3. april 1 997
številka 1
GLASILO MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA
poštovani bralci,
pomladna številka Soboških novin je po poskusni v decembru priložnost za kratko predstavitev programske sheme javnega glasila. Namenjeno je obveščanju občanov o aktualnih dogodkih iz življenja in dela v Mestni občini Murska Sobota, obenem pa je informator ter prostor za objave in razpise. Tokrat vam v njem predstavljamo mestno upravo in vodilne v njej, poročilo s treh sej mestnega sveta v tem letu s poudarkom na marčni, na kateri so bile za življenje v mestu in okolici pomembne teme, kot so ureditev mestnega jedra, priključek na avtocesto in predlog odloka o proračunu 1997. Objavljamo ga v celoti, da ga lahko podrobneje preberete in posredujete pisne pripombe; na nadomestnih volitvah za župana med štirimi kandidati, ki jih predstavljamo, pa izberete pravega, ki bo izvrševal proračun in častno opravljal svojo funkcijo.
V sliki smo vam ob besedi poskušali ponazoriti utrip dogajanja v našem neposrednem okolju in z nami povezanega sejemskega v Nemčiji. Želimo pa si tudi vaše sodelovanje in vas vabimo k pisanju ali posredovanju pobud, kar smo zapisali že v popotnico glasilu.
Naj postanejo Soboške — vaše novine!
Brigita BAVČAR,
odgovorna urednica Soboških novin
s
F O TOKRONIKA
Folklorni nastop na soboškem delu sejmišča je tudi tokrat vzbudil pozornost obiskovalcev sejemske prireditve.
Andrej Gerenčer, državni poslanec, kot župan Mestne občine Murska Sobota v družbi z nadžupanom partnerskega mesta Ingolstadt Petrom Schnellom po odprtju letošnjega sejma MIBA v Nemčiji.
Foto: Walter SCHNEEWEISS
V organizaciji območne obrtne zbornice in Kompasa je v marcu na mednarodni sejem obrti v München odpeljal poln avtobus obrtnikov in podjetnikov iz Murske Sobote. Na sejmu se je namreč predstavilo tudi slovensko drobno gospodarstvo.
Glasilo
SOBOŠKE NOVINE
izdaja MESTNI SVET.
Ustanovitelj je MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA,
Kardoševa 2.
Izdajateljski odbor:
Ernest Ebenšpanger, Andrej Gerenčer, Marjeta Gomboc, Rudolf Horvat, Anton Inhof, Franc Meolic,
Janez Šarkezi, Drago Šiftar in Ludvik Škaper.
Odgovorna urednica Brigita Bavčar, oblikovanje Franc Mesarič, fotografije Jože Pojbič, lektoriranje Mojca Maučec, prelom in fotoliti Atelje Antolin, tisk Solidarnost Murska Sobota. Fotografija na naslovnici: Jože Pojbič. Naklada: 7000 izvodov.
Soboške novine prejemajo gospodinjstva v mestni občini brezplačno.
_3
MESTNA
UPRAVA
V skladu z Odlokom o organizaciji in delovnem področju Mestne uprave Mestne občine Murska Sobota je mestna uprava organizirana kot enoten organ, ki ima naslednje notranje organizacijske enote:
-	urad župana,
-	oddelek za splošne zadeve,
-	oddelek za proračun in finance,
-	oddelek za gospodarske
in negospodarske dejavnosti,
-	oddelek za infrastrukturo, okolje
in prostor ter gospodarske javne službe.
Mestno upravo vodi tajnik, ki skrbi za neposredno izvajanje nalog uprave in je za svoje delo odgovoren županu.
Mestna uprava v okviru pravic in dolžnosti občine izvaja zakone, odloke ter druge splošne in posamične akte mestnega sveta in župana, pripravlja akte, s katerimi se odloča o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti, pripravlja predloge splošnih in posamičnih aktov občine, spremlja stanje in daje pobude za reševanje vprašanj na področjih, za katere je ustanovljena, ter odgovarja za stanja na teh področjih, pripravlja strokovne predloge in opravlja druga administrativnotehnična dela za mestni svet, župana, nadzorni odbor in delovna telesa mestnega sveta.
Mestna uprava sodeluje v zadevah lokalnega pomena s krajevnimi skupnostmi in mestnimi četrtmi, javnimi zavodi, javnimi gospodarskimi podjetji in javnimi službami, lahko pa opravlja tudi določena strokovna in druga opravila za druge občine po poprej sklenjeni pogodbi. Delo mestne uprave je javno, o njenem delu obveščata javnost župan in tajnik občine.
Mestna uprava se pri izvajanju svojih nalog srečuje z določenimi težavami -predvsem zaradi neusklajene zakonodaje z novo lokalno samoupravo in nepravočasnim sprejemom zakonodaje s posameznega področja. Predvsem tu kaže opozoriti na ureditev področja inšpekcijskega nadzora v občinah. Za urejanje področij, ki v skladu z zakonom o lokalni samoupravi sodijo v izvirno pristojnost občine, lahko organi občine sprejemajo predpise in druge občinske akte ter ukrepe, vendar pa ob sedanji ureditvi občina nima inštrumentov za učinkovit nadzor nad izvajanjem teh predpisov in ukrepov. lz navedenega razloga je potrebna nujna dopolnitev zakona o lokalni samoupravi (dopolnitev je sicer že v pripravi, vendar še ni v zakonodajnem postopku), ki bi nadziralo izvajanje občinskih predpisov ter
npi7vaianip furli cankrinniram
V mestni upravi je sistemiziranih 43 delovnih mest, kar je v skladu z merili in kriteriji, ki jih je določila Služba za reformo lokalne samouprave pri Vladi RS, ki je pri tem kot osnovni kriterij upoštevala število prebivalstva v posamezni občini, velikost območja občine, število naselij, zagotavljanje nalog za širše območje, koncentracijo komunalne in gospodarske infrastrukture ter še nekatere druge kriterije. Trenutno je zasedenih 35 delovnih mest.
Izobrazbena struktura zaposlenih je ustrezna, saj ima 7 zaposlenih visoko strokovno izobrazbo, 13 višjo, 9 srednjo in 5 poklicno izobrazbo.
Izmed 35 delavcev opravljajo 3 delavci delo s polovičnim delovnim časom, 3 delavce pa sofinancira Upravna enota Murska Sobota.
Trenutno v mestni upravi opravlja pripravništvo 5 pripravnikov, od tega 3 s srednjo strokovno izobrazbo in 2 z visoko.
Oddelke vodijo vodje oddelkov - načelniki, ki neposredno organizirajo in vodijo delo oddelka, skrbijo za učinkovito in smotrno opravljanje nalog, razporejajo delo, skrbijo za delovno disciplino in opravljajo najzahtevnejša dela na oddelku. Načelnik oddelka je višji upravni delavec in je za delo s svojega delovnega področja odgovoren županu.
URAD ZUPANA
Urad župana vodi tajnik mestne uprave.
Tibor Cigut
Urad župana opravlja naloge, ki se nanašajo na:
—	delo župana,
-	protokolarne zadeve za župana občine,
—	promocijske zadeve za mestno občino,
-	strokovna, organizacijska in druga opravila pri sodelovanju občine z drugimi občinami in lokalnimi skupnostmi drugih držav.
V Uradu župana sta sistematizirani dve delovni mesti - protokolist ter tajnica urada župana in tajnika mestne uprave.
ODDELEK ZA SPLOŠNE ZADEVE
Oddelek za splošne zadeve opravlja naloge:
Nada Šiftar, načelnica
—	strokovne, organizacijske, administrativne naloge za mestni svet, župana in mestno upravo,
—	pripravlja seje mestnega sveta ter koordinira delo delovnih teles mestnega sveta,
—	opravlja normativno pravne zadeve,
—	skrbi za organizacijo in strokovno pripravo volitev in referendumov,
—	opravlja kadrovske zadeve, ureja delovna razmerja ter skrbi za izobraževanje delavcev mestne uprave,
—	pregleduje akte podjetij in zavodov, ki jih potrjuje ali daje k njim soglasje mestni svet, ,
—	skrbi za izvajanje sklepov in odločitev mestnega sveta ter za objavo aktov občine,
—	vodi register občinskih predpisov,
—	opravlja naloge s področja zaščite, reševanja in požarne varnosti,
—	skrbi za koordiniranje dela
s krajevnimi skupnostmi in mestnimi četrtmi,
—	opravila v zvezi s prejemanjem
in oddajanjem pošte ter arhiviranje,
—	upravljanje upravne zgradbe, ki je last mestne občine, naložbeno in redno vzdrževanje opreme in drugih sredstev za delo ter nemoteno poslovanje mestne uprave in mestnega sveta,
—	zagotavlja zunajsodno poravnavo sporov,
—	opravlja druge zadeve strokovnega in organizacijskega značaja,
ki jih nalagata župan in tajnik mestne uprave.
4
MESTNA UPRAVA
Oddelek vodi načelnik oddelka, na tem oddelku pa opravljajo dela in naloge zaposleni na delovnih mestih: sekretar mestnega sveta, referent za splošne in kadrovske zadeve, vodja referata za zaščito in reševanje, referent za zaščito in reševanje, skladiščnik in upravljalec zaklonišč, šofer in ekonom, hišnik in telefonist.
ODDELEK ZA PRORAČUN IN FINANCE
Oddelek za proračun in finance opravlja
naloge:
—	pripravlja proračun in zaključni račun občine in druge normativne akte s področja financ in skrbi za njihovo izvajanje,
—	pripravlja in usklajuje finančne načrte,
—	zagotavlja finančne vire za proračunske porabnike,
—	nadzira finančno poslovanje uporabnikov proračuna glede na namen in dinamiko porabe sredstev v okviru sprejetega proračuna,
—	opravlja strokovna, finančna in knjigovodska opravila za proračun, mestno upravo in sklade ter druge uporabnike proračunskih sredstev,
—	pripravlja strokovne predloge in akte s področja financ,
—	spremlja in oblikuje cene iz občinske pristojnosti,
—	pripravlja predloge za uvedbo občinskih davkov in taks,
—	opravlja druge naloge, ki jih naložita župan in tajnik mestne uprave.
Bela Pavlič, načelnik
Oddelek vodi načelnik oddelka, dela in naloge v tem oddelku pa opravljajo zaposleni na delovnih mestih: vodja računovodstva, finančni referent I - knjigovodja stanovanjskega sklada in osnovnih sredstev, vodja knjigovodstva KS, finančni referent II - knjigovodja proračuna in plač, knjigovodja proračuna mestne občine in ostalih občin, finančni referent III - knjigovodja SSZ blagajne, knjigovodja za komunalne takse, knjigovodja za Sklad stavbnih zemljišč in referent finančne operative.
ODDELEK ZA GOSPODARSKE IN NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI
Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti opravlja naloge:
—	razvojne naloge na področju gospodarskih dejavnosti,
—	analizira razvojne možnosti občine ter pripravlja predloge razvojnih usmeritev in ukrepov za spodbujanje obrti, podjetništva, kmetijstva, trgovine, gostinstva in turizma ter drugih gospodarskih dejavnosti,
—	spremlja gospodarska gibanja, opravlja analitična statistična opravila,
—	izvaja naloge na področju izobraževanja, otroškega varstva,
Štefan Cigan, načelnik
kulture, zdravstva, socialnega skrbstva, raziskave, informiranja, športa, dejavnosti mladih in drugih negospodarskih dejavnosti,
—	pripravlja in spremlja uresničevanje programov razvoja družbenih dejavnosti,
—	sodeluje s humanitarnimi organizacijami,
—	zagotavlja varstvo naravne in kulturne dediščine na območju občine,
—	pripravlja koncesijske akte in vodi postopke za dodelitev koncesij,
—	pripravlja druge naloge, ki jih naložita župan in tajnik mestne uprave.
Oddelek vodi načelnik oddelka, na tem oddelku pa opravljajo dela in naloge zaposleni na delovnih mestih: strokovni sodelavec za kulturo in mladino, izobraževanje, šport, otroško varstvo, zdravstvo in socialno varstvo, turizem, višji strokovni sodelavec za informiranje in administrativni sodelavec.
Nada Cvetko-Török, načelnica
ODDELEK ZA INFRASTRUKTURO, OKOLJE IN PROSTOR TER GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe opravlja naloge:
—	pripravlja in izdeluje prostorske planske akte ter spremlja njihovo izvajanje,
—	pripravlja in izdeluje prostorsko izvedbene akte,
—	skrbi za gradnjo - vzdrževanje in urejanje lokalnih javnih cest, rekreacijskih in drugih javnih površin,
—	izvaja naloge na področju komunalnih dejavnosti in gospodarskih javnih služb,
—	skrbi za pripravo, komunalno urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč,
—	premoženjsko-pravna razmerja,
—	opravlja naloge na področju stanovanjskega gospodarstva,
—	pripravlja koncesijske akte in vodi postopke za dodelitev koncesij,
—	izvaja naloge komunalnega nadzora,
—	opravlja redarsko službo ter skrbi za javni red in mir v občini,
—	pripravlja strokovne predloge in akte s svojega področja,
—	opravlja druge naloge, ki jih naložita župan in tajnik mestne uprave.
Oddelek vodi načelnik oddelka, na oddelku pa opravljajo dela in naloge zaposleni na delovnih mestih: svetovalec predstojnika za prostorsko in urbanistično načrtovanje, vodja sklada stavbnih zemljišč, svetovalec za komunalno dejavnost, strokovni sodelavec za stanovanjski sklad, sodelavec za področje gospodarske infrastrukture, okolja in prostora, administrativni sodelavec in mestni redar.
Oddelki opravljajo tudi strokovna, administrativna in druga opravila za delovna telesa mestnega sveta in župana.
Za izvedbo zahtevnejših nalog, ki po svoji naravi zahtevajo sodelovanje delavcev različnih strok oziroma iz različnih področij dela in notranjih organizacijskih enot, se oblikujejo projektne skupine, ki jih imenuje župan.
MESTNI SVET
5
MESTNI SVET JE ZASEDAL
V letošnjem letu so bile tri seje mestnega sveta. V januarju mestni svetniki niso zasedali, v februarju pa kar dvakrat: Tretjega so imeli na dnevnem redu kar sedemnajst točk. Med drugim so sprejeli odlok o ureditvenem načrtu za obstoječe in razširjeno pokopališče, o čemer se bomo razpisali v eni od prihodnjih številk javnega glasila, tokrat pa prilagamo le fotografijo novega vhoda v počivališče mrtvih. V pomladni številki javnega glasila (ki je po odloku o ustanovitvi in izdajanju lahko tudi sezonec in ne le mesečnik) žal nekoliko pozno objavljamo tudi sklep o razpisu sredstev za subvencioniranje realne obrestne mere za pospeševanje malega gospodarstva v mestni občini. Ta je določila tudi vrednost točke za odmero svojih komunalnih taks (za leto 1997 znaša 9 tolarjev), za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju mestne občine znaša 0,07 tolarja in povprečno gradbeno ceno, ki je za kvadratni meter uporabne stanovanjske površine 118.323 tolarjev. Povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč pa znašajo 15 odstotkov gradbene vrednosti zgradbe, od tega je 10 odstotkov za napravo kolektivne rabe in 5 za posamično.
Programska zasnova javnega glasila Soboške novine je bila sprejeta soglasno, predlog za podelitev nagrad in priznanj ob kulturnem prazniku pa je že uresničen in ste zanj zvedeli iz drugih medijev. Za osvežitev spomina pa podatek, da je nagrado Mestne občine Murska Sobota za vrhunske dosežke in življenjsko delo v kulturi prejel pesnik, pisatelj in scenarist Branko Somen. Prejemnik plakete za pomembne dosežke v občinski kulturi je Milivoj Roš, priznanje za uspešno delo sta dobila Zveza kulturnih organizacij Murska Sobota in gledališka skupina Torpedo (za predstavo Metek f čelo, za katero je bila nagrajena tudi na republiškem srečanju gle-
daliških skupin). Ponovno pa se je potrdila s Klavstrofobično komedijo v marcu.
Na drugi februarski seji mestnega sveta pa je bil v ospredju zaključni račun proračuna za preteklo leto, vendar dajemo pozornost na proračun 1997, ki je v javni razpravi in ga bo mestni svet sprejel po izvolitvi novega župana, ki je njegov izvršilec.
Na 26. seji mestnega sveta (28. februarja) so bili sprejeti tudi odloki o ustanovitvah javnih vzgoj no-izobraževalnih zavodov (OŠ I, II, III, IV in Bakovci) ter Vrtca Murska Sobota in opravljena imenovanja vršilcev dolžnosti treh kulturnih inštitucij: Irena Savel je v.d. direktor Pokrajinskega muzeja, Jože Vugrinec Pokrajinske in študijske knjižnice in Franc Obal Galerije Murska Sobota. Mnenja o imenovanju ravnatelja Glasbene šole Murska Sobota njen svet ni upošteval in je tako v.d. direktorice Erna Lukač in ne Slavko Šuklar, ki je dobil pozitivno mnenje svetnikov. Tako kot ga je tudi ravnatelj srednje kmetijske šole v Rakičanu Stefan Smodiš.
Marčna seja je bila poslovilna za Andreja Gerenčerja, ki je odšel med državnozborske poslance in se mu je predsednik mestnega sveta Rudolf Horvat zahvalil za dobro sodelovanje, dosedanji župan mestne občine pa svetnikom s povabilom na večerjo v Družbeni prehrani in z izbranimi besedami slovesa.
Največ pa je bilo na 27. seji mestnega sveta govora o trasi priključne ceste na avtocesto in v zvezi s tem tudi železnico, ki bo peljala skozi mestno občino Murska Sobota. Za najsprejemljivejšo različico je bila sprejeta četrta, po kateri se predlaga trasa priključne ceste po obstoječi Bakovski ulici z dvema krakoma zbirne ceste (tako imenovane južne obvoznice), ki se navežeta na M 10-1 pri gostišču Gaj in Bakši ter nadaljujeta do regionalnih cest Murska Sobota-Gederovci in Murska Sobota-Martjanci.
Brigita BAVČAR
OBČINSKI PRAZNIK 16. JULIJ
Pred kratkim je Murska Sobota končno dobila svoj grb. Čeprav smo precej dolgo iskali rešitev s kakšnim starim grbom, je bil nazadnje le na novo izdelan. Oblikoval ga je domačin, akademski slikar Sandi Červek.
Beseda je stekla tudi o občinskem prazniku, kajti dosedanji 17. oktober nekaterim duhu časa ni ustrezal. Ker se je velika soboška občina upravno reorganizirala v več manjših občin, je bila priložnost za spremembe. Tudi pri občinskem prazniku. Novi dan naj bi tako zajel mestno občino Murska Sobota in na podlagi tega je bilo iz strokovnih krogov predlaganih nekaj različic z utemeljitvami, nakar so se v mestnem svetu odločili za 16. julij.
Sledi vprašanje, kako utemeljiti ta 16. julij? Kaj se je tega dne kdaj zgodilo?
Ohranjeno je namreč poročilo z datumom 16. julij 1348, in sicer vašvarskega kaptola za kralja Ludvika I. V njem je (p) opis posestva Petenunych (Petanjci) in v tem poročilu je omenjena Murska Sobota kot Murazombatha, oziroma z besedami »disereto domino Jacobo plebano de Murazombatha« in še enkrat »via publica per quam de civitate Redegeer nuneupata itur ad Murazombata«. Prvi navedek govori o duhovniku Jakobu v Murski Soboti, drugi pa o cesti, ki povezuje mesto Radgona z Mursko Soboto.
Potemtakem gre za prvi zapis Murske Sobote. Poudariti moramo, da je to do sedaj najstarejši znani zapis Murske Sobote kot Murske Sobote (prej se namreč uporablja tudi beseda Belmura).
Original omenjene listine, ki jo je izdal E. Nagy v prepisu v knjigi Codex diploma-ticus hungaricus Andegavensis (Bp. 1887, V. knj., 212, 214), povzel pa dr. Ivan Zelko v svoji topografiji Prekmurje do leta 1500 (M. Sobota, 1982, 66), je bil v prejšnjem stoletju shranjen v knjižnici Narodnega muzeja (Nemzeti Muzeum) v Budimpešti. Listino je dobil omenjeni muzej od učitelja Imreja Gozona iz Szentgyorgyvolgya, ta pa jo je našel pri Gradu na Goričkem v arhivu Nadasdyjevih.
In na koncu morda še napotek: priskrbeti občini kopijo tega dokumenta (poročila) in ga pravilno «uokviriti».
Franc KUZMIČ
6
MESTNO SREDIŠČE
Sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta za ožje središče mesta Murska Sobota (v izložbi Salona pohištva Veletrgovine Potrošnik v Slovenski 31 in na sedežu mestnih četrti v upokojenskem bloku v Kocljevi 4) daje upanje, da se bo premaknilo. Osnutek Odloka o sprejetju zazidalnega načrta v svojih splošnih določbah določa, da gre za prostor med Kocljevo, Slomškovo in Slovensko ulico ter Trgom zmage. Na tem zemljišču je predvidena dopolnitev obstoječih dejavnosti (prizidka med pošto in banko) ter graditev objektov, namenjenih kulturnim, poslovnim, trgovskim in hotelski ter mladinski dejavnosti, pa tudi stanovanjskim objektom.
lz na novo urbanistično oblikovanega območja omenjamo še prizidavo k obstoječemu objektu pošte in banke, kjer bo prizidan še enonadstropni objekt na južni strani, ob tem robu pa še niz enonadstropnih trgovskih in gostinskih lokalov. Znotraj objekta bo prehoden atrij, objekti na južni strani pa sklenjeni z arkadami, da bodo tvorili ulični prostor. Novi prostor bo podkleten, v kleti pa urejena parkirišča za potrebe banke in pošte z ločenima vhodoma.
Tržnica bo pokrita in za etažo dvignjena, za hotelom Zvezda (ki bo tudi nadgrajen) bo zelenjavni vrt, za Blagovnico pa vr-
sta pritličnih objektov, ki bodo ločili javni mestni prostor od dvorišč obstoječih poslovno-stanovanjskih stavb. V kleti bo urejeno parkirišče z dostopom iz Slovenske ulice. Galerija kot prva etapa kulturnega centra bo dobila v soseščino nova objekta: prvi bo lociran ob Kocljevi, drugi pa bo v sklopu poslovno-stanovanjskih objektov na jugozahodnem robu območja. Dejavnost v obeh bo predvidoma kulturna, poslovnostanovanjski kompleks pa bo na vogalu Kocljeve in Slomškove ulice, podkleten in tako oblikovan, da bo možen prehod do Zvezne ulice. Ker je opisano težje predstavljati, kot spremljati po skici, je najbolje, vse skupaj videti tam, kjer je javno razgrnjeno in pravočasno povedati svoje mnenje, da ne bo spet pripomb, ko bo prepozno, kar je že običaj in je bilo tako tudi ob obnovi soboškega gradu in še marsičesa.
Za novo podobo mestnega jedra se kaže potruditi, saj bo ostala tudi zanamcem. In če smo že tako dolgo čakali z nadomestitvijo porušenega, potem tudi povejmo, ali avtobusna postaja sodi v mestno središče, kjer je zdaj, ali pa se bo sčasoma povezala z železniško postajo za potniški promet. Kratkoročno gotovo ne, sicer pa tudi novo mestno jedro ne bo zraslo čez noč.
Brigita BAVČAR
MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA MESTNI SVET
Na podlagi 8. člena Pravilnika o dodeljevanju sredstev za subvencioniranje realne obrestne mere lz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Mestni občini Murska Sobota je mestni svet Mestne občine Murska Sobota na seji dne 03. 02. 1997 sprejel
SKLEP
O RAZPISU SREDSTEV ZA SUBVENCIONIRANJE REALNE OBRESTNE MERE ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA V MESTNI OBČINI MURSKA SOBOTA
I.
lz sredstev občinskega proračuna za subvencioniranje realne obrestne mere kreditov za pospeševanje malega gospodarstva za leto 1996 namenijo sredstva v višini, ki ustreza 200.000.000 SIT odobrenih kreditov.
II.
Sredstva se dodeljujejo za naslednje namene:
-	nakup, graditev ali adaptacija prostorov, namenjenih za poslovno dejavnost,
-	nakup opreme in generalna obnova obstoječe opreme za proizvodnjo,
-	uvajanje sodobnih, energetsko varčnih in ekološko neoporečnih tehnologij.
Sredstva za razvoj se namenijo za isti projekt le enkrat.
III.
Pri dodeljevanju sredstev se upoštevajo naslednja merila:
-	število novih delovnih mest,
-	izvozni programi,
-	nova enota malega gospodarstva,
-	prva vloga za subvencioniranje,
-	sodobna tehnologija,
-	prosilci, ki so bili deležni subvencije v zadnjih dveh letih in izpolnjujejo enake pogoje, kot.ostali prosilci, so je lahko ponovno deležni le v primeru neizkoriščene kvote.
IV.
Program, s katerim prosilec kandidira za sredstva, mora izpolnjevati sledeče pogoje:
-	donosnost programa,
-	likvidnost za celotno ekonomsko dobo,
-	zaprto finančno konstrukcijo med uresničevanjem programa po cenah v konvertibilni valuti.
V.
Za sredstva lahko zaprosijo naslednji prosilci:
-	podjetnik posameznik,
-	podjetje v zasebni in mešani lastnini z do 30 zaposlenimi,
-	občani, ki so pri pristojnem državnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja o izpolnjevanju pogojev oziroma na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register, da izpolnjujejo pogoje za pridobitev dovoljenja.
Sedež firme in poslovni prostori morajo biti na območju mestne občine.
VI.
Sredstva za subvencioniranje realne obrestne mere lahko pridobi prosilec, ki ima med viri financiranja zagotovljenih najmanj:
-	35 % lastnih sredstev predračunske vrednosti investicije, če je investicija namenjena za novo enoto malega gospodarstva,
-	50 % lastnih sredstev predračunske vrednosti investicije, če je investicija namenjena v širitev dejavnosti.
VII.
Višina obrestne mere, ki se subvencionira v skladu s tem razpisom, znaša 5 %.
Doba vračanja posojila je največ 5 let.
VlII.
K vlogi mora prosilec priložiti.
-	poslovni načrt ali investicijski program,
-	sklep oz. pogodbo z banko ali drugo finančno organizacijo o odobritvi posojila,
-	dokazilo o poravnanih davkih in prispevkih.
Vloge s potrebnimi prilogami je treba vložiti do 20. aprila 1997 na Mestno občino Murska Sobota, Kardoševa 2. 9000 Murska Sobota, Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti.
IX.
O odločitvi bodo prosilci pisno obveščeni najkasneje v roku 8 dni po odločitvi mestnega sveta.
ZA NOVO PODOBO MESTNEGA JEDRA
VOLITVE
7
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA
Na podlagi 2. odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94 in 70/95) v zvezi z določbami 60. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Ur. list RS, št. 44/92 in 60/95) je Občinska volilna komisija Mestne občine Murska Sobota sestavila naslednji
SEZNAM kandidatov za naknadne volitve župana Mestne občine Murska Sobota, ki bodo 6. aprila 1997
V seznam so vpisani kandidati:
1.	Brigita Bavčar, roj. 18. 11. 1948 Murska Sobota, Štefana Kovača 22 a, dipl. novinarka,
odgovorna urednica Soboških novin
predlagatelj: Slovenska ljudska stranka - SLS
2.	Ivan Obal, roj. 27. 6. 1941 Murska Sobota,
Staneta Rozmana 2, dipl. ekonomist, državni sekretar za kmetijstvo
predlagatelj: Slovenski krščanski demokrati - SKD, Socialdemokratska stranka - SDS, Zeleni Slovenije, Zeleni Sobote
3.	Anton Slavic, roj. 24. 6. 1949 Murska Sobota, Grajska ul. 11, ekonomist,
član poslovodnega odbora BTC, d.d., in direktor
Poslovne enote BTC M. Sobota
predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije - LDS
4.	Miran Gyorek, roj. 13. 4. 1952 Murska Sobota,
Ob kanalu 18, profesor,
poučevanje tujih jezikov
predlagatelj: dr. Joža Primožič in skupina volivcev
Številka: 008-1/97 Datum: 17. 3. 1997
Predsednik občinske volilne komisije Mestne občine Murska Sobota Bojan ŽUNIČ, dipl. prav.
V skladu z določili zakona o lokalnih volitvah je občinska volilna komisija sprejela
SKLEP 0 DOLOČITVI VOLIŠČ
i.
Za naknadne volitve župana Mestne občine Murska Sobota, ki bodo dne 6. aprila 1997, se določijo naslednja volišča:
01	Bakovci I., vaški dom
02	Bakovci II., vaški dom
03	Černelavci I., zadružni dom
04	Černelavci II., otroški vrtec
05	Krog, Vaško-gasilski dom
06	Kupšinci, stara šola
07	Markišavci, stara šola
08	Ledava I, Zavarovalnica Triglav, Lendavska ul. 5
09	Ledava II, Zavarovalnica Triglav, Lendavska ul. 5
10	Park I, Osnovna šola I., Ul. Stefana Kovača 32
11	Park II, Osnovna šola L, Ul. Stefana Kovača 32
12	Center I, Zavod za zdravstveno zavarovanje, Slovenska ul. 48
13	Center II, Srednja družboslovna in ekonomska šola, Slovenska ul. 4
14	Center III, Ljudska univerza, Slomškova ul. 33
15	Partizan I, osnovna šola HL, Trstenjakova ul. 73
16	Partizan II, Osnovna šola III, Trstenjakova ul. 73
17	Turopolje I, Osnovna šola II., Cankarjeva ul. 91
18	Turopolje II, Osnovna šola II., Cankarjeva ul. 91
19	Nemčavci, vaški dom
20	Polana, gasilski dom
21	Rakičan, vaški dom
22	Satahovci, Vaško-gasilski dom
23	Veščica, gasilski dom
24	Center IV, Zavod za zdravstveno zavarovanje, Slovenska ul. 48 999 predčasno glasovanje, na sedežu občinske volilne komisije, v M. Soboti, Kardoševa 2.
II.
Sestavni del tega sklepa je pregled ulic v mestu M. Sobota in naseljih Bakovci in Černelavci, ki spadajo k posameznemu volišču.
III.
Sklep velja z dnem sprejetja.
Predsednik občinske volilne komisije Mestne občine Murska Sobota Bojan ŽUNIČ, dipl. prav.
NOVI VHOD V OBČINSKO STAVBO
Prostori Mestne občine Murska Sobota so temeljito prenovljeni, novi vhod iz Slovenske ulice pa je za občane bližnjica za ureditev zadev v mestni upravi. In prvi korak za »prijazno občino«, pri čemer so poleg svežega opleska in varnejših stopnic pomembni predvsem ljudje.
Kandidatka za županjo mestne občine Murska Sobota
BRIGITA
BAVČAR
Brigita Bavčar sem rojena Sobočanka (18. 11. 1948), po poklicu diplomirana novinarka, sedaj zaposlena v mestni upravi kot odgovorna urednica Soboških novin in sodelavka za informiranje.
Z družino živim v Murski Soboti in za svoje mesto ter njegovo okolico, ki je naravno zaledje ter kraj domovanj v mestu zaposlenih in kmetovalcev ter drugih prebivalcev, želim narediti kar največ. To sem dokazala že kot podpredsednica za negospodarstvo v izvršnem svetu zadnjega mandata velike soboške občine, v katerem sem bila kot sekretarka za družbene dejavnosti odgovorna za otroško varstvo, šolstvo, zdravstvo, socialo, kulturo in šport. Poskrbela sem za gradnjo objektov družbenega standarda in s posluhom za ljudi vseh starosti, od mladostnikov do priletnejših občanov, predvsem pa pomoči potrebnih, bom delala še naprej.
Županovanje je zame izziv, saj bom z izbrano in izpopolnjeno ekipo morala dobro gospodariti z občinskim proračunom in v sodelovanju z mestnim svetom v poldrugem letu preostanka mandata postoriti čim več. Kratkoročno: končati začete naložbe, med strokovnimi izbrati najustreznejši priključek na avtocesto in takšno traso železnice, da s tovornim prometom ne bo ovirala življenja v mestu. Njegov in tudi utrip mestne uprave dobro poznam, izvršilna funkcija, ki sem jo opravljala, bo ob hitri presoji novinarke kulturnih obzorij s politično izkušnjo nedvomna prednost. Ženska intuitivnost in prirojena vztrajnost pa jamstvo, da tudi na državni ravni - navkljub moški prevladi - ne bo zaprtih vrat, na katera bi ne potrkala in vstopila za pridobitev sredstev za gradnjo načrtovane knjižnice in celotnega mestnega jedra s prepotrebnimi stanovanji, podzemnimi garažami in pokrito tržnico ter poslovnimi objekti - in dolgoročno: mestno hišo.
Murska Sobota je kot sedež pokrajinskih ustanov in upravnih stavb ter trgovski center tudi središče regije in v okviru lokalno razdrobljene samouprave občin bo sproti centru prav to potrebno doreči in ne čakati na kabinetne politične odločitve v Ljubljani. Pri tem je potrebna samoiniciativnost in energijo, ki jo premorem, bom usmerjala v dobro vseh prebivalcev mestne občine ter razcvet rojstnega mesta. V njem drsališče ne bo le predvolilna obljuba, poletno kopališče pa bo s prekritjem bazena in izrabo geotermalne vode podaljšalo kopalno sezono ter pripomoglo k razmahu turizma. Gradnja plinskega omrežja in prepotrebnih stanovanj se bo pričelo še v tem letu, v primestnih naseljih pa bo poskrbljeno za komunalno infrastrukturo, ki je pogoj za celovit razvoj občine. Njena prednost je rodna zemlja in delavni ljudje, drobno gospodarstvo pa ob obrti in kmetijstvu tisto, ki lahko v času, ko so tovarniški giganti opešali in je pred skrbjo za človeka lastninjenje, dajo ugodnejše zaposlitvene možnosti. Seveda ob ustrezni podpori v obliki subvencij v kmetijstvu in ugodnejših posojil za začetnike v zaseb-ništvu ter kot pomoč tistim, ki jo potrebujejo za samozaposlitev ali zaposlovanje drugih brezposelnih. V izobraževalnem procesu pa vsaj toliko kot v zidove (gradnja nove ekonomske šole in gimnazije ter telovadnice pri drugi in nadzidka pri tretji ter končanje športne dvorane pri prvi osnovni šoli) vlagati v ljudi, ki opravljajo pedagoško poslanstvo, in tiste, ki znanje sprejemajo ter se razdajajo za svoj razvoj in razvoj okolja, v katerem živijo. Tako kot vaša kandidatka za županjo.
Brigita BAVČAR
Kandidat za župana mestne občine Murska Sobota
IVAN
OBAL
Območje mestne občine Murska Sobota je zagotovo najbolj razvit del sicer gospodarsko slabo razvitega slovenskega severovzhoda. To je območje Slovenije, ki ga je čas po osamosvojitvi kar hudo gospodarsko prizadel, saj se je stopnja nezaposlenosti povečala hitreje kot drugod. To je tudi območje, ki glede na gospodarske danosti in sposobnosti prebivalstva lahko računa na hitrejši razvoj. Ob tem pa se nam postavlja vprašanje, kako in na kakšen način ga kmalu doseči.
V	času izostrenih gospodarskih razmer in v času, ko konkurenčnost vse bolj kaže svoje močne zobe, postajajo odločilni dejavnik ljudje z vodstvenimi in vizionarskimi sposobnostmi. In ker je ljudi s takimi sposobnostmi relativno malo in ker jih v glavnem pritegnejo večji iri močnejši gospodarski centri, je pomembno, da župani in občinski sveti s svojo modro politiko zagotovijo osnovne možnosti za razvoj območij, za katere so odgovorni, da združimo ustvarjalne mlade ljudi v tem okolju. Menim, da območje mestne občine Murska Sobota tega v zadostni meri ni počelo, da pa ima v tem trenutku možnosti, zato sem se odločil, da kandidiram za župana in nato po izvolitvi uresničim nekatere izmed mojih idej hitrejšega razvoja. Pri tem računam seveda na Vas, dragi občani!
Prepričan sem, da bodo v naslednjih letih tudi s pritiski nas obča-nov-občinam dane večje pristojnosti, predvsem pa več finančnih sredstev za urejanje lokalnih in ostalih razmer za šolsko, kulturno, športno, zdravstveno in socialno dejavnost. Naše potrebe morajo biti že zdaj točno predvidene in dogovorjene z Vami, spoštovani občani. Vsem, ki živimo v tem okolju, nam mora biti jasno predstavljeno, kaj želimo, kaj si lahko sami ustvarimo in katere stvari nam je dolžna zagotoviti skupna država Slovenija. Nočemo miloščine, želimo delež, ki nam pripada, in ta mora biti dovolj razviden tako v občinskem kot tudi v državnem proračunu, in to v tistem delu, ki je namenjen občinam in pomeni ustavno obvezo države.
V	svoji več kot tridesetletni delovni dobi sem si nabral dovolj informacij, tako s področja gospodarstva kot negospodarstva, da lahko kot ekonomist presodim o potrebah in možnostih območja mestne občine kot tudi celotnega območja pokrajine ob reki Muri. Prepričan sem namreč, da je možno in potrebno tej naši skupni mestni občini dati vodilno vlogo v tej regiji in tudi tako zagotoviti potrebna nova delovna mesta za vse nas, ki želimo tu živeti in delati.
Upam, spoštovani občani, da bodo moje izkušnje in delo v funkciji predsednika Izvršnega sveta občine Murska Sobota in moje poznavanje dela državnih inštitucij, ki sem jih spoznal kot državni sekretar v enem izmed ministrstev Vlade Republike Slovenije, dovolj prepričljivi, da boste svoj glas naklonili moji izvolitvi. Temu Vašemu dejanju bo sledilo izvajanje mojega programa, ki bo nam vsem pomenil zagotavljanje ugodnejših razmer za naše skupno življenje v tem prostoru.
Ivan OBAL
Kandidat za župana mestne občine Murska Sobota
ANTON
SLAVIC
Anton Slavic, rojen 24. avgusta 1949, ekonomist s 26 leti delovne dobe, od tega 20 let na vodilnih delovnih mestih, med drugim od leta 1980 do 1985 generalni direktor Avtoradgone, od 1986 do 1990 podpredsednik Izvršnega sveta občine Murska Sobota in od takrat naprej direktor BTC, d.d., PE Murska Sobota in član Poslovodnega odbora celotne družbe BTC, d.d.
Pretežni del aktivnega življenja sem posvetil gospodarstvu, v obdobju opravljanja funkcije podpredsednika IS občine Murska Sobota pa sem dobro spoznal tudi pomen družbenih dejavnosti za življenje občine in si tudi na tem področju pridobil izkušnje.
Vsekakor sem prepričan, da je osnovni moto našega življenja uspešno gospodarstvo, kamor štejem tudi kmetijstvo in turizem, ki bo lahko le z dobrimi rezultati in ustvarjanjem dohodka pokrivalo celotne življenjske potrebe ljudi. Kljub temu se do gospodarstva dostikrat vedemo preveč mačehovsko in s premalo posluha za težave. Zato želim kot bodoči župan Mestne občine M. Sobota v prvi vrsti vzpostaviti med gospodarskimi subjekti in občino čim tesnejše vezi predvsem s ciljem pomagati podjetjem. Le tako bomo lahko zaustavili nadaljnje izgube delovnih mest in zagotavljali občanom največjo socialno vrednoto, to je delovno mesto. Na področju kmetijstva, ki še vedno neposredno prizadeva skoraj 30 % prebivalcev občine, se bom boril za izenačevanje subvencij v kmetijstvu, kot poznajo v državah evropske skupnosti za nudenje strokovne pomoči in izboljšanje kakovosti zemlje in s tem za ohranitev kmetijskih površin. Prav tako bom vložil potreben napor, da v turizem povežemo vse dejavnike in potenciale in jih strnemo v celotno turistično ponudbo občine.
Področje infrastrukture, urejanja prostora in varstva okolja je finančno najzahtevnejši zalogaj. Prav zato bom vztrajal, da se občina prijavi na sleherni državni razpis, da pridobimo čim več sredstev za razvoj demografsko ogroženih območij in da čimprej zmanjšamo razlike v komunalni opremljenosti posameznih KS. Poskrbel bom, da bodo začrtani projekti v Murski Soboti in KS v smislu kontinuitete dela z dosedanjim županom realizirani in novo zastavljeni projekti, predvsem plinifikacija, zaživeli. Posebno skrb bom namenil zelo občutljivemu vplivu avtoceste in železnice v naše okolje.
Na šolstvo smo bili v občini M. Sobota vedno občutljivi in prav je, da takšni tudi ostanemo. Priprave na 9-letno osnovno šolanje, dograditev potrebnih telovadnic, utrjevanje srednješolskih programov in pridobitev vsaj enega višješolskega programa bo moja stalna skrb.
Dvig ravni osnovnega zdravstvenega varstva, otroškega varstva in socialnega skrbstva ne morejo biti le lepe besede ampak življenjska nuja. Enaka skrb invalidom in slabovidnim. Programi so zastavljeni, po potrebi jih bomo dopolnjevali in izvajali, od države pa zahtevali izpolnitev njenih obvez s prednostjo reševanja stanja porodnišnice.
Kultura in šport sta pomembni vrednosti. Dobro zastavljene programe bomo realizirali in pri tem skrbeli, da jih bodo kar najbolj čutili tudi prej bivalci naselij izven mesta M. Sobota in na ta način v večji meri čutili utrip mestne občine. Šport mora poleg razvoja telesa in duha mladino iztrgati negativnim vplivom.
Upokojencem želim nameniti pozornost v dveh smereh, in sicer v čim večjem vključevanju v aktualne dogodke kot aktiviranju strokovnjakov pri nastajanju novih idej in projektov ter v tvornejšem sodelovanju pri nastajanju novega pokojninskega sistema.
Ob navedenem se bom trudil, da se M. Sobota z okolico razvija v smislu regionalnega centra. S podporo stranke LDS, katere član sem, pa bom ob pomoči poslancev iz našega kraja in ustreznih ministrstev razvijal mestno občino M. Sobota v takšno, da bo v njej prijetno živeti.
Anton SLAVIC
Nestrankarski kandidat za župana mestne občine Murska Sobota
MIRAN
GYÖREK
Rodil sem se 12. 4. 1952 v Murski Soboti. Mladost sem preživel v Rakičanu in v svojem rojstnem mestu, po končani gimnaziji pa sem študiral tuje jezike na Univerzi v Ljubljani in se po uspešno končanem študiju zaposlil kot profesor angleščine in nemščine v domačem kraju. Nekaj let sem si služil kruh tudi kot prevajalec v daljnem Iraku, kasneje pa sem pedagoški poklic dopolnjeval še naprej j prevajalsko dejavnostjo in s poučevanjem slovenščine v sosednji Avstriji.
Na prvih lokalnih volitvah leta 1994 sem postal občinski svetnik v Mestnem svetu Mestne občine Murska Sobota, kjer vseskozi aktivno sodelujem pri uresničevanju razvojnega programa naše občine. Sprejeti program razvoja MO Murske Sobote bom tudi v primeru moje izvolitve za župana dosledno izvajal in nadgrajeval.
Ker sem nestrankarski kandidat, zagotavljam volilcem, da v nobenem primeru ne bom dovolil vmešavanja strankarske politike v delo naše občine, kajti še nedolgo smo bili priča »visoki« strankarski politiki, ki je na državni ravni močno razdvojila slovenski narod.
Pri svojem delu, če bom izvoljen za župana, želim čim več sodelovanja z občani, s krajevnimi skupnostmi, civilnimi združenji, kulturnimi ustanovami, raznimi društvi in čim manj s političnimi strankami, ki po mojih izkušnjah predvsem zagovarjajo in ščitijo svoje ozke, sebične politične interese.
Kljub omejenemu prostoru v Soboških novinah bi želel spoštovanim občankam in občanom na kratko predstaviti osnovne točke iz mojega programa:
Varnejše življenje v naši občini (zatiranje kriminala in narkomanije), takojšnja izgradnja mestnega jedra in ureditev prometa (postavitev semaforjev na preobremenjenih križiščih, uvedba mestnega avtobusa, ki bo povezoval primestna naselja in mestne četrti s centrom, podzemna parkirišča v centru in izgradnja kolesarskih stez do Bakovec in Kroga ter rekonstrukcijo ceste do Kroga), ureditev gradu in parka v Rakičanu, takojšnji začetek plinifikacije celotne Mestne občine, pospešena izgradnja stanovanj, izgradnja obrtnih con in gospodarsko sodelovanje s pobratenimi mesti Bethlehem v ZDA in Ingolstadt, predvsem s tovarno AUDI, ureditev kanalizacije, pločnikov, ulične razsvetljave in vodovoda v vseh primestnih naseljih, izgradnja nove gimnazije in ekonomske šole, pomoč upokojencem z nizkimi pokojninami pri plačevanju zdravstvene soudeležbe fizioterapevskih termalnih storitev, večjo finančno pomoč društvom in kulturnim ustanovam (gasilci, športna društva, pokrajinska knjižnica, muzej, ribiči in lovci...), izgradnja turističnega kompleksa z zaprtim termalnim kopališčem v Fazaneriji, izkoriščanje geotermalne energije in plina v kmetijski proizvodnji, pošteno nadomestilo krajevnim skupnostim za izkoriščanje naravnih virov (voda, gramoz), povečanje subvencioniranja kreditnih obresti tako za podjetnike in obrtnike kot za kmetovalce.
Moj podroben program bo pred volitvami dostavljen v vsako gospodinjstvo v naši občini, njegovo uresničitev pa boste, drage volilke in dragi volilci, omogočili prav Vi, če boste 6. aprila 1997 obkrožili na volilnem lističu številko 4.
Miran GYÖREK
10
SVET ŽUPANOV
SVET ŽUPANOV DEVETIH OBČIN TUDI O INFORMIRANJU IN NALOŽBAH
Prva letošnja seja sveta županov pravnih naslednic prejšnje občine Murska Sobota je potrdila nujnost usklajevanja sicer dokaj samih sebi prepuščenih predstavnikov lokalne samouprave, ki v novi organiziranosti niso najbolj zadovoljni. Zato je sodelovanje nuja, učinkovitejši pa tudi način, da se o posameznih vprašanjih ni potrebno pogovarjati z vsakim posebej, ampak takrat, ko so na skupni seji. Januarska je bila v dveh delih, v ponedeljek, 20. in 27. v mesecu. Prvo je vodil župan mestne občine Andrej Gerenčer, drugo pa v njegovi odsotnosti (zaradi bolezni) Alojz Kavaš, ki je po dogovoru zdaj predsedujoči v svetu županov. Nekaj zapisnikov za nazaj jim še ni uspelo potrditi, ker pa so obravnavali dodatno razdelitev sredstev po sprejeti delitveni bilanci nekdanje velike soboške občine, upajmo, da bodo uspešni tudi pri sklenitvi delitvene bilance javnih zavodov v sedanji upravni enoti.
Šest od skupno devetih županov je na prvem zasedanju soglašalo z gradnjo prizidka pri soboškem zdravstvenem domu za nujno medicinsko pomoč, za kar bo potrebno v tem letu zbrati 18 milijonov tolarjev; v prihodnjem pa še dodatnih deset za opremo. Osrednja pozornost drugega zasedanja pa je bila namenjena sofinanciranju nekomercialnega programa radia Murski val in lokalnega nekomercialnega televizijskega programa Idea TV-Kanal 10. Slednji si je pridobil ta status na osnovi informativnega programa v lanskem letu, medtem, ko ima lokalni radio dolgoletno tradicijo in poslušanost. Kot prej edini je imel tudi prednost. Svet za radiodifuzijo Republike Slovenije je v merilih za opredelitev lokalnih nekomercialnih televizijskih programov zapisal, da se »nekomercialni program poleg dejavnosti televizijske organizacije, ki ga ustvarja in oddaja, financira iz sredstev lokalnih skupnosti, sponzoriranjem, oglaševanjem ter na drugi podlagi, določeni z zakonom in pogodbo.« Seveda je citirano eno, drugo pa v glavnem načelnost brez materialne podlage za tiste medije, ki nimajo finančnega vira iz naročnine kot RTV Slovenija. Tako lokalni radio (z izjemo sredstev za oddajo o Romih in Slovencih v Porabju) kot lokalna TV Idea-Kanal 10 (z izjemo pogodbenih sredstev za informiranje v mestni občini za oba kanala - tudi ko-
mercialni As - v CATV Murska Sobota) nista prejela proračunskega denarja. Ali ga bosta v tem letu, je odvisno od svetnikov, kajti župani so sprejeli sklep, da načelno podpirajo tako radijski kot televizijski nekomercialni program, o sredstvih pa se bodo izrekli na svetih. Glede na številne porabnike proračuna in potrebe po naložbah v komunalno infrastrukturo so možnosti majhne, upanje pa, da se bodo investitorji v kabelske sisteme po občinah zavedli, da samo z lastnim programom in videostranmi ne bodo zadovoljili potreb gledalcev, ki bi radi celovite lokalne televizijske informacije. Tako kot komercialni radijski ne bo nikoli nadomestil lokalnega informativnega programa.
Koliko od pričakovanih 12,2 milijona tolarjev iz občinskih virov bo dobil Murski val in koliko Idea TV-Kanal 10 od naprošenih skupnih 6 milijonov, bo znano po sprejetju občinskih proračunov. O tem, kako pomembne so informacije in kako malo je zanje odmerjenih sredstev v primerjavi z drugimi proračunski porabniki, katerih dejavnost posredujejo javnosti, pa ni da bi se prepričevali, saj je iz novinarske teorije in prakse znano, da dogodka, ki ni medijsko pokrit, tako rekoč ni bilo.
Zupani so v prvem delu seje na sosvetu potrdili poročilo o razdelitvi 17,363 milijona tolarjev bančnih obresti iz naslova delitvene bilance, preostalih 4,85 milijona pa je bilo po ključu razdeljenih med vseh devet občin; kot naj bi po enotnih merilih sofinancirali nekomercialni informativni program lokalnih medijev, če se bodo tako odločili. Glede delitvene bilance javnih za-
vodov pa so župani sprejeli sklep, da je treba najkasneje v dveh tednih pripraviti kompromisen predlog in v ta namen imenovali komisijo v sestavi: Rudolf Horvat, Tibor Cigut, Franc Cipot in Janko Halb. Določiti je namreč potrebno ustanoviteljske pravice in kapitalske deleže posameznih občin pri regijskih ustanovah kot so osnovne šole, vrtci itn., pa tudi Komunalo v Murski Soboti.
Za potrebe upokojencev bo predlog društva Center za socialno delo zaposlil socialnega delavca, za kar bodo občine prispevale letos 2,705 milijona tolarjev, nekatere pa razmišljajo o namestitvi lastnih kadrov, ker računajo na večji učinek, tudi v primerih, ko gre za Rome, ki se zdaj namesto na centru oglašajo na sedežih občin v Puconcih in Murski Soboti.
O tem, ali bo sedež medobčinskega društva slepih in slabovidnih v stavbi Projektivnega biroja (nekoč galerije) pri kinu Park v ulici Štefana Kovača ali pa bodo zgradili prizidek na dvorišču Ulice arhitekta Novaka, kjer so (žal v nadstropju) zdaj, se župani niso opredelili. Dejstvo pa je, da medobčinsko društvo slepih in slabovidnih, ki mu predseduje Anton Kous, potrebuje ustreznejše prostore, saj je dostop zaradi strmega stopnišča nekdanje kirurgije za invalidne osebe otežen. lz loterijskih sredstev bi društvo zagotovilo 13, potrebuje pa še 17 milijonov tolarjev. Ker pa je želja za naložbe več kot možnosti, so župani že na seji sosveta izrekli bojazen, da bodo občinski proračuni prenapeti in ne bodo zmogli vseh finančnih obremenitev.
Brigita BAVČAR
IZDAJATELJSKI ODBOR SOBOŠKIH NOVIN
Prva seja 28. januarja ni bila konstitutivna, na drugi (25. februarja 1997) pa so prisotni člani za predsednika odbora javnega glasila, katerega ustanoviteljica je mestna občina, izdajatelj pa njen mestni svet, izvolili župana. V devetčlanskem izdajateljskem odboru, ki ga sestavljajo predstavniki političnih strank, romske skupnosti in neodvisni član mestnega sveta, sta tudi predsednik sveta Rudolf Horvat in Franc Meolic, predsednik odbora za informiranje.
INTERVJU
1 1
POGOVOR
Z MESTNIM SVETNIKOM IZ KROGA
FRANCEM MEOLICEM O INFORMIRANJU IN DRUGIH AKTUALNIH VPRAŠANJIH V OBČINI
P
redsedujete komisiji za informiranje pri Mestnem svetu Mestne občine Murska Sobota in bili ste med tistimi svetniki, ki so izglasovali odlok o ustanovitvi in izdajanju Soboških novin. Kakšna so vaša pričakovanja in kako ocenjujete poskusno številko glasila, ki je izšla pred novim letom?
Moja pričakovanja so, da bodo ljudje boljše informirani. To pomeni, da bodo vedeli, kam se razporeja približno 20 milijonov DEM letnega občinskega proračuna, ki smo ga seveda zbrali mi vsi z davki. Pričakujem, da se bodo aktivno vključili tudi svetniki s svojimi prispevki, pa tudi občani s svojimi vprašanji.
Poskusno številko, ki je izšla v tako kratkem času, ocenjujem kot uspešno. Ce se spomnimo, je bila narejena v pičlih desetih dneh, in to v prednovoletnem času, ko so tiskarne skoraj v celoti zasedene. Tu moramo pohvaliti g. Mesariča kot oblikovalca, lekturo in ne nazadnje tudi tebe, Brigita, kot odgovorno urednico Soboških novin, ki si po imenovanju hitro vse organizirala in izpeljala v tako kratkem času.
Soboške novine so bile predvidene kot mesečnik, kot kaže, pa bodo bolj sezonec, saj je v citiranem odloku zapisano, da naj izidejo najmanj štirikrat letno. Ker je izhajanje povezano s proračunskimi sredstvi, kos pogače pa bo potrebno odrezati tudi drugim medijem v občini, ki seznanjajo občane z dogajanjem v mestnem svetu in drugod, ima komisija gotovo svoj predlog dodelitve sredstev za informiranje v proračunu 1997?
Soboške novine so predvidene kot mesečnik, po sprejetem predlogu na mestnem svetu pa morajo izziti najmanj štirikrat letno. Imamo pa na področju informiranja v občini še kabelsko televizijo, Studio AS in Kanal 10-Ideo TV ter dva radia, ki oddajata iz Murske Sobote. Vsem več ali manj plačujemo, kolikor jih pač potrebujemo. Načrt razdelitev finančnih sredstev v letu 1997 bomo obravnavali na eni od prihodnjih sej odbora za informiranje, ko bo že znano, koliko sredstev bo na razpolago.
Kateri medij vam je najbližji: dajete prednosti radiu, ki prednjači po hitrosti podajanja informacij; televiziji, ki seznanja s sliko in besedo; ali časopisu, ki ostaja natisnjen dokumenti
Vse tri medije, ki jih navajate, spremljam: radio predvsem v avtu, televizijo gledam doma zvečer, tako da je informacija potrjena s sliko, časopis pa prebiram ob vsakem času in če je potrebno, lahko prebrano ponovno preverim. Zato bi dejal, da se vsi trije mediji med seboj dopolnjujejo.
Kako pa ste zadovoljni z dogajanjem v mestnem svetu in občini, v kateri živite? Koliko lahko kot posameznik in član poslanske skupine Zelenih Sobote vplivate, da bodo vaši volivci v Krogu, kjer živite, pridobili čim več in tako morda tudi na prihodnjih lokalnih volitvah potrdili vaš mandat svetnika?
Mislim, da je bilo delo mestnega sveta do sedaj konstruktivno. To se pravi, da nobena nujna odločitev ni zastala zaradi mestnih svetnikov. Zato delo v njem ocenjujem pozitivno.
Kot posameznik in predstavnik poslanske skupine Zelenih Sobote se po svojih močeh trudim, da Krog pridobi projekte za kanalizacijo, razširitev oziroma posodobitev vodovodnega omrežja, prav tako pa tudi za projekt s plinom. Podobno velja tudi za Bakovec in celotno mestno občino. Prepričan sem, da bomo s sodelovanjem svetnikov iz primestnih naselij in z odbori krajevnih skupnosti uredili še marsikatere probleme, ki pestijo primestna naselja.
Kako ste sploh postali občinski politik in kaj doživljate v neposrednem stiku z ljudmi, ki poiščejo stik z vami?
Kot energetik sem se posebej trudil za gradnjo plinskega omrežja v celotni mestni občini Murska Sobota, zato me je stranka Zelenih povabila v svoje vrste.
Glede na dejavnost, ki jo opravljate, vas gotovo posebej zanima gradnja plinskega omrežja, o kateri je že dalj časa govora na mestnem svetu. Kako daleč je uresničitev projekta?
Sem samostojni podjetnik in ukvarjam se s plinskimi inštalacijami ter servisom plinskih naprav. Na zadnji seji mestnega sveta sem vprašal tiste, ki so zadolženi za izvedbo projekta, kje smo. Narejeni bi morali biti že v februarju, sicer sledijo zamudne obresti projektantu in izvajalcem. Prepričan sem, da bi Murska Sobota že zdavnaj morala imeti svojo plinarno in bi tako projekte kot njihovo izvedbo lahko bolj kontrolirala.
Ce se spet povrneva k informiranju, ki je iztočnica pogovora v glasilu, katerega ustanovitelj je Mestna občina Murska Sobota, izdajatelj pa njen mestni svet, bi bilo zanimivo zvedeti za pobude k vsebini Soboških novin po tistem, ko razprave ob potrditvi programske zasnove ni bilo, kakšnega odziva na povabilo k sodelovanju pa tudi ne.
Razprave ob potrditvi programske zasnove javnega glasila ni bilo, kar razumem kot priznanje vseh strank v mestnem svetu tebi kot odgovorni urednici Soboških novin. Kot predsednik odbora za informiranje pa sem prepričan, da si kot dolgoletna novinarka Vestnika in soboškega radia z izobrazbo in političnim delom sposobna narediti dobre Soboške novine. Vendar naj te pohvala ne uspava.
Zaposleni ste bili v Muri, zdaj ste zasebnik podjetnik - inštalater za plin, vaš prehod na svoje, kot pravimo temu po domače, pa je sovpadal s svetništvom. Vam ni žal in kako usklajujete vsakdanja opravila z udejstvovanjem na lokalni politični sceni?
Odločil sem se sam in ne sme mi biti žal. Je pa res, da sem v Muri delal v svojih najboljših letih, od dvajsetega do štiridesetega leta. Ker sem se s sodelavci dobro razumel, odločitev ni bila lahka. Res pa je tudi, da se je po mojem odhodu iz Mure lahko zaposlil eden tistih, ki niso imeli dela.
Zaradi delovnih navad in samostojnega podjetništva mi usklajevanje nekako uspeva, čeprav mi politika jemlje veliko prostega časa, ker so poleg mestnega sveta tu še komisije in odbori ter priprave nanje in še veliko drugega, kar bi lahko našteval.
Po odhodu župana med poslance državnega zbora se nam obetajo nadomestne volitve. Se v stranki Zelenih pripravljate na kandidaturo s svojim kandidatom ali pa se boste zadovoljili z enim od imen, ki zdaj krožijo po telefonskih anketah pred uradno vložitvijo kandidatur?
12
ŠOLSTVO
Neuradno lahko povem, da stranka Zelenih Sobote zaenkrat nima svojega kandidata za župana in ga verjetno tudi ne bo imela. Presenečenja pa niso izključena.
Kako pa ocenjujete svoje dosedanje delo v mestnem svetu in spremembe v dveh letih, predvsem na ekološkem področju v naši neposredni okolici. Ste zadovoljni, ali pa mislite, da bi moralo biti storjenega več?
Moje delo v mestnem svetu mestne občine Murska Sobota naj ocenijo volivci. Krajevna skupnost oziroma Krog je ekološko najbolj ogroženo okolje, saj je bil (tako je dejal eden od občanov na zboru, ki je delal v Nemčiji in Avstriji) dolgo največje smetišče za Mursko Soboto, od tega pa ni bilo nobenih koristi. Tudi gramoznica se širi in vozijo milijone kubičnih metrov gramoza, obremenjeno okolje pa bo spet ostalo katastrskemu območju Kroga. Tudi vodno zajetje z najboljšo vodo je pri nas, pa spet od tega nobene koristi; nasprotno, vsako gospodinjstvo naj bi za priključek plačalo 19.000 tolarjev. Tiste, ki se niso strinjali s tem, so označili za nergače. Morali pa bi imeti stališče krajevne skupnosti Krog do tega vprašanja. Posebno še, če omenimo, da mora SGP Pomgrad, ki črpa gramoz iz gramoznice Krog, na kubični meter plačati 30 tolarjev za obremenjevanje okolja. Kje je to okolje obremenjeno, pa ni potrebno posebej razlagati, zato sem o vsem tem govoril v mestnem svetu.
Kaj bi, če bi lahko sami neposredno vplivali na to, postorili v občini, katere svetnik ste?
Takoj bi aktiviral projekte južne obvoznice v Murski Soboti. Proračunske postavke bi se spremenile, 18. člen statuta mestne občine za primestna naselja pa bi odpravil. Pravi namreč, da morajo imeti primestna naselja za vsako naložbo 50-odstotni delež lastnih sredstev, medtem ko se mestne četrti financirajo iz proračunskih sredstev. Vsak podjetnik, ki bi vlagal v proizvodnjo, bi moral imeti petletni moratorij odplačila in med pogoji za delo pridobljeno komunalno opremljeno zemljišče.
Morda še lastna pobuda ob vprašanem ter nehote spregledanem, tudi s področja informiranja in ekologije ter še česa, kar ni bilo posebej omenjeno, pa bi želeli, da je v Soboških novinah?
Kot dobra novinarka in poznavalka dogajanja v politiki si z vprašanji zajela vse, kar sodi k predstavitvi, zato želim tebi in tvojim sodelavcem uspešno delo pri Soboških novinah.
P.s. Predsednik občinskega odbora za informiranje je na vprašanja urednice javnega glasila Mestne občine Murska Sobota odgovoril 25. februarja, kar pojasnjujemo zaradi poznejše izdaje Soboških novin.
Srednja ekonomska, trgovska in upravno-administrativna šola je v Murski Soboti v prometni Slovenski ulici. Prav to naj bi bil poleg prostorske utesnjenosti poglavitni razlog za novogradnjo. Kje - v dogovoru o sodelovanju pri novogradnji šolskih prostorov za potrebe šole ni zapisano. Dejstvo pa je, da svoje prostore potrebuje tudi Gimnazija, ki po izločitvi iz srednješolskega centra gostuje pod streho Srednje strojne in tekstilne šole. Ali bo pred njo pri razbremenilnem kanalu in ob severni vpadnici v mesto dovolj prostora za novogradnjo, bi brez potrebnih strokovnih izhodišč težko sodili. Kot lahko tudi le ugibamo, kje bo v okviru dolgoročnega prostorskega načrta mestne občine imelo svoj prostor srednje šolstvo. Sklep o javni razgrnitvi sprememb in dopolnitev ni bil izglasovan, ampak umaknjen s 27. seje mestnega sveta in vrnjen predlagatelju, da v mesecu dni dopolni Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Murska Sobota za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjenega v letu 1990, in družbenega plana do tega obdobja, dopolnjenega v letu 1987. Čas je za pridobitev ustreznejšega dokumenta, da spet ne bo očitkov, da o prostorskem načrtu odloča le politika. Brez strokovnih podlag težko, saj bi stroka lahko določila najustreznejšo različico, kar velja tudi za avtocesto in železnico ter še marsikaj drugega - v izogib političnih (in časovnih) nategovanj! In tudi predvolilnih podpisov papirnatih dokumentov za pridobitev volilcev.
MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKE SLOVENIJE, Ljubljana, Župančičeva 6, ki ga zastopa minister dr. Slavko Gaber
i n
MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2, ki jo zastopa župan Andrej Gerenčer, dipl.oec.
SREDNJA EKONOMSKA, TRGOVSKA IN UPRAVNO-ADMINISTRATIVNA ŠOLA, MURSKA SOBOTA, Slovenska 11, ki jo zastopa ravnatelj Štefan Harkai, profesor
SKLENEJO
DOGOVOR O SODELOVANJU PRI NOVOGRADNJI ŠOLSKIH PROSTOROV ZA POTREBE SREDNJE EKONOMSKE, TRGOVSKE IN UPRA VNO-ADMINISTRATIVNE ŠOLE MURSKA SOBOTA
I.
Ministrstvo za šolstvo in šport se obvezuje, da bo investiralo novogradnjo šolskih prostorov v skladu s šolskimi normativi in standardi za potrebe Srednje ekonomske, trgovske in upravno-administrativne šole Murska Sobota v letu 2000 oziroma v skladu s sprejetim programom investicij v šolske prostore v R Sloveniji.
II.
Mestna občina Murska Sobota se obvezuje, da bo s prostorskimi plani brezplačno zagotovila komunalno opremljeno parcelo, po velikosti v skladu s šolskimi normativi in standardi, za gradnjo šolskih prostorov za Srednjo ekonomsko, trgovsko in upravno-administrativno šolo v Murski Soboti najpozneje do 30. 6. 1998.
III.
Za pospeševanje uresničevanja s tem dogovorom sprejetih obveznosti bo skrbelo vodstvo Srednje ekonomske, trgovske in upravno-administrativne šole Murska Sobota.
IV.
Ta Dogovor se bo kot sestavni del vključil v Dogovor Mestne občine Murska Sobota in Ministrstva za šolstvo in šport R Slovenije o sodelovanju pri investicijah v šolske in športne objekte v Mestni občini Murska Sobota, ki bo podpisan do konca 1996. leta.
i
V Murski Soboti, 18. oktobra 1996
SREDNJA EKONOMSKA,	MESTNA OBČINA	MINISTRSTVO ZA
TRGOVSKA IN UPRAVNO-	MURSKA SOBOTA	ŠOLSTVO IN ŠPORT
ADMINISTRATIVNA ŠOLA MURSKA SOBOTA
PROMET
13
MODRE CONE
MESTNA PROMETNA UREDITEV
V	lanskem letu je Mestni svet Mestne občine Murska Sobota sprejel Odlok o začasni ureditvi cestnega prometa, s katerim so bili uvedeni oziroma se postopoma uveljavljajo ukrepi s področja urejanja prometa v Mestni občini Murska Sobota s poudarkom na urejanju prometa v mestu Murska Sobota.
Ti ukrepi se nanašajo na omejevanje tovornega prometa, prometa avtošol, dostave blaga, parkiranja, vse z namenom, da se odpravi ali vsaj omili »prometni« nered na cestah, še zlasti mestnih ulicah in drugih prometnih površinah (pločniki, kolesarske steze, parkirišča). Sam odlok je konec lanskega leta že bil nekoliko spremenjen in dopolnjen, verjetno bo sproti dopolnjevan in nadgrajevan, odvisno od potreb in ciljev strategije razvoja občine in mesta, katere pomemben element je tudi promet.
Prav na prometnem področju se v prihodnjih letih obetajo velike spremembe, povezane s predvideno gradnjo avtoceste, ki bo potekala južno od mesta Murska Sobota in za katero se izdeluje idejni projekt, lokacijski načrt za gradnjo pa je v pripravi. Del avtocestnega omrežja oziroma avtoceste na odseku Cogetinci-Vučja vas-Radmožanci je tudi avtocestni priključek za mesto Murska Sobota.
V	zadnjih letih se je promet občutno povečal, z razpadom Jugoslavije so se spremenili prometni tokovi, zato predpostavke o »razvoju« prometa izpred nekaj let ne držijo več. V izdelavi je prometna študija mesta Murska Sobota, ki bo dala odgovore na številna vprašanja v prometu mesta in širše. Podatki o štetju prometa, ki so bili opravljeni med izdelavo prometne študije, so presenetljivi oziroma vsaj v nekaterih segmentih nepričakovani in kažejo, da se je promet v zadnjih cca 5 letih v mestu Murska Sobota in na vpadnicah v mesto povečal povprečno za 43 %. Odstotki povečanja so seveda različni, dosegajo pa tudi nad 100 % povečanja na posameznih ulicah, cestah, križiščih... Navedene okoliščine bo potrebno seveda upoštevati ob urejanju mirujočega prometa v mestu Murska Sobota in drugega prometa v mestni občini Murska Sobota.
Ne glede na navedeno pa želim v nadaljevanju predstaviti sedaj veljavno prometno ureditev v mestu Murska Sobota s poudarkom na modrih conah.
Na območju ožjega središča mesta, ki zajema Kocljevo, ulico Š. Kovača (od križišča z ulico M. Kuzmiča do semaforiziranega križišča v centru mesta), Slovensko, ulico S. Rozmana in Kardoševo, je prepovedan promet za vsa vozila skupne mase nad 7,5 t, na tem območju je omejena dostava blaga na čas med 5. in 8. uro.
Za parkiranje se v mestu Murska Sobota uporabljajo:
-	javni parkirni prostori kot parkirni prostori brez plačevanja parkirnine in parkirni prostori s plačevanjem parkirnine oziroma, tisti kjer
je parkiranje časovno omejeno in nadzorovano;
-	rezervni parkirni prostori ter
-	splošni parkirni prostori na površinah, kjer to ni posebej prepovedano.
Urejeni javni parkirni prostori brez
plačevanja parkirnine so pred kinom Park (ulica S. Kovača), parkirišče pri Gasilskem domu v Cankarjevi ulici, parkirišče pri pokopališču v Industrijski ulici, pri poletnem kopališču v Kopališki in delno pred zdravstvenim domom, parkirišče med Grajsko, Kopališko in Ciril Metodovo ulico, parkirišče pri OŠ II ter še nekatera, kjer še niso uvedene modre cone (npr. pred LB Pomursko banko in Pošto na Trgu zmage). Prav tako se trenutno kot javno parkirišče brez plačevanja parkirnine uporabljata gramozirani parkirišči med Zvezno in Kocljevo ter med Zvezno in Slomškovo ulico. Ti dve parkirišči sta ograjeni in dostopni: prvo s Kocljeve in Zvezne ulice, drugo pa samo iz Zvezne. Izvoza obeh parkirišč sta v Zvezno ulico.
Na naštetih parkiriščih parkiranje časovno ni omejeno, namenjeno pa je tistim, ki se vsak dan vozijo na delo z avtomobilom in so primorani parkirati na javnih prometnih površinah.
Urejeni parkirni prostori s plačevanjem parkirnine oziroma s časovno omejenim parkiranjem so povsod tam (oziroma še bodo), kjer je s stališča prometa in potreb občanov potrebna velika frekventnost (pred ustanovami, trgovinami). Cilj modre cone je torej v tem, da se vsakomur omogoči postanek - parkiranje za krajši čas (opravek, nakup, storitev). Da bi modre cone služile svojemu namenu, je potreben določen režim in nadzor le tega, oziroma kontrola. Trenutno so modre cone uvedene v Kardoševi ulici in v Trubarjevem drevoredu, v Kocljevi ulici, Slomškovi in Slovenski in Lendavski ter na delu parkirišča pred Zdravstvenim domom.
V	letošnjem letu bo sledilo postopno uvajanje modrih con še na nekaterih frekventnih delih mesta in to pred LB in Pošto na Trgu zmage, v ulici S. Rozmana (od frizerstva do servisa Gorenje), v ulici Arhitekta Novaka ter v Mladinski in Sodni ulici.
V	vseh modrih conah, ki so že uvedene, je režim enak, tako da je v njih možno parkirati do 1 ure brez plačila ob pravilni uporabi parkirnih ur, sicer pa je možno par-
kirati tudi daljši čas z doplačilom parkirnine s parkirnimi lističi.
V praksi se je izkazalo, da voznikom še vedno največ težav povzroča časovno omejeno parkiranje oziroma parkiranje s parkirnimi urami. Ob parkiranju vozila v modri coni mora voznik na vidno mesto v avtomobilu (na armaturno ploščo) namestiti parkirno uro in jo nastaviti na dejanski čas pričetka parkiranja. Voznik lahko uporabi katerokoli parkirno uro, pomembno je samo, da jo nastavi pravilno in tako, da bo ob kontroli redarska služba lahko parkirno uro videla. Parkirne ure z urnimi številčnicami je potrebno nastaviti tako, da se dejanski čas pričetka parkiranja označi s puščico (nekateri vozniki pomotoma pričetek parkiranja označijo s konico grba Mestne občine Murska Sobota). Za daljše parkiranje od 1 ure mora voznik ob parkirni uri v vozilu namestiti še parkirni listič za predviden čas parkiranja (npr.: če voznik parkira vozilo ob 9. uri in predvideva, da bo vozilo tam največ 3 ure, mora parkirno uro nastaviti na 9. uro ter dokupiti parkirni listič za 2 uri, t. j. za drugo in tretjo uro parkiranja, ki stane 200,00 SIT).
Sicer pa je višina parkirnine za različno dolgo parkiranje v modrih conah ob sočasni uporabi parkirne ure podana v tabeli:
Brez uporabe parkirne ure je potrebno parkirnino plačevati od prve minute parkiranja po višinah, kot to velja za število dokupljenih ur iz tabele (npr. za 1 uro 100,00 SIT, za dve uri 200,00 SIT itd...). Parkirni lističi so naprodaj v kioskih v mestu (na tržnici Salamonov oglasnik, kioski
14
PROMET
3 DVA, kiosk v zgradbi občine), vozniki pa jih lahko kupijo tudi na blagajni Mestne občine Murska Sobota.
Kot nadomestilo za parkirne lističe so naprodaj tudi dovolilnice za parkiranje v modrih conah, ki jih je možno kupiti samo na blagajni občine (II. vhod, 2. nadstropje levo). Dovolilnice stanejo 5.000,00 SIT na mesec in se izdajajo za ustrezno plačilo z veljavnostjo do 6 mesecev. Z dovolilnico je možno neomejeno dolgo parkirati v vseh modrih conah, razen nekaterih izjem, ki so na dovolilnici posebej navedene (pred Zdravstvenim domom, pred lekarno). Plačila parkirnine v modrih conah so oproščena vozila policije, intervencijska vozila (prva pomoč, gasilci), vozila inšpekcijskih služb in Mestne občine Murska Sobota, kadar opravljajo svojo dejavnost, ter vozila invalidov. Invalidi so plačila parkirnine oproščeni le, na vidno mesto v avtomobilu (na armaturno ploščo) namestijo znak za invalida.
V vseh modrih conah so tudi posebej označeni parkirni prostori za potrebe invalidov; za te parkirne prostore velja, da jih lahko uporabljajo izključno invalidi, katerim so tudi namenjeni.
Da bi opisan režim deloval in služil svojemu namenu, ima občina organizirano redarsko službo, ki nadzira prometni režim, voznikom pa daje tudi potrebne napotke, jih usmerja na prosta parkirišča ter
tudi sankcionira vse kršitelje. Pri redarjih, ki so prepoznavni po posebnih uniformah, je možno kupiti tudi parkirne ure in parkirne lističe.
Redarska služba je pristojna, da na kraju samem izreče mandatno kazen za nepravilno parkiranje oziroma za vsako parkiranje v nasprotju z določili in režimom v modrih conah v višini 3.000,00 SIT, sicer pa na vozilo namesti obvestilo z navedbo, prekrška. Ce udeleženec v prometu za storjeni prekršek kazni ne plača v 8 dneh od namestitve obvestila pri blagajni Mestne občine Murska Sobota, mu redarska služba po pošti pošlje plačilni nalog s položnico. Ce, pa storilec prekrška kazni ne plača v nadaljnjih 8 dneh, redarska služba zadevo odstopi pristojni Izpostavi davčnega urada, ki opravi izterjavo kazni po določbah Zakona o davkih občanov, ob pritožbi pa redarska služba predlaga uvedbo postopka o prekršku pri sodniku za prekrške.
Poleg parkiranja v modrih conah redarska služba nadzira še izvajanje določil o prepovedi parkiranja na javnih površinah, namenjenih pešcem, na zelenicah in v parkih, pred vhodi v stavbe in garaže, na avtobusnih postajališčih, pred označenimi komunalnimi napravami, ali na njih nadzira izvajanje določil o dostavi blaga, o izvajanju del na javnih prometnih površinah, odreja odvoz nepravilno parkiranih in zapu-
ščenih vozil ter nadzira izvajanje drugih določb po odloku.
Pri svojem delu uporabljajo redarji tudi fotoaparate, s katerimi fotografirajo vsako nepravilno parkirano vozilo. Izkušnje od uvedbe novega prometnega režima do danes kažejo, da vozniki vzpostavljenega prometnega režima še niso popolnoma in v celoti sprejeli, zato so delavci redarske službe (redarji) pogosto priča neljubih dogodkov -besednih napadov in groženj ljudi, voznikov, pa čeprav samo opravljajo svoje delo, po svojih močeh čim bolj korektno in za vse enako. Prav bi bilo, da bi bilo takšnih in podobnih dogodkov v prihodnje čim manj, sicer pa je redarska služba pripravljena prisluhniti tudi vsaki konstruktivni pripombi, pritožbi ali ugovoru po telefonu številka: 31 000, pisno na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Redarska služba, Kardoševa 2, 9000 M. Sobota.
Ob vsem tem je potrebno poudariti, da cilj Mestne občine Murska Sobota in njene redarske službe ni in ne more biti sankcioniranje, temveč je namen vseh ukrepov samo ta, da se v občini in mestu vzpostavi in »zaživi« prometni režim, ki bo prijazen in koristen ljudem - vsem nam, ki tu živimo in delamo in tudi tistim, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov uporabljajo prometne površine naše občine oziroma mesta.
Bogomir ROLA
OBNOVA IN DOGRADITEV PROSTOROV ZA NUJNO MEDICINSKO POMOČ TER SPLOŠNIH AMBULANT PRI ZDRAVSTVENEM DOMU
O tem, kaj vse je nujno zgraditi v Mestni občini Murska Sobota, ne bi govorili, da je nujno izgraditi prostore za nujno medicinsko pomoč pri Zdravstvenem domu Murska Sobota, pa je določil Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči (Ur. list RS štev. 77/96), ki določa organizacijo in prostorske razmere delovanja. Po tem pravilniku organizira Zdravstveni dom Murska Sobota prehospitalno enoto kot posebno enoto za izvajanje nujne medicinske pomoči.
Obstoječi objekti Zdravstvenega doma Murska Sobota ne zagotavljajo ustreznih prostorov za izvajanje nujne medicinske pomoči. Zdravstveni dom ima za izvajanje nujne medicinske pomoči le ambulanto za intervence ter čakalnico, ki sta po tlorisni velikosti neustrezna. Za ustrezno organiziranost ter kakovost dela prehospitalne enote službe nujne medicinske pomoči (v skladu z navedenim pravilnikom) je nujna obnova obstoječih prostorov in
dograditev prizidka. Uredili naj bi obstoječe prostore nujne medicinske pomoči in sanitarije ter zgradili prizidek velik 14,22 x 10,66 metra s prostori: hodnik in čakalnica, intervencijska nujna ambulanta, soba za medicinske sestre, ambulanta za zdravnika, soba za počitek, vezni hodnik, soba dežurnega zdravnika, sanitarije za osebje, soba za dežurnega spremljevalca in tehnike ter garderoba za zaposlene. Vrednost tega dela po idejnem projektu, v katero ni všteta oprema, je 17,942.850 tolarjev. Ker bo Zdravstveni dom Murska Sobota nujno medicinsko pomoč izvajal na teritoriju nekdanje občine Murska Sobota, torej tudi za novoustanovljene občine, naj bi sredstva za gradnjo prispevalo vseh devet občin glede na odstotek števila prebivalcev posamezne občine.
Nad prostori službe nujne medicinske pomoči mestna občina načrtuje še dograditev manjkajočih ambulant za delo zdravnikov splošne medicine. Zdaj ima Zdravstveni dom pet ambu-
lant za delo zdravnikov splošne medicine, v njih pa opravlja delo devet zdravnikov, zato je težko usklajevati delovni čas in primerno organizirati delo. Vrednost tega dela naložbe bi znašala po idejnem projektu 17,057.200 tolarjev. Z dograditvijo manjkajočih ambulant bi omogočili boljšo organizacijo in kakovost dela splošne medicine ter poskrbeli tudi za to, da ob odhodu zdravnikov v zasebno prakso ti prostore za izvajanje zdravstvene dejavnosti najemajo v okviru Zdravstvenega doma, tako da bi se zdravstvena dejavnost izvajala na enem mestu in bi se preprečila razpršenost splošnih ambulant v Mestni občini Murska Sobota.
Za finančna sredstva pri obnovi in dograditvi prostorov za nujno medicinsko pomoč in splošnih ambulant smo zaprosili tudi Ministrstvo za zdravstvo, če bodo zagotovili kaj denarja, pa je še vprašanje. Dela naj bi začeli še v tem letu.
Rofina BERNJAK
STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
15
STANOVANJSKI SKLAD MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA
Stanovanjski sklad Mestne občine M. Sobota je bil ustanovljen z Aktom o ustanovitvi 18. julija 1995, z imenovanjem upravnega in nadzornega odbora pa je dejansko začel z delom. Upravni odbor je sedemčlanski, njegova predsednica je Nadja IvancMiloševič. Sklad zaposluje tudi direktorja Tiborja Ciguta, ki svoje delo opravlja nepoklicno, na skladu pa je zaposlena še strokovna sodelavka Andreja Kumin.
Sklad je bil ustanovljen z namenom, da se zagotovi izvajanje občinskega stanovanjskega programa v mestni občini Murska Sobota, spodbuja stanovanjska gradnja, prenova in vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš. S celotnim stanovanjskim skladom je do ustanovitve stanovanjskega sklada gospodaril oddelek za stanovanjsko gospodarstvo v okviru Sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora prejšnje občine M. Sobota, ki pa se je po veljavni zakonodaji moral prilagoditi novi ureditvi na področju lokalne samouprave.
Po delitveni bilanci premoženja prejšnje občine M. Sobota je Mestna občina M. Sobota postala lastnik stanovanj, ki ležijo na območju Mestne občine Murska Sobota, to je 306 stanovanj in približno 58 milijonov tolarjev sredstev. Mestna občina je kot ustanoviteljica sklada te nepremičnine in denarna sredstva prenesla s pogodbo na stanovanjski sklad.
Novoustanovljeni upravni odbor sklada je najprej sklenil sprejeti ustrezne akte za svoje delo, to je Poslovnik o delu upravnega odbora stanovanjskega sklada in Statut, ki je bil pogoj za registracijo stanovanjskega sklada.
Po pridobitvi 5 milijonov tolarjev sredstev iz popravka proračuna 1995 je sklad še isto leto objavil razpis enkratnih denarnih pomoči mladim in drugim socialno ogroženim družinam za rešitev stanovanjske problematike. Namen razpisa je bil pomoč mladim družinam pri rešitvi stanovanjskega problema z graditvijo oz. adaptacijo hiš. Po razpisnem roku so še prihajale vloge novih prosilcev stanovanjskih sredstev, predvsem Romov, ki so opisovali nevzdržne stanovanjske razmere, v katerih živijo. V letu 1996 je bila v Upravnem odboru stanovanjskega sklada in Centru za socialno delo ustanovljena komisija za ugotavljanje stanovanjskih razmer Romov. Komisija je opravila oglede v romskih naseljih Pušča in Černelavci in naredila popis stanovanjsko najbolj ogroženih družin in posameznikov, za katere je ugotovila, da nimajo urejenih niti osnovnih bivalnih razmer. Predlagala je rešitev tega problema z gradnjo provizorijev na Pušči; tistim, ki imajo urejeno zemljiško stanje, pa s stanovanjskimi sredstvi pomagati posamezno. Težava se pojavlja pri zagotovitvi finančnih sredstev za izvedbo zastavljenega programa.
V okviru stanovanjskega programa za leto 1996 je bil predviden tudi nakup starih
stanovanj v Murski Soboti in njihova dodelitev prosilcem, ki so bili že aprila 1994 uvrščeni na prednostno listo kot upravičenci socialnih stanovanj in so še čakali na dodelitev. Temu je bilo krivo dejstvo, da so bila v tem času vsa stanovanja zasedena ter za približno 750 stanovanj zmanjšan stanovanjski sklad v občini zaradi možnosti ugodnega odkupa stanovanj po Stanovanjskem zakonu iz leta 1991. Po pridobitvi 20 milijonov tolarjev v proračunu za leto 1996 je bil uresničen nakup 6 stanovanj, ki so bila dodeljena prosilcem s prednostne liste, dva prosilca pa sta dobila večje stanovanje z zamenjavo.
Stanovanjski sklad je novembra 1996 pridobil status Neprofitne stanovanjske organizacije pri Ministrstvu za okolje in prostor. S tem statusom lahko kandidira na razpis posojil neprofitnim stanovanjskim organizacijam, pri gradnji ali nakupu stanovanj, ki ga razpisuje Stanovanjski sklad Republike Slovenije.
Konec decembra 1996 je upravni odbor sprejel tudi Pravilnik o merilih in pogojih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem v Mestni občini Murska Sobota.
NAČRT ZA LETO 1997
V okviru letošnjega načrta je najpomembnejša gradnja večstanovanjskega objekta v Razlagovi ulici v Murski Soboti -lamela C, to je gradnja pretežno neprofitnih stanovanj, ki bodo namenjena tistim prosilcem, ki ne zadostujejo pogojem in merilom za socialno stanovanje, nekaj stanovanj pa bo tudi socialnih. V stanovanjskem objektu je na površini približno 4.000 kvadratnih metrov predvidenih 42 stanovanj, pretežno dvosobnih centralno ogrevanih. Okvirna cena naložbe je 330 milijonov tolarjev, večji del bo vlagal Stanovanjski sklad Mestne občine M. Sobota. Za grad-
njo neprofitnih stanovanj si bo sklad pridobil posojilo Stanovanjskega sklada Republike Slovenije. V tem času potekajo aktivnosti za pridobitev vseh dovoljenj za gradnjo, pričeli pa naj bi predvidoma konec aprila.
Upravni odbor stanovanjskega sklada je na 11. seji upravnega odbora 27. februarja 1997 sprejel sklep o razpisu za oddajo najemnih socialnih stanovanj v mestni občini M. Sobota, ki je bil objavljen v začetku marca v Vestniku. Upravičenci do dodelitve najemnega socialnega stanovanja so državljani Republike Slovenije, ki morajo izpolnjevati razpisne pogoje, kot je npr. stalno bivališče v Mestni občini M. Sobota (Stanovanjski sklad mestne občine M. Sobota je ustanovljen samo za območje mestne občine M. Sobota, zato se prosilci iz drugih občin ne morejo prijaviti na ta razpis), in druge pogoje, določene s pravilnikom. Pri upravičenosti do socialnega stanovanja je med glavnimi izločitvenimi dejavniki skupni osebni dohodek v družini.
Po preteku razpisnega roka bo strokovna služba preučila utemeljenost vlog in pri tem sodelovala s pristojnim Centrom za socialno delo in drugimi organizacijami in društvi. Ob nepopolni vlogi bo prosilec obveščen, da je dolžan vlogo dopolniti v roku osem dni, sicer se vloga zavrže. Upravni odbor stanovanjskega sklada bo imenoval tričlansko komisijo za ogled stanovanjskih razmer in proučitev drugih okoliščin, pomembnih za razvrstitev udeleženca razpisa na listo za dodelitev socialnih stanovanj v najem. Komisija pri ogledu stanovanjskih razmer in drugih okoliščin pri udeležencu razpisa izpolni točkovalni zapisnik. Prvih deset prosilcev, ki bodo dosegli največ točk, se bo uvrstilo na prednostno listo.
Upravni odbor razmišlja tudi o ustanovitvi stanovanjske zadruge in možnosti ustanovitve stanovanjske hranilnice.
Nadja IVANC-MILOŠEVIČ
 Del balinišča in provizorij v Razlagovi ulici v Murski Soboti bo predvidoma že v letošnjem aprilu mesto  gradnje večstanovanjskega objekta s pretežno neprofitnimi stanovanji, ki bodo namenjena tako prosilcem  socialnih kot preostalih stanovanj. Na površini, kjer je zdaj prikolica z baldahinom, bo na 4.058 kvadratnih  metrih zgrajenih 40 stanovanj s centralnim ogrevanjem. Okvirna cena gradnje je 300 milijonov tolarjev,  stanovanja pa bodo večinoma dvosobna.
16
0TROŠKO VARSTVO
POMEN VRTCA ZA OTROKOV RAZVOJ
Vrtec ima pedagoško-psihološko vlogo pri razvoju otroka in pomembno mesto pri individualnem in socialnem razvoju. Pomeni dopolnilo k družinski vzgoji. Z organiziranim delovanjem lahko optimalno razvijamo sposobnosti predšolskega otroka.
Vrtec si prizadeva, da pomaga otrokom v okolje, omogoča jim, da živijo v urejenem okolju, zadovoljujejo svoje osnovne potrebe in so dejavni. Vzgojno-izobraževalno delo poteka načrtno, sistematično in obsega celosten razvoj otroka.
Osnovno izhodišče je povezovanje različnih pristopov, ki omogočajo čim bolj individualno obravnavo in hkrati prispevajo k sproščenemu razpoloženju in uveljavljanju otrokovih pravic v okviru celotne skupine in vrtca. V vrtcu si otroci pridobivajo določene izkušnje prek igre, le-ta pa je za predšolskega otroka osnovna dejavnost.
SPOŠTOVANI OBČANI, DRAGI STARŠI !
Vrtec Murska Sobota bo v aprilu vpisoval otroke, ki še niso vključeni v organizirano obliko vzgoje in varstva. V novem šolskem letu 1997/98 boste lahko izbirali med različnimi programi v enotah našega vrtca.
V enoti RINGA RAJA v Gregorčičevi enoti bomo v 3 oddelkih nadaljevali program KORAK ZA KORAKOM. Ob podpori Mestne občine bomo na podlagi Vašega interesa in sodelovanja razširili program na več oddelkov.
Da se boste lažje odločili, smo Vam pripravili Teden odprtih vrat od 24. do 28. marca.
Z otroki nas lahko obiščete vsak dan od 8. do 12. ure, v četrtek pa tudi med 14. in 17. uro. Zato še enkrat - OBIŠČITE NAS. Seznanili se boste z življenjem in delom v vrtcu in tako lažje izbrali Vašemu otroku najustreznejšo obliko vzgoje in varstva.
TUDI JAZ ŽELIM V VRTEC
Otroka lahko vpišete:
v vrtec na Pušči:	v torek, 1.	aprila	1997, od 8. do 12. ure
v vrtec v Rakičanu:	v sredo, 2.	aprila	1997, od 13. do 17. ure
v vrtec v Bakovcih:	v petek, 4.	aprila	1997, od 13. do 17. ure
in v vrtec v Murski Soboti
na upravi v Talanyijevi ulici 6:	od 7. do 11. aprila 1997 od 8. do 11. in od 13. do 17. ure.
Uprava vrtca M. Sobota
ŠPORT
17
ŠPORTNI PROGRAMI
Konec lanskega leta je bil objavljen javni razpis za sofinanciranje programov športa v mestni občini Murska Sobota. Klubi, društva in drugi izvajalci so imeli možnost, da se prijavijo in kandidirajo za sredstva. Svoje zahtevke je vložilo veliko število izvajalcev športnih programov. Po kriterijih za sofinanciranje programov športa v mestni občini Murska Sobota so bili vsi zahtevki obdelani in že so pripravljeni osnutki. Sicer pa bodo v okviru finančnega načrta mestne občine Murska Sobota za letošnje leto zajete postavke: sredstva za delo Športne zveze, Zveze organizacij za tehnično kulturo, Radiokluba ter Aerokluba, sredstva za kategorizirane športnike, najemnine za uporabo športnih objektov, skupni stroški v športu, sredstva za dotacije športnim društvom ter naložbo v športu. Najbolj zanimiva je za naše klube in društva ter druge izvajalce športnih programov postavka za dotacije, ki bi naj bila letos v višini 40.000.000,00 SIT. Celotna sredstva, ki bi naj bila v letošnjem letu namenjena športu, pa znašajo
64.400.000,00 SIT. V okviru osnutka so že obdelani podatki in predvidena sredstva za delo predšolskih otrok, mlajših in starejših dečkov in deklic, mlajših in starejših mladincev in mladink, članov in članic, del stroškov za investicijsko vzdrževanje, in to za tri ključna področja: kolektivne športne panoge, individulne športne panoge in športno rekreacijo. Po podatkih, ki smo jih dobili v okviru zahtevkov naših klubov in društev ter drugih izvajalcev športnih programov 4223 aktivnih udeležencev v športu, in sicer v kolektivnih športih 1019, v individualnih športih 969 ter v športni rekreaciji 2235. Z obdelavo vloženih zahtevkov smo dobili dragocene podatke o članstvu. Sicer se pojavljajo v zahtevkih še številne pomanjkljivosti in nepopolnosti, ki pa bodo odpravljene in upamo, da ne bo klubov in društev, ki nimajo popolnih podatkov o svojem članstvu.
Vsi klubi in društva in drugi izvajalci, ki bodo izbrani za predvideno letno sofinanciranje programa športa, bodo podpisali z mestno občino pogodbo in to po sprejemu finančnega načrta mestne občine za leto 1997.
20 LET SOBOŠKEGA ROKOBORSKEGA KLUBA
Z ustanovitvijo sekcije za rokoborbo pri soboškem Partizanu v letu 1977 se začenja razvoj tega športa v našem okolju. Načrti so bili ambiciozno zastavljeni in številne napovedi so se uresničile. Tekmovalci so se uveljavili v Sloveniji, nekdanji Jugoslaviji, v mednarodnem merilu, na evropskih in svetovnih prvenstvih ter na balkanskih in sredozemskih igrah, in to v vseh kategorijah od kadetov do članov. Začetno delo Blaža Davidovskega so nadaljevali številni rokoborski zanesenjaki, danes pa ta cenjeni športni kolektiv, ki se odlikuje z vzgojo mladih tekmovalcev, vodi predsednik Boris Barač. Ne moremo mimo tega, da ne bi našteli vrste pomembnih rezultatov, ki so jih dosegli naši rokoborci na mednarodnih tekmovanjih: Andrej Halas, Jože Vrbančič, Mitko Nasevski, Miloš Horvat, Franc Podlesek, Rade Bačič in Slavko Zec. Franc Podlesek je tudi edini olimpijec iz naše regije, saj je sodeloval na igrah 1988 v Seulu.
V zadnjih letih so soboški rokoborci najboljši v ekipnem ligaškem tekmovanju v Sloveniji in so, trikrat zapored osvojili državni naslov, lansko leto pa prvič so-
delovali tudi na evropskem klubskem tekmovanju. Ponašajo se s številnimi naslovi državnih prvakov, in to v kategorijah od mlajših dečkov do članov. Rokoborski klub Murska Sobota je najboljši športni kolektiv v Sloveniji v tem športu in zato ni čudno, da naši rokoborci predstavljajo državo na največjih tekmovanjih po Evropi in svetu. Omeniti velja, da so rokoborci v okviru spiska kategoriziranih športnikov v posamičnih športih v naši mestni občini na prvem mestu, saj imajo sedem športnikov državnega in štiri športnike mladinskega razreda.
Ob 20. obletnici kluba je športni novinar Feri Maučec v knjižici Dvajset let rokoborskega kluba Murska Sobota, ki je pravkar izšla in jo lahko dobite na Športni zvezi v Murski Soboti, zbral vsa dogajanja v tem športu v minulem obdobju. Na ta način so zapisani bogata dejavnost in številni dosežki.
Vsem rokoborskim delavcem, vsem tekmovalcem in ljubiteljem tega športa ob obletnici iskreno čestitamo. Želimo jim, da bi nas še naprej razveseljevali z dosežki.
Ludvik ZELKO
Rokoborci soboškega kluba - najuspešnejši v državnem ekipnem prvenstvu, nosilci številnih kolajn z državnih prvenstev ter udeleženci klubskega evropskega pokala državnih prvakov.
18
KULTURA
Tradicionalni pomladni koncert mešanega pevskega zbora Štefan Kovač v Murski Soboti je uspel in tako je štiriintrideset pevcev pod vodstvom zborovodkinje Alenke Brulc-Šiplič ponovno prepričalo občinstvo v dvorani kina Park, da jim iskreno zaploska. Koncertni program je vseboval osemnajst pesmi, v glavnem domačih avtorjev, zborovo 29. sezono pa bodo pevci popestrili s potjo na Finsko ter si tako po-
plačali vloženi trud na številnih vajah, predvsem v zadnjih dneh pred nastopom.
Udeležili so se tudi torkovega srečanja zborov v dvorani soboškega kina, v Mariboru pa bili na Naši pesmi že dvakrat nagrajeni z bronasto plaketo mesta. V zadnjem letu delovanja je zbor po porušitvi hiše v Cvetkovi ulici, kjer je domoval, pridobil mansardo na Trgu zmage 4; kljub nizkemu stropu pa se pevci ne pritožujejo, ampak pridno pojejo. Predsednik zbora Miran Žilavec pa je glasno izrekel željo, da bi po ureditvi mestnega jedra v tistem delu, kjer bosta knjižnica in glasbena šola, tudi sami radi imeli svoj novi prostor, vendar iz previdnosti ni časovno napovedal, kdaj se bo to zgodilo. Da bi se ob jubileju, zborovi 30-letnici, je morda preveliko pričakovanje, upajmo pa na najboljše. Predvsem pa na vztrajnost ljudi, ki večer za večerom pojo in se družijo na številnih poteh, saj je poleg petja za mnoge med njimi pomembno prav to, da so gostovali v številnih krajih tako doma kot v tujini, predvsem na sosednjem Madžarskem.
Nekateri od pevcev pojo že od nastanka zbora, ko je bil zborovodja še Aleksander Vlaj, dolga leta pa tudi Tomaž Kuhar. Kristalnim glasovom solistov iz podmladka in ubranosti vseh pevcev pod vodstvom zborovodkinje Alenke Brulc-Šiplič želimo še prisluhniti.
TORPEDNIKI
V KLAVSTROFOBIČNI KOMEDIJI
Druga predstava gledališkega društva Torpedo ni bila slabša od prve, za katero so prejeli republiško priznanje, saj je Metek f čelo vžgal. Klavstrofobična komedija istega avtorja besedila - Kovačiča - pa gledalcev v grajski dvorani ni zamorila. Nasprotno, celo razgibala jih je v dinamičnem delu s sliko v okviru in pripravila do smeha ob posameznih dialogih. Med igralci je izstopal Borut Siherle, Vladimir Vlaškalič in Gorazd Žilavec pa sta bila celo v dvojni vlogi tudi kot režiserja predstave z nežno Tino Kur in opaznim ženskim delom študentskega ansambla v društvu, ki mu predseduje Edvard Pergar in ima prihodnost na gledaliških odrih.
SEPTEMBRA
STALNA MUZEJSKA ZBIRKA
Odprtje stalne zbirke Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti, vredne 60 milijonov tolarjev, bo 12. septembra. Odprl jo bo sam predsednik Republike Slovenije, rojak Milan Kučan, razstavo pa pripravlja ob sodelovanju v muzeju zaposlenih oblikovalec Vladimir Pezdirc.
Do napovedane otvoritve bo potrebno v grajskem muzeju, ki je že dalj časa zaprt, postoriti marsikaj. Na novo pa prepleskati tudi hodnike, ki vodijo vanj ter omogočiti neprekinjeno delo regijske ustanove, ki se v skladu z novimi predpisi preoblikuje v javni zavod, pri tem pa ima nemalo težav v nekaterih pomurskih občinah, za katere opravlja delo, ne dobi pa vedno tudi plačila za dejavnost.
KULTURNI KOLEDAR
GLEDALIŠČI
V	grajski dvorani v Murski Soboti bo v soboto, 5. aprila, ob 20. uri premiera, v nedeljo, 6. aprila, ob 20. uri pa ponovitev Malomeščanske svatbe. »Poglavitna odlika te Brechtove svatbe je duhovit dialog, v njej pa si je Bertold znova privoščil meščane, ki so priljubljen objekt njegovega prezira«, smo strnili zapisano izpod peresa Mojce Kranjc. Dodajamo seznam sorodnikov in prijateljev, ki bodo navzoči na soboški odrski poroki:
nevestin oče	Sandi Jevšek
ženinova mati	Tina Kur
nevesta	Nataša Šiftar
njena sestra	Masa Šiftar
ženin	Vladimir Vlaskalic
njegov prijatelj	Aleš Nadai
žena	Andreja Peterneli
in Taja Bacič njen mož	Borut Siherle
mladi moški	Gorazd Žilavec
režija	Duša Škof
dramaturgija	Dušan Šarotar
scena	Tomaž Lazar
kostumi	Katja Celic
V	petek, 25. aprila, bo v grajski dvorani za srednješolce nastopila Grupa nepopravljivih optimista & Gledališče Ane Monro v tragikomični farsi Drage Potočnjak I mirna Bosna. To je
zadnja predstava skupine, ki so jo leta 1993 ustanovili bosanski begunci.
LITERATURA
V	grajski dvorani bo v torek, 8. aprila, ob 20. uri predstavitev knjige Karoline Kolmanič Razcvet sončnice, enega številnih literarnih del plodne pisateljice iz Murske Sobote.
Ob dnevu Romov bo v predprostoru grajske dvorane teden kasneje - v torek, 15. aprila, ob 19. uri Literarni večer ob dnevu Romov z Mladenko Šarkezi.
RAZSTAVE
V	galeriji Murska Sobota bo v petek, 11. aprila, ob 19. uri otvoritev pregledne razstave slik Ignaca Premoše iz obdobja 1974-1997.
V	razstavišču območne zavarovalne skupnosti Triglav v Murski Soboti razstavlja svoja dela Igor Banfi, absolvent Akademije za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Andreju Jemcu. Pričujoča je njegova tretja samostojna razstava in tokrat se predstavlja z nekoliko drznejšim pristopom v likovni prostor ter nam skuša s svojim abstrahiranjem realnosti pričarati vizijo svojega notranjega sveta,« smo prebrali na vabilu in se prepričali po otvoritvi razstave in videnem na njej.
V	predprostoru gledališke dvorane v soboškem gradu se s svojimi deli predstavljajo člani LIKOS.
V	razstavišču Pokrajinskega muzeja bodo v če-trek, 24. aprila, ob 19. uri odprli razstavo del Milana Vojska.
KINO
Malomeščanska svatba v režiji Duše Škof, ki jo soboški gledališčniki pripravljajo v počastitev 20-letnice dela Zveze kulturnih organizacij Murska Sobota. Na eni zadnjih vaj so ponazorili krog nastopajočih na domačem odru.
ODLOK
O PRORAČUNU MESTNE OBČINE
Na podlagi 3.člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94),
7.člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95)  103.člena Statuta Mestne občine M.Sobota (Uradni list RS, št. 28/95, 21/96, 8/97) je mestni svet Mestne občine M.Sobota na seji dne, 28. marca 1997, obravnaval v prvem branju
MURSKA SOBOTA ZA LETO 1997
Po sklepu mestnega sveta objavljamo predlog odloka o proračunu mestne občine Murska Sobota za leto 1997 in vas, spoštovani občani, pozivamo, la se vključite v obravnavo do 15. aprila prek mestnih četrti in krajevnih kupnosti, političnih strank ali neposredno na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2 - s pripisom:
pripombe na proračun 97 - Oddelek za proračun in finance.
PRORAČUN
BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV PRORAČUNA MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA ZA LETO 1997
A. PRIHODKI
B. ODHODKI
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se ureja način izvrševanja proračuna Mestne občine M.Sobota za leto 1997 (v nadaljevanju proračun mestne občine), upravljanje s prihodki in odhodki proračuna ter s premoženjem.
2.	člen
Proračun mestne občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja. V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi odhodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja s premoženjem mestne občine in načrtovanimi odhodki.
3.	člen
Prihodki proračuna mestne občine za leto 1997 se določajo v višini 1.954.346.000,00 SIT in se razporedijo za:
- tekoče obveznosti	1.341.578.000,00 SIT
- investicijske obveznosti 612.768.000,00 SIT
Pregled prihodkov proračuna mestne občine in njihove razporeditve sta zajeta v bilanci prihodkov in odhodkov, ki je sestavni del proračuna mestne občine. Račun financiranja proračuna mestne občine izkazuje neto zadolžitev v višini 31.000.000,00 SIT
4.	člen
Uporabniki sredstev proračuna mestne občine smejo uporabljati sredstva proračuna le za namene, ki so opredeljeni v bilanci odhodkov, ki je sestavni del proračuna.
5.	člen
Sredstva proračuna mestne občine se med letom enakopravno in v skladu s potrebami delijo med vse nosilce oz. uporabnike proračuna do višine doseženih prihodkov, če z odlokom ali aktom mestnega sveta oz. če v pogodbi med mestno občino in uporabnikom sredstev ni drugače določeno.
6.	člen
Sredstva proračuna se med letom dodeljujejo praviloma enakomerno kot mesečne akontacije med vse uporabnike proračuna, vendar v odvisnosti od zapadlih obveznosti ter ob upoštevanju likvidnostnega položaja proračuna mestne občine.
7.	člen
Sredstva za delovanje uporabnikov se zagotavljajo za:
-	sredstva za plače,
-	sredstva za druge osebne prejemke,
-	sredstva za prispevke delodajalca,
-	sredstva za materialne stroške,
-	sredstva za amortizacijo,
-	sredstva za druge odhodke.
8.	člen
Sredstva za plače se upravnemu organu mesečno zagotavljajo glede na število delavcev in funkcionarjev, koeficiente za določanje plač za posamezne skupine delovnih mest oz. funkcij, osnovo za obračun plač, ki jo določi republiška vlada, dodatno obremenjenost, osnovno uspešnost in delovno dobo.
9.	člen
Uporabniki proračuna mestne občine morajo izvrševati svoje naloge in skrbeti za financiranje dejavnosti do višine sredstev, ki so jim za te namene odobrena v proračunu.
Na račun proračuna ne smejo prevzemati nobenih obveznosti, ki bi presegala za ta namen določena proračunska sredstva.
10.	člen
Uporabniki proračuna so dolžni pristojnemu organu za finance mestne občine predložiti finančne načrte za leto 1997 ter zaključne račune za leto 1996 do 15.aprila 1997.
11.	člen
Nadzor nad porabo sredstev proračuna ter smotrnostjo in namembnostjo porabe teh sredstev opravlja nadzorni odbor.
12.	člen
Od prihodkov proračuna za leto 1996, izkazanih v bilanci prihodkov in odhodkov, se izloči 0,5 % v rezerve mestne občine.
Sredstva rezerve se uporabljajo v skladu z zakonom in statutom mestne občine.
13.	člen
V proračunu se zagotavljajo sredstva za tekočo proračunsko rezervo.
Sredstva za tekočo proračunsko rezervo se uporabljajo:
-	za nepredvidene naloge, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva,
-	za namene, za katere se med letom izkaže, da v proračunu niso bila zagotovljena sredstva
v zadostnem obsegu.
Porabljena sredstva za tekočo proračunsko rezervo se razporedijo pri uporabnikih na postavko, na katero se nanašajo, če takšne postavke ni, pa se zanje odpre nova postavka.
uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve odloča župan.
14.	člen
a izvrševanje proračuna mestne občine je odgovo-n župan.
15.	člen
župan mestne občine odloča:
prenosu sredstev med posameznimi nameni pro-
občuna mestne občine, določenim v bilanci odhod-
DV,
začasni uporabi tekočih likvidnostnih proračunih presežkov zaradi ohranitve njihove realne vrednosti in zagotovitve tekoče likvidnosti proračuna.
 uporabi teh sredstev je župan dolžan poročati mestnemu svetu ob obravnavi porabe proračunskih sredstev v mestnem svetu.
16.	člen
i odpisu neizterljivih prispevkov ter drugih obveznosti, ki so prihodek proračuna, odloča mestni svet.
17.	člen
redstva proračuna za investicije v izgradnjo občinskih cest, lokalnih cest, vodovodnega omrežja in komunalnih objektov se razporejajo v skladu s kriteriji, ki so določeni v odloku proračuna, ali pa jih v skladu s politiko investicij v določenem obdobju prejme mestni svet.
18.	člen
rajevna skupnost, na katerem območju se gradi ziroma izvaja preplastitev občinske ceste, mora iz stnih sredstev zagotoviti delež, ki ustreza najmanj % predračunske vrednosti investicije. Krajevna cupnost je upravičena tudi do sofinanciranja izggradnje pločnikov ob občinskih cestah in pomembejših vaških cestah (skozi naselja), v kolikor zagotovi svoj delež sredstev v višini 50 % predračunske rednosti investicije. Za preplastitev dotrajanih polembnejših vaških asfaltnih ceste se sofinancira v išini 50 % predračunske vrednosti investicije s rani krajevne skupnosti.
irajevna skupnost oz. mestna četrt je upravičena
o sofinanciranja izgradnje vaških cest oz. mestnih lic sekundarnega značaja, ki so v upravljanju krajenih skupnosti oz. mestnih četrti, v kolikor sama ugotovi najmanj 70 % sredstev od predračunske rednosti investicije.
ri investicijah v primarno komunalno omrežje mo-
1	krajevna skupnost oziroma mestna četrt, na območju katere se to izgrajuje, zagotoviti lastno ude-
ležbo v višini najmanj 50 % od predračunske vrednosti investicije. Za primarno vodovodno omrežje pa delež krajevne skupnosti oz. mestne četrti znaša 200 DEM v tolarski protivrednosti po posameznem priključku, za večje uporabnike pa proporcionalno glede na povprečno uporabo posameznega individualnega priključka.
Mestni svet lahko udeležbo krajevne skupnosti oz. mestne četrti v specifičnih primerih spremeni.
19.	člen
Uporabniki proračuna so dolžni nabavo opreme, investicijska dela, vzdrževalna dela in storitve oddajati s pogodbo in v skladu s predpisi, ki veljajo za državni proračun, dokler ni sprejet ustrezen predpis.
20.	člen
Pristojni občinski upravni organ lahko opravlja nadzor nad materialnim, finančnim in računovodskim poslovanjem porabnikov proračuna po namenu, obsegu in dinamiki porabe. Uporabniki pa so dolžni predložiti zahtevane podatke, potrebne za analizo porabe sredstev.
II. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
21.	člen
Finančna računovodska opravila za krajevne skupnosti in mestne četrti se tudi za leto 1997 vodijo v okviru oddelka za proračun in finance mestne občine.
Krajevne skupnosti se pa lahko odločijo, da še naprej vodijo finančno računovodske posle samostojno, za kar se zagotavljajo dodatna sredstva v proračunu.
23. člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se od 01.01.1997 dalje.
Številka: 401-1/97 V Murski Soboti, dne
Predsednik
mestnega sveta Mestne občine M.Sobota: Rudolf HORVAT, dipl.prav.
OBRAZLOŽITEV
K ODLOKU O PRORAČUNU MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA
ZA LETO 1997
1.	UVOD
Pri sestavi proračuna za leto 1997 smo izhajali iz usmeritev in predpisov, ki urejajo področje lokalne samouprave in so se uporabljali že tudi v letu 1996. Vendar pa v času priprave proračuna še niso znani dokončni kriteriji za zagotovljeno porabo, saj le-ta še ni usklajena na državni ravni, pa tudi ni pričakovati, da bi bil v kratkem času sprejet državni proračun. Zato bo dokončno usklajena zagotovljena poraba in pripadajoča finančna izravnava s strani države znana šele takrat, ko bodo usklajeni kriteriji za zagotovljeno porabo med resornimi ministrstvi in Ministrstvom za finance in ko bo sprejet državni proračun.
2.	IZHODIŠČA ZA SESTAVO PRORAČUNA
Pri pripravi odloka o proračunu mestne občine za leto 1997 smo upoštevali pri vrednotenju predvidenih nalog, ki se bodo financirale iz proračuna naslednje elemente:
•	osnovno izhodišče so bili kriteriji in osnove, ki so bili uporabljeni že predhodno leto, pri tem pa so se upoštevale kvantitativne spremembe glede organiziranosti oziroma obsega nalog;
•	za leto 1997 se je v povprečju upoštevala 9 % rast cen napram letu 1996;
pri planiranju sredstev za plače v izvajalskih organizacijah in v mestni upravi se je za leto 1997 upoštevala povprečna izhodiščna plača v višini 38.030,00 SIT; pri planiranju plač in drugih osebnih prejemkov, ki so vezani na povprečno plačo v gospodarstvu se je upoštevala ocena povprečne plače v gospodarstvu v letu 1997 v višini 132.500,00 SIT bruto;
pri planiranju odhodkov, ki se vežejo na povprečno plačo v R Sloveniji se upošteva povprečna bruto plača v letu 1997 v višini 142.960,00 SIT;
     regres za letni dopust se planira v višini 80.000,00 SIT.
3.	PRIHODKI PRORAČUNA
V skladu z zakonom o financiranju občin se proračunska poraba financira iz naslova:
• prihodkov za zagotovljeno porabo prihodkov za druge naloge.
Primanjkljaj izvirnih prihodkov za pokrivanje stroškov zagotovljene porabe se financira iz republiških sredstev finančne izravnave. V letu 1997 se pričakuje za cca 30 % večja finančna izravnava in to predvsem na račun povečane zagotovljene porabe na področju komunalnih dejavnosti in za delovanje občinskih organov in občinske uprave. V letu 1997 izhajamo iz istih obremenitev občanov in pravnih oseb, kot v letu 1996.
Na osnovi realizacije prihodkov v letu 1996 in v skladu z gornjimi izhodišči predlagamo za
leto 1997 prihodke proračuna v višini 1.954.346,00 SIT, od katerega so:
Znesek v SIT           Ind 97/96
-	izvirni prihodki proračuna za zagotovljeno porabo	908.424.000,00	109
-	finančna izravnava za zagotovljeno porabo	308.017.000,00	130
-	prihodki za druge naloge občine	625.320.000,00	165
-	republiška sredstva za investicije in ostalo	112.585.000,00	114
Skupaj prihodki:	 1.954.346.000,00             104
Pomembnejša odstopanje pri prihodkih proračuna glede na realizacijo proračuna za leto 1996
so predvsem pri sledečih postavkah:
1.3.1.	Finančna izravnava za tekočo zagotovljeno porabo, ki se predvideva za 30 % več, oziroma za 70.239.000,00 SIT in to predvsem na račun večje zagotovljene porabe za komunalno dejavnost in občinsko upravo;
2.1.4.	Komunalne takse za uporabo javnih površin in reklamnih napisov se povečajo za 354 % oziroma za 12.472.525,00 SIT;
2.1.7.3.	Denarne kazni pri parkiranju se povečujejo za 520 % oziroma za 2.953.047,00 SIT;
2.1.9.2.	Prihodki od obresti so manjši za 36 %, ker ne bo toliko začasnih presežkov denarnih sredstev kot lansko leto;
2.1.9.4.	Prispevki za urejanje stavbnih zemljišč se pričakujejo večji za 105 % oziroma za
117.948.819.00	SIT. Del prihodkov, ki se stekajo v Sklad stavbnih zemljišč pa se bo v višini 75.485.000,00 SIT uporabil za pokritje financiranja stroškov komunalne infrastrukture;
2.1.9.5.	Prihodki za stanovanjski sklad se povečujejo za 128 % oziroma za 23.583.291,00 SIT in to na račun večjih prilivov od presežkov od najemnin za stanovanja;
2.2.	Ostala sofinanciranja gospodarske infrastrukture se povečujejo za 160 % oziroma za
54.512.792.00	SIT in to predvsem na račun obsežnejšega sofinanciranja izgradnje čistilne naprave s strani podjetja Komunala;
2.3.	Ostala sofinanciranja družbenih dejavnosti v višini 31.000.000,00 SIT pa predstavljajo blagovni krediti izvajalca del pri izgradnji telovadnice OŠ II. in nadzidave - dvigala pri OŠ III.
3.1.	Republiška sredstva za investicije v komunalno infrastrukturo pa predstavljajo namenska sredstva za čistilno napravo od Ministrstva za okolje in prostor;
3.2. Republiška sredstva za investicije v šolstvo in šport v znesku 57.585.000,00 SIT pa predstavljajo sredstva Ministrstva za šolstvo in šport v znesku 50.085.000,00 SIT za telovadnico pri OŠ I. in pričakovana sredstva za sofinanciranje adaptacije pri OŠ III - za dvigalo v znesku 7.000.000,00 SIT
4. ODHODKI PRORAČUNA
Odhodki proračuna znašajo skupaj 1.954.346.000,00 SIT in so v bilanci prihodkov in odhodkov proračuna izkazani po dejavnostih. Odhodki proračuna po posameznih namenih porabe znašajo ;
Znesek v SIT
-	tekoča proračunska poraba	1.322.078.000,00
-	tekoča in stalna proračunska rezerva	19.500.000,00  	93 %
-	investicijski odhodki	612.768.000,00
Skupaj odhodki                                                       	    1.954.346.000,00  	103%
V nadaljevanju te obrazložitve bomo opredelili le tiste postavke, ki podrobneje niso razvidne iz bilance odhodkov proračuna.
01.	Sredstva za delo občinskih organov
Sredstva za delo občinskih organov so predvidena v višini 235.400.000,00 SIT, kar znaša 7 % več kot v predhodnem letu, od tega pa se nanaša na tekoče odhodke 227.400.000,00 SIT in za potrebne investicij mestne občine 8.000.000,00 SIT. Sredstva so predvidena za obseg nalog in zaposlitev v tem letu in so odhodki za plače občinske uprave nekoliko višji zaradi lanskih med letom realiziranih zaposlitev. Večje povečanje odhodkov za delo neprofesionalnih funkcionarjev za 60 % pa izhaja iz letošnjega neprofesionalnega opravljanja funkcije župana. Zaradi izhajanja glasila »Soboške novine« pa so se povečali tudi izdatki za informativno dejavnost za 40 %.
02.	Izobraževanje
Sredstva za področje izobraževanja so predvidena v višini 320.603.000,00 SIT in so višja za 30 %, od tega pa so sredstva za tekočo dejavnost 90.603.000,00 SIT in za investicije 230.000.000,00 SIT.
Sredstva za tekočo dejavnost na področju izobraževanja so nižja od lanskih za 22 % in to predvsem na račun materialnih stroškov osnovnih šol, kjer je za 51 % manjši znesek in to na račun precejšnjega prenosa obveznosti financiranja osnovnih šol na državno raven. Prav tako seje prenesla na državo obveznost financiranja štipendiranja.
02.2.1. Za investicijo - športno dvorano pri OŠ I. bo za dokončanje del v letošnjem letu potrebno zagotoviti 200.000.000,00 SIT na račun sklenjenih pogodb za gradbena dela in za vgradljivo opremo ter minimalno ostalo opremo telovadnice. Tako bo po končanih izračunih telovadnica stala 390.522.000,00 SIT. Letošnja obveznost pa bo financirana iz sredstev proračuna 141.415.000,00 SIT, iz republiških sredstev Ministrstva za šolstvo in šport 50.085.000,00 SIT in iz blagovnega kredita za vgraditev opreme 8.500.000,00 SIT.
02.2.3. V drugem polletju 1997 bi se predvidoma začela izgradnja telovadnice pri OŠ II., kjer bi znašala letošnja vrednost opravljenih del cca 35.000.000,00 SIT in bi se delno v višini
15.000.000,00 SIT financirala iz blagovnega kredita izvajalca, situacija iz decembra pa bi bremenila leto 1998.
12.2.4. V program investicij, ki jih bo sofinanciralo Ministrstvo za šolstvo in šport je vključena tudi nadzidava obstoječe šole z ureditvijo dvigala za potrebe otrok paraplegikov. V proračunu sicer predvidevamo le izgradnjo dvigala, ki bo stalo cca 15.000.000,00 SIT, v kolikor pa bi bilo s strani ministrstva odobrenih več sredstev, pa bi se lahko pristopilo k realizaciji delne I.faze nadzidave osnovne šole III, ki vključuje eno etažo nad prizidkom in prostore v mansardi z ureditvijo ostrešja, s katerim bi odpravili sedanji problem zamakanja. Vendar bi v letošnjem letu bilo to možno le v surovem stanju.
03. Socialno varstvo
Za potrebe socialnega varstva je v proračunu predvideno 59.794.000,00 SIT, kar je za 30 % več od lanskoletne realizacije. Odstopanja so predvsem pri sredstvih namenjenih za financiranje Centra za socialno delo in pri postavki - Javna dela, kjer je v letošnjem letu več aotreb po tovrstnih zaposlitvah.
Postavka 03.2. - Investicije na področju sociale v znesku 3.168.000,00 SIT pa je namenjena za sofinanciranje nakupa prostorov za Društvo slepih in slabovidnih, ki ga bodo sofinancirale :udi ostale pomurske občine.
04. Otroško varstvo
Za potrebe otroškega varstva je predvideno 277.934.000,00 SIT, kar predstavlja 3 % povečanje glede na realizacijo proračuna 1996. Na nižjo porast odhodkov za te namene je vplivalo predvsem dejstvo, da so se zmanjšala sredstva za potrebe vrtcev, ker se zagotovljena poraba za otroke iz drugih občin zagotavlja v okviru teh občin in te tudi pokrivajo vrtcem stroške za oskrbo otrok iz njihovih občin. Zato se materialni stroški v bodoče v celoti pokrivajo iz lastnih prihodkov vrtcev.
Za investicijske potrebe otroškega varstva je bilo namenjeno 9.000.000,00 SIT oziroma za 55 % sredstev in to za potrebe vzdrževanja otroških vrtcev in ureditve otroških igrišč v mestu.
05. Kulturna dejavnost
Za potrebe kulturne dejavnosti je predvideno 148.650.000,00 SIT oziroma se povečujejo glede na leto 1996 za 27 %.
Sredstva za potrebe ostalih kulturnih dejavnosti v skupnem znesku 91.050.000,00 SIT se predvidoma razporedijo za nakup knjig PIŠK 6.899.000,00 SIT, za stalno muzejsko zbirko
11.000.000,00 SIT, za gostovanja in prireditve 4.000.000,00 SIT, za založniško dejavnost
3.270.000.00 SIT, za dotacije kulturnim društvom 5.500.000,00 SIT, za kulturni praznik
1.400.000.00 SIT, za likovno dejavnost 3.931.000,00 SIT in za ostale namene 500.000,00
SIT. Za potrebe Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, poslovne enote M.Sobota, ki bo formirana tekom leta, je zagotovljeno 2.000.000,00 SIT sredstev za materialne stroške. Za investicije na področju kulture je predvideno 57.600.000,00 SIT, kar je za 73 % več kot lani in to predvsem na račun nerealiziranega projekta vzhodne ploščadi pri gradu. Sredstva za investicije pa so namenjena za ureditev depojev v muzeju 2.365.000,00 SIT, sanacijo arkad in pleskanju muzeja in gradu 1.702.000,00 SIT, za načrte PIŠK 6.800.000,00 SIT, za sanacijo gradu Rakičan 10.448.000,00 SIT, sanacija parketa grajske dvorane 1.000.000,00 SIT, ureditev poročne dvorane 8.500.000,00 SIT, ureditev vzhodne ploščadi gradu in poti okoli gradu 25.874.000,00 SIT, za opremo MIKK 400.000,00 SIT in odkup likovnih del 511.000,00 SIT.
06.	Športna dejavnost
Za potrebe športne dejavnosti je predvideno 64.500.000,00 SIT, kar je 51 % lanske realizacije. To zmanjšanje je predvsem na račun investicij. Za osnovno dejavnost športa se nameni za
62.500.000,00 SIT, kar je za 12 % več kot lani, dočim pa je za investicije namenjeno le
2.000.000,00 SIT. To so sredstva, ki so lani bila zadržana zaradi odprave pomanjkljivosti pri izgradnji atletskega stadiona. Čeprav obstajajo potrebe, pa zaradi pomanjkanja sredstev ne predvidevamo sredstev za nove investicije.
07.	Zdravstvo
Za potrebe zdravstva je v letošnjem letu predvideno 34.670.000,00 SIT sredstev, kar je za 5 % manj kot lani. To znižanje izhaja na račun lanskega pokrivanja izgube Zdravstvenega doma, kar pa letos ni predvideno.
Za investicije na področju zdravstva pa je namenjeno 12.000.000,00 SIT in bodo uporabljena za sofinanciranje adaptacije in dozidave Zdravstvenega doma.
08.	Kmetijstvo, gospodarstvo in turizem
Za pospeševanje kmetijstva, gospodarstva in turizma bo v letošnjem letu namenjeno
33.350.000.	00 SIT, kar je sicer za 50 % več kot lani, vendar pa predvsem na račun izpada neporabljenih sredstev za subvencioniranje obrestne mere za pospeševanje drobnega gospodarstva.
Stroški za urejanje kmetijskih zemljišč v znesku 1.100.000,00 SIT pa se predvidevajo za odškodnine na zemljiščih, kjer zaradi sprejetega odloka o vodovarstvenih pasovih ne bo mogoča uporaba umetnih gnojil in kemičnih zaščitnih sredstev.
Za pospeševanje obrti in podjetništva je namenjeno 16.000.000,00 SIT in to predvsem za subvencioniranje obrestne mere pri kreditih za investicije v drobno gospodarstvo in za sofinanciranje lokalnega razvojnega centra.
09.	Cestno komunalna infrastruktura in varstvo okolja
Za te namene je predvideno v proračunu 436.800.000,00 SIT sredstev, kar je 4 % več kot lansko leto. Od tega zneska je za stroške vzdrževanja cestno komunalne infrastrukture predvideno 145.800.000,00 SIT, za investicije pa 291.000.000,00 SIT. Pri stroških vzdrževanja cestno komunalne infrastrukture se povečujejo odhodki predvsem pri sledečih postavkah:
09.1.1.	Vzdrževanje lokalnih cest, ki znaša 22.600.000,00 SIT in predstavlja tekoče vzdrževanje v znesku 13.000.000,00 SIT, preplastitev dela ceste Bakovci - Dokležovje
6.300.000,00 SIT, preplastitev ceste Polana - Brezovci 2.700.000,00 SIT in ostalo
600.000,00 SIT.
09.1.2.	Za vzdrževanje vaških cest v znesku 3.500.000,00 SIT je namenjeno za zimsko službo, za gramoziranje vaških cest in vzdrževanje sistemov odvodnjavanja meteornih voda.
09.1.3.	Vzdrževanje mestnih ulic v znesku 46.700.000,00 SIT je namenjeno v pretežni meri tekočemu vzdrževanju mestnih ulic v znesku 30.700.000,00 SIT, za obnovo Kopališke ulice 10.000.000,00 SIT, za druge preplastitve ulic in za hitrostne ovire pa 5.000.000,00 SIT.
09.1.9.	Vzdrževanje javne razsvetljave v znesku 11.800.000,00 SIT je predvideno za zamenjavo razsvetljave na Slomškovi, Kopitarjevi in Prežihovi ulici ter ureditev razsvetljave na kolesarski stezi M.Sobota -Černelavci.
09.1.10.	Druga vzdrževalna dela na komunalnih objektih v znesku 15.300.000,00 SIT pa so namenjena za vzdrževanje pokopališča v znesku 10.000.000,00 SIT, za ureditev sanitarij na tržnici 2.300.000,00 SIT, za ostala vzdrževanja pa 3.000.000,00 SIT.
Investicije na področju komunalne infrastrukture znašajo skupaj 291.000.000,00 SIT in so namenjena za:
09.2.1.	Investicije v obnovo cest in prometno ureditev KS, ki znašajo skupaj 24.100.000,00 SIT in so v znesku 20.000.000,00 SIT namenjena za ureditev cest in pločnikov v KS, za lokacijsko - tehnično dokumentacijo kolesarske steze Černelavci in za nerealizirane pogodbe iz leta 1996 v znesku 4.100.000,00 SIT;
09.2.2.	Investicije v prometno ureditev mesta, ki znašajo 57.800.000,00 SIT so namenjene za dokončanje prometne študije mesta v znesku 3.700.000,00 SIT, ureditev križišča Št.Kovača - Severjeva ulice 10.000.000,00 SIT, projektne dokumentacije in ureditev parkirišča pri Zdravstvenem domu 21.000.000,00 SIT, za ureditev pločnikov in mestnih ulic 15.000.000,00 SIT, lokacijsko projektne dokumentacije za ureditev Gregorčičeve ulice 2.500.000,00 SIT in za ureditev križišča Gregorčičeve - Lendavske ulice
4.500.000,00 SIT.
09.2.3.	Investicije na področju vodooskrbe, ki znašajo skupaj 19.200.000,00 SIT so namenjena za dokončanje primarnega vodovoda Kupšinci - Veščica v znesku 7.950.000,00 SIT, odplačilo obveznosti EEK Videm za črpališče 1.250.000,00 SIT, za tehnično dokumentacijo za vodovod Bakovci - Krog in za stroške priključka vodovoda v Krogu
8.000.000,00 SIT.
09.2.4.	Investicije v izgradnjo kanalizacije KS, ki znašajo 6.200.000,00 SIT in so namenjena za dokončanje idejnega projekta kanalizacije Bakovci - Krog - 1.400.000,00 SIT, za izdelavo lokacijske in projektne dokumentacije kanalizacije Bakovci - Krog (delno)
4.000.000,00 SIT in za izdelavo idejnega načrta kanalizacije Markišavci 800.000,00 SIT.
09.2.5.	Investicije v izgradnjo čistilne naprave in kanalizacije v mestu znašajo 172.700.000,00 SIT in so namenjena za projektno dokumentacijo in priključitev na kanalizacijo Ledavsko naselje, Plese in Ulica ob progi v znesku 10.480.000,00 SIT, za izdelavo projektne dokumentacije za južni kolektor na kanalizaciji 2.500.000,00 SIT in za nadaljevanje del na čistilni napravi v znesku 159.720.000,00 SIT.
09.2.6.	Investicije na področju plinifikacije in geotermije znašajo 11.000.000,00 SIT in so namenjena za dokončanje idejnega projekta plinifikacije v znesku 2.100.000,00 SIT, za izdelavo projektne dokumentacije (delno 50 %) za plinifikacijo 6.000.000,00 SIT in za anuiteto vrtine SOB I. v znesku 2.900.000,00 SIT.
10.	Varstvo pred naravnimi nesrečami
Za te namene je predvideno 26.930.000,00 SIT oziroma 16 % več kote leta 1996. Večje povečanje je le pri odhodkih iz naslova požarne takse, kjer so upoštevana neporabljena namenska sredstva požarne takse iz preteklega leta.
11.	Prostorsko planiranje
Za potrebe prostorskega planiranja je predvideno 11.000.000,00 SIT, kar je za 333 % več kot lansko leto, in to predvsem na račun prenesenih nerealiziranih del po pogodbah iz leta 1996.
12.	Druge javne potrebe in rezerve
Za druge javne potrebe in rezerve je predvideno 39.700.000,00 SIT več kot preteklo leto. Povečanje je nekoliko večje pri odhodkih za potrebe krajevnih skupnosti in mestnih četrti, pri postavki za vzgojo v cestnem prometu, kjer v lanskem letu sredstva sploh niso bila izkoriščena, kar velja tudi za postavko financiranje dejavnosti mladih, saj je mladinski klub začel delovati šele v drugem polletju.
13.	Sklad stavbnih zemljišč
Ta postavka pomeni evidenčno prikazovanje prihodkov Sklada stavbnih zemljišč v proračunu. Vendar pa se v letošnjem letu en del izvirnih prihodkov SSZ prenaša v proračun zaradi pomanjkanja sredstev za financiranje izgradnje komunalne infrastrukture. Zato je postavka SSZ v proračunu na odhodkovni strani za 75.485.000,00 SIT manjša, kot na strani prihodkov proračuna.
14.	Stanovanjska dejavnost
Sredstva za stanovanjsko dejavnost znašajo 68.000.000,00 SIT. Kot transfer se prenaša v stanovanjski sklad 62.000.000,00 SIT in sicer iz naslova kupnin za stanovanja 4.000.000,00 SIT, dotacija iz proračuna v okviru zagotovljene porabe 20.000.000,00 SIT 




 prihodki od obresti 6.000.000,00 SIT in presežki pri najemninah od stanovanj stanovanjskega sklada
32.000.000,00 SIT. Ta sredstva bodo v celoti porabljena za gradnjo socialnih stanovanj. V proračunu je predvidevano za potrebe reševanja stanovanjske problematike 6.000.000,00 SIT, kar bo v letošnjem letu namenjeno predvsem delavcem občinske uprave za novogradnje individualnih stanovanjskih hiš.
15.	Odplačilo obresti in kreditov
Za odplačilo obresti in kreditov je predvidevano 23.000.000,00 SIT in sicer 22.000.000,00 SIT za odplačilo kredita Sklada stavbnih zemljišč za pokrivanje primanjkljaja proračuna za leto 1996 in 1.000.000,00 SIT za obresti iz naslova kreditov.
16.	Sredstva rezerv
Za sredstva rezerv je razporejeno 19.500.000,00 SIT. Od tega je za tekočo proračunsko rezervo predvideno 9.728.000,00 SIT in to predvsem za odhodke, za katere v proračunu ni zagotovljenih sredstev, oziroma je bilo zagotovljeno premalo sredstev. Za stalno proračunsko rezervo je predvideno 9.772.000,00 SIT, kar predstavlja 0,5 % proračuna.
5. ZAKLJUČEK
Proračun je bil sestavljen v okoliščinah, ko še niso bili znani dokončni kriteriji resornih ministrstev za zagotovljeno porabo, zato je pri finančni izravnavi možno manjše odstopanje. Vendar pa smo pri pripravi tega predloga upoštevali vsa do zdaj znana izhodišča in njihove predloge. V sled lanskoletnih sprememb pri izhodiščih za financiranje občin je naši občini pripadlo precej manj finančne izravnave, kot v preteklih letih. Zato se ta učinek pozna tudi v letošnjem letu in bo vsled tega manj razpoložljivih sredstev za investicije. Da pa bi vsaj ta obseg investicij lahko bil realiziran, je bil potreben transfer enega dela sredstev iz Sklada stavbnih zemljišč.
Predlagatelj:
Župan
Pripravil:	Mestne občine M.Sobota:
Oddelek za proračun in finance	Andrej GERENČER, dipl.oec.
FOTOKRONIKA
Na tradicionalnem predprazničnem srečanju upokojencev nekdanje soboške občine, zdaj upravne enote Murska Sobota Druženje v Družbeni prehrani je bilo ob obloženi mizi in priložnost za kramljanje med nekdanjimi sodelavci, ki so se odzvali v lepem številu. Ob tej priložnosti jih je pozdravila tudi predstavnica svobodnih sindikatov Mija Lainšček, pripombe pa je bilo slišati, ker so letos izostali darilni boni. Očitno sta tako Božiček kot dedek Mraz obubožala in se bo kazalo v letu 1997 organizirati tako, da bodo poleg pozornosti še kakšne božičnice deležni tudi nekdanji delavci v občinski upravi.
Foto: Zdenko ČAHUK
V razstaviščnih prostorih območne zavarovalne skupnosti Triglav v Murski Soboti so bile v prazničnih in januarskih dneh na ogled umetniške in dokumentarne fotografije Franca Hochsteterja. Na fotografiji Zoltana Zau-nekerja sta poleg avtorja fotografij profesor Vlado Sagadin, ki je soboškega fotografa podrobno predstavil skozi paleto njegovih del, ter Jože Vild, predsednik društva upokojencev Murska Sobota, ki je bilo organizator otvoritve.
Občinski štab Civilne zaščite Mestne občine Murska Sobota je v sodelovanju z Območno organizacijo Rdečega križa v Murski Soboti pripravil in izvedel devetdnevni tečaj prve pomoči za bolničarje v enotah Civilne zaščite. Potekal je od 22. februarja do 2. marca, udeležilo se ga je 18 slušateljev, ki so po sedemdesetih urah predavanj in praktičnih vaj zadnji dan tečaja opravljali tudi izpite. Vodja usposabljanja dr. Alojz Horvat in poveljnik CZ MO Murska Sobota Stanislav WoIf sta pohvalila zavest udeležencev.
Filip MATKO
Soboške novine v pustnem času niso izšle, saj bodo, kot kaže, »sezonec«, ker pa je bolje sedaj kot kasneje, objavljamo utrinek s pustnega rajanja na grajskem dvorišču. Ce ne bi bilo maškar, bi po smreki lahko sodili, da je fotografija nastala na prednovoletnem pričakovanju dedka Mraza na istem dvorišču. To vse bolj postaja prizorišče različnega dogajanja in tako ni zanimivo le v času letnih projekcij filmov in drugih kulturnih prireditev. Letos bo omogočen še dostop brez blatnih čevljev, saj bo okolica gradu končno urejena.
V SLIKI IN B E S E D I
Ob ponedeljkih je središče Murske Sobote sejmišče, ki zapolni praznino mestnega jedra tam, kjer novo ni nadomestilo starega. Zato bo potrebno čim prej začeti uresničevati obljubljeno v predvolilnih nagovorih in podano v nagrajenih projektih za ureditev mestnega središča. V njem je dovolj prostora za stanovanjskorposlovne in trgovske objekte, knjižnico ob galeriji in mladinskem centru, kulturni center in pokrito tržnico, ki bo, tako kot avtobusna postaja, zaenkrat ostala na prostoru kamor  sicer bolj sodi mestna hiša. Po vzoru razvitih zahodnoevropskih in drugih mest se bo, upajmo, spogledovala z Diano v ozadju in nadgrajenim prizidkom  hotela Zvezda ter razširjeno banko in pošto, tam, kjer je zdaj vrzel med njima. Ob primerni podkletitvi in s podzemnimi garažami za jeklene konjičke, da ne bodo zapolnjevali dragocenega prostora, kjer so zdaj. ,
V verige uklenjena pločevina sredi mesta ni nikomur v ponos. Najbolj upravičeno pa se jezijo tisti, ki se morajo »potegniti« skozi, če želijo po bližnjici priti do svojega parkiranega avtomobila ali pa po najkrajši poti prečkati trikotnik med avtobusno postajo in Kocljevo ter Slovensko ulico. Prav to ožje mestno središče bi že zdavnaj moralo imeti drugačno podobo, kot ga kaže praznina ob nedelavnikih, ko ni avtomobilov zaposlenih iz okoliških krajev. Ostaja le upanje meščanov, da bo Sobota spet imela svoje mestno jedro in dovolj stanovanj za potomce, ki se zdaj drenjajo v skupnih gospodinjstvih ali pa s prizidki in nadzidki rešujejo svoje bivalne težave tam, kjer je to mogoče.
Gradbišče za urejeno križišče - Mestna občina Murska Sobota je naročnik, izvajalec preureditve in semaforizacije križišča ulic M. Kuzmiča in Š. Kovača ter Severjeve pa Splošno gradbeno podjetje Pomgrad - nizkogradnje, d.o.o. Pogodba je bila podpisana 22. januarja z rokom izvedbe v tridesetih dneh, kar pa ne velja, saj je križišče še gradbišče in na njem ni opaziti semaforjev. Denar zanje je primaknila republika, za gradbeni del je bil občinski proračun obremenjen z 10.885.000 tolarji.
Razširjeno z novima pasovoma za zavijanje in semaforizirano bo eno najbolj prometnih križišč v mestu gotovo varnejše - v zadovoljstvo voznikov in pešcev.
MIKK - mladinski kulturni klub mladih je ob sobotah dopoldne zbirališče udeležencev tečaja za fotografiranje, ki ga vodi Matej Fišer. Kot je razvidno s posnetka, je med mladimi veliko zanimanja za fotografijo, dobro pa so obiskane tudi druge prireditve in je tako lahko upravnik kluba Tadej Džuban zadovoljen, saj je MIKK postal priljubljeno stičišče in prizorišče številnih dogajanj. To dokazuje, da so zares potrebovali svoj prostor in jih nihče ne bo več preganjal iz mestnega središča na njegovo obrobje samo zato, da ne bi zaznal problemov, ki jih tarejo in katerih posledice so opazne. Najbolj porazne pa prav za starše in učitelje ter vse, ki jim niso pravočasno prisluhnili, niso zaznali njihove stiske, ali pa jih niso znali pritegniti na način, kot je na primer fotografiranje. Ne samo lepega, ampak tudi dokumentarnega in vsega, kar se dogaja v življenju mladostnika, ki mu ni lahko najti prostora pod soncem niti v svojem domačem, kaj šele tujem okolju.