213. številka.
Ljubljana, v torek 20 septembra
XX. leto, 1887.
Iibaja v; a k dan mveeer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po p 06 ti prejeman za avstrijsko-ogerske dežele za vse leto 15 g ld., sa pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., 1» ftien mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa m po
10 kr. za mesec, po SO kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več. kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole franki rat i. — Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in npravnifivo je v Rudolfa Kirbiša hiSi, »Gledališka stolba". Upravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Cccilijansko društvo goriške nadškofije.
(Konec.)
Popoludne bil je bogoslov z lavretanskimi li-tanijami. Te jedine so se pele v slovenščini.
Po maši je bilo zborovanje Ceciljancev, ki so zagovarjali svoje stališče z raznimi razlogi.
Po bogoslovu pa so se Ceciljanci in drugi narod shajali na prostornem vrtu veče gostilnic. Tu je bil začel župnik Dornberški gospod Kramer zopet govoriti. Razkladal je, kako so se vedli Nemci nasproti Slovanom v raznih vekih in dobah tudi v verskih zadevah. Rekel je, da Slovanom je previdnim biti tudi glede na petje po izreku „Timeo da-naos et dona fereutes". Začel je bil ravno pripovedovati o Wiehingu in drugih Nemcih in se je videlo, da hoče dokazavati, kako je tudi Ceciljansko petje nekak nemški dar, ko začnejo neki še mladi gospodje bolj in bolj motiti besedo govornika. Naposled se ta gospoda spozabi toliko, da začne popevati, predno je izvoljeni stoloravnatelj privolil v to. Gospod župnik reče na to, da proti gospodi, ki se vede toliko nedostojno, ni vredno, da bi dalje govoril, in pri tem je ostal, kljubu temu, da ga je množica narodova naganjala in prosila, naj jej stvari še nadalje pojasnjuje.
Zares narod je gosp. župnika pazno poslušal in mu s ploskanjem odobraval zgodovinska pojasnila.
Gospodje pa, ki so ga motili, so pokazali, prvič, da se iz družbinskega življenja neso naučili niti najelementarniših pojmov o taktiki, Še manj pa, da bi vedeli, kako se je vesti gostom v kaki družbi pod vodstvom določenega stoloravnatelj a.
Videlo se je iz vsega, da se je gospoda tako zarila v svoja načela o cerkvenem petji, katera se imenujejo Ceciljanska, dane more pretrpeti niti naj -pohlevnišega ugovora ali pomisleka. Že iz mnogih prepirov se je razvidelo, da Ceciljanci ne poznajo strpnosti, ki je potrebna za razgovarjanje vsakaterih principov. — To so pokazali tudi že prejšnja leta zlasti v neosnovanih napadih na objektivno razgovarjanje, ki je vedel č. g. Stanislav, prezasluženi
slovenski učenjak na goriški Kostanjevici. Kako jo derejo jednostransko in že slepo naprej, pokazal je naj jasnejše jeden zagovornik Ceciljanskega petja v Goriški „Sočiu v 29. št. od 15. julija t. 1. v dopisu „Izza sv. Gore", kjer popisuje petje pri sv. maši v Kalu z naslednjimi b gedami: „Domači pevci in pev-kinje so mej sv. opravilom lepo peli. Zdrav ukus pobožnega ljudstva je ohranil še nekaj koralnega petja. Ne sicer danes, ali pri drugej priliki sem čul v cerkvi, katero sedaj podirajo, ne le kor, ampak vso cerkev peti latinsko mašo. Ne rečem, da ni bilo napake vmes, a svoj glavni namen — vzbujevanje pobožnosti — je dosezalo boljše, nego poskočnice, katere se sem in tja slišijo po cerkvah. Nekateri vedno trdijo, da latinsko petje ni za naše cerkve. Naj pojdejo v Kal poslušat!"
In te besede govori gosp. dopisnik o priliki, ko je z drugimi tovariši obhajal praznik sv. slovanskih apostolov Cirila ia Metoda!
Ali ni to pravi narobe svet? Će ni, potem se je sv. Pavel v navedenem listu do KorinČauov jako zmotil in se meša v soglasji ž njim ves drugi človeški in sosebno slovanski razum!
Ni gosp. Župnik Dornberški brez povoda apo-strofoval v cerkvi Ceciljancev, rekoč: Usmilite se naroda! Dajte mu preprosto domačo besedo v petje in ž njo preprosto pesen!
Tu se spominjamo pokojnega nadškofa goriškega, ki je prišel v gorske samote v cerkev, kjer ni bilo orgel. Tu so mu peli preprosto po domače občinski pevci; preprosta pesnica mu je toliko ugajala, da je ukazal, naj mu jo ponove pred farovžem duhovnega pastirja, in poslednjega, ki je skrbel za tako petje je še posebe pohvalil. Pozneje, ko je isti duhovni pastir preskrbel orgle, ga je nadškof pograjal, češ, da je sebi in občini naložil brezpotrebno breme, potem, ko je narod dobro izhajal in v resnici brez orgel s preprostimi pobožnimi napevi mej seboj vzbujeval pravo pobožno?t v cerkvi.
Istih načel se drži vzhodna cerkev in unijati, ki imajo jednako osnovo sv. cerkvenih obredov, se še vedno drže prepevanja starih prekrasnih cerkvenih pesnij in napevov. Eln kje je zaslediti pobožni-
šega krščenika, nego je ogerski in gališki ruski unijat.
Imenovani učenjak Škrabec je priporočal Ceci-ljancera, naj prosijo, da se jim dovoli cerkveno petje v narodnem jeziku tudi pri petih mašah, in župnik Kramer je ironično zaklical: Ali hočete samo za tihe maše slovensko petje? Hotel je menda reči: Ali hočete delati v cerkvi z narodom tako, kakor delajo Ž njim po mestnih cerkvah, kjer je Blovanska maša na vse zgodaj prav za posle in v v resnici samo za težake in tlačane slovanske krvi?
Kar se dostaje tega, da Ceciljanci vsaj v določenih mejah privoščijo nekaj petja s slovenskim tekstom, je pa odgovoriti, da ni še slovansko to, kar se oblači v slovansko obleko in nošo. Dokaze, da so napevi s podstavo slovanskega teksta tudi slovanski, je treba Ceciljancem še posebe dati; doslej so jih ostali dolžni. Največe zasluge imajo Ce-cilijanci goriške nadškofije v tem, da so nabrali doslej dva zvezka starejših pesni z napevi, ki se še tu pa tam prepevajo po slovenskih cerkvah na Goriškem. Za vse drugo jim pripisujemo dobro voljo in jim želimo iz vsega srca, da bi to voljo porabili za prava načela. Do teh je možno prodreti pa ne s slepo strastjo, ampak jedino s premišljenostjo mirnim potom.
Cecilijancem dajemo kot odkritosrčni prijatelji pobožnega naroda slovenskega v preudarek to, da je naš narod v tako hudem položaji, da nikakor ue utrpi poskusov in potrate ne v tem, ue v drugem pogledu. Slovenski narod ne utrpi, da bi se mu najboljše uarodne moči tratile tam, kjer je očitna pristranost, in kjer naravni zakoni narekujejo, da od takega polovičarskega osnutka ni možno pričakovati pravih uspehov Kakor sta dosezala največe uspehe sv. Ciril in Metod v Slovanih jedino na podstavi narodnega jezika, jednako se mora pridružiti za-resnosti cerkvenega petja tudi duh slovanski v napevih. Gorečnost, ki jo kažejo Ceciljanci nekako na neutrjenih potih zdaj, nam bodi porok, da se jim pojmi izjasnijo, in da potem s pravimi nazori z isto gorečnostjo dosežejo, kar bi narodu v
LISTEK.
Ponedeljsko pismo!
Torej z ^Nedeljskimi pismi" ste preskrbljeni, dohajajo Vam celo že iz „Hude luknje" in v bodoče nam je vsak teden „Nedeljsko pismo" tako gotovo, kakor za Henrika IV. vsakemu Francozu pečena piska na mizi.
A v ponedeljek pisati, pa ni, kar si bodi; kdo bi neki pisal, ko je povsodi oficijalni „blau-montag", posvečen zbiranju telesnih močij za potnega obraza dela bodočega tedna; po Sloveniji menda ga sploh tako hitro ne dobite, gosp. urednik, po-nedeljskega podlistkarja; raznih stavnostij, kjer se ne pije čista voda, neče biti konec. Gospoda je po toplicah, drugi verni kristijani po božjih potih romajo ; torej kje ga dobiti ? —
Ako Vas je volja, imate me na svojej strani vsak ponedeljek; pišem Vam z Gorenjega Štajerja — pod jednim pogojem; zahtevam namreč, da vzamete onega gospoda, kateri piše naslove na zavitke pri razpošiljevanji Vaših listov, mnlo v roke.
Ali veste, kak naslov Vam je naredil na tu kajšnjo kavarno? — Nič manj, nego ,,SIav. Caffee Obermaver in L ... !" Za pet ran božjih! V nedeljo zapazili so bili germanski gosti  tisti zavitek,
gorje Vam, g. urednik, da sedite takrat v kavarni, pojedli Vas bi bili, Če ste kratkih nog. — „Das gibts nit, slavisehes Cuftee Oberma 'er; augenblick-lich Tinte & Feder — oder wir bleiben aus! VVir
haben deutsches Blut! —--Kavarnar poprosil
je mojega posredovanja, da sem razložil, kaj pomeni:
slav.--tj. slavno. — Besni Nemci, kateri pak
sicer pojedo veliko hrvatskih gnjatij ter popijo mnogo slovenskega vina, potolažili so se polagoma, a zahtevali, da se „Slov. Narod" polaga na mizo v kotičku, sicer izostanejo. — Tu imate pogačo! Vaš list torej visi v zakotji! —
Ne vem, kako se bode godilo Čehu sv. Janezu iz Nepomuka v kapelici proti Gossu? Teško će ga ne bodo deložirali, ker je Slovan. —
Povprašal bi Vas za pojasnilo, pa kaj hočem, za „deutsches Lied" nemate v Ljubljani ušes, a ipak Vas hočem seznaniti z stvarjo! — Imenovana pesen poje se stoje s klobukom v roki. — Kaj pravite, g. urednik, kako ima Sloveuec poslušati mile zvoke one pesni pri kaki javni veselici ? — Moj prijatelj Jaka mpnil je, da se tisti čas še bolj široko usede, neoziraje se na „deutsches Lied", jaz pak sem menil, da je bolje začasno odstraniti s- ; godba, petje — ■ je sicer mejnarodno, a „deutsches Lie<lu je samo za Nemce, torej moju prisotnosti ne treba.
Jaka je to ovrgel, prišlo je „zares". — Šla sva na javno veselico, ulila nekaj kozarcev za za-tilnik, program bil h koncu in naposled „deutsches Lied." —
Vse je ustalo ter se odkrilo; Jaka pak so istinito še bolj na široko usede ter zahteva še jedno kupico pristnega ječmenovca; moja malenkost šla je začasno na kegljišče. Po končanej pesui vrnil sem se, a Jake ni bilo, odnesli so ga beBiii Nemci na ramah kakor Koburžana v Sredci. Natakarica pričala je zoper mene, vrnivšega se k mizi, mene: A der Herr ist a vvindiseher. Nehote zmislilsem sena sv. Petra in ouo deklo na Pilatovein dvorišči, toda jokal se nesem kakor sv. Peter. — Ampak pustili so me vender pri mizi.
Torej, g. urednik, kdo je imel prav, jaz ali Jaka? Vi menite, da jaz; pa ni res. — Jaka je imel prav; kajti proti ovaciji na ramenih je prote-stoval rekoč, da hoče preje še plačati, toda neso ga hoteli Čakati, pil je zastonj — „Schon al les ge-zahlt", so mu dejali, jaz pak sem moral plačati; on pil je zastonj, ja« sem plačal. —
Dosti je; je res težko v ponedeljek pisati, tfžk* ^lava. Mogoče bodoči ponedeljek zopet kaj, pa za Vaš koš ne. —
_ Lj 11 d e v i t.
resnici koristilo do pobožnost  in s tem  do prepo trebnega občega po blaže vanja.
Sine vira et studio! X + y.
Po I i t ičn i razgled.
\of i aiije dežele.
V Ljubljani 20. septembra.
Kakor se tudi vesele Dunajska nemška glasila izida dopolnilaih volitev za ćcmUk! deželni zbor, vender za židovsko-nem-ko stranko ta izid ni popolnem po volji. Res d* Walter in dr. Buberl, ki sta samostojno kandidovala , ne pojdeta v zbor, toda vender njijina izvolitev ne more biti po volji krivonosim Židom, kajti oba sta odločna protisemita. Na nemškem Češkem se torej že začenja razširjati in uko-reninjevati protisemitizem. Žalostno je pa tudi za liberalce, da je udeležba pri volitvah v mestih iz-vzemši Budejovice, bila jako slaba. Videlo se je, da se večina meščanstva za politiko dosti več ne briga. Naudušenost za nemško stvar vidno pojema. Tudi mej Nemci je že mnogo elementov, ki žele spo-razumljenja, toda sedaj se še boje pokazati svoje mišljenje, ker bi jih velikonemški kričači takoj proglasili za izdajalce nemškega narodi.
T u a u fe <lr'2ave.
„Ruskij Kurjer" priporoča, da bi se v Moskvi osnovalo splošno vncmIovuiinUo društvo, katero bi se pred vsem bavilo s slovanskimi kulturnimi vprašanji. Društvo bi se pred vsem pečalo z literarnim in znanstvenim delovanjem ter delalo za razširianje slovenske zavesti mej vsemi slovanskimi narodi
Glavni vodja bolgnralte opozicije, Dragan Cankov, ki sedaj biva v Carigradu,   se še ne misli vrniti v pomovino. Žanj še sedaj ni prišel čas. Čakal bode, da se za Rusijo ugodnejše obrnejo razmere v Bolgariji. Usiljencu Koburžanu se pa  on neče pokoriti. Sicer bi pa Caukov tudi ne bil varen živ • ljenja v Sotiji. Kdo ve, Če bi vladni pristaši ga ne skušali ubiti iii  tako se znebiti največjega svojega nasprotnika.   Pri sedanjih razmerah v B dgariji je pač vse mogoče. — Ker se je uvela cenzura, ne-hai so izhajati opozicijski listi. Opozicija sedaj nema nikacih glasil, torej ne bode vladi   baš teško zmagati pri volitvah, zlasti ker bodo vladni organi že skrbeli, da opozicija ne bode mogla agitovati. Prosti narod je pa še premalo razvit, da  bi se mogel ustavljati tacemu vladnemu  pritisku — Da ne bi bivši vojni minister Nikolajev, ki ima velik upliv pri vojski, nasprotoval sedanji vladi, imenoval ga je knez svojim pobočnikom in poveljnikom pete brigade.   S tem je Koburžan jednega najnevarnejših nasprotnikov pridobil zase. — Jako malo se pa narod še briga za zjedinenje obeh Bolgariji, ki se je izvršilo proti volji Rusije. 18. t. m. je'minulo tri leta, kar se je zvršil Plovdivski prevrat. Lani in predlanskim se je na ta dan slavil spomin zjedinenja bolgarskega naroda, letos se pa skoro v nobenem bolgarskem mestu za to niti zmeuili neso. Samo v Plovdivu je bila mala slavnost; vidi še,  da narod ne odobrava nobenega koraka bolgarskih mogotcev, ki bi se storil proti volji Rusije.  Poslednji  čas je knez v.sprejel v privatni avdijeneiji zastopnike nekaterih držav. — Kako majhna da je varnost v Bol-gaiiji, se je zopet pokazalo.   Angleški diplomatični agent. Connor je s svojo soprogo in članom angleškega parlamenta Leeghom napravil izlet v samostan Rilo. Ko sta agent in njegova soproga v samostanu se mudiia, odšel je Leegh v gozd na lov. Več roparjev ga je napalo v gozdu in ne bili bi ga izpustili, da ni jim zagotavljal, da je samo sluga ter nema de narjev. Agent s svojo soprogo in Leeght so se vrnili v Sofijo v sprt mstvu žandarjev.
Sedaj se še ne ve", kako se bode poravnal ■icnisLo-Uol^ai sKi spor. Povedali smo že, da ne verjamemo, da bi Bismarck tiko osorno postopal proti Bolgariji samo zaradi razžaljenja nemškega podkonzula v Rušćuku. Res je dognano, da je prefekt Mantov surovo postopal proti zastopnikom velevlasti), vender bi vsakdo mislil, da bi morala Nemčija sedaj biti zadovoljna, če so Mantova odstavili, list, kateri je žalil nemškega podkonzula, ustavili in njega urednika zaprli. Nemčija pa s tem še ni zadovoljna, ampak hoče tri oklopnice poslati pred Varno. Znano je, kako se je rad dal Bismarck potolažiti, ko soSpanjci v Madridu še na ves drugačen način razžalili nemškega zastopnika. Nemško diplomacijo vodijo gotovo sedaj vse drugače namere. Mogoče je, da hočejo v Berolinu na vsak način pii-dobiti Rusijo zase in tedaj hočejo Bolgare siliti, da se udajo Rusom, mogoče je pa tudi, da hočejo Nemci sami se ugnezditi kje ob Črnem morji. Na prvi pogled se bode to marsikomu kaj čudno zdelo, ker je Bismark že večkrat se izjavil . da bolgarske zadeve neso Nemčiji nič ,mari, ali pomisliti je treba, da imajo diplomati jezik, da svoje misli prikrivajo, Nek francoski list je zadnje dni objavil vest, katero je zvedel iz zanesljivega vira, da je že za Berolin-skega kongresa Bismarck turškima odposlancema predlagal, da bi se Varna prepustila Nemcem, ki bi tam seveda napravili močno morsko pristanišče. Bismarck bi bil potem delal nato, da bi se Bolgarija bila bolj pomanjšala ter bi bila njena stolica v Trnovem. Turškima odposlancema razkladal je Bismarck, da bi Nemčija potem Turke varovaia pred Rusi. Za ta predlog pa neso mogli pridobiti sultana,
ki se je baje izjavil, da dobro ve, da mu Rusi n» so i naklonjeni, toda nn ve, kaka soseda bi bila Nemčija. Da se pa  v Berolinu  za balkanske zadeve nekaj bolj brigajo,  kakor  bt si kdo   mislil,  kaže to, da Nemčija toliko gleda, d* se  zboljša turška vojska. Poslali so v Carigrtid mnbgo visocih nemških častnikov, da so pretftffcanizovdli' Mrško vojsko. Nemški veleposlanik v Carigradu ae je vedno prizadeval pri- j dobiti si velik ufcHv- v tiifškiH vladnih krogih. Kdo ! ve, Če nemški  fttttruktforli  * turškej  vojski neso pravi pijonerji nentštva n;i Balkanu.
ttrltslta vlad i je imenovala Živko Karabi-beroviča Belgrajskim nadžupanom. Prejšnji nadžupan Nikolajevič je na lastno prošnjo imenovan zopet profesorjem na veliki šoli. Nov Župan je vladni pristaš, prejšnji je pa bil naprednjak. — V nekaterih volilnin okrajih bode pri volitvah za skupščino vender huda borba mej liberalci in radikalci v Kra-gujevci, Šabaci, Požarevci Lepenini in nekaterih druzih krajih postavili sta obe stranki svoje kandidate. Radikalni listi se pritožujejo, da vlada dela za liberalce.
RnnI nič ne zaupajo .\«'in«'i ji. če tudi poslednja v bolgarskem vprašanji odločno zagovarja ruske zahteve, da se odstrani Koburžan, in celo pri druzih vlaBtih deluje za Rusijo. V Peterburgu so preverjeni, da sedaj še ni prišel pravi Čas za od-srraneuje samozvanca. Ko bi se Bismarcku res posrečilo, ga spraviti iz Bolgarije, bi Rusiji ne bilo nič pomagano. Nastavil bi se zopet kak Rusiji sovražen regent. Da bi kak Rus prišel za regenta, tega sedaj še ne dovolijo Avstrija, Italija in Anglija. To tudi dobro ve železni kancelar, zategadel pa tako dela proti Koburžanu. Nemčija bi po odstranenji Koburžanovem vse storila, da bi kak Nemec prišel za regenta v Sofijo. Govore že, da bi se Holz paša imenoval bolgarskim regentom. S tako rešitvijo bol garskih zmešnjav pa Rusi ne morejo biti zadovoljni. Bolgare je osvobodila Rusija, ne pa Nemčija, in v Sofiii mora odločevati ruski, ne pa nemški upliv. Rusija še lahko čaka, Koburžan se itak ne bode mogel obdržati, in velevlasti bodo prej ali slej morale spoznati, da se brez sodelovanja Rusije v Bolgariji n? da napraviti redno stanje. Privolite bodo nazadnje rade v želje Rusije, da le jim bolgarske zadeve ne bodo več napravljale skrbij.
JFruncoMlti listi se še vedno bavijo z manifestom grofa Pariškega. Nekateri konservativni listi ga ja o hvalijo, in se vesele, da je grof s tem jedenkrat storil odločni korak. Drugi pa zopet očitajo pretendentu, da se je izneveril monarhičm j ideji, ker se v svojem manifestu omenja plebescita. Ravno tako neso bonapartični listi jednacih mislij o tem manifestu. Nekateri trdijo, da je grof Pariški popolnem si prisvojil ideje cesarstva ter ga naj torej imperijalisti podpirajo, drugi pa zopet mislijo, da hoče le s to zvijačo zlesti na prestol, potem bi pa hitro začel delovati v nasprotnem duhu. Sicer pa poslednji mislijo, da je dolžnost delati še nadalje za princa Napoleona. Baš zaradi teh nasprotstev mej francoskimi konservativci ni misliti, da bi manifest Orleancem kaj koristil.
Dopisi.
\w.  Buzet»4*1 ne  v Istri   16. septembra. [Izv. dop.]   Mislil  sem  že večkrat  oglasiti se iz naših krajev, ali pustil sem, misleč si, „kaj mesec haja, ako pes nanj laja".   No, dalje ue morem notranjega čuta prevladati, da ne objavim naših žalostnih razmer v tužni Istri.   Dobivši v roke naj zagrizeneji iredentistični list „Indipendenteu z dne 29. avgusta št. 3708 „Le elezioni in Istria", kjer se ves žolč izliva na narodno duhovščino, posebno slovensko, laži in izmišljotine od početka do kraja. Prilagam Vam dotični članek, da ga blagoizvolite pretiskati v Vaš cenjeni list, da častiti bralci lahko sodijo, s kakšnimi nesramnimi in lažnjivimi sredstvi deluje „Irredenta".   Imel sem večkrat sam priliko poslušati v kopelji sv. Štipana pri Buzetu razgovore iredentistov, ki mene neso poznali, ki sem jim sam večkrat prav dobro pritrkaval, da sem bolje čul njihove misli. Oni ne morejo pozabiti poraza v Pazinu, Buzetu, Višnjani in boje se zopet za jedno najmočnejih trdnjav v Motovunu,  za katero bode odločilni dan započel   19. in zvršil se 23  t. m., torej trajal celih 5 dnij. — Započelo se je razgovarjanje, da so se že vsa sredstva poskusila v časo pisih in s krivimi tožbami, da bi se zmanjšal upliv voditeljem naroda, da pa vse nič ue pomaga, temveč, da je vse huje, torej da bode treba naJRkraj-nejega sredstva — pri teh besedah jim je besed zmanjkalo, a bral sem na njihovih obrazih, da neso imeli pravega zaupanja drug v druzega in da bodo ta sredstva javni  napadi, kakor zahteva njihova kultura, da bi na ta način slovensko duhovščino preplašili, da pobegne na Kranjsko. — Bili sta v Motovunu dve italijanski stranki, Notarova in Co-razina; Notarova, videvši, da nič ne opravi, potegnila je rep mej noge in se izgubila; Corazina pa odločila braniti se do zadnje kaplje krvi. Glava tej stranki je dr, Giovani Corazza,  kakor mu tukaj
pravijo „advokat od krav", ker ima z našimi kmeti veliko poslov (o tem bi imel veliko pisati, ali pustim za drugikrat). Agitacija je strašna. Kmetje se kličejo, grozi se jim, delajo se tožbe, ni mogoče vsega popisati. Ako jim ne bode pomoglo slabo let<H drugo gotovo ue, ker narod je izprevidel in hoče složno proti sovražniku udariti. Bati se je velikin izgredov, ali trezni narod bode gledal, da se jim izogne, politično oblastvo pa, da jih prepreči. V nasprotnem slučaji branil se bode narod sam, ker se bode v velikem številu udeležil volitev. O izidu in drugih stvareh bodete obveščeni, ako Vam drago, mej tem Bog blagoslovi in sreča junaška!
H Primorskega 17. sept. (Pro Patria v Italiji.) Ali so modri ti Dunajski židovski in požidjeni liberalci! Nad južnotirolskimi Italijani se hudujejo, da sezajo v tirolske Nemce a Bvojim novim šolskim društvom Pro Patiia- V istem listu se pa n. pr. N. F. P. veseli, da isto društvo „Pro Patria", snuje večrazrednice v Goriški Podgori, in se še bolj veseli nad svojim dopisnikom, ki sporoča da hoče „Pro Patria" osnovati jednako večrazrei-nico v Stari Gori ali „Rosenthal" pri Gorici. Istim liberalnim Nemcem ni prav, da se razširja »Pro Patria" po vsem Italijanskem v podporo južnim Ti-rolcem laške krvi; veseli jih pa, da hočejo Propa-trijaui poseči s podporo, nabrano v Italiji, mej Srbohrvati v Spljetu, in v obče po Dalmaciji, kakor po slovanskih primorskih pokrajinah.
V Vicenci je govoril predsednik Trident-skega alpinskega društva baron Malfatti govor, zaradi katerega ga posebno odlikujejo Italijani združenega kraljestva. Italijani so ob tej priliki slavili naprej združenje „italijanskih a lp". Slovenci vedo, da k tem alpom prištevajo tudi Trnovski gozd, Hrušice in vse pogorje Triglavovo. V zmislu društva „Pro Patria" snujejo in razširjajo Italijani po svojem čevlji jednako društvo, kakor je Berolinski nemški Schulverein. S pomočjo tega zunanjega društva hočejo Tridentinski „Alpinisti" in pa Propatrijani vsekako poitalijančiti južne meje nemškega prebivalstva na Tirolskem in še bolj slovanske pokrajine na Primorskem in v Dalmaciji. Nemci in Italijani so se torej združili v našem cesarstvu in zunaj naše države proti avstrijskim Slovanom v obče, in proti primorskim in dalmatinskim posebej.
Kje torej zbrati toliko gmotnih močij, da bi se primorski Slovani upirali takemu, v zgodovini malo da ne nezaslišanemu početju dveh velikih narodov nasproti peščicam umetno razdrobljenih slovanskih oddelkov.
Tu je samo dvoje možno: Ali se mora naša država odločiti, da utrdi z narodno samoupravo so-sebno tudi Slovane na jugu, ali pa morejo ti Slovani, katerim preti neizogiben pogin, prositi pomoči pri drugih Slovanih. In poslednji čas je, da osnujejo zunanji Slovani jednaka društva, kakor je nemško šolsko v Borolinu, in kakeršno snujejo za j Italijane zdaj v R mu. Še tako, če Slovani pritečejo avstrijskim Slovanom na pomoč, ne bodemo mogli poslednjih braniti, se uspešno proti velikanskim navalom najnovejše italijanske in nemške kulture. Ta kultura rije proti vzhodu, od juga in severja; naj gledajo avstrijski državniki, da ne bo ta elementarna moč krepkejša, nego lastna sila skupnega cesarstva ! Slovanskim poslancem pa tudi ta doni: aut — aut! Cincanje in paktovanje za malenkosti — ne kaže ura več! I
Iz Dornberga na Goriškem, 17. septembra. I [Izv. dop.] (Podružnica sv. Cirila in Me-I toda. Shod Ceciljanskega društva). V Če-I trtek 15. t. m. je bil za našo občino jako zanimiv t in ,redek dan. Naroda je došlo obilo, ker je bil I danes somenj za trgatev („bendimo"). Prignali so j na prodaj iz sosednjih občin mnogo lepe goveje živine. Kupil pa si lehko tudi vsakovrstne posode za sadje in vino.
Da pa je imelo biti ta dan kaj posebnega, kazalo se je o tem, da so bile tu pa tam razobe-šene narodne in druge zastave. V resnici si videl, kako so dohajali duhovniki, učitelji in rodoljubi od vseh stranij. Bil je danes shod Ceciljanskega društva, ki je k peti sv. maši poslalo 40 pevcev. Ti so pokazali, da so izvežbani v petji, kakor ga jim predpisujejo društvena pravila. Cerkev Dornberška je bila vsa polna praznično oblečenega naroda. Vse se je lepo izvršilo. Gospod Dornberški župnik je v cerkvenem nagovoru pozdravil došle pevce in je narodu priporočal, naj se spomni društva sv. Cirila ia Metoda.
Po sv. opravilu je najprej sam g. župnik po-učil pod zvonikom zbrani narod, kako je potrebno podpirati društvo sv. Cirila iu Metoda, in je izrekel Željo, da bi občani Dbmberški, Prvaški in Rifen-berški združili se za samostojno podružnico sv. Cirila in Metoda. Še neki drugi gospod je potem pojasnil tako potrebo s tem, da je navedel, koliko udov imajo že Nemci v Berolinskem in v obeh avstrijskih nemških šolskih društvih, in potem v laški „Propatriji". Povedal je ljudem, kako celo v Monakovem neko nemško društvo skrbi za tuje Nemce, h katerim prištevajo tudi avstrijske Nemce In ravno tako je stvari pojasnil o Italijanih.
Narod je nevarnost razumel in takoj so začeli dajati majhne svotice in se ob jednem upisavati, da bodo dali še več. Nekateri so se takoj upisali kot letniki, vse pa je klicalo in izrazilo voljo, da hočejo od kraja po svoje pripomoči v to, da se osnuje navedena podružnica. Videlo se je, da je treba narod samo poučiti, pa se vname v požrtvo vanje. Ko je popoludne pri skupnem narodnem shodu g. Dornberški župnik šel okolu s krožnikom, je takoj nabral lep znesek, ki dojde glavnemu društvu v Ljubljano kmalu v sopomoč. Zares je bila tudi prava prilika zato.
Ravno Dornberg je pripraven tudi po svoji starosti, da daje zgled drugim občinam v okolici. Kajti tu so še spomini iz davnih časov. Kdor je došel danes prvikrat v Dornberg, je opazil na poti proti cerkvi nad kamnenimi vrati kmetskega dvo rišča kamnasto izdelano glavo prastarega sloga, glavo brez loba ali črepinje, v kateri se možgani. Na mesta tega sloni nad glavo čveterostranski, pra-voogelni prizma z basrelievom v podobi izsekane zvezde. Dornberšk i župnik g. Kramer je napravil za ta dan napis, ki trdi, da je bil to paganski bog luči, ki kaže pot (proti današnji cerkvi) do luči življenja. Imenoval ga je po svoji razlagi Sventovida. Vsekakor je obraz one glave vreden, da si ga ogledajo celo slovenski starinarji.
Zopet druga zanimivost je to, da je na poprečnem kamnenem stebru nad postranskimi vrati v Dornberško cerkev glagolitišk, krasno izdelani napis, ki ga je tolmačil pokojni slovenski učenjak Štefan Kocijančič z besedama: Jurij Popa. Poleg napisa stoji letnica: MDLXXI1II, in v resnici je bil 1574 svečenik istega imena duhovni pastir v Dorn-bergu. Takih glagolitiških napisov je polno pri starih cerkvah v Vipavski dolini; tudi se tu pa tam hranijo še neporabljeni zapisniki in arhivi v žup nijah istih cerkva! Vse to dokazuje poleg ustnih sporočil, da so Bogu služili v starosto venskem jeziku še pred malo stoletji, kakor se to še godi dandanes v bližnji Istri, v Dalmaciji i. t. d.
Cecilijanci so šli takoj po maši zborovat v novo šolsko poslopje. Tu se neki niso posebno laskavo izražali o onih, ki se ne ujemajo popolnem z načeli in pravili, kakeršna veljajo za C"cilijansko društvo na Goriškem. Zborovanje pa ni trajalo dolgo in obsezalo nobenih sklepov za kake prenaredbe ali nadaljnje delovanje. Tudi pri obedu, ki je veljal za nekak banket, se ni vršila nobena napitnica ne na papeža, ne na cesarja ali kakega drugega načelnika, kakor je to v obče ob takih prilikah v navadi. Še le po bogoslovu popoludne, ko je bilo zbrano veliko naroda poleg in mej Cecilijanskimi društveniki, je spregovoril g. župnik Kramer nekoliko. Ali besede njegove nekaterim niso ugajale; zato je prenehal, predno je bil namenjen, kar pa ni bilo po volji večini na roda, ki je došel na skupno prosto razgovarjanje V obče so trdili proti koncu, da so nekateri ravno mej Ceciljanci vedli, kakor bi ne bil niti pre prosti narod pričakoval. Shod Cecilijancev pa 8$ je kazal, kakor da bi ne imel nobenega vodje ali pred sednika ta dan.
Dobro je bilo, da so pevci z raznimi točkami posezali v prosto zabavo; drugače bi ne bili vedeli, da so ta dan navzočni sredi naroda društveniki, ki imajo namen toliko uplivati na isti narod. Oui, ki so shod vodili ali ne vodili, vedo gotovo najbolje ali so vse prav izvršili po zahtevah takih shodov in po zahtevah dostojnosti nasproti onim, ki so jim za shod preskrbeli in priredili vse potrebno.
Narod pa je bil  zadovoljen, da je slišal mno gokaj novega in poučnega in pred vsem tudi, da je tudi on pristopil mej  podpornike prepotrebne pod-družnice sv, Cirila in Metoda.
Domače stvari.
— (Od nekod) nam prišejo: Razgovarjajo se tu pa tam, kako bi bilo možno prisiliti, da dr. pl
Gautsch prekliče naredbe glede razpusta nekaterih srednjih šol. Vladni listi oporekajo in opisujejo stvar, kakor da bi ne bilo nobenega upanja do takega preklica, češ, da bi trpela vsled tega vladna avtoriteta. Na to je spomnite ne samo, da so iste vlade preklicale že mnogo svojih lastnih naredb in odlokov, ampak da je celo minister Gautsch to in ono „polajšal", kur je najprej ostro zau kazal. Tako je prešlega poletja ostro prepovedal, da bi smeli srednješolski profesorji poučevati privatno učence, ki so na istih zavodih, kakor profesorji sami. Zdaj pa se že sliši, da je ta ukaz bistveno uničen, in šum mej profesorji, ki so bili navajeni postranskih dohodkov iz poučevanja dijakov Bvojih zavodov, se je vsled tega popolnem pologel. V obče sodijo šolniki, da se je minister pl. Gautsch prenaglil tu in tam. Ergo, kar se je preklicalo na jedno stran, je možno tudi na drugo izvršiti. Naj navedeni primer služi komur treba.
— (Naš rojak g. poročnik F. Kaučič) je v „Vedett'" 70. štev. prav lepo popisal, kako sijajno se je v Djakovem praznoval presvetlega cesarja rojstni dan. Vladika Strossmaver se mu je za to zahvalil v posebnem pismu, ki slSve > prevodu: „Velecenjeni gospodine! Vašej intelegenciji in Vašemu srcu je na čast, da ste slavnostni dan 18. avgusta tako resnično, tako živo in za nas tako Častno opisali. Hvala lepa! Ostajem s posebnim spoštovanjem Vaš
najudaniši J. J Strossmaver I. r. škof. D j akovo, 5. septembra 1887.
— (Imenovanja.) Davčni kontrolorji Vin-cenc Waida, Rihard Murgel, Anton Nučič, Anton Orehek in Fran Schinkouz imenovani so davkarji v IX. zazredu; davčni adjuukti Fran Skrem, Fri derik Martinčič, Leopold Ape, Jarnej Killar, Viktor vit. Andrioli in Josip FerliČ pa davčnimi kontro-loiji v X. razredu, artilerijski naddesetmk Raimund Krašovic in davčni praktikantje Rihard Mally, Teodor Lappain in Nace Mohorčič pa davčni adjukti v XI. razredu.
— (V Spljetu) je dosedauji župan dr. Bu-lat zopet voljen. Dr. Bulat, je vnet Hrvat V občinski odsek so voljen« sami Hrvatje.
— (Proti poslancu Tur kolju,) upokojenemu stotniku, začelo se je častnosodnijsko postopanje od kompetentne vojaške oblasti zaradi njego vega postopanja v hrvatskem saboru, zlasti ker je podpisal adreso Starcevićevo. Turkolj je poslanca Schvvarca, rodom Žida, ki ga je hudo napadal v zboru, pozval na dvoboj.
— (V II. mestno peteroraz redno d j ško ljudsko šolo na Cojzovej cesti) ustopilo je začetkom šolskega leta 1887/8. v I. a razred C3 učencev, učitelj g. Kokalj Fran; v I. b razred 68 učencev, učitelj g. Razinger A.; v II. a razred 76 učencev, učitelj g. Zumer And ; v II. b razred 83 učencev, učitelj g. B ah ove c Fr.; v III. a razred 67 učencev, učitelj g. Armič Leop.; v III b razred 75 učencev, učitelj g. Kruleč Ivan; v III. c razred 45 učencev, učitelj g. PunČuh Fr.; v IV. razred 1. odd. 61 učencev, učitelj g. Pavlin Fran; v IV. razred 2. odd. 72 učencev, učitelj g. R akte lj Fran; v V. razred 56 učencev, učitelj g. Be-lar Leopold. Vkup 666 učencev. Učitelj verouka na tej šoli je preč. gosp. S m reka r Ivan, vodja g. Belar Leopold.
— (Lepo umetno ključarsko delo) iz-vršil je v delavnici tukajšnjega ključarskega mojstra g. A. C. A h čina za deželni muzej Rudolfinum, namenjeno za nad vrata pri glavnem uhodu, popolnem iz kovanega železa in v renesanskem slogu, delavec te delavnice gospod Janez Spreitzer rodom Ljubljančan, ki se je v delavnici g. Ahčiua ključarskega obrta izučil, potem pa na Dunaji hodil v obrtno šolo. To je jako lepa ograja, ki ima v sredi kranjski deželni grb, ki ga obdajejo arabeske in trta. Drugi dve ograji za stranska vrata pri glavnem uhodu Rudolfinum-a imela bosta jedna Ljubljanski mestni grb, druga grb kranjske hranilnice „uljnak" jednako okinčana. Delo je razstavljeno na ogled na dvorišči hiše g. Ahčin a v gledaliških ulicah št. 8, od 20 do 22. septembra.
— (Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda) ustanovila se je v nedeljo dne 18. t. m. v Podbrezji za „Naklo in okolico". Začasni odbor je tako-le sestavljen: g. Anton Zamik, župnik v Naklem, prvomestnik; Tomaž Šlibar, župnik v Duplah, njega  namestnik;  kaplan J. Brezovar, zapisnikar;
Fran Bohinec, župnik v Križi, njega namestnik; Fran Pavlin, v Podbrezji, blagajnik; Lovro Krištof, župnik v Kovorji njega namestnik. Podružnica Že šteje 7 ustanovnikov in večletnikov.
— (Beda na Furlanskem.) Te dni so furlanski župani imeli shod, in se posvetovali, kako bi se preprečil preteči glad. Ker tri mesece skoro ni bilo dežja, neso Furlani skoro ničesar pridelali. Delavci se hočejo izseljevati v Ameriko, toda za pot jim primanjkuje denarja. Prihodnjo zimo bode zopet „pellagra" močno razsajala po Furlanskem. V Goriškej bolnici jih je že mnogo za to boleznijo bolnih. Nekaj zaslužka bodo že dobili delavci, ker se bode letošnjo zimo začelo sušenje barja pri TržiČi, a za vse prebivalstvo to ne bode zadostovalo.
— (Izpred porotnega sodišča.) Zato-ženec France Godec postal je iz krojača trgovec z izdelano obleko. Nadejal se je, da bode hitro obogatel, kakor drugi, ki so se pečali s tako trgovino. Pomislil pa ni, da sedaj ni ugoden čas, ko se v vsakem kotu mesta že prodaja narejena obleka. Z ženo se je vedno prepiral, kar tudi ni pospeševalo trgovine. Vedno bolj je bil v denarni zadregi. Premišljeval je, kako bi se mogel opomoči, in začeti novo življenje v obožavanej Ameriki.   Svojo prodajalnico z obleko je zavaroval za petkratno vrednost, 5000 gld., pri zavarovalni družbi „Azienda". Sedaj je bila njegova jedina misel, kako bi z ognjem uničil zavarovano blago in dobil zavarovano vsoto. Kupil je pol kilo smodnika, preskrbel si je zapalnice (zUndschniire), žveplenik raztresel po vsej  prodajalnici, iz visočine navzdol obesil mnogo  papirjH, da bi ogenj hitreje kviško šinil in uničil višje spravljeno obleko. Zakuril je v prodajalnici in šel mimo spat v tretje nadstropje, misleč, da bode vse pogorelo, ter mu bode zavarovalnica izplačala vso zavarovano vsoto, potem pa hajd v Ameriko.   Ljudje so  pa hitro zapazili smrad, kajti obleka se ni hotela prav vneti, temveč je le tlela. Požarna bramba in policija bila je takoj na mestu, ter otelo se je mnogo, če je tudi poškodovano.   Pri požaru se je zatoženec jako sumljivo obnašal :n so ga redarji zategadel zaprli.  Tajil je pri policiji, v preiskovalnem zaporu in glavnej obravnavi. Izgovarjal se je, da so morda njegovi pomočniki ali vajenci neso ugasnili ognja v peči. Dokazalo se je pa, da dolgo ni hotel dati ključa, ko se mu je naznanilo, da gori v njegovi prodajalnici, in da je bil nakupil smodnika.   Priče so izpovedale, kako mirno je gledal,  da ogenj   uničuje njegovo blago. Porotniki potrdili so vprašanje, glaseče se na hudodelstvo goljufiie, in sodišče je obsodilo Godca na štiri leta težke ječe, poostrene s postom.
— (Potres.) Od 13. do 14. t. m. bil je močen potres v več krajih v Banatu. Najhujši jo bil v Nemškem Sv. Petru, v Temeškem komitatu. Trajal je tri sekunde. Več hiš je poškodovanih. Mer potresa bila je od jugozapada proti severovzhodu.
— (Avstrijec — paša.) Egiptski podkralj imenoval je bivšega Llovdovega kapitana Jurija Pri-vileggi-ja pašo.
Telegrami „Slovenskomu Narodu11:
Dunaj 20. septembra. Sodnja obravnavo proti Zalevvskemu pričela. Zalewski priznava, da je kriv.
Sofija 20. septembra. Reuterjevo poročilo. Predveeraj ob obletnici združenja obeh Bolgariji patrijotične demonstracije skoro v vseh mestih Bolgarije in Vzhodne Rumelije, zlasti v Plovdivu, kjer je bilo veliko naudušenje. Odposlalo se je več telegrafičnili častitk Stambu-lovu, Stranskemu in Stojanovu.
Peterburg 20. septembra. Turški veleposlanik Sakir paša šel za štirinajst dmj na dopust v Krim.
Praga 19. septembra. Župan Vališ je umrl za mrtvoudom. Namestnik baron Kraus izrekel svoje sožalenje v stanovanji pokojnika. Mestni sovet sklenil v izredni seji, da se pokojnika pokoplje na občinske stroške.
Carigrad 19, septembra. Nemški poslovodja naznanil je Porti, da je Nemčija popolnem zadovoljna z zadoščenjem, katero je dala bolgarska vlada, torej stvar poravnana.
Brusselj. 19. septembra. Princ Viktor Napoleon poklical je semkaj odličnejše bona-partistiške senatorje in poslance, da se ž njimi posvetuje o manifestu, kateri bode tako odgovor na manifest grofa Pariškega.
Zahvala.
Vsem, ki so pripomogli, da se je povoljno in uspešno izvršila veselica, ktero je v nedeljo 18. t. m. v Schreinerjevi pivarni priredila šentpeterska podružnica v prid sv. Cirila in Metoda družbi, vzla-sti pa g08picama deklamovalkama, gospicam, ki so razprodajale srečke, obče čislanemu pevskemu dru stvu „Slaveu" na izbornem petji, posebno gospodu pevovodji in gospodu Iv. Medenu, dalje darovateljem lepih dob'tkov, gostilničarici gospe Franji Tanko ua dobri postrežbi, kakor tudi p. n. občinstvu, ki se je udeležilo veselice toli blagohotno in darežljivo izreka tem potom najtoplejšo zahvalo
veselični odbor.
prinaša v 18. številki naslednjo vsebino: I. Mirko: Vzdih. (Pesen.) — II. Zamejski: Toga. (Pesen.) — III. Hanija. Poljski spisal H. Sienkievvicz. Pre-vel M. Vrnilež. VIII. — IV. Njekolko dumi za bl'garskata literatura. Ot. Kitančeva. (Prenesel bolgarski izvornik v latinico i prevel na slovenski A. Bezenšek.) (Dalje.) — — V. Milko Gabrovič: Na bregu. (Pesen.) — VI. Oltar sv. Cirila in Metoda v Ahenu. Spisal dr. Milkovič. IV. — VII. Narodno blago v belokranjsko-narodneni kroji. (Nabral Ant. Kupljen) — VIII. Pogled po slovanskem svetu: l. Slovenske dežele. — 2. Ostali slovanski svet. — 3. Književnost. — SLIKE: Franovo nabrežje v Ljubljani. — Skofja Loka. — Kranj. — „SLOVAN" velja za unanje naročnike za vse leto 5 gld., za polu leta 2 gld. 50 kr. in za četrt leta l gld. 25 kr.; za Ljubljanske: za vse leto 4 gld. 60 kr., za polu leta 2 gld. 30 kr. in za četrt leta l gld. 15 kr.; za dijake pa: 3 gld. 60 kr.
„LJUBLJANSKI ZVON"
Mtoji (192—182)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
Loterij ne srečke 17. septembra. Na Dunaj i:     12,     44,     66,     39, 32. V Gradci:      11,     39,     30,     87, 1.
Umrli ho ? LJiiI>IJ«*ii1 :
17. septembra: Janez Mestek, delavčev sin, 1 nies., Tržaška cesta št. 2G, za katarom v črevih.
18. septembra: Barba J»ger, hišna posestnica, 62 let, Sv. Petra cesta št. 81, za jetiko.
19. septembra: AvgiiBt Obrekar, črkostavčev ain, 1 mes., Sv. Petra cesta št ti, za slahostjo. — Ignacij Vodo-pivec, poštnega sluge sin, 14 ur, Gospodske ulice št. 9, za slabostjo. — Artur bulo, knjigovodja sin, 10 let, Poljanska cesta št. 60, za otrpnenjetn crev.
20. septembra: Meta Podgornik, uradnega sluge žena, 56 let, Dolge ulice št. 3, za vnetjem reber.
V deielnej bolnici: 17. septembra: Janez Zaje, pek, 29 let, za jetiko. 19. septembra: Ana Mek, delavka, 45 let, za rakom.
Meteorologično poročilo.
	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm
o. 5	7. tjutraj 2. pop. 9. sveder	737 M mm. 735 Mi mm. 73508 mm.	18 2° C 23 4" C 19 0°C	brez v. si. svz. al.jz.	megla d. jas. obl.	2-20 um dežja.
Srednja temperatura 18*5°, za 4-7° nad uoruialom
3D^anajsiee\, borza dne 20. septembra t. 1. ;Izvirno tele^rarično poročilo.)
Srebrna rentu ....
Zlata renta .....
5'/« marčna renta .   . . Akcije narodne banke Kreditne akcije ....
London .......
Srebro .......
Napol........
C kr. cekini.....
Nemške marke .... 40/c državno srečke iz I. 1854 Državne srei'ke iz 1. 1864
5% štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . Iflil gld. Zemlj. obč. avstr. 4*/i' , zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizahetiue zapad železuice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke.....lOu gld.
Rndolfove srečke..... 10
Akcije anglo-avst:-. banko .   .   12u , TraiuruwMy-druSr. velj. 170 gld. a. v.
včoraj	—		daneti
gld. 8125		gld.	H11")
ii 82-65	—	n	82-50
,   112 G0	—	n	112-30
„ 9615	—	n	J»6«Q5
„ H80--	—		882 —
„ 281-60	—	n	281-70
n   126 —	—		196*05
n 9-96V,	_	n	9 96
5-94	—	n	505
, 6152'/,	—		H1T)5
t   25-.' gid.	130 gld.		75 k
100 „	16*»	|	—
		n	—
	87	n	K)
kr
104 120 125
100 178 20 110
230
50
25 50 50 7:> 50
dd se v najem, oziroma proda.
V meatnej občini Ljubljanski, Kapuelnnko predineNtje, odda se njiva, ki meri 8 oral, vkupe ali na drobno v najem, oziroma proda.
Kaj več pove trgovec Karel KauNche^ v It)ubijani, na Dunajske) <•«■*!i. (679—1)
Iz proste roke se prodaja pod ugodnimi pogoji posestvo Pod Lipovco h. At. 18, fare Kolovraitske, vulgo Lokanovo. Hiša z vsem pripadajočim gospodarskim poslopjem, polje, travniki, gozdi, ugodno za živinorejce. Posestvo je blizu gladke ceste, blizu Toplic pod St. Jurjeni ter 1*ure od železniške postaje. Ponudbe vsprejema dosedanji posestnik J. Razpotnik na Lokah ali li'. Habat v Zakolji. \659—3)
Hanoi* k' 8e more vrnttl u(l 1 (,° 10 '(,t v majhnih L/CJllcll . mesečnih obrokih, reelno, diskretno in po mmm^^^^§can\, toda le 300 gld. in več, dobe na posodo kavalirji, častniki, industrij'ci, posestniki graščin, hiš in zemljišč, profesorji, zdravniki, uradniki, učitelji, trgovci in osobe, ki imajo pravico do pokojnine in ded-ščine, duhovniki in dame tu in na tleleii. Naslov: F. tturre, kreditui zavod, Gradec. (")15—25)
Naznanjam, da odprem svojo
notarsko pisarno
v Velikih Laščah
dne 21. septembra ter se ob jednem priporočam slav. občinstvu.
NIK. LENCEK,
(678)
c. kr. notar.
t
7QQ lifearov
starega,   nležaiiega,   dvakrat <I«»wiilo-vauega
v čisto razproda
A. Lindtner v Kranji.
Razpošilja se v steklenicah po bokalu (Saner-brunnflasclien), ter je dobiti tudi posamezna steklenica. (662—3)
NepreMegJJivo za zobe
J«
I. Salicilna ustna voda,
aromatična, upliva okrencujoee, ovira sprideuje zoh in odstranuje smrdečo sapo. Velika steklenica 50 kr.
II. Salicilni zobni prah,
splošno priljubljen, uplivu okrepeojoče in nareja zobe
svetlo in bele.  a 30 kr. Zgoraj navedeni sredstvi, o katerih je že prišlo mnogo zahval, ima vedno sveže v zalogi ter jdi razpošilja vsak dan po pošti (616-4*
„LEKARNA TMK0CZY"
zraven rotovža v Izubijani.
Vsakemu, ki kupi v lekarni Trnkocrv originalno salicilno ustno vodo in sulicilni zobni prah, se prideue zastonj razprava o varovanji zob in ust.
Hiša v
▼ dve nadstropji, s hlevom, vrtom, 2 kletima ter velikim dvoriščem, ne da v najem ali se proda. — Natančneje se izve pri upravništvu „Slov. Naroda". (664—2)
Hiša z jednim nadstropjem,
s prodajalnico, v najlepšem stanu, na prav ugodnem mestu v Vrhniškem trfgn, s popolno štacuusko opravo, vrtom, nekaj gozda, jedno njivo in jedno senožetijo,
se d ji  v najem ali se pa tudi proda pod ugodnimi pogoji.
Natančneje izve ae pri Antonu Komotni*-)!, c. kr. notarji ua Vi-li ni 1< i. (668 —2)
v I-jjimt>lJ.*i.iii
so izšle in se dobivajo po znižani ceni sledeče knjige:
Ivan 2KI»ogAr.
Zgodovinski roman. Spisal Charles Nodier, poslovenil J. Kr-Šisnik. — Ml. 8°, 198 stranij.  Cena 25 kr., po poŠti 30 Jer,
Hnez Serebrjaiil.
Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8\ 609 stranij. Cena 70 kr., po poŠti 80 kr.
Roman.
Selski župnik.
Roman.
Spisal L. Halevtj, poslovenil Vinko, — Ml. KJ, 203 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
/a dragocenim korenom.
Povest  iz  življenja  kitajskih pogozdnikov.   Spisal   A. J, Maksimov.   Poslovenil  ./. P.   Ml. 8°,   141  stranij. Stane 20 kr., po pošti 25 kr.
Pariz v Ameriki.
Roman.   Francoski spisal RenS Lefebvre.  Poslovenil g * » Stat nominis umbrc   Ml. 8", 535 stranij.   Stane 50 kr., po poŠti 55 kr.
•Junak našega časa«
Kuman.   Spisal Al, Letinontov, poslovenil J. P. — Ml. 8*, 264 stranij.   Ceua 40 kr,, po pošti 45 kr.
Dubrovskl.
Povest.   Spisal A. S. PUikin,  poslovenil J. P. — Ml. 8°, 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
M o v.
Roman.  Spisal Turgenjev, poslovenil M. Mdlovrh. — Ml. 8% 32 pol.  Cena 70 kr., po pošti 80 kr.
Časnikarstvo
Spisal m *
In naši
časniki.
Cena
1 *   Stat uominis umbrn.   Ml. 8°,  19 pol. 40 kr., po pošti 45 kr.
Trije Javni govori*
Tri dni v starem Rimu.  Govoril prof. Fr. W i ost balo v.
— Zenatvo v slovenakl narodni pesni. Govoril drd. Ivan Tavčar. — Jeanne d* Are, devica orleanaka.
Govoril piof. Fr. Šuklje.   Ml. 8°, 134 stranij.   Cena 20 kr., po pošti 25 kr.
2sl znižano ceno
se morejo Se dobiti nledeče
slovenske lepoznanske knjige:
Z. zvezek, ki obsega : Stenografija, »pisal dr. Ribič.
— Životopisje, spisal Raji Boi. — Prešern, Prešerln ali Preširon, spisol Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Ribič.
— Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vošnjak. — Čegava bode, novelica, spisal ./. Ogrintc. Velja ....   16 kr
V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, fran uoski spisal  Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Hostntk
Velja.................25 kr
Za oba zvezka naj se priloži še 10 kr. poštnine, za posa uiezne zvezke pa 5 kr.
19. septembra.
Pit sitimi pl. Gaillner, Arco, Ferenčič z Dunaja. — baronica Grammont i/. Linca.
— PObul ia Budimpešte. — Dr Snek iz Zagreba — Lokati i* Kaniže. — godca Bri-tfido, S;tkl iz Grade i. — Gač iz Kostanjevice. — Zamparo Snabl Fraisin^er iz Trsta. — Dr. Kušer z Reke. — Pratter i/. Karpana.
Pri Ws'.U«'l : Hildebrand iz Mouakova. — Dr. Kaizl, IiUssini, Feigel, Kastner, Steni z Dunaja. — Lostr Is Prape.
— vit. Hiegel iz Grad«a. — Elsbacber i?. Laškega trga. — Bruljak \z Postdjtbe. — ILud-egger iz Zagrada.
Pri bavarskem dvoru: Stalzer /. Dunaja. — Gnnner iz Koprtvnika.
Pri avstrijskem cv-Httrji. Weinko z Dunaja — Juftlie ll Idrije.
Pri južnem kolodvoru: I 11. ) i s z Dunafs,
R. DITMAR,
c. kr. priv. tovarna za svetilnice
na Dunaji.
Pelrolejsle svetilnice
najnovejše konstrukolje,
ki v svetlobi prekose vsakovrstne toliko slavljene svetilnice,
i m ti
v lastnih zalogah na D-.inaji,  v Gradci, Trstu, Pragi, Levovn, Kmliinpešti, Mouakovem, Berolinu, Milanu, Varšavi in Bomba j i
in v vseh boljših prodajalnicah svetilk.
Tovarne na Duiiitji,  111.,  l'J-clber^strasse 23, in v Varšavi, Chlodna 41. (674—1)
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
ES
98
0678