskarn kar korporativno. Tudi drugače še izraža osobie dotične tiskarne avoje simpatije do Orjunaiev. Značilno je to za zvezo grafičnih delavcev, da trpi v svojih vrstah kot delavska razredna organizacija člane, kiao pristaši izrazito reakcionarnih in protidelavakih organizacij, ki požigajo domove in katerih člani ubijajo zavedne delavce. Ni čuda potem, da reakcija dviga glavo, vedao bolj. »Slovenaki narod" je atoril zelo prav, da je ponatianil članek »Železničarji in vlada reda. dela m pravice" v zadnjem. »Ljudskem glasu*. »Narod" je priobčil tak6 po zelo dolgem času apet enkrat pameten članek. Ce pa hoče biti .Narod" ie pa-metnejii. naj ponatisne tudi sledeče: Ni samo sedanja vlada kriva, če železaičarji še aiso tako pre* ki se razliva v doline. Preteklega stoletja se je j dogodilo, da je tako fzbrubnjena tvarina otok Kra- I kttau na Malajskem razkosala na več malih delov. Tudi v morju se dogajajo velike izpremembe in že večkrat se je pripetilo, da so na ta način kar preko noči v modu nastali novi otoki. Neke tvarine, ki leže na dnu morja, se neki čas dvigajo, medtem ko ae zopet druge apuičajo. Tako se je n. pr. opazilo da se je v teku zadnjih sto let ponekod dvignila severna obal Sibirije. Isto* tako se vzdiguje, daai ne tako vidno, obal južnih delov Južne Amerike in Južne Afrike. Iatotako v naši Dalmaciji Znižuje pa se obal akandinnvakega polotoka. to je Švedake in Norveike. pa Greenlandije, ter severni deli Severne Amerike. Suha zemlja in morje je danes tako porazdeljeno, da je na aeverai polkrogli več suhega, na južni več morja. Če se bo nadaljevalo vzdigovaaje auhe zemlje na južnem delu in padanje na severnem, bo gotovo v doglednem času oblika zemlje povsem drugačna, nego je danes. Vzrok padanju in vzdigovanju zemlje je toplota v notranjosti zemlje, ki povzročuje radi neenake tvarine na enem kraju padanje, na drugem pa vzdi-govanje. Vzrok je tudi ta. da poataja zemlja vsled ohlajenia lahkejia. Po mnenju učenjaka Malleta je premer zemeljske kroglje danes aa skoraj 190 milj vedeni, kakor bi bilo božjim zapovedim prav. tem' več je krivic nad železničarji kriv tudi prejlnji Pašič-Pribičevičev barabski sistem, ki je vodil žele-zaičarje dolga leta za noa. potem jih je pa s svojo prevedbo povrhu še v zos spravil. Kaj pa to? »Slovenec* poroča, da bodo v gradbenem ministrstvu zočasno ukinili kuluk, češ da se mora izvršiti pregled, ker se je pod bivšim režimom uganjalo veliko strankarstvo in mnogi niso kuluka izvrševali, pa tudi tozadevnih davkov ne plačevali. Mi pa vprašamo: Ali ai bivši režim kuluk ukinil, ko je uvidel da si žnjim v demokratični dobi koplje svoj lastni grob? Kako pa to, da je začela sedanja vlada kuluk zopet izvrševati ? S kakšno pravico, s kakšnim dovoljenjem, kdaj je avoje tozadevne odredbe objavila ? »Slovenec* potrjuje torej sam našo nedavno vest, da je vlada, ki hoče biti z Mscdonaldom in Herriotom v žlahti vlada, v kateri sede 4 klerikalci, kar na svojo pest uvedla tlako! Pa si bo žnjo tudi polomila zobe kakor prejšnji režim! Najprej Marija, potem iola. Prof. Vadajal, šef prosvetnega oddelka, je izdal dovoljeaje, da dobe vai učitelji 9. t. m. dopust, čeprav bi ae tega dne otvorila njih šola- Pogoj da ta dopust dobe, je pa njihova udeležitev na marijanskem kongresu, ki se bo v Ljubljani vriil To je pod klerikalno vlado mogoče. Prihodnjič enkrat bomo mi aocialisti priredili kak kongres, na katerem ne bo Marija seveda imela nobene besede. Bomo videli, če bo takrat prof. Vadnjal dal naiim učiteljem dopust! Kapitalizem vseh panog ve. kaj mu je danes najpotrebnejše: koncentracija proti koncentraciji delavskega razreda. V nekih deželah je v tem oziru proletarski razred hitrejši, tam gre kapitalisti, čni družabni red na kant, v drugih deželah je pa kapitalizem hitrejši — tam pa prdletariatu predejo pajki v možganih in po trebuhu. V Jugoslaviji in na Balkanu sploh je kapitalizem odločno hitrejši nego proletariat. Ravnokar javljajo listi kratko vest, da se skliče v kratkem konferenca pravoslavnih cerkev na Balkanu, ki ji bo namen združiti pravoslavja v Jugosiavji, na Grškem, v Albaniji, na Bolgarskem in na Rutnunskem v eno enoto. Da so vse cerkve le zveste dekle kapitalističnega sistema zatiranj proti delavskemu razredu, so pokazali naši klerikalci n. pr. te dni zopet enkrat, ko so onemogočili udeležnikom okrožnega zleta v Trbovljah polovično vožnjo, kakor jo brez pomislekov dovoljujejo Orlom, Sokolom in celo svojim dozdevnim zakletim sovražnikom Orjunašem. Proletarci, ie bodite še nadalje neumna čreda svojim voditeljem in pozabljajte radi njih na svojo koncentracijo v razredni in javni organizaciji! vt- rrfe ass vagonska fabrika v Jugoslaviji! Tudi tukaj tepejo nemške reparacije delavstvo. S tem seveda nočemo reči, da ae godi v brodski tovarni vae v redu, saj so vendar kapitalisti tisti, ki plenijo inostraao državo njenih produktov v imenu »zmage" ia »pravice*. Invalidski zakon, ki ga v socialnem miniatr-stvu še vedno izdelujejo, je dogotovljen do tistih poglavij, ki govore o finančni strani invalidskega vprašanja, Po vladnem načrtu bi dobivali invalidi 360 zlatih ali 5400 papirnatih Din na leto. Invalidi najvišjega odstotka bi dobivali 9000 Din na leto, aktivni častniki in državni častniki in državni uradniki. ki so kaj utrpeli med vojaškim službovanjem. 8e morajo leto dni po demobilizaciji odločiti, ali ostanejo v službi ali se dado proglasiti za invalide — v tem slučaje bodo dobivali zakonito pokojnino; častniki svobodnih poklicev ne dobe pokojnine, pač pa invalidsko podporo; popolaoma stepi ia onemogli invalidi se lahko sprejmejo v poseben invalidski zavod ali pa dobe posebno doklado 2400 Din, ‘vdove bode dobivale 1800 Din na leto. če štejejo nad 45 let pa 1620 Din — gospodje so pri tem finem razlikovanju menda na glavi sedeli —; za vsakega otroka gre 540 Din letne podpore. | manjši od onega, ko je bila zemlja ie v povoju, ia | radi atiskanja so naatale tudi gore. Zemeljska akor. ja ae čimbolj anii ia krči, kakor recimo lupina suhega jabolka in to osuievanje ia krčenje povzro* čuje gorovja, doline in morja, daai ae aam zdi ae* verjetno, da bi mogli na ta način aaetati; ao oa tudi aezaatni, če jih primerjamo z velikostjo ženili«: Najviije gore aa zemlji so viaoke 9000 metrov in prilično toliko so tudi največje morske globine, ia te visočiae in globine so v primeri * velikostjo sem* Ije ravno tolike, kakor drobtine peska aa kroglji, katere premer je 1 meter. Veliko ulogo v menjavanju zemeljske povr* iine igra vods. V obliki dežja neprestaao odplavlja s hribov in gorovja zemljo in kamenje in ga nosi v dolino. Tekom časa bo padanje dežja oglodalo najtrše pečine, ostalo bo le še najtrše, ki bo kot igle štrlelo v zrak, Podzemeljska voda raz-tvarja kamenje in druge tvarine, in ko jih dvigne na površje, jih zopet pušča saue sebi. 6ar*ki potoki in iztoki rijejo neprestano po kamenju, tu in tam odkrhnejo večje komade, ki se trkljajo v doline, Kamenje pa se tako lomi in brusi ter je navaezad-nje sam pesek, ki ga potem večje reke odplavljajo dalje. Mnoge reke neprestano menjavajo a /oje struge, ker na eni strani izkopavajo tla. aa drugi sirote brez očetov in matere dobe po 540, prvi otrok pa 2700 Din, Smo radovedni kako ae bodo invalidi k temu načrtu oglasili! V zunanjem ministrstvu se je vršil prvi sestanek med našo in avstrijsko delegacijo glede opcij in državljanstvo. Dosedaj so se sporazumeli 0 tem. da se opcije obojestransko priznajo in da se rok za izselitev določi na tri leta od dneva, ko se bo ta pogodba podpisala. Laški prostozidarji so dobili nalog, naj z vsemi sredstvi bopijajo fašistovski režim. Koritce jim je bilo apodmaknjeno. iz katerega so doslej skupaj z Mussolinijem jedli — v tem tiči njihovo prosto-zidarstvo in sovraštvo do fašizma. V dunajski kovinski industriji je izbruhnila stavka, ki ae čim dalje širi Za Nemčijo so v Ameriki podpisali že 200 milijonov dolarjev posojila, katerega obligacije bodo tekle |25 let in se bodo obrestovale s 6 in pol odstoka. Is Berlina poročajo, da ni bil profesor Miethe prvi, ki ae mu je posrečilo apreminjati iivo srebro v zlato, temveč da je ie pred njim španski dijak Botella-Perez pri španski in angleški vladi dobil patent na slično metodo umetnega pridobivanja zlata. Razorožitev postaja vedno bolj resna zadeva. Dvomimo aicer, da bi jo dosegli, tako kakor si jo mi zamišljamo, dokler ae bo delavstvo imelo malo več moči in zavednosti, nego je ima danea, izboljšanje pa bo prišlo in sicer v kratkem, Na ženevski konferenci Zveze narodov naatopajo Angleška, Francoska in Amerika, torej vse tri odločilne velesile. enotno za preprečenje bodočih vojn. Amerika ie prinesla n. pr. načrt s seboj, ki ga je treba po-hvaliti, kolikor je kakšna buržoazna dobra akcija sploh pohvale vredna. Ta načrt obsega sledeče točke: 1. izjavo, da je vsaka napadalna vojna neprav* na; 2. opiauje dejanja, ki jih je treba amatrati kot dokaz za napadalno vojno; 3. protiukrepe; 4. govori zlaati v oanovanju mednarodaega vojnega razsodišča. Korak naprej k razorožitvi bi bilo osnovanje ozemelj, na katerih ne bi ameio biti nič vojaškega. Dalje bi morala po ameriškem nBČrtu stalno zborovati posebna razorožitvena konferenca kakor tudi poseben tehnični odbor. Načrt podpira misel dopolninih obrambnih zvez med državami pod nadzorstvom Zveze narodov. Pričakujemo, da bo ta aačrl zmagal, mogoče ie v kakšni boljši obliki. Potem bomo pa proletarci dopovedali buržujem, da ao tudi tkzv- obrambne vojne zločin in norost. Vse po vrati, napredek ai hiter. Na aeji Zveze narodov je imel Macdoaald velik govor, v katerem je med drugimi zahteval tudi aprejem Nemčije v to zvezo. Zborovanje je apre-jelo njegove beaede z velikanakim odobravanjem. Kako pokaže svet v kratkem popolnoma drugačno lice nego pred kratkim! In to je atorila.zmaga so-cialiatičae miali v eai sami državi! Kaj bi bilo, če bi v vaeh državah proletariat mislil, ne samo na Angleškem ali Francoakem! Na poljskega predsednika Woicziechovskega je bil izvršen ponesrečen atentat, Ves sistem kapitalistične države je v tem: Šolski kuratorij zasebnih srednjih šol v Lodzu je zaprosil poljako vlado, naj radi slabih finančnih razmer prevzame 12 zasebnih gimnazij in realk v avojo upravo. Poljska vlada je ta predlog odbila. Češ da ji nedoataje gmotnih sredstev. Radi tega bodo letoa zaprli 7 srednjih šol, za ostalih 5 pa tudi ae vedo, kaj bo injimi Slične stvari se gode tudi po drugih poljskih mestih. Zadnjič smo pa poročali, da je v proračunu poljske države 60% vaeh izdatkov aamenjenih za oboroževanje ! Špancem gre v Maroku čim dalje tem slabše. Zdaj sklepno o tem, če ne bi vse skupaj pustili na mestu in odpravili vojake z golo kožo domov. Oglašajo se pa že novi roparji, ki hočejo ukratiti Maročanom svobodo, za katero se tako junaško in uspešni borijo. Tu so Italija, Amerika, francoski in aaglelld militaristi, ki se čutijo vsi .ogrožene v svojih vitalnih interesih”, če bi si maroško ljudstvo samo odločevalo pravico do življenja. Najbrie pride do novih vojnih pohodov, pri katerihjšpanska ae bo več sodelovala. Ta bo imela menda polne roke dela z revolucijo, o kateri pričakujejo, da vsak čas izbruhne. Ameriški letalci okoli sveta ao doapeli do-Zračni promel, ki bo obsegal vso zemljo, je torej izpolnjena želja. Kupujte čevlje samo z zaamko .Sloga*. Ako piješ „BUDDHA“ čaj, vživaš že na zemlji raj! Čijtajte naš tisk! Združitev in razdor. VsaVega kršilca sklepov je treba pozvati na odgovor. Če bi ae aklepi ne izvrševali, ne moremo aploh nikdar nikamor, vaak bi delal le po avoji glavi. Klic po združenju proletariata je pravzaprav klic po izvrševanju aklepov, ker brez izvrševanja aklepov bomo vaak daa na novo razdraženi. Ce je kak aklep še tako alab, vendar ga je treba izvršiti ali pa povzročiti novo a klepanje, s katerim se staro razveljavi. Seveda mora biti to novo aklepanje pravilno ; ai dpvolj, da ae aaidejo samo nekateri in ae kar med aeboj dogovore, da tega ali ali onega skle-pa ne bodo izvrševali To velja za važne in dalekosežne sklepe enako, kakor za vaakdanje sklepe; za sklepe najvišje instance enako, kakor za sklepe krajevnih organi-zacij. Prekršitev .malega* ali »velikega* sklepa je enak in isti pregrešek, čeprav imata mnogokrat različne posledice. Uaodnoat posledic kršitve ni odvia-na od važno8ti sklepa, ki je bil kršen, ker lahko oatane kršitev važnega sklepa brez posledic, kršitev neznatnega aklepa pa lahko rodi tudi zelo velike in važne posledice. Naši sodrugi so pa po večini smatrali kršitev aklepa za tem večji pregrešek, čim višja inštanca je sklep aklenila. Posledica tega je bilo to, da 80 postali sklepi nižjih instanc skoro da brez pomena in zato so na pr. krajevne organizacije mnogokje sploh prenehale pravilno aklepati in je bilo vse v rokah poaameznibov. V nazadnjaških krajih, kakor na pr. na Slovenskem, so tudi deželne organizacije [v stari Avstriji] le malo pazile na avoje sklepe, še celo sklepi izvrševalnega odbora so bili mnogokrat le prazen papir. Enotnost proletariata pa zato ni nič trpela. Vse je bilo združeno, vse je spoštovalo voditelje in jim zaupalo. Šele, ko je aaraala proletariatova moč tako, da je lahko upal aa doaego zmage, šele takrat se je pokazalo, da organizacije brez izvrševanja aklepov nič ae pomenijo. Ko ao voditelji nevšečne sklepe kratkomalo pohodili in delali po avoji glavi, ao doaegli seveda uapehe za aebe, aa proletariat pa nič. To je vzelo proletariatu eaotnoat. Jasno je. da prej ae bo enotnoati, dokler ae ae začno aopet izvrševati aklepi. Izvrševanje sklepov pa ae mora izvršiti od spodaj navzgor, ne narobe. Člani morajo začeti izvrševati svoje sklepe, potem bodo mogli zahtevati da jih izvršujejo tudi voditelji. Od voditeljev ae mo* remo pričakovati, da bodo apoštovali sklepe, če jih člaai ae bodo apoštovali. Kajti voditeljem je marši-kak sklep napoti, tudi poštenim voditeljem se mnogokrat zdi. da bi bolj pomagali napredku, če bi kak aklep pohodili ali ga vsaj malo izpremenili. Člani morajo s avojo vztrajao pazljivostjo voditeljem preprečiti take aamovoljaoatL Predvsem pa morajo — kakor rečeao — sami apoštovati sklepe. Tega ae bo široka socialiatična javnoat a časom šele aaučila. Nikdar pa ne. če bo gledala samo na sklepe aajvišjih instanc. Demokracije se bo ljudatvo naučilo edino le v svojih temeljnih organi* zacijah v krajevaih organizacijah. V občinakem goapodaratvu ae aocialistiČBO oe da delati brez orgaaizacije. Najprej ae morajo ao. pa kopičijo razae primesi. Primer tema naj bo recimo v domoviai raka Sava aa hrvaški atraai, katera ja aakrat tekla tik izpod Zagrebške gore, po-teaa pa ie pramaattla avojo atrugo aa deaetiako kilometra južao. Rekli amo. da lomijo ia aoaijo potoki ia reke s višin kamenje in zemljo ia ae zaaaša velik del toga v obliki peaka v morje. Pri izlivu vod iz rek v morje poataja radi aepreataaega kupičeaja tega peaka obširao kopno, ki ga uatvarja voda iz rek. Zaano je. da ao aekateri gradovi v bljžiai izlivaaja rek v morje kakor recimo reke Pad v Italiji, za čaaa rimake dobe atali ob obali medtem ko ao da-aea oddaljeai po več kilometrov od izliva. Reka Nil v Egiptu je zaoaila v morje približno 90 kilo-aietrov zemlje. Peščena površiaa — takozvana delta, — pri izlivu reke Miaaiaaippi je naatala na ta aaČia: tam ja 60.000 kvadratnih km auhe površine. Reka Gangea ia Brahmaputra v vzhodni Indiji pa sta naaoaili in oaušili 100.000 kvadratnih km, to je akoro polovica Jugoslavije. Razpadanju in razstvarjanju kamenja veliko pri-pomore voda v svoji ledeni obliki. V dupline in razpoke kamenja pride voda In tam zmrze. Led pa im« večji vpliv nego voda in radi tega se mora kamenje razdrobiti in potem razpada, nakar ga hudo- urnež in poplava odplavi v nižine. Tako delajo tudi gorski potoki in ledeniki, kateri odplavljajo z gorskih snežnih vrhuncev v doline ogromne pečenine. Lahko bi našteli še veliko podrobnosti. Id delujejo na zemeljsko površino, vendar pa je potrebno omeniti še nekaj, in to ao rastline in živali. Rastline s svojimi koreninami povzročajo veliko raz-tvarjanje in mešanje zemlje, da lažje deluje voda nanje; temu pomorejo tudi številni črvi v zemlji. Nekatere vrste živali so pogubne rastlinstvu, in so ponekod popolnoma uničile rastlinstvo. Ponekod pa vpliva na to tudi podnebje, viaga, suša Itd. Rastline in živali pa ne samo pokončujejo, marveč tudi ustvarjajo. Velike plasti zemeljske skorje so nastale od apnenca in od izumrlih dreves, kar jč, ko seje spojilo in strohnelo, naredilo premog. V morju pa še danes kraljujejo polži, ribe in raznovrstne školjke ter ustvarjajo novo površino zemlje. Kadar te živali poginejo, padejo na dno in od miljon milijonov njih luskin in hišic, kadar se spoje, ustvarijo grebene, pečine, in iz teh nastanejo otoki. Od brezštevilnih malih otokov v Tihem morju, je nastala večina na ta način. Kakor vidimo, torej, priroda ai nutva. Prirodne sile delujejo neprestano. Menjava se ves vsemir, menjava pa se tudi naša zemlja. drugi navaditi na izvrševanje aklepov v lastni organizaciji, potem šele bodo mogli pravilno nastopati v občini. To velja za delo v občinah, kjer 80 socialisti že v večini, pa tudi v tistih, kjer imajo vaaj nekaj zastopstva in vpliva. V obeh slučajih bodo zmagovali nasprotniki, če naši sodrugi ne bodo nastopali enotno; nasprotnikom ni treba nič drugega, kako da izigrajo zdaj ene zdaj druge, pa doaežejo vse, V neki občini se je zgodilo, da ao sklonili so-cialisti voliti za župana klerikalca. Ta 8klep lahko obsojamo ali pa se z njim strinjamo, to je popolnoma postransko, izvršiti ga moramo, če smo ga sklenili. Toda en del odbornikov je v odločilnem trenutku nastopil za aamoatojaeže in zmagal. Seveda samo ti nezvesti odborniki mislijo, da so zmagali, zmagali so le samostojneži, zmagal je kapital, kajti volja socialistov se ni izvršila, ta volja je bila po svojevoljnosti nekaterih sploh razbita in organizacija je dokazala, da ni enotna, ampak da je le slučajno zbrana čreda, ki jo goai kupec s semnja aa »voj dom. Taka dejanja tudi dokazujejo, kako neumna in brezuspešna je negativna politika. Nikakor ae zadošča. da rečeš, da si proti klerikalcem ali pa proti samostojnežem. To je prazna negativnost! Povedati moraš za kaj si. Če ai za socializem, moraš apoštovati soclaiiatične sklepe, čeprav se ti ne zdijo pravi, ne pa te sklepe samovoljao izpreminjati, češ, samostojneži so boljši nego klerikalci Za socialista niso boljši ne eai ne drugi, ker so oboji proti socializmu, proti delavstvu. Sploh je velika napaka meriti krivico, katera je boljša, pravzaprav katera je manj slaba. Klerikalizem, praviš, da je zanič, ker. je protikulturen, ker uči laž in hinavščino. Za božjo voljo, ali 80 samostojneži morebiti kulturni, ali učijo resnico in odkritosrčnost ? Ali je laž o božjih namestnikih manj grda kakor laž o dobrih samostojnih gospodarjih, ki nas baje vse redijo? Sicer pa tudi če bi bili samostojneži boljši za nas, zakaj nisi tega razlagal takrat, ho smo akle-pali, komu bomo dali pri županski volitvi svoje glasove, zakaj nisi priporočal samoatojneža ia povzročil, da sklenemo voliti tega? Zakaj ai se šele Čez noč premislil? Vsi mislimo, da ai že prej mislil aarediti po svoje ia da je bilo tvoje vztrajaaje med nami le hinavsko. Razžaljen ai, ker govorimo o hinavščini. Dobro. Pa povej, kako sam presojaš svoj čin I Načelo javnosti velja tudi zate. brani sel Pa se ae boš branil, ker več, da bi moral priznati koncem koncev bodisi laž. bodiai zapelja* nost Sram te je pa obojega, zato boš rajši molčal Mi pa ae bomo molčali, ker ao aam aklepi aveti! Zato, kar brez aklepov ni enotaoati. ai združitve, ai socializma. To pa zlaati zdaj, ko uganjajo razni kršitelji sklepov umazano demagogijo za .zedinjeaje proletariata". Kdor je proletariat izdal kdor je iz do* bičbaželjnosti ali bomodaoati kršil aklepa, ta aaj ae zahteva, da ae mu proletariat ukloai in ga proai od-puščanja, ampak aaj ae oa ukloai aklepom; Izvrševanje aklepov pomeni eaotaoat delavstva, kršenje aklepov pa — razdor. Dopisi. Slepomišenje. Kako lepo je danes Citati po vseh buržoaznih listih dolge članke, ki prerešeta-vajo uradniško vprašanje! Kako se v tem vprašanju kaysajo med seboj .Jutro', ,Narod*, .Narodni dnevnik', .Slovenec* itd.! Vsi hočejo danes uradnikom pomagati, vsi skupaj jih pa prekleto vodijo za nos. Vprašamo te gospode samo to. kje ste pa bili takrat vsi skupaj, ko ste sedeli v vladi? Takrat bi morali v dejan u pokazati, kaj znate, ne pa da ste samo obljubljali in čvekarili, kakor čvekarijo in ob-Ijubujejo listi sedanje vlade. Že davno bi 4ahko imeli, urejene razmere, če bl vam bilo kaj do stvarne izvršitve lepih obljub. Le čvekapte dalje, ura-dništvo pa se ne bo dajalo več dolgo voditi za nos. Doživeli smo polom in razočaranje na vseh koncih in krajih, ostaja nam samo še eno: lastna organizacija, ki vas bo vse prisilila, da boste izvršili kar je nam prav in pravično I Uradništvo spregleduje in uvideva, da je ena sama stranka s čistim namenom delala za naše izboljšanje, in to je Socialistična stranka Jugoslavija in Kmetsko-delavska zveza; en sam list se je vedno trudil pisati čisto resnico in nam dopovedati kakšni ste, in to je bil .Naprej*. Te stranke in tega lista se bo uradništvo polagoma oprijelo, vi si pa izčvekajte vse fraze iz duše, s katerimi ste do temena napihnjeni. — Eden, ki ima odprte oči. Protestno zborovaaje invalidov v Celju. Že šest let bo kmalu preteklo, odkar počiva morilao orožje svetovne vojne, a najbednejše vojne žrtve — iavalidi še vedno čakajo v naši državi, da bi ae Ceneno čežHo perje! „ Eu kg sivega opuljenega perja 70 Din, na pol belo ■'*’ so Din, belo jim zakonito zajamčila najprimltivnejšs eksiatenčna možnost Kakor nam poročajo, pripravljajo invalidi žirom države protestna zborovanja v dostojni a odločni obliki, na katerih se bo pozvala sedanja vlada, da spravi invalidski zakon kot prvi pred narodno skupščino in ga uveljavi v smislu zahtev »Udruženja vojnih invalidov". Tako protestno zborovanje se bo vršilo tudi v Celju, 14. septembra* Skličejo ga podružnice UVI za Celje, Braslovče, Sv. Peter v Savinjski dolini in Šmarje pri Jelšah. Vsak vojni invalid naj smatra za Svojo dolžnost, da se udeleži protestnega zborovanja, VSEM, KI SO DOBRE VOLJE 1 Neorganiziran socialist je kakor riba na suhem. Cepeta in poskakuje tako dolgo, da pride v vodo. Če pa najdete na suhem ribi podobno žival, ki ne cepeta in se ne trudi, da bi prišla v vodo, kaj boste rekli? Bodisi je omedlela ali je mrtva, sli pa sploh ni riba! Največ je takih rib, ki so bile pri razdoru vržene na subo s tako silo, da so omedlele. Tem je treba pomagati, kajti dokler bodo nezavestne, ne pridejo v vodo. Pomagajte jim! Mnogo je tudi mrtvih rib, ki že gnijejo med obrežnim kamenjem. Prav nevarno je. da nam ne okužijo zraka. Odstranjujte jih! Pa tudi neke vrste kače so se zelo razmnožile, bi imajo luskine kskor ribe. Plazijo se okoli vode in se hranijo z — ribami. Pobijte jih! To In ono. Nova bolezen se je pojavila na Japonskem. Ta bolezen je nalezljiva in se kaže v tem, da dobe okuženci možgansko vnetje. Okoli tisoč ljudi je radi te bolezni že umrlo, 75% vseh obolenj končuje s smrtjo. Japonska vlada si ne zna drugače pomagati. kakor da namerava okužene kraje izolirati. Čudno pokopavanje mrličev. Neki nemški po« tovalec po Indiji je na sledeči način opisal, kako čudno pokopavajo Parzi, pristaši staroperzijske Za-ratustrove vere. v Indiji svoje mrliče: Pokopališča teh Parzov so tkzv. .stolpi molka". Beli ljudje ne smejo v bližino teh grobišč — celo fotografični posnetki so prepovedani — vendar je mogoče potom protekcije priti v njihovo bližino. Priporočen sem bil nekemu Parsu in pod njegovim vodstvom sem imel priliko spoznati ta način pokopavanja mrličev pobližie. Na hribu Se nahaja log. ki je obdan z zidom. Do njega vodi kolovoz, po katerem smo prispeli do mejne hiše notranjega obzidja. Tu smo slučajno prisostvovali pogrebu bogatega Parza. Truplo je ovito v bele tančice in leži na šestih okrog 20 cm širokih platnenih pasih, ki jih drži 12 nosilcev. Pogrebniki so vsi odeti v belo, v popolnem nasprotju s našimi navadami, in sledijo truplu po dva in dva in sicer tako, da se vodita med seboj zvezana z belim prtom, V ozračju krožijo jastrebi, ki čakajo na svoj plen. Do stolpov nisem omel. Moj spremljevalec pa mi je razložil nadaljnji potek pogreba. Truplo postavijo dosmrtno nastavljeni stražarji na stolpno ploščad in jastrebi, ki jih privleče duh po razpadu, priletijo in požrejo mesne dele trupla v približno dveh urah. Okostje ostane potem še kake tri mesece predano izsušljivemu vplivu solnca, potem ga pokopljejo v dolini. — To so zanimive navade kaj? Pa še bolj zanimivo je, kako v Tibetu »pokopljejo" svoje mrtvece. Tam si najbližji sorodniki truplo kar med seboj razdele in ga pojedo, češ da bodo mrtveca potem najbolj gotovo v sebi nosili. Obenem so pa tudi sveto prepričani, da preidejo na ta način vse pokojnikove dobre lastnosti na njegovega pojedca. Splošna delavska Unija bo priredila v mesecu septembru shode v svrho predpriprave za zedinjenje z Osrednjim društvom kemičnih delavcev na eni in Opčim Radničkim Savezom Jugoslavije (iz Zagreba] na drugi stran! v naslednjih krajih: ŠTORE PRI CELJU, 13. septembra (sobota] ob 16. (4.) pri Sikošku. ~ LIBOJE. 14. IX, ob pol 10. v gostilni Ska-berne. GOTOVLJE, 14. IX. ob 15. v gostilni pri Mal- oaju. PEČOVNIK PRI CELJU, 16. IX. ob 17. pri .Francelou" [Gov. s. Rejc]. ŠOŠTANJ. 17. IX. ob 17. v gostilni Brežnik (Gov, Leskošek]. SEVNICA; RAJHENBURG, 21. IX. (čas in prostor bo razviden na letakih. Ta shod bo obenem shod proti vojni v smislu sklepa amsterdamske Internacionale.] ROGATEC, ROGAŠKA SLATINA, (čas in prostor bo razviden na letakih, govornik s. Alojzij Leskošek.) Dnevni red na vseh shodih bo zedinjenje industrijskega in poljedelskega delavstva v eno skupno organizacijo. Sodrugi brez razlike poklica in dela, poaetite povsod sklicane shode polnoštevilno. Sočasno bodo podružnice SDU prejele izdelane predloge za zedinjenje v pogled, da bodo mogle staviti svoje predloge. — Tajništvo Splošne delev-aha Unije v Celju, UTRINEK. Zmaga socializma pomeni največ)! preobrat, ki ga je človeška družba kdaj doživela, ta preobrat se mora izvršiti razumno. bocializem se ne more zadovoljiti s tem, da uniči obHke kapitalistične družbe in potem ravnodušno gleda, kaj nastane iz razvalin. Socializem mora postaviti na mesto odstran-jenega kapitalizma nekaj boljšega — najboljše kar je mogoče. Takega velikanskega dela ne morejo izvršiti nevedni ljudje, ki se dajo slepo voditi (gakor čreda. Socializem potrebuje izobraženih, razumnih in mislečih ljudi. Zato se je pa treba organizirati in učiti. * Če zagode lajnar najkrasnejšo operno melodijo na svojem hreščečem instrumentu, bi si človek zamašil ušesa in pobegnil, da bi rešil svoje živce neznosne muke. Za razumnega človeka pa s tem vendar ni obsojena dotična opera. Socializem karikirajo njegovi sovražniki In ljudje, ki nastopajo' v njegovem imenu, pa ga ne razumejo. Ali se mora zaradi tega obsoditi socializem? Stvar, o kateri hoče kdo govoriti, je treba poznati; kdor se o socializmu nepristransko pouči se prepriča, da je lep in velik, in predvsem, da je po zakonih razvoja neizogiben. Delavci imajo žuljave roke in potrebujejo v boju proti svojim sovražnikom tudi žuljave možgane! .Naprej* bo zmagal zato, ker ga pišejo delav. ci sami. Pišite še bolj, da pride zmaga tem preje. PRIPOROČAMO novo otvorjeno brivnico Milana Herca, v Ret jem 57 p. Trbovlje. Sodrug išče za dva. tri mesece, mirno, čisto, opremljeno sobo v Ljubljani, s prostim vhodom event. z električno razsvetljavo. Ponudbe in plačilne pogoje takoj na upravo tega lista. mm. Proletarci! Gostilne In kavarne, ki nočejo vašega lista, ss najbrž tudi vašega denarja ne marajo, sss Ustrezite jim! Delavci! Kdor inserira v drugih listih, v .Napreju" pa ne. ta sam dovolj jasno pove, da ne mara odjemalcev iz delavskih vrst. V vaših rokah je, kakšso inseratno politiko delajo trgovci Trgovci so bolj navezani na v;s nego vi nanje! Lastnik: .Sloga”, r. z. z a p. Izdajatelj In odgovorni urednik: Zvonimir Bamot (v imenu pokr. odbora SSJ in KDZ.) 6 'X Tiskarn? bratov R*?»wr*t v KrtHr«m. 2ton L. Mikuš — TVORNICA DEŽNIKOV IN SOLNČNIKOV = v Ljubljani, Mestni trg štev. 15 priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli velikosti po najnižji ceni. : Delavci, pozor! Moške obleke, elegantne in poceni, dobite — dokler traja zaloga — po najnižjih cenah od 425 Din dalje. Delavske hlače od 70 Din dalje. Naročila se izvršujejo točno in brzo po povzetju. Ostrofti i HobcžčaH, Zagreb, Petrinjska ul. 55. manufakturna trgovina Marija Rogelj v Ljubljani Sv. Petra cesta In Lingarjeva ulica vljudno naznanja, da se je 1. avgusta preselila na Sv. Petra cesto št. 26 nasproti hotela Tratnik. Za dosedanjo naklonjenost se zahvaljuje ter priporoča še za nadalje. Blago dobro, cene nizke. '~zz;r Bonboni, čokolada, peeivo velika izbira, — solidna postrežba I Specialna trgovina s kanditi na debelo Josip Vitek Ljubljana Krekov trg S [zraven Mestnega doma.] v ’ —--------------------------- UČITELJSKA TISKARNA LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA ŠTEV. 6 raglstrovAna zadruga z omajano zavazo. ZA ŠOLE. ŽUPANSTVA IN URADE. NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN VABILA ZA VESELICE LETNE ZAKLJUČKE NAJMODERNEJŠA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV. KNJIG, BROŠUR ITD. Stereotipija Litografija V lastnem interesu da dobite vedno davno . —___________________________ preizkušeni Pravi i FRANČKOV i kavni pridatek« v zaboj- pazite, »Pravi --------------- fckih in ne kako ponaredbo. Na novi, rjavo-modro-beli etiketi m po-, jasno izražajo flavni znaki, a to aoi bne »Franck* In »kavni mlinček«. »Piavi 1VRANCK1 ■ pa# to"* to