izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četrt leta 1 gl. 20 kr. V tiskarni sprejemana za celo leto 3 gl.bO kr., za 12 leta 1 gl. 80 kr., za 1 4 leta 90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide »Danica« dan poprej. Tečaj L. V Ljubljani, 22. januvarija 1897. List 3. Jezusova nevesta. Jezus, Ženin moj premili! Tebi srce jaz darim, Naj bi vsi ljudje ljubili Te z menoj, srčno želim. Jezus moj. Ti vzor lepote, Kras človeških si otrok, Vzor ljubezni, vzor milobe, Usmiljenja zaklad globok. Ko Ime zakličem Tvoje, Srce se za vesel i; Up, tolažba duše moje. Vir blaženstva si mi Ti! Ti si me neskončno IjJbil, Prej ko sem zazerla svet. Me osrečiti obljubil, Če Ti čuvam srca cvčt Sladki Jezus! ah. le Tebi, Tebi bije srce naj. Svetu nikdar, in ne sebi, Tvoje bodi vekomaj! Saj le zase si ga vstvaril, V Tebi najde srečo, mir, Z milostmi ga blagodaril, Moj dobrotljtvi Pastir! Dobro je pri Tebi biti. Ljubeznjivi Ženin moj! Tebe Jezus mej. ljubiti, Je življenja mi pogoj. — Kaj še le na ženitnini Bode rajski Tvoji tam, Ko objame, ko zjedini — Tvoje me ljubezni plam! — Tebe ljubi duša moja. V Tebe upa, moj Gospod! Naj nevesta bodem Tvoja, Ko pokličeš me od tod! — Jezus — Odrešenk. Radoslan. „V imenu Jezusovem pripogiblje se vsako koleno teh, ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo4', tako piše sv. Pavel v pismu do Filip-ljanov. S temi besedami je apostel prav natanko in določno izrazil naše razmerje uo Jezusa. Koleno pripogibljemo samo onemu, katerega častimo kot Boga. Zato so sveti trije kralji „padli pred njim na kolena in so ga molili44 (Mat. 2, 11.), ker so spoznali, da je to dete Bog sam. Gospod sam je božje češčenje zahteval, rekoč: „L>a vsi časte Sina, kakor časte Očeta44 (Jan. 5, 23), Očeta pa častimo po božje, zato moramo tudi Sinu izkazovati božjo čast. Odrešenik naš pa nosi ime. katero je tudi vredno vsega češčenja. Oe imamo že imena dobrih Ijudij v ved-nem in dobrem spominu, koliko bolj moramo častiti ime onega, kateri je najsvetejši, najmo-drejši, sploh najpopolnejši! Ime Jezus samo pomeni to, kar naša slovenska beseda „Odrešenik44. Kristus nas je odrešil s svojo smrtjo jeze božje, spon izvirnega greha in pa nadoblasti satanove ter nas tako storil otroke božje in dediče nebeškega kraljestva. Kako zelo tedaj Kristus zasluži ime Odrešenik, Jezus! Dalje je sveto to ime zato, ker je Bog sam zapovedal Jožefu, naj (lote, katero je Marija čudežno spočela, tako imenuje: ,.Rodila boš sina in imenuj njegovo ime Jezus44 (Mat. 1, 21). Tako se je tudi zgodilo, ker „ko je bilo osem dnij dopolnjenih, je bilo dete obre zano in mu dano ime Jezus" (Jak. 2, 21). Od Roga pa ne more nič nepopolnega priti, zato je pa tudi ime sveto in obsega vso nalogo Kristusovo. katero je imel rešiti tu na zemlji. Naša naloga je tedaj. Jezusovemu presve-temu imenu skazovati dolžno čast in češčenje. Pa zastonj bi tega ne storili, ampak Bog nam obilno poplača to češčenje. Ker s pomočjo Jezusovega imena premagamo vse skušnjave, odpo-dimo hudobne duhove in oviramo njih vpliv na človeka in stvarstvo. V moči tega imena pretrpimo vse križe in nadloge in v tem imenu nam je vse lahko in sladko. Kako lepo pravi cerkvena pesem za praznik Jezusovega imena: „Xič se milejše ne poje, nič se prijetnejše ne sliši, nič se bolj sladkega ne misli kakor Jezus, Sin Božji. Jezus, nada spokornikov. kako mil si prosečim, kako dober si iskajočim. kaj pa oni, ki Te najdejo ?44 Mučeniki so s tem svetim imenom na jeziku kljubovali vsem mukam, spoznavalci so v tem imenu iskali tolažbe v britkostih življenja, device so s tem imenom v srcu srčno se vstavljale skušnjavam, da. celih 19 stoletij obstajala in zmagovala je sv. cerkev v tem svetem sladkem imenu. Ce vse to premislimo, moramo pač vsklikniti s prerokom Davidom: ..Gospod, naš Gospod, kako čudovito je Tvoje ime" (B. 8. 2). Vse to je pa Bog le zato storil, da bi bilo počešceno njegovo ime: ,,Tako si peljal svoje ljudstvo, da bi si častitljivo ime napravil44 (Iz. 11). Ali je pa Bog dosegel svoj namen ? Zdi se, da ga ni : kajti če pogledamo malo krog sebe, vidimo, da je sedanjemu svetu vse prej mar. ko pa češčenje svetega Jezusovega imena. Sicer se ne da tajiti, da pobožni ljudje tudi še dandanes prav goreče časte ime Jezusovo : to pričajo mnoge sijajne božje službe, to pričajo mnoge lepe cerkve. (Jorje pa svetu, če bitega ne bilo, ker le radi dobrih Bog prizanaša svetu s strašnimi šibami, kakoršne spleta le njegova vsemogočna roka. Kajti spet se ne da tajiti, da se silno to sveto ime naravnost zaničuje, zasramuje, grdi. Kolne delavec v tovarni, kolne čevljar, če mu silo ne gre dovolj hitro skozi usnje, kolne mizar, če se mu gladko ne obla: kolne zidar, če mu vreme nagaja, kolne kmet. če ga zadene nesreča: kolne gospod, če mu ni kaj po volji, kolne služabnik, kolne vojak, kolne trgovec, kolne bogatin. kolne revež, (irožno, a res! Ce le stopimo na ulico, koj nam udarjajo na uho kletvice, grde. umazane: pa kolnejo ljudje tako. kakor dihajo. Kolnejo tudi otroci, ki še ne znajo izgovarjati božjega imena, a kleti so jih naučili stariši. Kolne in preklinja se očitno in skrivaj, doma in na cesti, za pečjo in na ognjišču: na vse načine, na vse kriplje se grdi ime, katero je „sveto in strašno41. Zato pa tudi v naših dneh manjka božje pomoči, današnji svet je brez Boga. Sveti Pavel ne more brezdna propalosti in brezmejno gorje tedanjega sveta drugače označiti, kakor v vskliku: „Svet bil je brez Boga44 (Ef. 2, 12). Kaj vse dandanes ljudje začno, da bi si kupili srečo, časno, minljivo srečo: a kako mnogokrat gredo vsa podjetja zopet nazaj v nič. in posledice so revščina, beda, pomanjkanje. Zakaj to? Svet dela brez Boga. ker misli, da je sam sebi zadosti, a Bog odvzame svojo pomoč, in vse pade kakor hiša zidana na pesek. Kako zelo veljajo tudi danes Izaijeve besede: „Otroke sem gladil in povikšal, oni so me pa zaničevali. Vol pozna svojega gospodarja in osel jasli svojega gospoda; Izrael pa ne pozna mene, in moje ljudstvo me ne razume. . . . zapustili so Boga, preklinjali »Svetega . . . Kam bi vas še udaril, ko hudobijo nakladate?44 (1, 2 si.) Treba nam je tudi dandanes Odrešenika — odrešenika iz teh zamotanih razmer, iz te brezmejne bede. „Pomagaj nam Bog, naš Izveličar! in zavoljo slave svojega imena nas reši o Gospod! in zanesi našim grehom zavoljo Svojega imena, da kje ne porečejo: kje je njih Bog?44 (Ps. 79, 9). „0 Bog, spreobrni nas, ter pokaži nam svoje obličje, in vdani ti bomo44 (Ps. 80, 4). Da, k Bogu nazaj, stopimo zopet pod zastavo, na kateri se blišči ime „Jezus4', in obrnilo se bo na bolje. Najprej seveda začnimo sami pri sebi in opustimo vse, kar žali Jezusa in njegovo ime. Poprimimo se vseh pripomočkov, kateri so nam tako obilno na roko dani. Se traja osmina praznika Jezusovega imena, prej mimo zakramente sv. pokore in sv. Rešnjega Telesa, da tako zado-bimo popolni odpustek in vsaj nekoliko zadostimo za vso nečast storjeno presv. imenu. Dalje: vsako dejanje začnimo z dobrim namenom. N. pr. „o Gospod Jezus, v jedinosti z onim božjim namenom, s katerim si vedno Boga hvalil in ga še hvališ, hočem to storiti44, in prekrižajmo se. Tako ie delo posvečeno in blagoslovljeno. (Je bodemo to storili, bode Bog tudi vse naše časno delo blagoslovil. Slednjič pa se ne smemo sramovati, tudi v javnem življenju delati pod zastavo imena Jezusovega. Nikar se ne bojmo onih, ki bodo morebiti smejaje se na nas kazali: ,,Glejte, kako so pobožni*', kajti pomniti je treba. Ua Bog prav gotovo doseže svoj namen, svojega imena češčenje. Ce ga častimo tu, ga bodemo častili tudi v nebesih v neskončni radosti na vekov veke. A če se sramujemo kjerkoli in kadarkoli izkazati imenu Jezusovemu dolžno čast, bodemo ga morali na vsak način poveličevati v peklu, kot priče vedne njegove pravičnosti. Poveličevati in častiti moramo brez pogoja ime Jezusovo, a kje in kako, to je v naših rokah. Drobtinice iz raznih letnikov »Zgodnje Danice" za njeno petdesetletnico. II. Z drugim letnikom se je slovenski cerkveni časopis prekrstil v „Zgodnjo Danico". 1.) Med njenimi najpridnejimi pisatelji je vseskozi marljivi g P. Hicinger, ki je vredil razne vrste slovenskih škofov stare in nove dobe. namreč Ljubljanskih, Akvi-lejskih, Lavantinskih in Goriških vladikovin. Osobito pa je začel pisariti prav temeljito in obširno cerkvene, oziroma verske zgodbe, ker je prevzel tudi zgodovino božjega razodenja pri Izraelcih in verske razmere pri starih paganskih narodih, pri Asircih in Babiloncih, pri Perz h in Grkih, in s tem razlagal neposredno in posredno pripravo za krščansko vero ali cerkev, njen začetek po apostolih in hitro razširjanje ne le po rimskem cesarstvu, temuč pri vsih narodih, ki so sprejeli kraljestvo božje tako hitro da so se čudili nele tedanji krščanski učenjaki Justin. Tertulijan, tudi nevemiki Tacit. Plinij i d. Ti zgodovinski spisi so se nadaljevali in zbrali v posebni knjigi, ktere nobena ni prekosila v izvirni temeljitosti. Kakor zgodovino, je učeni gospod tudi druge stroke kršč. vede spretno obdeloval; n. pr. krščanski zakon in njega zadržke, ki so vselej veljali v sv. cerkvi, naj si bodo božji ali cerkveni, natorni ali so-cijalni. Ta tvarina je bila tolikanj bolj potrebna in primerna, ker so se čedalje bolj odstranjevale Joze-finske novotarije, ki pač niso bile cerkvi ugodne in se je tudi pot pripravljala bližnjemu konkordatu. Pisal je tudi o cerkvenih napravah ali obredih, ki vplivajo tudi na človeškega duha in so mu podpora. Sploh si je stekel marljivi gospod neprecenljivih zaslug za spoznavanje cerkvenih ved in njih tedanjega ugodnega razvitka; pokazal je pa tudi, da je skozi in skozi temeljito učen bogoslovec. 2.) Najslavnejši dopisovalec „Zgod. Danice" je pa izvrstno vzvišeni mil. knezoškof Lavantinski Ant. Slomšek, ki se podpisuje Ljubomir, me Ljubavni. kakor je bilo v zadnji ^Danici- po pomoti natisnjeno) pravi rodoljub v najboljšem pomenu besede. On je že od mladih let gojil in se učil slovenščine ob času, ko je še kot maločislana dekla stala za vratmi, ko je le nemščina ošabno za mizo kraljevala Že v nižji službi je blagi, za slovenščino navdušeni gospod po svoji evangelski hrani, po preljubljenih ,,Drobtinicah", po svojih zlatih spisih za šolo in mladost že zdavnej pred „Zg. Danico" zaslovel daleč čez meje slovenske, neumorno je delni in vse žrtvoval za cerkev in narod. Zato se tudi v „ Danici" že od začetka glasi s svojim spretnim peresom. Prav iz srca piše naš Ljubomir o nekrščanskih bukvah, ki jih imenuje prepovedan sad naše dobe in krive preroke, katerih se mora skrbno ogibati, oziroma pokončati in sklene: Poštene bukve so božji dar. grde in zapeljive knjige in novine so pa peklensko seme. Mil. knezoškof so moder navod dajali vernim zastran javnih volitev poslancev, in so osnovo dali za prelepo družbo sv. križa, ki priporoča modro ravnanje in vso previdnost v naših nevarnih časih. Res je čuda. koliko so se na vse strani trudili za verni narod in mu svetili z besedo in z zgledom. 3.) Poglavitni predmet je pa v tem letniku in v vsih naslednjih p a pe ž, namestnik Kristusov, kteri mu je dal ključe, t. j. vso oblast sv. cerkve. On je skala — podlaga, na ktero je zidal Gospod svojo cerkev; papež je znamenje katoliške edinosti, kjer je Peter, tam je cerkev, velja zdaj, kakor ob času sv. Ambroža: On je najviši pastir, ki pase jagnjeta in ovce Kristusove. On je najviši Učenik. ki potrdi brate v veri po Jezusovem povelji. Zato pravi učeni Bel-larmin: rKo se govori o papeštvu. se govori o glavni stvari " Še bolj znamenit je papež taki čas, ko je bil med lastnimi rojaki v pregnanstvu, ki so ga Lahoni sami oropali vsega posestva in ga imajo že toliko let kot jetnika, ki oropan ne le posestva, tudi svobode. potrebne za vlado vesoljne cerkve; je pač pravi Peter v verigah. Božja previdnost je tudi skrbela, da so dandanes izvoljeni papeži: Pij IX in Leon XIII, pravi velikani po duhu in po čednosti kakor so v v silnih časih prepotrebni. spoštovani ne le od udanih verniko. temuč tudi od nekrščanskih vladarjev in prvakov. tudi od najhujših sovražnikov; edini steber sv cerkve, ki ga vihar ni in ne bo omajal. Zato „Zg. Danica" to leto in potem skozi in skozi proslavlja papeštvo in budi in vnema verne za sv. Očeta. Brezštevila veliko iz vseh krajev in narodov jih je potovalo k svojemu najvišjemu pastirju in očetu ; mnogi so žrtvovali prostost in premoženje za sv. Očeta, m mu je došla slava od izhoda do zahoda, in še neprenehoma doni: „Živio papež Leon XIII!* Kaj bolj tolaži papeža in verne, kakor ta medsebojna ljubezen, ki je močna kot smrt oprta na Tega. ki je postavil sv. cerkev na skalo, in je peklenske vrata ne bodo premagala? Ali niso te obljube in besede Gospodove močna tolažba za verne in sv Očeta, za vso cerkev? Prišli so viharji, pridrle povodnji. pa cerkev ni padla, ker je bila zidana na skalo. Neprecenljive zasluge ima tudi „Danica" za to preslavljanje sv. Očeta. 4.i rZgodnja Danica" že v 2. letniku in pozneje večkrat močno priporoča družbo zmernosti ali bratovščino treznosi. kakoršne so se že pred več leti vstanovile in v raznih krajih in so sila veliko zla odvrnile, in celim narodom veliko pripomogle k časni in večni sreči. Kakor je sicer znano, „Danica" tudi piše. da so pred nekolike leti začeli krščanski možje po Evropi in Ameriki na vso moč odvračevati ljudstvo od škodljive pijanosti in so jih zapisovali v bratovščino treznosti. V Ameriki so se celo spreobr-njeni divjaki zapisali v bratovščino zmernosti. Na Poljskem, kjer so imele judovske pijavke skoraj vse pivnice v oblasti, in je sila veliko kmetov po pijači ubožalo, so goreči možje začeli priporočevati te družbe in po vrsti so se vanje zapisovali in zapustili zastarano navado. Kavno tako po Nemškem, Angleškem in Irskem in druzih krajih. Posebni ozna-novalec te družbe je bil oče Matev. kteri je z apostolsko gorečnostjo po vseh deželah treznost ozua-noval. V Šleziji si je v tej reči posebno zasluženje pridobil duhovnik Viczek. Modri mož je s krvavečim srcem gledal grozne nesreče v ktere žganje pokopuje ubogega kmeta, milo se je delalo blagemu moža. ko je videl, kako ljudstvo ravno v nedeljah in praznikih samo sebi s to škodljivo pijačo mori dušo in telo. V zaupanji na božjo pomoč je začel I. 1845. grometi zoper to škodljivo razvado, in ljudstvo se je res odpovedalo pijančevanju. To priča vspeh njegovega truda. Samo v zgornji Šleziji ima družba 400.000 tovarišev ali udov, in se je še širila na Moravsko. Poljsko, med ogerskimi Slovaki Tudi sicer piše „Zg. Danica" na več krajih o treznosti in vedno svari pred nezmemostjo, zlasti pijanostjo, ki je prava kuga, hudi strup za narod in mu podkoplje telesno in dušno moč, gmotno in nravno srečo, pogosto je vzrok prezgodnje, nesrečnt, ali celo večne smrti, pa ne le sebi, tudi drugim v kvar s pohujšanjem, s slabim vzgledom za domače in druge Čez vse hudi in žalostni so tudi nasledki te razvade. Pijančevanje zamori namreč vsa blaga čutila, studi se mu nad vsemi svetimi vajami, srce otrpne za vse dobre sklepe in polagoma človeka popolnoma poživini. kakor že v psalmu piše: Človek, ko je bil v časti, ni spoznal nespametni živini je enak postal. Kakor v vesoljnem potopu oslepljen od grehov hiti v pogubljenje: res z očmi ne vidi, z ušesi ne sliši, ker je otrpnelo srce Tudi božja beseda ga več ne gine; zastonj so besede sv. Petra: Bratje, bodite trezni in čujte. on spi smrtno spanje ne prebudi ga glas sv. Pavla: ne v nečistosti in ne-zmernosti. ne v kregu in prepiru, temuč oblecite našega gospoda Jezusa Kristusa. Grešnik spi smrtno spanje, njegov konec je pogubljenje Ali Čemu obupati? Ne. kar je pri ljudeh nemogoče, je pri Bogu mogoče, namreč še rešiti, kar se da. Vsaj se je z božjo pomočjo res veliko taci h nesrečnih rešilo, po notranjem glasu vesti, ki vedno budi. po božji besedi, ki je ojstra kot meč, po milosti božji, ki tudi zgubljenega sina kliče. V to svrho je cerkev tudi bratovščine in družbe treznosti vpeljala in priporo-če a. ktere so. kakor zgoraj omenjeno, sila veliko hudega odvrnile in jih brez števila veliko spet na pravo pot pripeljale; od Gospoda se je to zgodilo, in jo prečudno v naših očeh. Tudi pri nas se je vpeljala pred 10 leti taka družba treznosti pod varstvom sv. Družine. Sicer se jih je od začetka v nekterih župnijah obilo vpisalo, storili so priporočeno obljubo. Toda žali Bog. je prva gorečnost močno opešala, in le še pičli nasledki se najdejo tu in tam. Vendar ni mogoče z besedo izreči, kako velika je vsestranska škoda, da se to tako potrebno početje ni bolj vko-reninilo in razširilo. Menim, da govorimo v smislu velike večine dušnih pastirjev in tudi drugih poštenih katoličanov, ako želimo in prosimo, da bi se te blage misli spet poprijeli in družbo treznosti pod zavet-ništvom sv. Družine spet oživili. Mislim, da bližnjega praznika sv. Družine ne moremo bolj Bogu dopad-Ijivo. sv cerkvi in sebi bolj koristno obhajati, kakor s tem. da spet bolj oživimo družbo treznosti. Aii bi ne bila na ta način naša rDanica" neizmerno blagodejnega vpliva za sv cerkev in mili narod, ako bi trdno sklenila, z božjo pomočjo dalje izvrševati, kar je pogumno začela. Danes, ko zaslišite glas Gospodov. ne vtrdite svojih src. Se je prijeten čas, še so dnevi izveličanja. Začnimo. Bog bo pomagal, ter cerkev in narod bodeta hvaležna tudi naši rDanici", ki je to važno reč večkrat priporočala Venec na grob prečastnega rajnega gospoda Luke Jeran-a. bivšega čast. kamornika sv. Očeta, zlatomašnika, kanonika, vrednika rDj,nice44, itd. o per vem godu po njegovi smerti. Motto: »Pridi k nam Tvoje kraljestvo!« — II. prošnja OoenaSa. (XII. nadaljevanje) Ker smo, se ve da, le po večjem in površno omenili, kaj je Jeranovo pero vse zapisalo in zapustilo potomstvu, ozrimo se na kratko še na to, kako, to je. v kakšni obliki se je zgodilo vse to. Nekdaj mi je djal neki g. duhovnik: BLe poglej in prevdari, kako je pisano sv. evangelije; tu ne vidiš nobenih jezikovnih olepšav, vse je priprosto in na kratko povedano; vsakdo ga lahko ume"! Takrat nisem po-rajtal na te besede, a zdaj spoznam njih resničnost. Prav tako se more reči tudi o Jeranovih spisih. Nje je lahko vsak umel. bodi si doma na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem ali v Primorju. Pisal je v pravi, čisti slovenščini, in se pri tem ni vtikal v sosednje slovanske jezike. Novotarijam v pisavi ni bil prijatelj. Ne spominjam se. da bi bil n. pr. kedaj rabil Bse" namest .s", „uže" namest „že" (na Gorenjskem nekje pravijo lužan „užea); tudi turškega „baš-a" nismo našli v Jeranovih spisih, da si mu je bil ta izraz gotovo prej znan. kot vsakemu našemu sedanjemu pisatelju. Q slovstvenih oblikah ni pisal rad; pač pa mi je enkrat djal o tem. ko so bili v novejšem času jeli nekateri pri izgovarjanju ločiti topljena glasova „lj" in „nja, da so vsako črko posebej izgovarjali n. pr. zemlja, kraljestvo, njiva, knjiga: .Le rad bi vedel, kje naše ljudstvo tako govori !* — Da je bilo Jeranovo pero neutrujeno, razvideli smo iz množine njegovih spisov Ako bi vse hoteli združiti v eno celoto, lepa knjižica bila bi to; — zraven pa velik duševni zaklad za naš narod. Do tega pa bo javaljne prišlo, ker se dandanes toliko na novo piše. Tudi miroljuben je bil Jeran v svoji pisavi. Je sicer večkrat kdo nemilo in surovo hlastnil po njem in njegovih djanjih, pa vse to je ali molče prenesel, ali pa z resnimi, kratkimi besedami zavrnil. Tudi zbadljivih spisov in opazk, če bi bile morebiti tudi opravičene, ni sprejemal v svoj list, da bi ne kalil miru! - In pa še nekaj! On je poleg nevezanih spisov zložil tudi veliko lepih in mičnih pesem; bil je zelo plodovit pesnik. Pa kakor se rada izgubi naše čase ta vrsta pisateljev, žal! na kriva pota. — v mlakuže poljskega pesništva, se nasprotno o Je-ranu more trditi: iz njegovega peresa, mislimo, ni kapnila nikdar na papir kaka spodtikljiva beseda; — kar je ono zapisalo, bilo je premišljeno, modro, pošteno, podučno, čisto, pero Jeranovo bilo je — deviško. Pa tudi resnice in pravice se je do pičice natanko držal Jeran v svojih spisih Kolikor se dandanes zoper te čednosti v nekaterih časnikih in knjigah greši, je kar gorostasno Na predzadnji in zadnji strani rJezičnika XXVII." tečaja pa beremo, kako lepo spričalo je dal „Danici" star častitljiv mož kmetič iz Št. Vida nad Ljubljano, ki je moral mnogo brati. Djal je: .Danica mi je zato všeč, ker ne laže; drugi časniki radi lažejo." — Da bi pač tako ne bilo!" Da se ozremo še enkrat na Jeranova mladostna leta. naj navedem, (ker mi je to šele pozneje prišlo v roke), kaj je o njem kot o Karlovškem dijaku pisal njegov tedanji součenec, zdaj zlatomašnik - frančiškan vč. g. O. Felicijan Matevž v Ja3ki; namreč: „Jeran je stanoval na Gazi, kjer se je moglo za 30 gld. celo šolsko leto živeti". Dalje piše vč. g zlatomašnik o njem: „Kar se tiče njegovega ponašanja, bil je uzoren prijatelj vsakemu; za svojo domovino je gorelo njegovo srce; — osobito je miloval siromašne součence in vsakega siromaka, dasi ni imel komu kaj podeliti. V šoli bil je eden izmed prvih, tedaj odličnjak; poleg tega je bil vedno kreposten dijak, ki se je že v I. latinski šoli pripravljal za duhovski stan. Z eno besedo: bil je uzor dijaštva. Lepo naj se njegovo življenje popiše, ker kaj tacega si je v resnici zaslužil!" — Kaj lepšega se pač ne da, zapisati o kakem mladeniču — dijaku. — Iz časov, ko je bil gosp. Jeran kaplan v Trnovem, imarr navesti dvoje drobtinic o njem. Čast. gosp. frančiškan o. Hrisogon Majar, zdaj nastavljen v Karlovcu, oni marljivi slovenski pisatelj, ki je v zadnjih letih pisal več mičnih molitevnih bukev za svoje rojake, pisal mi je med drugim o našem prešla vnem gosp. monsignoru: „V Trnovem, kjer sem bil takrat na stanovanju, ter sera hodil pol leta v on-dotno šolo, je one dobe čast. gosp. Luka Jeran kap-lanoval, in — razume se — katehetoval. Toliko se spominjam, da smo se vsi veselili, ko je prišel on v šolo, ki je takoj postala roječi čebelnjak, menda za to, ker se nam ni bilo bati, da bi dobili od dobrega gospoda »pOc", klečanja, potegov „za sladke" in enakega namečka okol ušes. S pretepanjem si on ni roke oskrunjeval. V dosego svojega namena je volil on druge pomočke kot umen dgovod. Z lepo in spod-budljivo besedo je on hotel mladino nase navezati. Pa tudi šaljiv je bil. Nekdaj nas povabi v svojo sobo. Tu nam strese na tla polno rešeto orehov, lešnikov in jabolk Ume se, da je nastal velik spopad za take dobre stvari. Zdaj vem, kaj se to pravi v jeziku ju-ristov: »primi occupantes", ali „beati possidentes* (po naše n. pr. kdor pred poseže, pred ima, — ali: blagor jim, ki posedajo); takrat sem to samo videl. Se ve, da bi bil tudi jaz rad kaj dosegel, a močnejši od mene, potisnili so me v stran, tla so bila pa tudi le grede prazna: vlovil sem bil le en oreh in dva lešnika, in še zato sem bil porinjen trikrat iz ravno • težja. To je bila samo na sebi igrača in zabava, ali mož je bil študiral otrokovo pristvarjenost. Ko je bilo prišlo vsled tega do male navskrižnosti med otroki, — seve, vsak bi bil rad več dobil, — in je videl, kako sem bil jaz slabo opravil, sem se mu koj zasmilil. Pridržal me je, ter mi napolnil žepice, rekoč: „Le nikdar se za malenkosti ne prepiraj!"" — Kot dijak VI latinske šole je bil gosp. Fajar, sedanji o. Hrisogon pričel že poskušati s pisateljstvom, in je včasih tudi gosp. Jeran-u prinesel kak spis. Segal je p* v pisavi in izrazih menda precej visoko, zato mu je g. Jeran djal enkrat: „Vidite, Slovenci smo majhen narod; moramo tudi pnprosto pisati, da nas ume vajo, sicer vsa pisarija nič ne pomaga!" (Dalje prihodjič.i Ogled po Slovenskem in dopisi Iz Šent V ida nad Ljubljano se nam piše tole: Onega gospoda, ki je „Danici" tako pridno dopisoval in jej o vsaki cerkveni slovesnosti tako vestno in mično poročal — so ŠentvišČani izgubili. Izgubili so veleč. gosp. Fr. M e k i n c a. Ta gospod že dalj časi boleha in je moral meseca novembra v začasni pokoj In tega Sentviščani močno pogrešajo Bil je vnet za svoj p-.klic in za srečo izročenih mu ovčic Poln usmiljeno čutečega srca je rad obiskoval bolnike ter bil prav prijazen in ljubeznjiv z njimi. Poln ljubezni do nedolžnega srca je imel rad posebno šolsko ra!a lino in sploh male otroke. Spremlja naj gi tilij v pokoj zavest, da je storil svojo dolžnost; tolaži naj gi prepričanje, da mu je hvaležnih mnjgj src. kteri s3 ga boio spominjala v svojih molitvah! Pri tej žalostni novici o izgubi čast g Mektnca omenjamo pa z vidnim veseljem to. da se kaže pri faranih veliko zanimmje za prenovljenje naše p) potresu močno poskodDvane cerkve. Možje in ž me. lantje in dekleta prav pridno donašajo prispevke vsak po svojih močeh: po 20. 100 in celo po 200 gld. Upanje je, da bo kmalu iz starih razvalin vstala veličastna, prenovljena hiša božja, ki bo delala čast celi šentviški fari Da se to čim preje zgoii. pjinagaj Bog na priprošnjo sv. Vida! Razgled po svetu. Rim. Nedavno smo poročali čast bralcem ..Danice", da je šel znani avguštinec P. Pij Mortara iz Rima na božjo pot v Loreto Iz pisma, katero je zopet doposlal listu „Grazer Volksblatf povzamemo, da bi se mu bilo tu kmalu slabo gxlilo vsled nje-gevega neustrašenega resnicoljubja. n Povabljen sein bil", — tako piše — „da opravljam v loretanski cerkvi slovesno devetdnevnioo v čast brezmadežne device Marije. Predno sem sprejel ponuibo, sem povedal, da imam namen govoriti in učiti le resnico. Toda pregovor „ resnica v oči bode" se je spolnil prav natanko tudi tu. Socijalisti, katerih je v Loreti okoli 800—900 so se čutili razžaljene in so me tožili pri policijskem prefektu. Grozili so. da hočejo kaliti javni mir in delali nered med mojimi pridigami, ako ne neham udrihati po njih. Policijski pre-fekt se je zbal njih groženj in me pozval k sodišču. Mesto mene je šel ravnatelj kongregvije ..Santa Časa" ter prisilil prefekta s svojim strogim nastopom, da preneha od vsake daljne zahteve. A jaz ne meneč se za pretenje, sem še huje pobijal naj>ačne nazore socijalistov in po njih zapeljanih Loretancev Povsodi v gostilnah in kavarnah so me kleli in zasramovali. Vsled občne razburjenosti je poslal prefekt v cerkev dva orožnika, ki naj bi pazila na red. Toda nič hudega se ni zgodilo; kajti socijalisti so, kakor povsodi. tako tudi tu boječi." Take so razmere v modemi Italiji. Nič boljši nego laški socijalisti. so tudi naši Ako beremo „Delavca", tedaj moramo z gnjusoin vreči list iz roke, ker se v njem nahajajo same za bavljice nasproti duhovščini. List je poln lažij in obrekovanj; a kedar je treba z dokazi na dan, tedaj potihnejo ti krivi preroki. Rim. (Praznik sv. treh kraljev.) Gotovo se nikjer po širnem svetu tako slovesno ne praznuje praznik sv. treh kraljev, nego v Rimu. Tu v stolici papeževi se najlepše pojavlja mnogoličnost v jednoti. Ravno v Rimu. kamor prihaja tisoče romarjev te dni, je možno tako veličastno obhajati dan razglašenja Gospodovega, ko so trije modri, kot zastopniki never-nikov, ponesli narodom veselo vest. da je rojen Kralj Judov. Glavno pozorišče na praznik sv. treh kraljev in v njegovi osmini je cerkev sv. Andreja v dolini. (St. Andrea della Vallei. Ta cerkev je v imenovanih dneh prenapolnjena s tujci in domačini in sicer iz dveh razlogov. Prvi razlog je, ker so zelo prikupljive jaslice in veliki kipi sv. treh kraljev. Te kipe je podaril knez Forlonia Vincencija Palloti ustanovniku misijonske družbe ,,Pallotince", ki imajc naselbino v Nemčiji in delujejo tudi po nemško afriških misi-jonih. Kipi so res okusno izdelani in videti je, kakor da bi stale pred nami žive osebe. Njih orijentalska noša. dragocene krone na glavah privabijo tisoče radovednežev in tudi mnogo pobožnih v cerkev. Ker so glavna vrata včasih odprta na stežaj. se vidijo kipi sv. treh kraljev, obsevani od tisočero lučic iz trga Posebno zanimiva je slika črnega Etijopca. Vozovi, ki peljejo ptujce mimo cerkve, se počasi premikajo. ker hoče vsakdo videti svete podobe. — Drugi vzrok, da prihaja toliko ljudij v to cerkev je ta. ker sc slišijo te dni pridige v različnih evropskih jezikih in se bero sv. maše v vseh, od sv. stolice pripo-znanih obredih. Poleg sv. maše v latinskem obredu, jo vidiš v grškem, slovanskem, armenskem, sirskem, arabskem i. t. d. O gotovo bi bilo praznovanje še slovesneje, ako bi postal Rim zopet last papeža. Carjigrad- (Konec > Angleško poslanstvo je vsta-novilo posebni pomožni odbor za razdeljevanje znatnih denarnih podpor, katere je dobilo za nesrečnike iz Londona. Ker se pa dele podpore po mislih protes-tantiških pridigarjev, se podpirajo le protestantski in gregorjanski Armenci, dočim katoličani ničesa ne dobe. I^e katoliška Francija je. na katero lahko računamo. Zadnji torek je šla gospa de la Bouliniere. soproga francoskega poslanika, h katoliškemu patri jarhu msgr. Azarianu ter mu izročila denarja za 26 oseb. katere ji je prelat imenoval kot najnesrečnejše, za vsacega po 40 frankov (20 gld. Toda šeneštevilno družin trpi v največji revščini. Ker se armensko katoliško prebivalstvo ni prav nič vdeleževalo revolucionarnega gibanja, bi bila vlada dolžna, da bi jih varovala in branila. Msgr. Azarian je vladi sicer pojasnil položaj svojih vernikov, toda brez vspeha. Vrh tega vlada v cesarski bla-gajnici taka revščina, da ne more izvršiti niti najnujnejših dolžnostij. »Visoka vrata" so sicer preje delila med ar mensko-katoliške proste šole mesa in kruha, toda pred devetimi meseci se je tudi to opustilo Kakor je znano, je bil med žrtvami tudi katoliško-armenski višji duhovnik, '.»oletni Don Atanazij Bahtiar, katerega je tclpa Kurdov z dvema sorodnikoma vred v njegovi hiši umorila. Na pritisek Msgr. Azariana in francoskega poslanika so morilce zaprli. Dvomljivo je, ali jih bode izredni sodni dvor, ki ima svoja zasedanja v pravosodnem ministerstvu, kaznoval. Kajti to sodišče je obsojalo doslej le Armence, ter ni nobenemu mosleminu niti lasu skrivilo. Javno mnenje smatra to sodišče kot napravo, ki ima jedini namen, da besni proti Armencem. Govori se o nezaslišanih mo- rijah. Na navadne obdolžitve turških prič se obsojajo ubogi kristjani k smrti ali v dosmrtno ječo. Poslaniki so napravili nekak odbor, ki bi naj pomiril prepir. Dragomani (tolmači) šestih poslanstev so njegovi člani. Ta odbor naj bi obiskoval zapore, nadzoroval sodne razprave, oviral nepravično preganjanje in usodo Armencev po možnosti polajševal Toda »visoka vratatt so izdala zoper take odredbe, akoravno so prej morala odbor potrditi, da so bili dragomani prisiljeni ugovarjati takim uredbami. Povsod vlada strah. Na cestah glavnega mesta se opazi le redkokedaj kak Armenec Pri najmanjšem vznemirjaj očem pojavu se prodajalnice zapro in vsak skuša priti v varnost, Kdor izmed kristjanov ima sredstva, zapušča deželo; z jedno besedo: Carjigrad ni več mesto, kjer se da prebivati. Napetost med muhamedanci je od dne do dne večja. Turki se ne boje očitno priznati, da čakajo na znamenje, ko pomore vse Armence do poslednjega moža. Zakaj pa ne? Ko so nad 100.000 kristjanov po deželi in nad 7000 v glavnem mestu pomorili pred očmi tujih poslanikov, ne da bi bili kaj kaznovani, kaj naj bi jih oviralo take junaške čine še v večji meri ponavljati ? »Visoka vrata" so kljub vsemu žuganju poslanikov ostala hladna; z največjo hladnokrvnostjo bodo igrala še dalje svojo vlogo. Na zahteve šestih poslanikov je brzojavila »visoka porta" vsem namestnikom, naj napravijo red, zabranijo nadaljno prelivanje krvi in naj kaznujejo vsacega turka, ki bi hotel še dalje moriti. Za odgovor je prišlo brzojavno poročilo o krvavi moriji med Armenci iz Eghina, Pirghiana v provinciji Char-pat in iz Keghyja v Erzerumu. Vidi se torej, da se vzlic vsaki cesarski prepovedi zopet začenja klanje. Torej niso ukazi resni, ali pa vlada v državi popolna anarhija. — Dopisnik končuje svoje poročilo z nujno prošnjo, naj bi se ljudje usmilili nesrečnega naroda in mu priskočili z darovi na pomoč, — katere tudi »Danica" hvaležno sprejema. Na Grškem je umrl pretečeno leto pravoslavni nadškof (metropolit) Germanus, ko se je ravno pripravljal. da bi jako podlo odgovoril na ljubeznjivo okrožnico Leona XIII, v katerej vabi vse pravoslavne k povratku v katoliško cerkev. Po veseli pojedini, v kakoršne je sam pogosto zahajal, ga je poklical sodnik sam k sebi. Umrl je nenadoma. Iluda borba je bila radi naslednika med sv. sinodo in vlado. Sv. sinoda, ki sestoji iz štirih škofov, katerim načeljujuje nadškof, imenuje 3 kandidate, izmed katerih kralj jednega potrdi. V vseh skupščinah sinode prisostvuje kraljev odposlanec, ki ima oblast ovreči vse določbe sinode, ako mu ne ugajajo, foda pravoslavna duhovščina se raje klanja posvetni oblasti, nego pripozna rimskega papeža kot pravega cerkvenega poglavarja. 25. oktobra pret. leta je bil imenovan nadškofom Oeconomdis. Star je 58 let. Bil je arhimandrit, tajnik sv. sinode, profesor zgodovine cerkvenih očetov na vseučilišču in preje odgojevatelj kraljeve družine. Vešč je več jezikov, šolal se je v Kusiji. Nemčiji in na Francoskem. Našemu katoliškemu nadškofu je zelo naklonjen. Oba cerkveDa kneza sta obiskala drug drugega ter se razgovarjala zelo prijazno. Dal Bog, da bi bile razmere za katoličane še ugodneje na Grškem, nego so sedaj. Iz Amerike se nam poroča, da so ustanovili protestantski Anglikani v Ne\vyorku nov red, ki je že dobil potrditev od složno amerikanskega škofa. Ustanovil je ta red ^cerkvenih bratov" Russel "VVhitcomb, ki je nedavno dokončal bogoslovske študije. Glavna naloga redovnikov je odgoja otrok, ki zahajajo v nedeljsko šolo in obiskovanje družin. Noša teh redovnikov je dolga halja in na hrbtu imajo všit bel križ Kdor stopi v red, se mora zavezati za 5 let, da ostane v samostanu, in potem se obnavlja vsako leto obljuba. Sedaj ima ameriška protestantska cerkev dva redova. I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstTa. Nameni za mesec prosinec (jinuvarij) 1897, (Spis potrjen od sv. Očeta.) a) Glavni namen: Redovniki. b) Posebni nameni: 23) Marijina zaroka. Varstvo svetišča zakona pred napadi novih paganov. Družba sv. Frančiška Regijskega. Združenje ločenih zakonskih. 24.) Sv. Timotej. Posvetitev duhovskega stanu. Blagoslovljen uspeh učenja. Sprave. Zadeve glede poklica 26.) Spreobrnjenje st. Pavla. Se vedno nerešeno šolsko vprašanje. Truma cerkvenih sovražnikov in zaničevalcev vere. 26.) Sv Pollkarp. Škofje. Odstranjevanje nepoštenega obrtnega tekmovanja. Odstranjenje igralnih hiš. Padec polumesca. 27.) Sv. Janez Zlatonst. Vzgvja apostolskih pridigarjev. Duhovniki in obhajanci. Katoličani na Ruskem 28) Sv. Karol Veliki. Krščanski vladarji Med protestanti raztreseno živeči katoličani — Cerkev Srca Jezusovega v Rimu. 29.) Sv. Franilšek Šaleški. Pospeševalci molitvenega apo-stoljstva. Združenje dobro mislečih Praznovanje spomina sv. Ka-nizija. 30) St. Adelgnnda. Ženska odgojevališča in učilišča Vnet obisk popoldanske službe božje in krščanskega nauka. 30.) St. Peter Nolačan. Afrikanski misijoni. Priporočene časne zadeve. Vse poslane in še ne uslišane prošnje. V januvarju umrli in v februvariju umirajoči udje molitvenega apostoljstva in bratovščine Srca Jezusovega. IL Bratovske zadeve N. lj. Gtospč presv. Jezusov. Srca. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Srca-sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Mohorja in Fortunata, naših angeljev varhov in vseh naših patronov Bog dobrotno odvrni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešešto-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe. - V dušnem in telesnem trpljenju se nekdo priporo-čuje N. lj. Gospej, sv. Jožefu in sv. Antonu. Uslišanje se pravočasno naznani. — Nekdo se goreče priporoča sv. Antonu Padov. s prošnjo, naj bi njegov oče prav kmalu ozdravel in kmalu mogel ugodno prodati svoje posestvo. Zahvala. Ker sem bolehala že več kakor dve leti in mi ni nobeno zdravilo pomagalo, obrnila sem se z zaupanjem k Mariji, naši lj. Gospej presvetega Jezusovega srca z obljubo, zahvalo razglasiti po Danici, in res se mi je že precej zboljšalo; pila sem tudi vodo iz čudodelnega studenca v Lurdu; sedaj pa upam. če je Božja volja, da bom popolnoma ozdravela. Zato se še nadalje v molitev priporočam za dušno in telesno zdravje za se in celo družino posebno, pa tudi v neki duhovni zadevi. Na Koroškem dne 6. januvarija 1897. J. M. Listek za raznoterosti. Višje redove podelijo prevzvišeni knezoškof ljubljanski tekoči teden sledečim klerikom frančiškanskega reda: Anzelm Kevic. Kornelij Petrič, Benvent Habjan, Bernard Jamar. — Nuvo mašo bodo imeli: Anzelm Kevič iz dalmatinske provincije bcžjega Odrešenika v frančiškanski cerkvi v Ljubljani 24 t. m. ob 9 uri; Kornelij Petrič 31 t m. v Velikih Lašičah; Benvenut Habjan 31. t. m v Selcih; Bernard Jamar 31. t. m. v frančiškanski cerkvi v Kamniku — Fr. Karol Eterovič, Dalmatinec, prejme dijakonat. Veleč, g P. Evstahij Oz i m k, bivši mnogoletni frančiškanski provincijal. obhaja prihodno nedeljo svojo osemdesetletnico. Bog ohrani blagega očeta še mnogo let čilega in zdravega — Kanonično vme-ščena sta bila v torek na župnijo Godovič č. g Alojzij Bobek in na župnijo Goro pri Idriji č. g Janez So u kup, v sredo pa g. A. Pfa j far na župnijo Les-kovico. „Gerarcliia catholica", to je zapisnik vseh cerkvenih oblastev, je izšel za novo leto. Iz tega so posnete le le črtice: papežev je bilo dosihm^l 2U3. od 70 kardinalskih cerkva je praznih 10. Patrijarhi »v je 8 latinskega obreda, G pa orijentalskega. Izmed latinskih so tri (Konstantinopel, Antijohija in Aleksan-drija) brez oblasti, sami častni naslovi, drugi 3 zopet (Benedke, Lisabon in Zapadna Indija) so le zgodovinski ostanki brez patriarhalne oblasti Orijentalski patrijarhi pa imajo obširno oblast čez vse škofe in ljudstvo svojega obreda. Koptovski patrijarhat je še prazen, administrator je znani škof Makarijus v Alek-sandriji Po Antijohijt se imenujejo 3 patrijarhi. sirsko-melhitovski v Damasku, maronitski v Bikorkiju na Libanonu in sirski v Mardinu Armenski patrijarh stoluje v Carjigradu, imenuje se pa „iz Cdicije". Z i Kaldejce je patrijarh v Mosulu. Nadškotij latinskega obreda je 173. škofij pa 174, nadškotij orijentalskth pa je 18 in 53 škofij. Poleg teh je še 17 opatov in prelatov s škofovsko oblastjo. Po misijonskih krajih vlauajo cerkev božjo apostolski delegati (nadškcfje). apostolski vikarji i škofje), apostolski prefekti (duhovniki), katere vodi kongregac.ija de propaganda fide. Umrlo je 1. 1. leta 9 kardinalov, 9 nadškofov in 50 škofov. Darovi za zgradbo nove farne cerkve v Žireh. (V. izkaz.) — V letu 189G so darovali naslednji čč. gg. dobrotniki in dobrotnice: Franc Prilivnik pri Železnikih zopet 10 gld.; Anton Petelin, mesarski mojster v Trstu, 5 gld.; župni urad v Železnikih 4 gld.; Marijana Frolich iz Žirov zopet 20 gld.; Luka Albrecht učitelj pri svv Ani, 5 gld.; Marijana Bugataj iz Stare vasi 10 gld ; Štefan Martinčič iz Žirovskega vrha 10 gld ; Jakob Burnik iz Dobračeve 20 gld ; po č. o. Jožefu Bizavičarju iz Ljubljane 2ti gld.; Katarina Gantar iz Nove vasi 50 gld.; Jera Kopač iz Nove vasi 3t> gld.; Matija Lozar Vrsnika 85 gld ; Marijana Albrecht iz Gorspek 20 gld., Jožel Peternel pri odhodu iz Žirovske župnije 5 gld.; Marija Kavčič, vdova v Žireh 52 gld. V manjših zneskih so farani o raznih priložnostih darovali 805 gld. 70 kr. Obresti 660 gld. 25 kr. — Vsota 1823 gld. 85 kr. Vsem, katerikoli so kaj podarili, izrekamo prisrčno zahvalo. Bog živi blage dobrotnike in njih naslednike ! Predstojništvo farne cerkve sv. Martina v Žireh na praznik sv. treh kraljev 1897. Besna. (Katoliško gibanje v Bosni in Hercegovini.) Iz bosniškega časnika „Vrhbosnau povzamemo sledeče podatke o stanju katoliške cerkve v ondotnih krajih. Obe deželi sta prišle, kakor znano, leta 1878 pod avstrijsko upravo. 1879. leta je bilo skupno šte vilo katoličanov 209 391, 1885: 265.788. 1895: 334.142. torej v desetih letih prirastka 68 354, za kar se je pa večji del zahvaliti katoliškim priseljencem. Razdeljeni na 6 deželnih okrožij pride na Sarajevo 38.096 katoličanov, na Travnik 90 559. na Banjaluko "9493, na Bihač S726, na Doljno Tuzlo 49.080, na Mostar 88.188. Večino imajo katoličani v Mostar ju (muha-medancev 56135, pravoslavnih 54 8b9) in v Travniku (muhamedancev 69.980, pravoslavnih 78 448); muha-medancev je več v Sarajevem in Dolenji Tuzli, pravoslavnih v Bihaču in Banjaluki. Leta 1879 je bilo katoličanov 18-08°,0. danes 21 31° 0; muhamodanci so šteli prej 38 73%. a sedaj le 34'99° 0, dočim se število pravoslavnih ni veliko spremenilo. Cerkvena razdelitev obsega nadškofijo Sarajevsko s podrejenimi škofijami v Banjaluki, Mostarju in Trebinju. število župnij je 152, cerkva 199. Dnhovniki ob času kuge. L 1834 razsajala je v Jeruzalemu grozovita kuga Tudi patrom frančiškanom ni prizanesla, ampak jih je spravila v grob. — Kakor hitro so čuli frančiškani, da razsaja kuga po mestu, moral je pater, ki je ravno opravljal duhovska opravila. vzeti sv. zakramente in se podati iz samostana med kužne bolnike. Bolnim katoličanom delil je sv. zakramente, bolnim drugovercem pa je stregel v njih bolezni. Vsak dan pa je hodil dotični pater k samostanskim vratom koder je na odločen zvonec pozvonil v znamenje, da še živi. Ako se pa ta zvonec ni oglasil, poslali so takoj druzega patra in na ta način je omenjeno leto pomrlo iz tega samostana 19 patrov. Take požrtvovalnosti zmožni so samo katoliški redovniki. Mati Božja — zdravje bolnikov. Duhovnik solno-graške nadškofije S