MUZEJ USNJA LETO X ŠT. 11 30. NOVEMBER 2004 300 SIT ISSN 15Ö1-Ö373 3 7 7 □ 1S S 1 fl 3 7 3 3 Poštnina plačana pri pošti 3325 Šoštanj Knjižnica Velenje Titov trg 05 3320 Velenje Drobna Jaz sem droben, droben list, ki drero mu daje hrano» To drero iz zemlje rase, zemlja pa je rir žiTljenje in ÜTljenje Tir čloreStTa in čloTeštTo to je hrast, v-i Člo-Teku daje rast. Ustvarjalci Lista se veselimo ustvarjalnega uspeha Barbare in Staneta, svoje bralce pa bi radi še enkrat spomnili, da so bile vse fotografije naslovnic prvega »revijalnega« letnika. leta 2002, avtorsko delo mojstra Staneta Jeršiča. Slovenija nova zvezda Evrope Barbara Jeršič Jakše in Stane Jeršič, uspešen fotografski par v Sloveniji in izven meja, sta tudi v Velenju razstavila fotografski opus »Slovenija nova zvezda Evrope«. Razstavo, ki je bila pred tem na ogled že v Ljubljani, Mariboru, Šentjurju in Slovenj Gradcu, so toplo sprejeli tudi »domačini«, dobrodošlico velenj-sko-1jub-1janskemu paru Jakše -Jeršič pa je izrekel župan Srečko Meh. Ugledni gost Irec Erwan Fou-ere, veleposlanikom EU pa je v slovenskem jeziku izrazil vzpodbudo in priznanje razstavljavcema. Fotografski opus, ki je presek dogodkov v Ljubljani v času priključitve Slovenije k Evropski uniji, prav na ta dan, 30.apr il 2004, bo po besedah avtorjev kmalu »odpotoval« tudi v večja evropska mesta. Besedilo in fotografije: Jože Miklavc Revija za kulturna in druga vprašanja Občine Šoštanj in širše. Izdaja Zavod za Kulturo Šoštanj Trg Svobode 12, 3325 Šoštanj zanj Kajetan Čop, direktor Izdajanje Lista finančno omogoča Občina Šoštanj, zanjo Milan Kopušar, župan. Fotografija na naslovnici: Ust Odgovorni urednik Peter Rezman Lektoriranje Jožica Andrejc (Za razpise in objave odgovarja naročnik.) Priprava redakcije Milojka Komprej Tisk Grafika Gracer Celje Natiskano 900 izvodov. Vse sodelavce prosimo, da prispevke za LIST št. 12 (december 2004), pošljejo ali dostavijo najkasneje do 10. decembra 2004. IS sr i 1. 5Ö1 - b Bogdan se je trdno odločil, da se bo oženil. Nevesta ne bo zastonj, kljub temu da dežuje. Pravkar poročena Irena in Kristjan. Tl O O > O c CL 7T predvsem pa pesmi, ki gredo v uho in srce. Kdo ne pozna pesmi Pridi pod najino brezo, ali pa Domača gruda, pa Pastirček in seveda bi še lahko naštevali vse do Klica ruševca, ki je v avgustu odmeval z Graške Gore tako močno, da je fantom priklical naziv zlatega debitanta in še dve nagradi, zlatega pastirčka in drugo nagrado občinstva. Fantom je moč »očitati« podjetnost in pravo smer, saj je njihovo sodelovanje z ljudmi, ki v narodnozabavni glasbi niso od včeraj, gotovo pravilna usmeritev za uspeh. Tako se okoli njihove glasbe in besedil sučejo imena, kot so Igor Podpečan, Brane Klavžar in Lado Šurla, Fanika Požek in Vera Kumprej, fantje sami pa so prepoznavni po petju, ki nekoliko spominja na legendarne Slake in zdaj priljubljene Mlade Dolence. Vendar jim nikakor ne smemo podtakniti posnemanja, saj je njihova pesem samo njihova. Fantje so tudi elektronsko opremljeni. Našli jih boste na www. ansambel-spev.com. Devetnajstega novembra ste jih lahko v večernih urah pospremili v Vinski Gori na njihovi predstavitvi prve zgoščenke, ki se je »skuhala in spekla« v studiu Zlati zvoki. Na predstavitvi je bilo veselo še z nekaterimi njihovimi gosti, kot so: Modrijani, Mladi Dolenci, Ansambel Braneta Klavžarja, Igor Podpečan, Fink, Ansambel Lipovšek, Tone Rus in kot zanimivost Mihelce. Iz Amerike pa je prišel Charlie Chaplin. Seveda pa so bili v Vinski Gori glavni Erik Hribernik, odličen harmonikar in vodja ansambla, Kristjan Kolenc, vokalist, kitarist, klaviaturist in hm ... za oboževalke,... nič ne rečem; Marko Berzelak, vokalist, fant širokega srca in nasmeha, tajezičen in zabaven, še samski po svoji krivdi, in Boštjan Mežnar, odličen pevec, kitarist in tisti, ki je garancija za trdnost skupine (sam ima lepo in trdno družino) ter Edi Rednak, ki jim občasno pomaga na »težjih« zadevah. Zgoščenka je torej v prodaji. Tudi z njeno pomočjo boste spoznali njihove pesmi, zapete in zaigrane posebej za vas. Milojka Komprej Vesela »kožuhija« Kdor se ukvarja s starimi predmeti ali si jih želi ogledati, ve, da jih najde v muzeju. Drugače pa je s starimi običaji, ki lahko . ostanejo živi le, če jih ohranjajo pri življenju ljud-: je, tako da jih prikazujejo ali pa še uporabljajo. ; Gotovo je imelo nekatere svoje običaje tudi naše . mlado meščanstvo, vendar so se ti večinoma izgubili, veliko bolj pa so se ohranili na podeželju. Eden takih običajev je ličkanje koruze ali »kožu-hanje« turščice, kot se reče lepo po domače v našem narečju - lahko tudi krajše »kožuhija«. Tokratna »kožuhija«, ki jo je organiziralo Turistično društvo Skorno, ni bila namenjena ohranjanju starih običajev, kjer se zaradi prikaza olič-ka nekaj storžev. Ta je bila »ta prava«. Pri Anclinu so namreč dobili dve prikolici koruze v storžih, ki je vlažna čakala na velikem kupu. Z delom se je mudilo, saj se taka koruza na kupu lahko »vžge«. Zaradi vlage se namreč prične razkrajanje in se dviga temperatura, zato se je zares zelo mudilo. Po nekaj telefonskih klicih se nas je zvečer pod »marofom« zbralo kar 30. Bili smo zelo različnih starosti od osnovnošolcev (domačih) do tistih v že kar zrelih letih, od takih, ki jim je bilo delo znano, do čisto neukih. Posedli smo in pričeli z delom, ker pa je bilo med nami nekaj muzikantov, smo se kmalu oglasili z ubrano pesmijo, ki je dvignila razpoloženje in pospešila ritem dela. Seveda ni manjkalo niti raznih šal. Tako je Slave dobil lepo lasuljo iz koruznih las, »da ga pozimi ne bo v glavo zeblo«, Francu pa se je sesedel stol in prav prikupno se je prevrnil na hrbet. Bilo je smeha in šal, da sami nismo vedeli, kako se je kup manjšal pod našimi rokami. Za glasbo sta poskrbeli dve harmoniki, kjer so se zlasti izkazali mladi. Seveda pa je tako kot v starih časih gospodinja poskrbela za jedačo, gospodar pa za to, da se nam ni zatikala v grlih in da smo se s ' pijačo tudi malo ogreli. Glasni pogovori in šale so spremljali delo, ki je teklo enemu bolj, drugemu manj hitro, trudili pa smo se vsi. Po nekaj urah je bilo delo končano, mi pa črni od prahu in zelo zadovoljni, ko smo videli kite zlate koruze, ki je visela z lat. Seveda je sledila še krepka večerja. Lahko rečem, da sem doživela pristno »kožu-hijo«, ki je bila, kot so povedali starejši, prav taka, kot v starih časih. Vse se je dogajalo spontano, nihče ni nič v naprej načrtoval in ravno zato je bil morda večer tako uspešen. Sicer pa je Ibristično društvo Skorno uspešno povezalo preteklo in sedanje, izkušnje in mladost tudi pri vodenju društva. Tako so to jesen uresničili kar nekaj načrtov iz svojega letnega programa. V začetku septembra se je okoli 30 članov društva odpravilo na planinski pohod iz Tople na Peco, konec septembra pa so sodelovali na Mihaelovem sejmu. Za pripravo so porabili kar nekaj časa in vložili veliko truda, tako da uspeh ni izostal. V oktobru pa so izvedli svoj tradicionalni izlet v neznano. Tokrat so obiskali Tehniški muzej Slovenije v Bistri pri Vrhniki in Blejski Vintgar. Žal pa si zaradi okvare avtobusa niso mogli ogledati Čebelarskega muzeja v Radovljici. Kljub težavam z avtobusom in kljub temu da je nagajalo vreme, so tako mlajši kot starejši obdržali dobro voljo vse do povratka domov. Marija Lebar Novo skavtsko leto Pa se je začelo - novo skavtsko leto namreč. Skavti iz Šaleške doline smo že nestrpno pričakovali prvo novico, ki bi zakrožila med nami in sporočila, da se pričenjajo redna skavtska srečanja. Naposled smo jo le dočakali. Pa ne le dočakali, že s prvim srečanjem konec oktobra se je začela aktivna in zanimiva skavtska dogodivščina. Že ko smo se prvič zbrali, si izmenjali počitniške vtise, si kar s pomočjo plinskega gorilnika pripravili nekaj za v želodčke in drug drugega hranili z žlicami, navezanimi na metrske palice, smo zaslutili, da bo prihajajoče skavtsko leto res polno zanimivih dogodkov. To je potrdil že naslednji vikend, ko smo imeli najstarejši skavti izhod (to pomeni eno-, dvo- ali tridnevno skupno bivanje). Odpravili smo se na Koroško, natančneje na Ojstrico. Z nahrbtniki, polnimi potrebne in tudi odvečne opreme, smo svojo pot v dveh skupinah pričeli pri sv. Boštjanu v Dravski dolini. Tu smo dobili zemljevid, moko in sol ter dobrohotne želje, da bi se na poti imeli lepo. So pa dobri, ti voditelji! Namesto avta zemljevid, namesto poštene hrane nekaj moke, potem ti pa še želijo, da se imej lepo. Ampak veste, skavt je vedno pripravljen. Pripravljen pomagati bližnjemu, pripravljen na nepredvidljive situacije in tudi pripravljen preživeti zabaven dan ob zemljevidu in moki v družbi soskavtov in (prevelikega nahrbtnika. Pravzaprav se ni nobeden pritoževal, ko so nas poslali na pot, saj je to pri skavtih (posebej še jori naši veji - popotnikih in popotnicah) nekaj Čisto običajnega. Na poti nam nikakor ni bilo dolgčas in četudi smo bili tiho, to ni bil pojav, ki bi izražal nedružabnost ali dolgočasje, temveč je bil odraz našega grizenja kolen v strmih klancih. In čim bolj smo se bližali našemu cilju, cerkvi sv. Duha, tem bolj se nas je lotevala lakota. Vedno bolj jasno nam je postajalo, da bi bila najboljša možna rešitev nastale situacije kar priprava tvi- sta (skavtskega kruha). Malo moke, malo vode, še kanček soli in testo je bilo nared. Potem smo ga ovili okrog primernih palic, popestrili s hrenovkami (ki so nam jih tudi zaupali voditelji) ter vse skupaj spekli nad ognjem. (Ko gledam nazaj, se čudim, kako nam je takrat po obilnem deževju sploh uspelo pripraviti in prižgati ogenj in na njem . celo speči naše kosilo.) Seveda je ravno prav pečeni tvist prava umetnost. Večina skavtov jé ali zažganega ali surovega, mogoče celo oboje skupaj, ampak verjemite, kljub takšnim malenkostim tekne bolj kot kar koli drugega. Dobro okrepčani smo bili pripravljeni na zanimivo nadaljnjo pot in bogat večerni program na naši točki prenočevanja. Naslednji dan pa v megli in rahlem deževju do naselja Ojstrica, kjer smo sodelovali pri sv. maši in od koder smo se tudi vrnili domov. Poleg tega enkratnega izhoda, ki nam je prinesel kar nekaj sprememb in novosti, smo se tudi že začeli udeleževati srečanj skavtov iz raznih krajev Slovenije. Sezono tovrstnih srečanj smo začeli v soboto, 6. novembra, ko smo se po dopoldanskem srečanju popoldan udeležili še kostanjevega piknika, na katerega so nas v Mozirje povabili tamkajšnji popotniki in popotnice. Seveda smo z veseljem izkoristili druženje s skavti iz Zreč, Celja in Mozirja ter bili kot vedno prisotni s svojimi norostmi in idejami. Po uvodnem spoznavanju, ko je vsak predstavil svojega soseda (in ni pozabil povedati niti številke čevljev), nas je čakal posebej obetaven turnir v skavtski igri »roverček«. To je zelo priljubljena igra, ki se jo lahko igra skoraj vedno in povsod. Od iger, ki jih pozna vsak navaden smrtnik, bi bila tej mogoče še najbolj podobna košarka. Le da si pri skavtih namesto žoge podajamo iz vrvi spleten obroč, ki se, kot sama igra, imenuje roverček. Seveda ga igralci ne mečejo na koš, temveč na palico, s katero obroč lovi eden od članov ekipe. Kljub temu da smo našo ekipo v Mozirju sestavljale same punce in se borile proti fantovski ekipi Celjanov in ekipi natreniranih odraslih skavtov, smo se odlično odrezale. Z bojevitostjo in izvirno taktiko nam je uspelo pridobiti precej točk, a še zmeraj premalo za finale. Smo se pa zato lahko pogrele ob čaju in si privoščile obi- Foto: J. K. lo pečenega kostanja. Pokramljati je bilo treba še z vsemi skavti, ki so se nam zdeli vsaj malo znani, spoznati kup novih, utrditi stara prijateljstva in vezi ter predebatirati vse zanimive teme. Za obilico smeha in noro zabavo so poskrbele še karaoke in ples, ki je vse sodelujoče kratkočasil do poznih večernih ur. Tako se je novo skavtsko leto pričelo zanimivo in obetavno. Na obzorju pa se že rišejo nove akcije, izhodi, zimovanje, sodelovanje in pomoč na župnijah in kje drugje v Šaleški dolini, najbližje pa so nam v tem trenutku priprave na sprejem in deljenje Luči miru iz Betlehema. Mislim, da bo tudi v prihodnje med skavti, ki se zbiramo v Velenju, odlično vzdušje, mnogo izvirnih idej in zagnanosti. Če pa je mogoče med bralci tega članka kakšen mladostnik, ki ga je zamikalo skavtsko življenje in bi se nam rad pri naših podvigih pridružil, ga vabim, da se nam pridruži katero koli soboto zjutraj ob 9-00 v župnišču Antona Martina Slomška na Splitski 13 v Šaleku. Prav vsem pa skavtski pozdrav: Bodite pripravljeni! Jerica Koren Spomnimo se naših dragih Ob dnevu spomina na mrtve je bila osrednja komemoracija Občine Šoštanj pri spomeniku padlih borcev na Trgu svobode. V svečanosti so sodelovali Pihalni orkester Zarja, recitatorji, učenci OŠ KDK ter slavnostni govorniki predsednik KO ZB Šoštanj Maks Medved in podžupan Občine Šoštanj Štefan Szabo, ki je ob koncu svojega govora dejal: Dan spomina na mrtve naj bo predvsem dan spoštovanja, tako pokojnih kot tudi tistih, ki so še med nami. Saj je prvi november tudi opomin, kako minljivo je življenje. Na svečanosti se je predsedniku pridružil še predstavnik KO ZB Branko Valič in skupaj sta položila venec k spomeniku. Maks Medved je med drugim dejal: »Čutim se dolžnega, da izrečem ob tem dnevu, ob tem spomeniku, ob teh žrtvah nekaj besed, ki so danes že zgodovina. Saj so odpotovali. Po najtežji poti so odpotovali v zgodovino, napisali tam naš najslavnejši list - ter ga predali z mirnim ponosom rekoč: »To je naš list. Na njem piše, da je eden najmanjših narodov izpolnil svojo največjo dolžnost. Dvignil se je, ko so ga poteptali v tla, in šel z golimi rokami v boj. Bil se je za človeka in Zato zmagal... Mladi rodovi pa spoštujte njihove žrtve in ustvarjajte lepši, v sožitju srečnejši jutri..,« MK. Pokaži, kaj znaš V petek, 5. novembra, so v Domu krajanov Lokovica mladi ponosno pokazali svoje talente na že tradicionalni prireditvi Pokaži, kaj znaš v organizaciji DPM Lokovica. S pesmijo, plesom in svojimi instrumenti se je predstavilo okrog trideset otrok, ki so se opogumili in jih ni bilo strah ne odra ne množičnega občinstva. Slišali smo lahko pesmi iz ust najmlajših in malo starejših otrok. Nekaj točk so pripravili celo skupaj, pri katerih so petje združili s plesom in se predstavili s prisrčno koreografijo. Prav tako so navdušeno plesali malo starejši - že najstniki, ki so s kostumi in baklami pričarali čudovit ambient za izvedbo zmagovalne pesmi Evrovizije. Vsi gledalci pa so lahko bili še posebej ponosni na mlade glasbenike, ki so se predstavili s pomočjo svojih instrumentov - harmonik, kitare, klaviatur, flavt, violine in saksofona. Prav vsi, ki so si upali pokazati, kaj znajo, so navdušili. Nekateri s svojimi glasovi, drugi s svojim nastopom, najmlajši, ki niso mogli sedeti pri miru, tudi s tem, da so skrbeli za neprestano dinamičnost na odru. Vsekakor so si zaslužili zabavo po koncu nastopa, obenem pa so s svojim nastopom Lokoviča-nom zagotovili, da se ni treba bati, da bi kulturno in umetniško dogajanje v Lokovici kdaj zamrlo. Jerica Koren SO-MA So-ma - solarij in masaža - je studio, ki ima sedež v Šoštanju, vodita pa ga dva podjetna mlada človeka, ki sta začutila, da v Šoštanju manjka kotiček, kjer bi se človek malce razvajal. Janku Stropniku ne manjka idej in če so ideje združljive z interesi, potem ni ovir. Skupaj s prijateljico Coni Grossmann sta odprla studio, kjer vam nudijo solarij in masažo, delno masažo in masažo obraza ter aroma masažo. Storitve so po ugodnih cenah na voljo dopoldan in popoldan in s posebnimi popusti ali paketi, ki vam bodo dodatno olajšali izbiro. Če vas bodo torej tile decembrski dnevi spravljali v slabo razpoloženje, se vam rešitev za sprostitev ponuja odslej tudi v Šoštanju. MK, Kako smo v Velenju počastili dan diabetesa 2004 Kulturni del praznovanja je bila proslava v Domu za varstvo odraslih z recitacijami varovancev in nastopom njihovega pevskega zbora. Sledilo je predavanje o osteoporozi in otvoritev slikarske razstave. Proslave se je udeležilo blizu 100 varovancev doma, članov Društva diabetikov Velenje in občanov. Med vabljenimi gosti so bili predstavnik Zveze društev diabetikov Slovenije, vodja Lekarne in vodja Laboratorija. V posebno veselje in čast nam je bilo, da se nam je pridružil velenjski župan gospod Srečko Meh. Ob odlično pripravljeni dietni zakuski iz domske kuhinje se je razvil živahen in dolg pogovor. Športni del praznovanja pa je bila udeležba na Pohodu proti sladkorni bolezni. Na znak sirene smo točno ob 11. uri krenili od Erine Tržnice proti jezeru. Pot so dobro varovali naši člani v varovalnih telovnikih. Glavnina pohodnikov je na jezero prispela ob 11.37. Tam smo jih pričakali Foto: M. K. Veselo razpoloženje med pohodniki. Proslava v jedilnici Doma za varstvo odraslih Velenje. s čajem in jabolki. Kljub izredno neprijaznemu vremenu se je pohoda udeležilo 114 pohodnikov, med njimi tudi 5-letna dvojčka Jaka in Nejc ter 8-letna Azra in njena 5-letna sestra Ajla. Prvih 90 evidentiranih pohodnikov je dobilo pelerine, vsi pa priznanja za udeležbo firme Novo Nordisk. Najmlajše smo obdarili s čokoladicami. Vzdušje je bilo ves čas pohoda odlično. Zelo smo veseli, da se nam je na pohodu pridružilo veliko nedia-betikov. Društvo diabetikov Velenje Ingeborg ČAS, tajnica Sv. Martin botruje - Šmarčani praznujejo V minulih dneh so praznovali občani v prijazni Občini Šmartno ob Paki, ki obsega področje med Pod-goro, Goro Oljko, Malim in Velikim Vrhom, Skornim, Ljubijo, Slatinami in Letušem. Kraji pod Goro Oljko so tudi vinorodno področje, kar jim skupaj s farnim zavetnikom svetim Martinom daje poseben pečat skozi vse leto, še zlasti pa ob martinovanju. Kot je povedal Alojz Podgoršek, župan Občine Šmartno ob Paki, v slavnostnem govoru na seji sveta občine, so investicije v kraju navidez in za širše okolje manj pomembne. Zanje pa so bili to veliki dosežki, ki jih nizajo že vse od ustanovitve svoje lastne občine. > Zato Podgoršek ni skrival zadovoljstva, da skupaj s svetniki, podjetniki in zaposlenimi v kraju do-31 sega zavidljive uspehe. Zgradili in posodobili so ° telovadnico ob osnovni šoli, odprli obnovljeno I zgradbo - hišo mladih s tako imenovanim ho- < telom za mlade in prostori za različne krajevne potrebe, odprli so zapornice na železniškem prehodu Rečica-Podgora, uspešno sanirajo plaz v Skornem, v Velikem Vrhu so asfaltirali pol kilometra cestišča, razširili so cesto v Hudem Potoku ter hkrati uredili vodovod za l6 gospodinjstev v Malem Vrhu, preplastili 900 m ceste od Rečice do Šmartnega, plačali solastniški delež v konzorciju RTC Golte ter pridobili prostorske ureditvene -n načrte občine. »Poudarjam, da nadaljujemo delo p tam, kjer so svoje načrte uresničili prejšnji župan ? in občinski Set Očine Šmartno ob Paki. Kljub pri- < zadevanjem sedanje ekipe pa vseh nujnih in potrebnih investicij in načrtov ne moremo izpeljati zaradi omejenih sredstev in postopkov, ki jih narekuje vsak novi. poseg v prostoru. Kljub vsemu pa menim, da je pomembno tudi dejstvo, da ljudje med seboj sodelujejo, da se razvija kultura, da so občani povečini zaposleni ter da je v tem kraju športni duh še naprej izjemno prisoten (kljub težavam NK Šmartno). Zato je prav, da se vsako leto spomnimo posebnih ljudi, ki si s svojim delom, prostovoljnim in plemenitim poslanstvom ter dèlovanjem v društvih zaslužijo nekoliko več družbene pozornosti. Vsem, ki smo jim namenili priznanja in nagrade Občine Šmartno ob Paki, čestitam in se jim zahvaljujem za njihova dobra . dela.« Na slavnostni seji Sveta Občine Šmartno ob Paki so podelili posebna priznanja župana zlati maturantki Lidiji Ažman (za vseh možnih 34 točk na maturi), Čebelarskemu društvu Šmartno ob Paki in Petru Krajncu. Plaketi občine sta prejela Veronika Goršek in dent. dr. Adolf Hofer za dolgoletno delovanje v kulturi in športu. Grb Občine Šmartno ob Paki pa je prejeljože Vovk za življenjsko delo na različnih področjih delovanja v kraju. Otroci pravljično... Ob slovesnosti sta kulturni program izvedla Mešani pevski zbor Šmartno ob Paki pod vodstvom zborovodje Matjaža Kača ter gledališka skupina OŠ Bratov Letonje Šmartno ob Paki. Druženje pa so nadaljevali še s kozarčkom mošta, ki je v Šmartnem letos vino postalo šele dan kasneje, ko ga je sam »sveti Martin« spremenil v vino na tradicionalnem martinovanju v Šmartnem. Jože Miklavc ... odrasli v spominih. Nagrajenci in župan Brez pevk in pevcev ne gre. Tokrat v rdečem. Sv. Martin in vinska kraljica ... Tik pred izidom Znamenja v Belih Vodah in kar se je okoli njih dogajalo Prispevki k poznavanju kulturne dediščine Belih Vod na 128 straneh Mitološka bitja in posebni kraji v Belih Vodah (Avtor risbe: Rok Poles) Povzetek iz knjižice: Raspodovski križ in križ v Raspodovski Upi (Stropnik, po domače Razpodovnik) Na levi strani ceste iz Šoštanja v Bele Vode, nasproti mogočne lipe ob kmetiji Razpodovnik, stoji lesen križ. Leta 1965gaje dalpostaviti Stanko Rezoničnik, po domače Belovošek, ki naj bi se bil kot nemški vojak zaobljubil k postavitvi križa med drugo svetovno vojno, če se bo živ vrnil iz vojske. Čeravno stoji križ na Razpodovnikovem in so ti soglašali s postavitvijo znamenja, ga nimajo za svojega. Pravijo namreč: »Križ je od tistega, ki ga je dal postaviti.« Kljub temu skrbijo zanj in ga ob sobotah okrasijo s cvetjem. Križ in leseno razpelo sta še vedno v prvotni izvedbi. Od Razpodovniko-vega križa se v jugozahodni smeri vidi Žgan-kova kapela, na zahodu pa cerkvi sv. Križa na Kriški gori. Lipa nas proti Razpodovnikovega križa - čez cesto - naj bi bila stara vsaj 30B let. Po izročilu sojo zasadili na mestu, kjer so našli turško podkev. Na prsni višini meri obseg debla 510 cm. Le še najstarejši župljani se spominjajo, daje bilo nekdaj na drevesu leseno razpelo. Okrog leta 1950gaje lipa že popolnoma obrasla, tako da je sedaj skrito v njenem deblu. Mimoidoči, ki vedo za to, se tu še vedno pokrižajo. Pri Razpodovniku je že od nekdaj križišče več voznih in pešpoti, na kar kaže tudi domače ime, ki je nastalo iz besede Raspotriik (razpotje). Tu sta se od glavne poti iz Belih Vod odcepili poti v Zavodnje in na Visočki vrh. Razpodovnikova kmetija slovi daleč naokoli po žal ženah, ki so pomagale Razpodovniku pri kmetovanju. Prebivale so na sosednjem hribu, v Mornovi peči (arheološko najdišče iz starejše kamene dobe). Njihove stopinje so menda vidne še danes. Imele so dolge rumene (po drugi različici črne) lase, spletene v debele kite. Oblečene so bile belo. Pozimi, ko je še ležal sneg, naj bi vpile Razpodovniku: »Sej bob, sej bob!« Kmet jih je ubogal in res posejal bob, ki se je zaradi skorje na snegu skotalilpo pobočju. Žal žene so ga pojedle, ljudje pa so se muzali: »Razpodovnik je ves bob vkraj zmetal.« A so se ušteli. Razpodovniku je vsako leto zraslo veliko boba. Tudi sicer so mu žal žene pomagale: ob mesečini so same požele vse žito. Zjutraj so lahko že zlagali snope. Žal žene pa niso hodile k Razpodovniku le delat. Ko je gospodinja vstala, so prihajale k njemu ležat v posteljo. Žal žena se je ulegla tako, da so iz postelje molela stopala in na tla padle njene dolge kite. Nekoč je gospodinja to opazila in žal ženi odrezala kito; s tem je uničila tudi letino. Od takrat žal žen niso več videli. Razpodovnik ni več dobival nasvetov in nad kmetijo, kije menda včasih obsegala 240 ha, se je zgrnila nesreča. Bele Vode imajo bogato kulturno dediščino, ki pa je le delno ozaveščena in poznana. Podrobneje so obdelane župnijska cerkev Sv. Andreja in romarski cerkvi sv. Križa. Znatni del dediščine pa so tudi sakralna znamenja (kapele, križi,...) in ljudsko izročilo. Poleg znamenj je v knjižici zapisano tudi bogato ljudsko izročilo o mitoloških bitjih: žal ženah pri Razpodovniku, o ravbarjih, okameneli pastirici na Kriški gori, o Turkih, škratih, ki so pomagali Belovoščanom bogateti, o sveto-kriškem zakladu, beli veverici, divji jagi, o ajdih, kramarjih in divjem možu, o krvoločnem kmetu Silvestru, o hudobcu, ki je mlel moko, o mejnih bukvah ter o tem, kako je kakšen kraj v Belih Vodah dobil svoje ime. Pripovedovalo je preko 30 Belovoščanov. V Belih Vodah je bilo letos poleti naštetih preko 30 znamenj. Še tretjino toliko je tistih, ki fizično ne obstajajo več, so pa ohranjena v ljudskem spominu. Po sodobnih merilih je namreč kulturna dediščina tako snovna (npr. kapela) kot nesnovna (ljudsko izročilo, ki se veže na kapelo). Oba vidika dediščine sta zajeta v knjižici Špele Janežič, ki bo izšla v začetku decembra in bo predstavljena v Mestni galeriji Šoštanj. Knjižica je priročnega žepnega formata, trde vezave z zlatotiskom, z obsežnim slikovnim materialom in obsega 128 strani. pripravila Ajda Prislan 1 1 Kulturni natroski s Koroške V Pravzaprav ni nič novega, da so se zvrstile nekatere kulturne prireditve, ki zajemajo predvsem že ustaljene prijeme, nekatere ljubiteljske, druge profesionalne, tako za starejše kot za mlajše. Res, da je bilo kar nekaj od njih visoko kakovostnih, vendar bi si zahtevnejše občinstvo kulturnih dogajanj kdaj za spremembo zaželelo še nekaj več, nekaj, kar se morda na Koroškem sploh še ni videlo. Alternative in inovacijskih eksperimentalnih pristopov namreč manjka. Festival mlade literature Urška je pozitivna vsebina, ki vzpodbuja prvence mladih avtorjev. Potekal je v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije na različnih prizoriščih v Slovenj Gradcu. Predstavilo se je devet najboljših pesnikov in pisateljev izbranih med sto oseminštiridesetimi slovenskimi avtorji, ki so sodelovali na letošnjem literarnem natečaju revije Mentor. Prevladujeta poezija in poetična proza, ki nista le ljubezenski, vsebine namreč zajemajo tudi življenjsko in sodobno tematiko. Dramatike je malo. Razpon starosti avtorjev je od 18 do 28 let. Izmed devetih finalnih je Eva Kovač iz Šentjurja pri Celju na zadnjem izboru po mnenju selektorja, pesnika Iva Stropnika, prejela prvo nagrado Urške, knjižno izdaja svojega dela. Po petkovih prireditvah (gledališka skupina Spunk Gimnazije Slovenj Gradec je premierno odigrala zabavno gledališko igro Zid. šola. zid ali Šola ni šala lanskoletnega Urškinega nagrajenca Petra Goloba) so nadaljevali v Galeriji Kolar v Slovenj Gradcu na srečanju z naslovom Ko se mlada literatura postara, stara pa pomladi. Pogovarjali so se s selektorjem Stropnikom. Po njegovem mnenju mladi avtorji odpirajo zelo modre in suverene teme, ki so morda bolj primerne starejšim avtorjem: »... na drugi strani pa se srečujemo s tem, da se starejši avtorji ukvarjajo z vprašanji, ki so morda bliže mlajšim.« Potem so se pridružili mirovniškemu festivalu ob dnevu OZN. Slovenjegraška instrumentalna jazz-rock skupina JAZOO je svoj prvenec On time, ki ga je posnela v Švici, doma (raz)prodala v več kot 8000 izvodih, kar je svojevrsten slovenski rekord za instrumentalno skupino. To jih je seveda motiviralo, da so se po kratkih poletnih radostih zaprli v studio, kjer nastajajo nove, v glavnem instrumentalne skladbe. Drugi album, ki ga snemajo, nosi delovni naslov Retro future in ne sledi trendom, ampak prinaša samosvoje, sveže avtorske skladbe. Člani skupine Jazoo so letos poletje preživeli delovno. Klaviaturist Tomaž je v San Antoniu spoznal člane legendarne rock skupina Deep Purple, družil se je z Rogerjem Gloverjem. Ali se bo iz tega rodilo kakšno sodelovanje, je zaradi različnih glasbenih usmeritev težko govoriti. »Mogoče bo na novi plošči več hammondov, « pravi Tomaž. V Kotljah so se dogajali že tradicionalni Kuharjevi kulturni dnevi. Tako kot vsako leto so tudi letos odšli po Vorančevi poti, ki poteka od središča Kotelj do Prežihovine. V gasilskem domu so odprli razstavo, ki so jo pripravili gasilci ob mesecu požarne varnosti. Letos so Kuharjevi dnevi posebej posvečeni Avgustu Kuharju ob 40. obletnici njegove smrti. Program so nadaljevali s predavanjem Okoli Zemlje, okoli sonca motoristke Benke Pulko. V torek je dr. Janez Arnež predaval o dr. Alojzu Kuharju, nato so predstavili knjige domačinov Marjana Kolarja in Marije Kolar. Pa predstava gledališke skupine Pameče -Troblje Vse zastonj, vse zastonj! in slavnostna akademija ob 40-letnici smrti Avgusta Kuharja sta se zgodili. V Koroški galeriji likovnih umetnosti Slovenj Gradec se ves mesec november dogajajo Berneker jeve ustvarjalnice. Povabilom so se odzvale tudi osnovne šole, zato se jih je udeležilo prek 20 otrok. Čeprav je bila tokratna ustvarjal-nica študijsko naravnana, saj so mladi risali po modelu dekle, ki sedi na stolu, so jim pustili prosto pot. Večinoma so si izbrali tehniko z ogljem, nekaj pa se jih je pogumno lotilo akrila in kolaža. Vodi jih Andreja Hribernik v sodelovanju z likovno pedagoginjo Špelo Kovačič in akademsko slikarko Lucijo Stramec. Med ustvarjalnicami so v slovenjgraški galeriji odprli tudi izmenjalno razstavo del učiteljev in učencev osnovne umetniške šole iz Opave na Češkem. Hkrati so tudi na Češkem odprli razstavo z naslovom Učitelji in učenci s Koroške. Razstavljajo pedagogi in učenci ter tudi nekdanji učenci s končanimi likovnimi akademijami. Direktorica Koroške galerije likovnih umetnosti Milena Zlatar je povedala, da so povabili češko likovno šolo iz Opave zato, ker je to posebna umetniška šola po vzoru naših glasbenih šol, ki jih lahko mladi obiskujejo vzporedno od petega leta dalje in kasneje kot študenti. V tednu mode so bile v Planetu Tuš v Celju na ogled kreacije večernih oblek priznanih slovenskih modnih oblikovalk Stanke Blatnik, Maje Štamol, Mojce Celin, Tanje Zorn Grželj in Tjaše Lupine. Kreacija Mojce Celin si je po mnenju obiskovalcev zaslužila naziv »sanjska obleka«. Obleka modne oblikovalke Stanke Blatnik iz Slovenj Gradca je bila tretja. Vrhunec tedna mode.v Planetu Tuš je bil modni spektakel Ogenj in led z glasbeno gostjo Aniko Horvat, ki ga je vodil Sebastjan Cavazza. V Martinovi vasi - Šmartnem pri Slovenj Gradcu s kulturnimi in športnimi prireditvami praznujejo Martinove dni. Prav na god tega svetnika je gledališka skupina kulturnega društva iz Šmiklavža z igro Figole fagole zabavala domačine v Golavabuki. Že stara tradicija gostilne Brezovnik v Šmartnem, ki ima gostilniško obrt že iz konca davnega 14. stoletja, je, da gospodinja gostom vsako leto na Martinov dan skuha »me-žerli«. Prireditve so bile dobro obiskane. Odprli so razstavo ročnih spretnosti Društva upokojencev Šmartno, na osrednji prireditvi ob prazniku primestnih vaških skupnosti Šmartno, Turiška vas in Legen je med drugimi nastopila tudi literarna skupina z recitalom Kam le čas beži in tako predstavila pesmi Franca Šegovca iz ansambla Štirje kovači. Mladi kvintet še brez imena je igral Kovačeve najbolj znane narodno zabavne skladbe. Med programom so izbranim podelili priznanja in plakete. V soboto so se na Legnu srečali ljudski godci in pevci. Prireditev je že od nekdaj zelo priljubljena. Po Martinovi slovesni nedeljski maša je vesela družba pokusila »kislo župo« in druge kmečke dobrote. Turistično olepševalno društvo Šmartno je v teh prazničnih dneh že peto leto zapored pokazalo posnetke domačij in jim podelilo priznanja za lepo in urejeno okolje. Letos so jih dobile turistične kmetije Turičnik, Lešnik in Klevž ter kmetija Gampret. Prejele so priznanja za urejenost, gostoljubnost in promocijo kraja. Vse ležijo na obronkih slovenjgraškega Pohorja, ki bo morda tudi zaradi njih postalo še bolj turistično. Naj višje ležeča in tudi turistična kmetija Turičnik je za ohranitev kmečke arhitekture prejela tudi priznanje časopisa Kmečki glas. V Knjižnici Dravograd je mladi slovenski pesnik Jaka Košir predstavil svojo tretjo-pesniško zbirko Nežnost, ki je letos izšla pri Založbi Mladinska knjiga in bila nominirana za Veronikino nagrado. Izbor stotih pesmi je avtor uredil v 10 vsebinskih sklopov, ki naj bi predstavljali duhovno potovanje, odsev vsega tega, kjer je prisotna nežnost. Prava poezija, pravi, je pogovor posameznika z neizmerljivim in neizrekljivim. Od kod dobiva navdihe in ideje za tematiko, ki jo posreduje, opisuje v svojih pesmih? Jaka Košir odgovarja: »V življenju.« V Knjižnici Mislinja in Knjižnici Ksaverja Meška Slovenj Gradec pa so predstavili knjigi domačina Alojza Simetngerja Lovski in planinski doživljaji in spomini ter knjigo o deželi škratov na Gmajn j pri Slovenj Gradcu. V Knjižnici Radlje ob Dravi se je zgodil literarni večer članov Mariborske literarne družbe: Zvoneta Batista, Ivane Hauser, Zmage Palir, Ane Marije Pušnik in Aleša Tacerja. Ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic je slovenjgraška knjižnica priredila literarno delavnica in pogovor z mladim pisateljem iz Slovenj Gradca Urbanom Klančnikom, avtorjem znanstveno fantastičnega romana KALIUS. Kar nekaj gledaliških predstav nam je v preteklih dneh na Koroškem lepšalo vsakdanjik: Gledališče Satirikon s Sašom Hribarjem in drugimi je v Starem trgu pri Slovenj Gradcu oživilo Radio Ga Ga show, na Ravnah na Koroškem pa predstavo Kako bi se znebili tujca. Skupina KUD Šmiklavž je ponovno igrala Filole fagole, MGL Ljubljana pa Dvanajst jeznih mož. V Kulturnem domu Stari trg pri Slovenj Gradcu je nastopil Teater 55 pod umetniškim vodstvom Branka Djuriča, režijo Tanje Ribič s komedijo Elizabeta je zagreta. V eni od vlog igra tudi Sebastian Cavazza. Nato je Teater 55 nastopil tudi v Kulturnem domu Radlje ob Dravi s komedijo Čas za spremembo. V Drugi osnovni šoli v Slovenj Gradcu so tudi doma slavnostno proslavili 70 let pisca -prirejevalca pesmi za zbore in dolgoletnega vodje pevskih zborovjožeta Leskovarja iz Slovenj Gradca. Nastopilo je pet glasbenih zasedb: Mladinski pevski zbor Prve osnovne šole Slovenj Gra-' dec, Mladinski pevski zbor glasbene šole, Ženski pevski zbor Karantanija, Dravograjski oktet IGEM in Družina Breznik. Ob tem so izšle tri zgoščenke s posnetki sedemdesetih priredb zborovskih skladb v izvedbi triinštiridesetih zborov iz vse Slovenije, Avstrije in Italije. Jože Leskovar je priredil in harmoniziral mnoge ljudske pesmi, ki so izšle v več zbirkah. Po posluhu je zapisal napeve Ota Čeruja Gurši je pesem, gurši je dan. Za pesmarico Pod košato lipico, še neznane ljudske pesmi iz naših krajev, ki jih je zbrala Anica Meh, je prispeval notne zapise izvirnih ljudskih melodij. Uglasbil je tudi Prešernovo Zdravljico, molitev Oče naš, Minattijevega Kurirčka in Franceta Kosmača »Kurirko Lenko. Organiziral je srečanja pevskih zborov Koro-. ška poje in dolgoletne povezave s koroškimi in tržaškimi Slovenci. Obnovil je delo KUD Slovenj Gradec, postal prvi predsednik društva Hugo Wolf. Njegovo morda najpomembnejše delo je ponovno odkritje in oživitev po 2. svetovni vojni v nekdanji Jugoslaviji zamolčanega svetovno priznanega skladatelja samospevov Huga Wolfa, ki se je rodil v Slovenj Gradcu. Dokazal je njegovo slovensko poreklo tudi po očetovi strani (Vouk). Položil je temelje za Wolfov muzej v Slovenj Gradcu in tam začel tradicionalne mednarodne poletne solopevske šole Hugo Wolf. Sreča je kot metulj Sreča je kot metulj, če ga hočeš ujeti, ti zbeži, če pa pozornost usmeriš drugam, ti tiho sede na ramo. Sto mislijo, s katero je organizacija KO RK povabila na srečanje starejše krajane Lokovice, ki so že zaokrožili sedemdeset let in več, se je prepletal celoten popoldan 24. oktobra. Na srečanje jih je od 152 prišla dobra polovica vabljenih. Ti so dobro voljo prinesli že s seboj. Če pa jim je je manjkalo, pa so poskrbeli organizatorji, ki so s pomočjo Moškega pevskega zbora Lokovica in otrok pripravili lep kulturni program, za dodatno razpoloženje ob koncu »uradnega« dela pa so poskrbeli Foto: Milojka Komprej Lokoviški fantje. Ti so znani po tem, da imajo polno plesišče in tudi tokrat jim ni manjkalo plesalcev. Predsednica Jelka Kušar nam je povedala, da so takšna srečanja vsem v veselje, da se tako organizatorji kot udeleženci potrudijo in so zadovoljni s skromno pogostitvijo, ki jo pripravijo na krajevnem odboru. Letos jim je to uspelo tudi s pomočjo tamkdjšnje krajevne skupnosti, ki ima posluh za takšne drobne pozornosti. Najstarejša krajana Stanislav Srebotnik in Terezija Drev sta bila posebej obdarjena, nageljne po so dobili tudi krajani, stari nad 80 let. V Lokovici pa so se dogajale še druge stvari. Veselo je bilo konec oktobra, ko so otroci pod vodstvom mentorjev in staršev ter seveda v organizaciji Društva prijateljev mladine pripravili večer z bučami in coprnico. Prav strašljivo so žarele buče v noči, ko so vanje vstavili še sveče, domišljije pa jim pri dolbljenju obrazov ni manjkalo. Prava noč čarovnic! V nedeljo, 14. novembra, pa so v krajevni skupnosti organizirali gledališko igro Kaznovani soprog, ki jo je izvedlo kulturno društvo Gornji Grad. Dvorana kulturnega doma v Lokovici je bila spet prijetno napolnjena. Milojka Komprej Akademik Andrej Pavlič v Mestni galeriji Šoštanj Slikarjeve podobe Nedvomno so se redni obiskovalci Mestne o galerije Šoštanj te dni z veseljem usta- a vili ob razstavi akademskega slikarja |' Andreja Pavliča iz Ljubljane. Razstavo slik in o1 objektov, ki so jo odprli 14.10.2004, so na pot = pospremile besede likovne kritičarke Marlen Premšak, ki je o umetniku in razstavi zapisala sledeče: Prvo, kar pade v oči že ob bežnem ogledu likovnih snovanj akademskega slikarja Andreja Pavliča, samostojnega likovnega umetnika, ki se je sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja s pridom izpopolnjeval v pariških umetni-ških krogih in tam nedvomno pridobil nadih § svetovljanstva, je njegova mnogostranskost, J? mnoštvo likovnih interesov in izpovedi, ki pa “ v osnovi vsi skupaj izhajajo iz temeljnega od- | nosa in spoštovanja velike evropske likovne = tradicije, od umirjenega antičnega kanona do razkošnih baročnih oblik pa tudi bogate sodobne domače ustvarjalnosti in slovenskih mojstrov, kakršen je na primer veliki Stupica. Na razstavi v šoštanjski galeriji kaže Andrej Pavlič, ki ima za sabo že krepko prek petdeset samostojnih predstavitev, več svojih likovnih obrazov, s katerimi oblikuje svojo likovno fiziognomijo, postavljeno v nedefiniran čas in ^ prostor, v prostor domišljije, a hkrati zakonito- ° sti in tradicionalne opredeljenosti, ki izhaja iz .§’ samih začetkov človekovega ustvarjalnega sa- % mozavedanja, najprej udejanjenega v simbol- § nih, arhetipskih oblikah, v drobnih figurinah z notranjo energijo, ujeto v utesnjen prostor. Ob nekaterih Pavličevih podobah se zdi, kot da se sprehajamo po starih pinakotekah z mnoštvom skrbno razporejenih predmetov, fragmentov, figur, ločeno spravljenih v kasete. Avtor jih gradi s klasičnimi kompozicijskimi in kolorističnimi prvinami z občutkom za tonira-nje in nevsiljivo součinkovanje. Včasih figuralno kompozicijo izloči in jo postavi v prostor, ki se približuje magičnemu realizmu. Velik del tokratne razstave predstavljajo njegova velika platna z nevsakdanjimi prepleti osrednjega portreta in bledega ozadja, ki s čipkastim strukturiranjem in svežo belino spominja, kot rečeno, na Stupico. Dvoje tako kontrastnih likovnih prijemov je Pavlič presenetljivo združil v celote umirjene sodobnosti in baročne polnosti upodobljenih glav iz nekega m drugega stoletja. Občutljiva odločitev, ki se je lahko loti le vešč slikar z bogatim znanjem in temeljitim poznavanjem vseh vidikov upodabljajoče umetnosti... Andrej Pavlič živi in dela v Ljubljani. Odprtje je kulturno poživil sekstet ANIMA VITA, priznan sestav, ki deluje šele kratek čas. Milojka Komprej Knjige Knjižne novosti in dogodki v mestni knjižnici Šoštanj Maja Rezman Takole je. Zimski večeri so lepi in dolgi... in če rečeš, da boš članek poslal zvečer, imaš čas za piljenje teksta od petih do polnoči. To je fino. Ni pa fino, če se avtorju spet rahlo mudi, ima raztreseno glavo in polno luno na nebu. Prva knjiga tokrat nosi naslov Lektor Jakob. To je slikanica za malo večje cicibane, napisal jo je Kašmir Huseinov«, ilustrirala pa Andrea Petrlik Huseinov«. Zgodba govori o knjigah in prebivalcih nekega mesta, ki neznansko radi berejo knjige. Tako radi jih berejo, da jih enostavno zmanjka in se mestne oblasti odločijo, da bodo založnikom začele izplačevati denar za izdajanje velike količine knjig. Knjig in založb je bilo kar naenkrat nebroj, založniki so ponujali fantastične popuste, produkcija se je razmahnila. Ampak kot običajno, kvantiteta še ne pomeni kvalitete - v knjigah so se pojavile neverjetne napake: Martin Krpan je postal Martin Kerpan, v pravljici se je kar naenkrat pričaral osmi palček, zgodbe niso imele logičnih zaključkov. Odrasli in otroci so nehali brati. Knjige so ležale povsod - predvsem v skladiščih založb jih je bilo ogromno - in mesto je bilo ponovno v zagati. Neke noči pa se je v mestu pojavil Jakob, ki je bil po naključju lektor in je s svojim prenosnim računalnikom priznane znamke (sta dobila avtorja nagrado za reklamo?) naredil red. In pika na koncu stavka. Pika. Čigava Pika? : -) Naslednja je že za odrasle bralce z naslovom Mali vitezi (Otroci, ki so preboleli raka) avtorica knjige je doktorica Berta Jereb, ki je zbrala zgodbe in pripovedi ljudi, ki so v mladih letih preboleli raka in v boju z njim zmagali. Spoznavamo tudi avtoričina prizadevanja za ozavešča-nje ljudi, da je rak pogosto ozdravljiva bolezen. Zato je Berta Jereb pobudnica ustanove Mali vitez, ki je v osnovi fundacija za pomoč mladim, ozdravljenim od raka. Ta ustanova pa nima le namena zbiranja sredstev za pomoč ozdravljenim, pač pa je po njeni zaslugi prerasla v gibanje za spoznavanje kakor tudi za sprejemanje naše medsebojne podobnosti in različnosti. Knjigo, kakršna je pred nami, lahko napiše oseba z bogatimi življenjskimi in zdravniškimi izkušnjami. Napiše jo lahko oseba, ki je zmožna nenehne distance do sebe, svojega poklica, preteklega in sedanjega dela, oseba, ki je odprta do sveta, hkrati pa jo bolniki zanimajo ne le skozi prizmo bolezni, pač pa jo zanimajo tudi s svojimi človeškimi usodami. Prav zaradi tega se zgodbe »malih vitezov« in dr. Berte Jereb združijo v sporočilo, da je v življenju, pa karkoli se že v njem dogaja, mnogo takega, zaradi česar je življenje vredno življenja. Z vitamini do zdravja je naslednja knjiga, ki sem si jo izbrala. Avtor je Klaus Oberbeil ki nam prinaša nasvete, kako z vitamini do vitalnosti, lepote in zdravja. V knjigi najdemo pregled vseh vitaminov in živil ter pripravo jedi, bogatih z vitamini. Prav tako so v njej izsledki sodobnih raziskav o delovanju vitaminov, pa vitaminski test... da ugotovimo če, in katerih vitaminov nam kronično primanjkuje. Čisto na zadnji strani najdemo celo tole opozorilo: Pričujoča knjiga je skrbno pripravljena, vendar za vse navedbe v njej ni jamstva. Ne pisec in ne založba ne odgovarjata za morebitne neugodne posledice ali škodo zaradi napotkov, navedenih v tej knjigi. Torej tudi z vitamini ne gre pretiravati. Srednja pot - najboljša pot. Je pa knjiga vizualno zelo privlačna - ljudje so lepi, vitalni in sploh zdravi, živila pa zrela, sveža in ravnokar oprana... Viki Grošelj je izdal svojo deseto knjigo in ta nosi naslov Ai» smučeh od 0 do 8000 metrov. Knjiga bo gotovo očarala ljubitelje gorništva in smučanja - sploh zdaj v zimskem času bo gotovo komu zbudila skomine po turni smuki... Avtor je svojo desetnico takole pospremil: To potovanje je s presledki trajalo več kot trideset let. Vtem času mije na smučeh na različnih nadmorskih višinah uspelo opraviti nekaj zelo zahtevnih potovanj ali smučarskih spu- stov. Na nadmorski višini nič metrov sem na smučeh potoval na severni tečaj. Med nič in tisoč metri sem opravil prečenje Finske na smučeh. Nad tisoč in dva tisoč metri sem v naših in tujih gorah opravil kopico zahtevnih spustov. Nad tri tisoč metri sem z njimi nadaljeval v visokih gorah Evrope. Nad štiri tisoč metri sem smučal z najvišjega vrha Antarktike Mount Vinsona. Nadpet tisoč metri z najvišjega vrha Evrope Elbrusa. Nad šest tisoč metri z najvišjega vrha Severne Amerike Denalija. Nad sedem tisoč metri s Pika Lenina v Kirgistanu. Nad osem tisoč metri pa s Čo Oja, 8201 meter visoke, šeste najvišje gore sveta. Uf, se tale Viki važi... no ... dobro blago se samo hvali, kajne. Pa še ena leposlovna. Pri Beletrini je izšel super roman Noccola Ammanitija z naslovom Ni me strah. Poletje 1978. Morda najbolj vroče stoletja. Žgoče in zapuščeno podeželje na jugu Italije. Štiri hiše, izgubljene v morju žitnih klasov in devetletni fant, ki se nenadoma sooči s tako strašljivo in nepojmljivo skrivnostjo, da je ne more niti povedati... vas je že strah? No, mene je zgodba dobesedno zagrabila in me ni izpustila do zadnje pike. Pike. Čigave Pike? Kje je lektor Jakob ?! Povabilo na dogodek: 2.12.2004 ob 17.00: »S pravljico potujemo k Eskimom«. Gostja bo gospa Andreja Rustja; po pravljicah pa ob 18.30 sledi še potopisno predavanje »O življenju Eskimov na kanadski Antarktiki«. Lepo vabljeni! Zdaj se grem igrat. Analiza dnevov rekreacije 2004 Zgodovina Dnevov rekreacije sega v leto 1996, ko se je Športno društvo Šoštanj priključilo k izvajanju vseslovenske akcije Mesec rekreacije. Ker se je ta akcija na državnem nivoju leta 2000 zaključila, se je Športna zveza Šoštanj v letu 2001 odločila, da nadaljuje z izvajanjem tradicionalne športno-rekreativne prireditve z modificirano vsebino ter pod novim imenom: Dnevi rekreacije. Glavni namen prireditve je, da se prebivalke in prebivalci Občine Šoštanj seznanijo z različnimi športnimi panogami, saj so na kar polovici aktivnosti prisotni demonstratorji, ki udeležencem predstavijo pravila in športno opremo. Po predstavitvi lahko vsak udeleženec pod nadzorstvom demonstratorjev izvede nekaj vaj in se nauči uporabljati športne pripomočke, ki jih zagotovi posamezno športno društvo. Drugo polovica prireditev sestavljajo rekreativni turnirji brez posebnih nagrad za najboljše, pohodi v naravi in občasno tudi kolesarjenje. Vsako leto Športna zveza Šoštanj pod okriljem Dnevov rekreacije organizira med štirinajst in osemnajst različnih aktivnosti. Izvedbo vsake posamezne aktivnosti prevzame posamezno športno društvo oz. klub, ki določeno panogo tudi izvaja. Obveznosti športnih društev oz. klubov so, da: - izvedejo aktivnost na športno-rekreativnem nivoju z upoštevanjem fair playa in vseh varnostnih standardov, - zagotovijo primerno število ustrezno usposobljenega kadra in vso potrebno športno opremo ter - posamezno aktivnost propagirajo v javnosti. Obveznosti Športne zveze Šoštanj pri organizaciji Dnevov rekreacije so: - v skladu z Zakonom o javnih zbiranjih prijava vseh aktivnosti na policijski postaji, - propagiranje prireditve (zloženke, plakati, spletne strani, kabelska TV, radijske postaje, časopisi ipd.), - zavarovanje celotne prireditve za primer poškodovanja oseb in stvari, - kritje morebitnih stroškov najema športnih objektov in - zagotovitev enotnih oznak za vodstva posameznih aktivnosti (kape, majice ali brezrokavniki). Potrebno je poudariti, da je udeležba na vseh aktivnostih brezplačna, potrebna je le aktivnosti primerna športna obleka in obutev. Poleg tega Športna zveza Šoštanj vsako leto za vse udeležence zagotovi brezplačne majice, ki so dodatno motivacijsko sredstvo za posameznike, da se udeležijo aktivnosti in tako spoznajo nove športne panoge. Vsi sodelujoči pri izvedbi aktivnosti ob Dnevih rekreacije svoje delo opravljajo popolnoma voluntersko in nihče ne prejema plačila za svoje delo. Športna društva in klubi s prevzemom izvedbe posamezne aktivnosti pridobijo možnost, da širši javnosti predstavijo svojo športno panogo in pridobijo nove člane. Prireditev Dnevi rekreacije 2004 sta finančno podprli Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji in Občina Šoštanj. Športna zveza Šoštanj je aktivnosti ob Dnevih rekreacije 2004 propagirala s plakati ŠZŠ, na lastnih spletnih straneh (http://www. sportna-zveza-sostanj.si), na spletnem portalu Razgibajmo življenje (http://www.razgibaj-mozivljenje.net), kjer so bile objavljene vse aktivnosti, z obvestili za medije, na podlagi katerih so se najave prireditev in posameznih aktivnosti objavile v več tiskanih, radijskih in elektronskih medijih. V sodelovanju z Radiem Velenje so bila večkrat tedensko okoli 15. ure kratka poročila o izvedenih aktivnosti in najava prihodnjih aktivnosti. Občina Šoštanj je na svoji zloženki, ki je bila izdana ob občinskem prazniku in katero so prejela vsa gospodinjstva, objavila tudi seznam aktivnosti ob Dnevih rekreacije 2004. Letos se je prireditev na Dnevih rekreacije udeležilo 4273 oseb. Krajevna struktura udeležencev Dnevov rekreacije2004 Krajevna struktura udeležencev. Anketa 2003 Športna zveza Šoštanj je za udeležence aktivnosti ob Dnevih rekreacije 2003 pripravila anonimno anketo, ki sta jo izpolnila 102 ude- leženca. Poleg drugih podatkov, ki zanimajo organizatorje, so anketiranci podali sledeče ocene prireditve: Ocena prireditve Dnevi rekreacije in ocena posameznih aktivnosti od 1 (slabo) do 6 (odlično). Ocena od 1 (slabo) do 6 (odlično) SKUPAJ 1. ocena dnevov rekreacije 5,21 2. ocena današnje aktivnosti 5,41 3. ocena strokovnosti današnje aktivnosti 5,43 4. ocena vsebine današnje aktivnosti 5,45 PRIHODNOST DNEVOV REKREACIJE Na osnovi pridobljenih izkušenj pri izvajanju prireditve Dnevi rekreacije je Športna zveza Šoštanj začrtala nekaj smernic za prihodnje izvajanje te največje športne prireditve na področju Občine Šoštanj: - lokacije za posamezne aktivnosti je potrebno še bolj razpršiti po področju Občine Šoštanj, da se bo vanje lahko vključilo večje število posameznikov; - organizirati je potrebno več aktivnosti za ciljno skupino otrok in mladine; - ker vsi stroški izvedbe Dnevov rekreacije predstavljajo zajeten del proračuna (cca. 25 % v letu 2004), bo potrebno k sofinanciranju pritegniti zainteresirana podjetja, saj je prireditev odmevna in ima veliko udeležbo; - največji strošek pri organizaciji prireditve so majice za udeležence, zato bo potrebno poiskati nova in cenejša motivacijska sredstva za udeležbo na aktivnostih; - preučiti program prireditve in izločiti aktivnosti, za katere ni posebnega interesa, in dodati nove športne panoge; - več sredstev nameniti nadgradnji vsebine posameznih aktivnosti; - še boljša medijska pokritost celotne prireditve; » - povečati atraktivnost posameznih aktivnosti (npr. sodelovanje znanih športnikov, predstavitev dražje športne opreme, zagotovitev ustreznega propagandnega materiala, povezovanje s športnimi akcijami, ki potekajo na državnem nivoju ipd.). Športna zveza Šoštanj bo tudi v prihodnje izvajala Dneve rekreacije, saj je odziv v javnosti dober in tudi prireditve so iz leta v leto bolje obiskane. V Šoštanju, 17. oktobra 2004 Analizo pripravila: Bojan Rotovnik in Andrej Veternik Predstavitev športne dejavnosti Bridž je zelo razširjena miselna igra s kartami. Razvila se je iz whista (angleška igra s kartami) v začetku prejšnjega stoletja v Angliji. Med igrami s kartami, ki se igrajo pri nas, je bridž nekoliko podoben preferansu. Zaradi mnogoterih kombinacij so začeli razmišljati o tekmovalni obliki igre. Osnovna tekmovalna pravila so postavili v Ameriki v 20. letih prejšnjega stoletja. Prvo literaturo v treh knjigah je napisal Elly Culbertson in s tem postavil temelje za razvoj igre bridž. V svetovnem merilu je krovna organizacija Svetovna bridge zveza s 112 članicami. Svet je razdeljen na cone, ki jih pokrivajo conske zveze. Bridge zveza Slovenije, ki letos praznuje 32-letnico svojega obstoja, je vključena v Evropsko bridge zvezo s 44 članicami. Svetovna bridge zveza organizira odprta svetovna prvenstva, vsaka 4 leta pa tudi bridž olimpijado. Sodelujejo lahko državne reprezentance, ki štejejo 4-6 tekmovalcev. Poleg odprte konkurence organizira Svetovna bridge zveza tudi prvenstva v ženski, mladinski in seniorski konkurenci. Na zadnjih zimskih olimpijskih igrah (Salt Lake City 2002) je bil bridž predstavljen kot demonstracijski šport, na zimske olimpijske igre pa naj bi se uvrstil leta 2006. Ob uspešnem igranju se vam tako lahko izpolnijo tudi sanje in zaigrate na 01, na letališču pa vas kot nosilca zlate kolajne pričaka množica navijačev. V Sloveniji je krovna organizacija Bridge zveza Slovenije, ki združuje klube v osmih mestih. Zveza organizira vsakoletna moštvena in parska prvenstva ter izbirna tekmovanja za državno reprezentanco. Bridge zveza Slovenije je tudi ustanovna članica Olimpijskega komiteja Slovenije (leta 1990, od marca leta 2000 pa tudi polnopravna članica z glasovalno pravico. Za igro so potrebni štirje igralci, ki so pri mizi razporejeni po straneh neba (NS-EW), in to tako, da igralca - partnerja v smeri sever-jug (NS) tvorita en par, igralca - partnerja v smeri vzhod-zahod (EW) pa drugi par. Osnovna tekmovalna enota sta torej dva igralca oziroma par. Bridž se igra s tako imenovanimi francoskimi kartami, ki so razdeljene na štiri barve (križ, karo, srce in pik). Najvišja karta v vsaki barvi je as, ki ji po moči sledita kralj, dama in tako naprej vse do dvojke, skupaj 13 kart v vsaki barvi, torej skupno 52 kart. Bridž igra je sestavljena iz dveh delov: LICITACIJE, v kateri napovedujemo število vzetkov, in IGRE, v kateri skušamo svojo napoved uresničiti ali pa preprečiti nasprotnikovo napoved. Vsak igralec ima pred začetkom partije 13 ■ kart, torej je maksimalno število vzetkov 13-Izbiramo lahko med adutnimi (?, ?, ?, ?) in brezadutnimi igrami (v angleškem jeziku pomeni NT = no trump - brez aduta). Če.imaino slabe karte, lahko licitacijo izpustimo zagovorom PASS (podobno kot pri taroku NAPREJ). V licitaciji lahko sodelujemo tudi z govorom KONTRA ali REKONTRA. Licitacija je zaključena, ko trije igralci zaporedoma odgovorijo PASS. Če svojo napoved v IGRI tudi uresničimo, dobimo poleg točk za vzetke tudi posebne nagrade (v točkah, ne v tortah), ki so odvisne od višine napovedi. Licitacija in igra potekata v smeri urinih kazalcev. Po zaključeni licitaciji nasprotnik levo od izvajalca napade s prvo karto, ki se pri bridž igri imenuje ATAKA. Po ataki položi partner izvajalca vse svoje karte na mizo, tako da jih lahko vsi vidijo. Od tega trenutka dalje nima izvajalčev partner nobene pravice sodelovanja v igri (razen odigravanja kart po naročilu izvajalca), zato mu rečemo DUMMY (v angleškem jeziku tepček, saj mu ni potrebno več razmišljati). Osnovna pravila odigravanja v bridž igri pa so: 1. barvi moramo slediti, 2. če barve v listu (niz kart v roki) nimamo, lahko barvo režemo z adutom ali pa ne (kakor nam v danem trenutku bolj ustreza). V svetu igra bridž približno 100 milijonov ljudi. Večina je mnenja, da je bridž najpopolnejša in najzanimivejša igra, ki si jo je človek izmislil. Bridž lahko uspešno igrajo stari in mladi ne glede na spol. To je družabna igra, pri kateri boste spoznali veliko zanimivih ljudi, in vam lahko spremeni tudi življenje. Mogoče boste v času bridž igranja našli svojega življenjskega partnerja (ali pa ga, žal, izgubili). Države zahodne Evrope in Skandinavije so bridž uvedle kot izbirni predmet v osnovnih in srednjih šolah, saj razvija občutek za logiko in kombinatoriko ter krepi športnega duha. Za bridž ne potrebujete izkušenj iz drugih iger s kartami. Naša želja je popularizirati bridž v Šaleški dolini in se za hip odpočiti od ubijalskega tempa življenja. Vse, ki bi se radi naučili igrati bridž, vabimo v Šaleški bridge klub Velenje, ki bo v tekmovalni sezoni 2004/2005 mesečno organiziral miselno razgibavanje „RAZMIGAJTE SVOJE MOŽGANE” pod vodstvom mentorja Bojana AMBROŽA. Aktivnosti bodo potekale v celotni tekmovalni sezoni vsakokrat s pričetkom ob 19-00 v KAVARNI ŠOŠTANJ (glej sliko spodaj) v Šoštanju, medtem ko redne tedenske bridž turnirje igramo vsak ponedeljek in četrtek v gostišču LIPA v Šaleku. Bridž zanimivosti si lahko ogledate tudi na spletni strani http://www.bridge-zveza.si/. Informacije: Zmagoslav ŽIBERT (tel.: 031 881 355) ZLOŽENKA »OHRANIMO SMREKOVEC« ohranimo SMREKOV www.srarekovec.net je na voljo v Mestni galeriji Šoštanj, Domu na Smrekovcu, Andrejevem domu na Slemenu, v Belih Vodah na kmetijah Napotnik in Razpodovnik, v gostišču Gre-benšek in bifeju Šantl. Prav tako jo lahko dobite v Hotelu Krnes in TIC-u v Črni na Koroškem ter v TIC Mozirje in Mozirski koči na Golteh. www.smrekovec.net Svetloba / Pisma bralcev Svetloba Meditacija Svetloba in tema sta eno, če gledamo iz višjega stališča, božanskega ali razsvetljenega. Kadar gledamo iz človeškega, sta svetloba in tema ločeni, sta na dvoje. Dvojnost je razcepljenost našega uma, naše pojavnosti in bivanja v svetu. V vseh časih je tako, ne glede na to, katera doba je na vidiku. Vedno so vojne in mir, bolečina in užitek, trpljenje in radost, svetloba in tema. Nikoli ni dobe, ki bi bila v prednosti, ali dobe, ki bi bila neprimerna za rast človeka. V kateri koli čas se premaknemo, vedno bo enako. Zatorej, ko kdo govori o času, ki je poseben, danes ali pa mogoče pozneje, zavaja. Mnogo je novodobnih tako imenovanih duhovnih razlagalcev, ki govorijo o posebnem času, ali o koncu sveta in podobnem. Čas je vedno enak, navaden, preprost in stalen. Gre samo za to, da je v njem nastanjena dvojnost in s tem se prične rast. Človek biva na Zemlji, ne v posebnem času, ampak navadnem in trenutnem, takšnem, kot je. S tem pogledom se prične rast, v navadnem, temeljnem, v telesnem, tukaj in sedaj. Ni nam potrebno posebej gledati v preteklost ali v prihodnost. Prva je odšla, druge šeni, vemo pa, da bo svet vedno enak, s kvaliteto dvojnosti. Človeku je dano, da to dvojnost preseže in postane Eno, ne da bi spremi- Pismo bralke V soboto, 2. 10. 2004, je potekalo v lepi telovadnici šole Bibe Roecka tekmovanje dveh ekip, in to v košarki. Pionirji (gostje iz Hrastnika) so imeli temno modre drese, označene z belimi številkami na hrbtu. Domačini, imenovani tudi LIVADA, pa so bili oblečeni zelene hlače in bele majice z zelenimi številkami. Bilo jih je lepo gledati, kako zagnano in pogumno so igrali, saj je nemalokrat ta ali oni grdo padel, vendar poškodb, vsaj vidnih, nibilo. Tekmojesodil Anton Zvonko Lampret. Tudi sam je že kot osnovnošolec hodil trenirat košarko, in to v telovadnico Elektre (kegljišče) v Šoštanju. Včasih s potovalko in kolesom, včasih pa kar peš, pa ni bilo blizu. Kolikor se spominjam seje njegov takratni trener pisal Sagadin, menda se je od nekodpripeljal. Doma je v otroštvu Anton z bratom Bogdanom, Vojkom Mehom in ostalimi igral nogomet. Saj sta želela z bratom trenirati košarko, imela sta tudi zasilni koš, kar nek star obroč od soda, pa zaradi sosedovih živali (prašičev) nista smela, saj potem niso mogle spati in so se oglaševale. Torej sta bila v tem omejena. Da pa je naredil izpit za sodnika košarke, mu je najbolj stala ob strani njegova zakonska žena Jožica. Malo sem si ogledala tudi trenerje pionirjev, pa, njal dvojnosti sveta. Poznamo mnogo borcev za mir v svetu, a ostajajo samo in zopet borci, ki se borijo. Kje najti mir, je zdaj vprašanje, in kako ga razširiti, ne da bi vnašali boj. Mir lahko najdemo samo v sebi, zunaj nikoli, kajti tam vlada zakon stalnosti. Lahko umirimo ves svet, ga naredimo brez vojne in popolnoma neslišnega, a dokler ne utišamo lastnega, notranjega sveta, ne bomo našli miru. Če se žrtvujemo za mir v zunanjosti, ni naše delo vredno nič, če nismo spoznali miru v naši notranjosti. Dokler tega ni, nas bodo vse zunanje aktivnosti peljale v neznanje in nemir. Spreminjati zunanjost, je delovanje v smeri hrupa, delovanje navznoter je smer miru. Najprej je potrebno spoznati mir in iz miru delovati. Takrat je zunanjost možno spremeniti v enost, a moramo imeti popolnoma drugačen pogled. Ko ostajamo v nemiru, vidimo dvojnost in tako tudi delujemo, delamo pa napačno, a se iz tega učimo in tako raste posameznik kot družba.V tem pogledu je vse usklajeno in trajno navadno, nič posebnega in skrivnostnega. Skrivnostno in mistično postane, ko nam kdo hoče vsiliti svoje zamisli življenja, svoj pravilni pogled in avtoritativno zamisel. Danes se časti človeka, ki si veliko zapomni in je njegova zavest podobna računalniku. Po tem se ceni in potem se plačuje, si pridobi diplome in postane stroj. Stroj, ki izpolnjuje naloge avtoritete, razmišlja na ta način in tudi deluje v tej smeri. Tako nikoli sam ne razmišlja, ker nima časa in je že predolgo zapeljan. Zapeljan v dvojnost sveta, v po pravici povedano, nisem bila zadovoljna. Trener ekipe v modrih dresih j e znal igralcem oziroma otrokom vse na lep način povedati, otroci pa so bili precej glasni, vendar le dokler se ni pričelo tekmovanje. Trener Livade (domačih pionirjev) pa je bil precej glasen. Bilo ježe od daleč vidno, da sega otroci zelo bojijo, pa tako majhni in drobni, in res so dali od sebe vse, kar je bilo v njihovi moči. Vendar pa sem opazila še nekaj, domači trenerje imel ves v ustih žvakanec pa kolikor vem ima pomembno redno službo, torej bi že lahko vedel ali moral vedeti, da alkohol in šport ne gresta skupaj. ??? Le koliko tekem bo še potekalo v tej telovadnici, saj gradijo novo šolo? Bila pa sem prisotna pri odkritju spomenika Bibe Roecka, bilo je lepo. Nastopal je tudi moj starejši sin Bogdan, bili so zelo lepo oblečeni, vsi enako fantje in dekleta. Žal nimam slike. Le kaj bodo naredili s spomenikom ? Je pa spredaj proti cesti še eden, ki predstavlja, kako mati reže svojim, otrokom kos kruha. Eden bo sigurno prestavljen. Magda Lampret vsakdanjost lenega kloniranega uma. Tja, kamor sije Svetloba, se razvija celotna zavest, zavest, ki ne zbira samo informacij in ukazov. S tem postaja samo prepoznavna. Človek se počasi prične zavedati svojega pravega namena, življenja kot celote in svoje ujetosti v svet dvojnosti in minljivosti. Takrat odpade vsaka ambicija, pohlep in samopašnost. Takrat odpade vsak boj v zunanjosti in se prične pogled v lastni svet sovražnikov; ki se jih lahko rešimo. Tam ni primerjave med človekom in človekom, nobenih moralnih zakonov in tekmovalnosti. Tam je polje, kjer vse nečistosti odpadejo same od sebe, z enim samim zamahom, ko zasije Svetloba, ko plamen ega ugasne in izpuhti dim sebe. Zamah se imenuje Meditacija, končno stanje poti v meditacijo. Kaj nam je potrebno storiti? Storiti je potrebno vse, kar je možno na poti v Meditacijo, da lahko na koncu ugotovimo, da mi ne moremo narediti nič. Nas ob prihodu Svetlobe ni nikjer in smo povsod, odvisno od pogleda zavesti. Lahko pa seveda ostajamo v dvojnosti sveta in s svojo pojavnostjo zelo oviramo prihod Svetlobe. To oviranje Svetlobe se dogaja danes, se je dogajalo in se bo dogajalo, dokler ne bomo mi nehali ovirati njenega prihoda. S prenehanjem delovanja se prične pravilno delovanje, ne-delova-nje ali opazovanje. Buda je temu rekel pot vnirvano, Jezus je temu rekel trkajte in... Zen Aj Pismo bralca V občinskem listu, dne 30.9 04, je omenjena prodaja Grajske planine. K tej modrosti g. župana bi pripomnil tole. Dober gospodar ne prodaja premičnin. Odkar je g. Kopušar župan in njegova LDS v večini, je pa prodaja občinskega premoženja na dnevnem redu. Denar naj bi bil porabljen za izgradnjo nove šole? Tudi ta izgradnja je po mojem mnenju nepotrebna, saj sta še obe šoli v dobrem stanju. Zgodovinska objekta. Razpoke so samo izgovor. Ni še dolgo, ko je bilo na Grajski planini posekanega ogromno lesa, bukovine. Kje je izkupiček? Omenim naj še nepošteno zamenjavo nekdanje De-lopstove barake v izmeri 4x4 m (nazadnje bencinske črpalke). Novi lastnik je pa zanjo dobil zaplenjeno Langusovo trgovino, stanovanjski objekt, skladišče, dvorišče, vrti in parkirni prostor. Je to pošteno? Kaj pa veze in poznanstva?! Tudi skrb za priseljevanje Romov v Šoštanj ni nič kaj novega, saj se ti naseljuje tam, kjer je dana možnost, da brez dela živijo in si vse lastijo. Niso prvi. Pismo Ivana g. Janši je razburilo nekatere občane. Tako pač je, da nismo vsi zadovoljni z današnjim gospodarjenjem. Več je takšnih. S tem pisanjem sem na grobo odgovoril na zadnjo vsebino Lista, če vam bo všeč ali ne. S spoštovanjem. Anton Skornšek Nagradna križanka TIROLSKA REKA VELIKO MESTO VALONCI NIKEJA ZNAČILNOST PRELUKNJA- NEGA AVTOM. OZNAKA KRAPINE RIHARU JAKOPIČ ...STRA- VINSKI AVTOMOB. OZNAKA DŽAKOVI CE KEM.SIMB.ZA SILICIJ REZULTAT KORENJENJA VOJ. PRISTANIŠČE V NEMČIJI GLAV. MEST. SOSED. DRŽAVE JOPICA NIZOZEM. JADRNICA PRAVO, JUS GORENJSKO MESTO OTOK V TUAMOTU MADŽARSKI REŽISER (KAROLY) ETIOPSKI GOSPOD NAPISNA RAZPELU URADNO IME IRSKE ANTON MARTI UČINEK, USPEH TAtIKA MREŽASTA TKANINA TETE, STRINE KEM.SIMB.ZA AMERICIJ NEMŠKA PEVKA ELANOVE SMUČI SOLSOLITRNE KISLINE AZIJSKI VELETOK PRITOK LABE V NEMČIJI HRIBČEK V SLOV. GORICAH KEM.SIMB.ZA DUŠIK ZENSKO IME ŽUPNIK (SLABŠ.) SKUPNOST LOBISTOV MITOL. SODNIK PODZEMLJA ZVEZA SINDIKATOV ZIDOV-ARAB. PESNIK ► POJAVNA VODI VNETJE SLUZNICE ARABSKI ŽREBEC GRŠKA BOGINJA PODZEMLJA KEM.SIMB. ZA LITIJ OČKA UGANKARSKI SLOVARČEK AALTONEN - finski kipar (Waino); ANAA - otok v arhipelagu Tuamoto; DARU - pristanišče na Novi Gvineji; EKATA - grška boginja Zemlje; ESRA - židovsko-arabski pesnik; KIEL - vojno pristanišče v Nemčiji; MARK - madžarski režiser (Karoly); NUI - gora v Vietnamu (... Mang); SAALE - pritok Labe v Nemčiji. Izmed pravilnih rešitev križanke bomo izžrebali tri nagrajence, ki bodo prejeli Kajuhovo pesmarico. Izžrebani nagrajenci prejšnje križanke (List 10), so: Alenka Štrigl, Florjan 22, Šoštanj; Katja Kočevar, Cesta talcev 7, Šoštanj; Andreja Slemenšek, Gavce 42a, Šmartno ob Paki. Nagradna križanka November 2004 Gesla Križanke: Ime in priimek: Naslov: Izpolnjen kupon pošljite na naš naslov do 10. 12. 2004. „am je rekla mrzla Katarina. Katarinin sejem Drugič zapored Verjetno ste se minulo soboto sprehodili med stojnicami na Katarininem sejmu, ki je bil pred drugo svetovno vojno v Šoštanju na ponedeljek pred godom svete Katarine. Starejši Šoštanjčani vedo o tem še kaj povedati, mlajšim generacijam pa je verjetno neznano tudi to, da je Katarina Aleksandrijska zaščitnica vseh poklicev, ki imajo opravka z noži. Kakor koli ste že začutili poskus ohranjanja tradicije, ste verjetno med stojnicami le našli nekaj zase. Te so ponujale predvsem usnjene izdelke. Seveda pa niso ostali razočarani tisti, ki se pripravljajo na adventni čas, kakor tudi ne tisti, ki se še spomnijo usnjarske malice, krajnske in kruha ali pa žemlje za bolj premožne. H Katarininemu sejmu sodi tudi Katarinin kruh, ki ni kruh kar tako, ampak ga pečejo po 300 let starem receptu na domačiji pri sv. Katarini nad Medvodami. So vam zaupali recept? Tudi če bi vam ga, verjemite, vam kruh ne bi »ratal«! Dogajanje so popestrili naši ljudje, ki zvesto ohranjajo ali pa obnavljajo tradicijo in negujejo kulturne vrednote. To so Pristavški Štrajherji, Gaberški cvet, Mladinski pihalni orkester Glasbene šole F. K. Koželjski Velenje, Lokov iški glasbeniki, citrarji in še kdo. Če smo koga izpustili ali preimenovali, nam oprostite, saj sta bila na sejmu tudi medica in jabolčnik ... Organizatorji - Občina Šoštanj, kulturna društva in turistična društva - so se potrudili in v Šoštanju pričarali sejem, ki ima na slovenskem tradicijo že od 15. stoletja dalje. Poleg tega je sejem tematsko vezan na usnjarsko tradicijo, po kateri se nam v Šoštanju, roko na srce, še kar toži. Sejem je bil v Šoštanju drugič. Lani je Občina Šoštanj ob njem pripravila tudi razstavo, letos pa s kulturnim programom razgibala dogajanje. Še si želimo takšnih projektov in idej. Milojka Komprej MUZEJ USNJA LETO X ŠT. 11 30. NOVEMBER 2004 300 SIT ISSN 15Ö1-Ö373 3 7 7 □ 1S S 1 fl 3 7 3 3 Poštnina plačana pri pošti 3325 Šoštanj Knjižnica Velenje Titov trg 05 3320 Velenje Drobna Jaz sem droben, droben list, ki drero mu daje hrano» To drero iz zemlje rase, zemlja pa je rir žiTljenje in ÜTljenje Tir čloreStTa in čloTeštTo to je hrast, v-i Člo-Teku daje rast. Ustvarjalci Lista se veselimo ustvarjalnega uspeha Barbare in Staneta, svoje bralce pa bi radi še enkrat spomnili, da so bile vse fotografije naslovnic prvega »revijalnega« letnika. leta 2002, avtorsko delo mojstra Staneta Jeršiča. Slovenija nova zvezda Evrope Barbara Jeršič Jakše in Stane Jeršič, uspešen fotografski par v Sloveniji in izven meja, sta tudi v Velenju razstavila fotografski opus »Slovenija nova zvezda Evrope«. Razstavo, ki je bila pred tem na ogled že v Ljubljani, Mariboru, Šentjurju in Slovenj Gradcu, so toplo sprejeli tudi »domačini«, dobrodošlico velenj-sko-1jub-1janskemu paru Jakše -Jeršič pa je izrekel župan Srečko Meh. Ugledni gost Irec Erwan Fou-ere, veleposlanikom EU pa je v slovenskem jeziku izrazil vzpodbudo in priznanje razstavljavcema. Fotografski opus, ki je presek dogodkov v Ljubljani v času priključitve Slovenije k Evropski uniji, prav na ta dan, 30.apr il 2004, bo po besedah avtorjev kmalu »odpotoval« tudi v večja evropska mesta. Besedilo in fotografije: Jože Miklavc Revija za kulturna in druga vprašanja Občine Šoštanj in širše. Izdaja Zavod za Kulturo Šoštanj Trg Svobode 12, 3325 Šoštanj zanj Kajetan Čop, direktor Izdajanje Lista finančno omogoča Občina Šoštanj, zanjo Milan Kopušar, župan. Fotografija na naslovnici: Ust Odgovorni urednik Peter Rezman Lektoriranje Jožica Andrejc (Za razpise in objave odgovarja naročnik.) Priprava redakcije Milojka Komprej Tisk Grafika Gracer Celje Natiskano 900 izvodov. Vse sodelavce prosimo, da prispevke za LIST št. 12 (december 2004), pošljejo ali dostavijo najkasneje do 10. decembra 2004. IS sr i 1. 5Ö1 - b Bogdan se je trdno odločil, da se bo oženil. Nevesta ne bo zastonj, kljub temu da dežuje. Pravkar poročena Irena in Kristjan. Tl O O > O c CL 7T predvsem pa pesmi, ki gredo v uho in srce. Kdo ne pozna pesmi Pridi pod najino brezo, ali pa Domača gruda, pa Pastirček in seveda bi še lahko naštevali vse do Klica ruševca, ki je v avgustu odmeval z Graške Gore tako močno, da je fantom priklical naziv zlatega debitanta in še dve nagradi, zlatega pastirčka in drugo nagrado občinstva. Fantom je moč »očitati« podjetnost in pravo smer, saj je njihovo sodelovanje z ljudmi, ki v narodnozabavni glasbi niso od včeraj, gotovo pravilna usmeritev za uspeh. Tako se okoli njihove glasbe in besedil sučejo imena, kot so Igor Podpečan, Brane Klavžar in Lado Šurla, Fanika Požek in Vera Kumprej, fantje sami pa so prepoznavni po petju, ki nekoliko spominja na legendarne Slake in zdaj priljubljene Mlade Dolence. Vendar jim nikakor ne smemo podtakniti posnemanja, saj je njihova pesem samo njihova. Fantje so tudi elektronsko opremljeni. Našli jih boste na www. ansambel-spev.com. Devetnajstega novembra ste jih lahko v večernih urah pospremili v Vinski Gori na njihovi predstavitvi prve zgoščenke, ki se je »skuhala in spekla« v studiu Zlati zvoki. Na predstavitvi je bilo veselo še z nekaterimi njihovimi gosti, kot so: Modrijani, Mladi Dolenci, Ansambel Braneta Klavžarja, Igor Podpečan, Fink, Ansambel Lipovšek, Tone Rus in kot zanimivost Mihelce. Iz Amerike pa je prišel Charlie Chaplin. Seveda pa so bili v Vinski Gori glavni Erik Hribernik, odličen harmonikar in vodja ansambla, Kristjan Kolenc, vokalist, kitarist, klaviaturist in hm ... za oboževalke,... nič ne rečem; Marko Berzelak, vokalist, fant širokega srca in nasmeha, tajezičen in zabaven, še samski po svoji krivdi, in Boštjan Mežnar, odličen pevec, kitarist in tisti, ki je garancija za trdnost skupine (sam ima lepo in trdno družino) ter Edi Rednak, ki jim občasno pomaga na »težjih« zadevah. Zgoščenka je torej v prodaji. Tudi z njeno pomočjo boste spoznali njihove pesmi, zapete in zaigrane posebej za vas. Milojka Komprej Vesela »kožuhija« Kdor se ukvarja s starimi predmeti ali si jih želi ogledati, ve, da jih najde v muzeju. Drugače pa je s starimi običaji, ki lahko . ostanejo živi le, če jih ohranjajo pri življenju ljud-: je, tako da jih prikazujejo ali pa še uporabljajo. ; Gotovo je imelo nekatere svoje običaje tudi naše . mlado meščanstvo, vendar so se ti večinoma izgubili, veliko bolj pa so se ohranili na podeželju. Eden takih običajev je ličkanje koruze ali »kožu-hanje« turščice, kot se reče lepo po domače v našem narečju - lahko tudi krajše »kožuhija«. Tokratna »kožuhija«, ki jo je organiziralo Turistično društvo Skorno, ni bila namenjena ohranjanju starih običajev, kjer se zaradi prikaza olič-ka nekaj storžev. Ta je bila »ta prava«. Pri Anclinu so namreč dobili dve prikolici koruze v storžih, ki je vlažna čakala na velikem kupu. Z delom se je mudilo, saj se taka koruza na kupu lahko »vžge«. Zaradi vlage se namreč prične razkrajanje in se dviga temperatura, zato se je zares zelo mudilo. Po nekaj telefonskih klicih se nas je zvečer pod »marofom« zbralo kar 30. Bili smo zelo različnih starosti od osnovnošolcev (domačih) do tistih v že kar zrelih letih, od takih, ki jim je bilo delo znano, do čisto neukih. Posedli smo in pričeli z delom, ker pa je bilo med nami nekaj muzikantov, smo se kmalu oglasili z ubrano pesmijo, ki je dvignila razpoloženje in pospešila ritem dela. Seveda ni manjkalo niti raznih šal. Tako je Slave dobil lepo lasuljo iz koruznih las, »da ga pozimi ne bo v glavo zeblo«, Francu pa se je sesedel stol in prav prikupno se je prevrnil na hrbet. Bilo je smeha in šal, da sami nismo vedeli, kako se je kup manjšal pod našimi rokami. Za glasbo sta poskrbeli dve harmoniki, kjer so se zlasti izkazali mladi. Seveda pa je tako kot v starih časih gospodinja poskrbela za jedačo, gospodar pa za to, da se nam ni zatikala v grlih in da smo se s ' pijačo tudi malo ogreli. Glasni pogovori in šale so spremljali delo, ki je teklo enemu bolj, drugemu manj hitro, trudili pa smo se vsi. Po nekaj urah je bilo delo končano, mi pa črni od prahu in zelo zadovoljni, ko smo videli kite zlate koruze, ki je visela z lat. Seveda je sledila še krepka večerja. Lahko rečem, da sem doživela pristno »kožu-hijo«, ki je bila, kot so povedali starejši, prav taka, kot v starih časih. Vse se je dogajalo spontano, nihče ni nič v naprej načrtoval in ravno zato je bil morda večer tako uspešen. Sicer pa je Ibristično društvo Skorno uspešno povezalo preteklo in sedanje, izkušnje in mladost tudi pri vodenju društva. Tako so to jesen uresničili kar nekaj načrtov iz svojega letnega programa. V začetku septembra se je okoli 30 članov društva odpravilo na planinski pohod iz Tople na Peco, konec septembra pa so sodelovali na Mihaelovem sejmu. Za pripravo so porabili kar nekaj časa in vložili veliko truda, tako da uspeh ni izostal. V oktobru pa so izvedli svoj tradicionalni izlet v neznano. Tokrat so obiskali Tehniški muzej Slovenije v Bistri pri Vrhniki in Blejski Vintgar. Žal pa si zaradi okvare avtobusa niso mogli ogledati Čebelarskega muzeja v Radovljici. Kljub težavam z avtobusom in kljub temu da je nagajalo vreme, so tako mlajši kot starejši obdržali dobro voljo vse do povratka domov. Marija Lebar Novo skavtsko leto Pa se je začelo - novo skavtsko leto namreč. Skavti iz Šaleške doline smo že nestrpno pričakovali prvo novico, ki bi zakrožila med nami in sporočila, da se pričenjajo redna skavtska srečanja. Naposled smo jo le dočakali. Pa ne le dočakali, že s prvim srečanjem konec oktobra se je začela aktivna in zanimiva skavtska dogodivščina. Že ko smo se prvič zbrali, si izmenjali počitniške vtise, si kar s pomočjo plinskega gorilnika pripravili nekaj za v želodčke in drug drugega hranili z žlicami, navezanimi na metrske palice, smo zaslutili, da bo prihajajoče skavtsko leto res polno zanimivih dogodkov. To je potrdil že naslednji vikend, ko smo imeli najstarejši skavti izhod (to pomeni eno-, dvo- ali tridnevno skupno bivanje). Odpravili smo se na Koroško, natančneje na Ojstrico. Z nahrbtniki, polnimi potrebne in tudi odvečne opreme, smo svojo pot v dveh skupinah pričeli pri sv. Boštjanu v Dravski dolini. Tu smo dobili zemljevid, moko in sol ter dobrohotne želje, da bi se na poti imeli lepo. So pa dobri, ti voditelji! Namesto avta zemljevid, namesto poštene hrane nekaj moke, potem ti pa še želijo, da se imej lepo. Ampak veste, skavt je vedno pripravljen. Pripravljen pomagati bližnjemu, pripravljen na nepredvidljive situacije in tudi pripravljen preživeti zabaven dan ob zemljevidu in moki v družbi soskavtov in (prevelikega nahrbtnika. Pravzaprav se ni nobeden pritoževal, ko so nas poslali na pot, saj je to pri skavtih (posebej še jori naši veji - popotnikih in popotnicah) nekaj Čisto običajnega. Na poti nam nikakor ni bilo dolgčas in četudi smo bili tiho, to ni bil pojav, ki bi izražal nedružabnost ali dolgočasje, temveč je bil odraz našega grizenja kolen v strmih klancih. In čim bolj smo se bližali našemu cilju, cerkvi sv. Duha, tem bolj se nas je lotevala lakota. Vedno bolj jasno nam je postajalo, da bi bila najboljša možna rešitev nastale situacije kar priprava tvi- sta (skavtskega kruha). Malo moke, malo vode, še kanček soli in testo je bilo nared. Potem smo ga ovili okrog primernih palic, popestrili s hrenovkami (ki so nam jih tudi zaupali voditelji) ter vse skupaj spekli nad ognjem. (Ko gledam nazaj, se čudim, kako nam je takrat po obilnem deževju sploh uspelo pripraviti in prižgati ogenj in na njem . celo speči naše kosilo.) Seveda je ravno prav pečeni tvist prava umetnost. Večina skavtov jé ali zažganega ali surovega, mogoče celo oboje skupaj, ampak verjemite, kljub takšnim malenkostim tekne bolj kot kar koli drugega. Dobro okrepčani smo bili pripravljeni na zanimivo nadaljnjo pot in bogat večerni program na naši točki prenočevanja. Naslednji dan pa v megli in rahlem deževju do naselja Ojstrica, kjer smo sodelovali pri sv. maši in od koder smo se tudi vrnili domov. Poleg tega enkratnega izhoda, ki nam je prinesel kar nekaj sprememb in novosti, smo se tudi že začeli udeleževati srečanj skavtov iz raznih krajev Slovenije. Sezono tovrstnih srečanj smo začeli v soboto, 6. novembra, ko smo se po dopoldanskem srečanju popoldan udeležili še kostanjevega piknika, na katerega so nas v Mozirje povabili tamkajšnji popotniki in popotnice. Seveda smo z veseljem izkoristili druženje s skavti iz Zreč, Celja in Mozirja ter bili kot vedno prisotni s svojimi norostmi in idejami. Po uvodnem spoznavanju, ko je vsak predstavil svojega soseda (in ni pozabil povedati niti številke čevljev), nas je čakal posebej obetaven turnir v skavtski igri »roverček«. To je zelo priljubljena igra, ki se jo lahko igra skoraj vedno in povsod. Od iger, ki jih pozna vsak navaden smrtnik, bi bila tej mogoče še najbolj podobna košarka. Le da si pri skavtih namesto žoge podajamo iz vrvi spleten obroč, ki se, kot sama igra, imenuje roverček. Seveda ga igralci ne mečejo na koš, temveč na palico, s katero obroč lovi eden od članov ekipe. Kljub temu da smo našo ekipo v Mozirju sestavljale same punce in se borile proti fantovski ekipi Celjanov in ekipi natreniranih odraslih skavtov, smo se odlično odrezale. Z bojevitostjo in izvirno taktiko nam je uspelo pridobiti precej točk, a še zmeraj premalo za finale. Smo se pa zato lahko pogrele ob čaju in si privoščile obi- Foto: J. K. lo pečenega kostanja. Pokramljati je bilo treba še z vsemi skavti, ki so se nam zdeli vsaj malo znani, spoznati kup novih, utrditi stara prijateljstva in vezi ter predebatirati vse zanimive teme. Za obilico smeha in noro zabavo so poskrbele še karaoke in ples, ki je vse sodelujoče kratkočasil do poznih večernih ur. Tako se je novo skavtsko leto pričelo zanimivo in obetavno. Na obzorju pa se že rišejo nove akcije, izhodi, zimovanje, sodelovanje in pomoč na župnijah in kje drugje v Šaleški dolini, najbližje pa so nam v tem trenutku priprave na sprejem in deljenje Luči miru iz Betlehema. Mislim, da bo tudi v prihodnje med skavti, ki se zbiramo v Velenju, odlično vzdušje, mnogo izvirnih idej in zagnanosti. Če pa je mogoče med bralci tega članka kakšen mladostnik, ki ga je zamikalo skavtsko življenje in bi se nam rad pri naših podvigih pridružil, ga vabim, da se nam pridruži katero koli soboto zjutraj ob 9-00 v župnišču Antona Martina Slomška na Splitski 13 v Šaleku. Prav vsem pa skavtski pozdrav: Bodite pripravljeni! Jerica Koren Spomnimo se naših dragih Ob dnevu spomina na mrtve je bila osrednja komemoracija Občine Šoštanj pri spomeniku padlih borcev na Trgu svobode. V svečanosti so sodelovali Pihalni orkester Zarja, recitatorji, učenci OŠ KDK ter slavnostni govorniki predsednik KO ZB Šoštanj Maks Medved in podžupan Občine Šoštanj Štefan Szabo, ki je ob koncu svojega govora dejal: Dan spomina na mrtve naj bo predvsem dan spoštovanja, tako pokojnih kot tudi tistih, ki so še med nami. Saj je prvi november tudi opomin, kako minljivo je življenje. Na svečanosti se je predsedniku pridružil še predstavnik KO ZB Branko Valič in skupaj sta položila venec k spomeniku. Maks Medved je med drugim dejal: »Čutim se dolžnega, da izrečem ob tem dnevu, ob tem spomeniku, ob teh žrtvah nekaj besed, ki so danes že zgodovina. Saj so odpotovali. Po najtežji poti so odpotovali v zgodovino, napisali tam naš najslavnejši list - ter ga predali z mirnim ponosom rekoč: »To je naš list. Na njem piše, da je eden najmanjših narodov izpolnil svojo največjo dolžnost. Dvignil se je, ko so ga poteptali v tla, in šel z golimi rokami v boj. Bil se je za človeka in Zato zmagal... Mladi rodovi pa spoštujte njihove žrtve in ustvarjajte lepši, v sožitju srečnejši jutri..,« MK. Pokaži, kaj znaš V petek, 5. novembra, so v Domu krajanov Lokovica mladi ponosno pokazali svoje talente na že tradicionalni prireditvi Pokaži, kaj znaš v organizaciji DPM Lokovica. S pesmijo, plesom in svojimi instrumenti se je predstavilo okrog trideset otrok, ki so se opogumili in jih ni bilo strah ne odra ne množičnega občinstva. Slišali smo lahko pesmi iz ust najmlajših in malo starejših otrok. Nekaj točk so pripravili celo skupaj, pri katerih so petje združili s plesom in se predstavili s prisrčno koreografijo. Prav tako so navdušeno plesali malo starejši - že najstniki, ki so s kostumi in baklami pričarali čudovit ambient za izvedbo zmagovalne pesmi Evrovizije. Vsi gledalci pa so lahko bili še posebej ponosni na mlade glasbenike, ki so se predstavili s pomočjo svojih instrumentov - harmonik, kitare, klaviatur, flavt, violine in saksofona. Prav vsi, ki so si upali pokazati, kaj znajo, so navdušili. Nekateri s svojimi glasovi, drugi s svojim nastopom, najmlajši, ki niso mogli sedeti pri miru, tudi s tem, da so skrbeli za neprestano dinamičnost na odru. Vsekakor so si zaslužili zabavo po koncu nastopa, obenem pa so s svojim nastopom Lokoviča-nom zagotovili, da se ni treba bati, da bi kulturno in umetniško dogajanje v Lokovici kdaj zamrlo. Jerica Koren SO-MA So-ma - solarij in masaža - je studio, ki ima sedež v Šoštanju, vodita pa ga dva podjetna mlada človeka, ki sta začutila, da v Šoštanju manjka kotiček, kjer bi se človek malce razvajal. Janku Stropniku ne manjka idej in če so ideje združljive z interesi, potem ni ovir. Skupaj s prijateljico Coni Grossmann sta odprla studio, kjer vam nudijo solarij in masažo, delno masažo in masažo obraza ter aroma masažo. Storitve so po ugodnih cenah na voljo dopoldan in popoldan in s posebnimi popusti ali paketi, ki vam bodo dodatno olajšali izbiro. Če vas bodo torej tile decembrski dnevi spravljali v slabo razpoloženje, se vam rešitev za sprostitev ponuja odslej tudi v Šoštanju. MK, Kako smo v Velenju počastili dan diabetesa 2004 Kulturni del praznovanja je bila proslava v Domu za varstvo odraslih z recitacijami varovancev in nastopom njihovega pevskega zbora. Sledilo je predavanje o osteoporozi in otvoritev slikarske razstave. Proslave se je udeležilo blizu 100 varovancev doma, članov Društva diabetikov Velenje in občanov. Med vabljenimi gosti so bili predstavnik Zveze društev diabetikov Slovenije, vodja Lekarne in vodja Laboratorija. V posebno veselje in čast nam je bilo, da se nam je pridružil velenjski župan gospod Srečko Meh. Ob odlično pripravljeni dietni zakuski iz domske kuhinje se je razvil živahen in dolg pogovor. Športni del praznovanja pa je bila udeležba na Pohodu proti sladkorni bolezni. Na znak sirene smo točno ob 11. uri krenili od Erine Tržnice proti jezeru. Pot so dobro varovali naši člani v varovalnih telovnikih. Glavnina pohodnikov je na jezero prispela ob 11.37. Tam smo jih pričakali Foto: M. K. Veselo razpoloženje med pohodniki. Proslava v jedilnici Doma za varstvo odraslih Velenje. s čajem in jabolki. Kljub izredno neprijaznemu vremenu se je pohoda udeležilo 114 pohodnikov, med njimi tudi 5-letna dvojčka Jaka in Nejc ter 8-letna Azra in njena 5-letna sestra Ajla. Prvih 90 evidentiranih pohodnikov je dobilo pelerine, vsi pa priznanja za udeležbo firme Novo Nordisk. Najmlajše smo obdarili s čokoladicami. Vzdušje je bilo ves čas pohoda odlično. Zelo smo veseli, da se nam je na pohodu pridružilo veliko nedia-betikov. Društvo diabetikov Velenje Ingeborg ČAS, tajnica Sv. Martin botruje - Šmarčani praznujejo V minulih dneh so praznovali občani v prijazni Občini Šmartno ob Paki, ki obsega področje med Pod-goro, Goro Oljko, Malim in Velikim Vrhom, Skornim, Ljubijo, Slatinami in Letušem. Kraji pod Goro Oljko so tudi vinorodno področje, kar jim skupaj s farnim zavetnikom svetim Martinom daje poseben pečat skozi vse leto, še zlasti pa ob martinovanju. Kot je povedal Alojz Podgoršek, župan Občine Šmartno ob Paki, v slavnostnem govoru na seji sveta občine, so investicije v kraju navidez in za širše okolje manj pomembne. Zanje pa so bili to veliki dosežki, ki jih nizajo že vse od ustanovitve svoje lastne občine. > Zato Podgoršek ni skrival zadovoljstva, da skupaj s svetniki, podjetniki in zaposlenimi v kraju do-31 sega zavidljive uspehe. Zgradili in posodobili so ° telovadnico ob osnovni šoli, odprli obnovljeno I zgradbo - hišo mladih s tako imenovanim ho- < telom za mlade in prostori za različne krajevne potrebe, odprli so zapornice na železniškem prehodu Rečica-Podgora, uspešno sanirajo plaz v Skornem, v Velikem Vrhu so asfaltirali pol kilometra cestišča, razširili so cesto v Hudem Potoku ter hkrati uredili vodovod za l6 gospodinjstev v Malem Vrhu, preplastili 900 m ceste od Rečice do Šmartnega, plačali solastniški delež v konzorciju RTC Golte ter pridobili prostorske ureditvene -n načrte občine. »Poudarjam, da nadaljujemo delo p tam, kjer so svoje načrte uresničili prejšnji župan ? in občinski Set Očine Šmartno ob Paki. Kljub pri- < zadevanjem sedanje ekipe pa vseh nujnih in potrebnih investicij in načrtov ne moremo izpeljati zaradi omejenih sredstev in postopkov, ki jih narekuje vsak novi. poseg v prostoru. Kljub vsemu pa menim, da je pomembno tudi dejstvo, da ljudje med seboj sodelujejo, da se razvija kultura, da so občani povečini zaposleni ter da je v tem kraju športni duh še naprej izjemno prisoten (kljub težavam NK Šmartno). Zato je prav, da se vsako leto spomnimo posebnih ljudi, ki si s svojim delom, prostovoljnim in plemenitim poslanstvom ter dèlovanjem v društvih zaslužijo nekoliko več družbene pozornosti. Vsem, ki smo jim namenili priznanja in nagrade Občine Šmartno ob Paki, čestitam in se jim zahvaljujem za njihova dobra . dela.« Na slavnostni seji Sveta Občine Šmartno ob Paki so podelili posebna priznanja župana zlati maturantki Lidiji Ažman (za vseh možnih 34 točk na maturi), Čebelarskemu društvu Šmartno ob Paki in Petru Krajncu. Plaketi občine sta prejela Veronika Goršek in dent. dr. Adolf Hofer za dolgoletno delovanje v kulturi in športu. Grb Občine Šmartno ob Paki pa je prejeljože Vovk za življenjsko delo na različnih področjih delovanja v kraju. Otroci pravljično... Ob slovesnosti sta kulturni program izvedla Mešani pevski zbor Šmartno ob Paki pod vodstvom zborovodje Matjaža Kača ter gledališka skupina OŠ Bratov Letonje Šmartno ob Paki. Druženje pa so nadaljevali še s kozarčkom mošta, ki je v Šmartnem letos vino postalo šele dan kasneje, ko ga je sam »sveti Martin« spremenil v vino na tradicionalnem martinovanju v Šmartnem. Jože Miklavc ... odrasli v spominih. Nagrajenci in župan Brez pevk in pevcev ne gre. Tokrat v rdečem. Sv. Martin in vinska kraljica ... Tik pred izidom Znamenja v Belih Vodah in kar se je okoli njih dogajalo Prispevki k poznavanju kulturne dediščine Belih Vod na 128 straneh Mitološka bitja in posebni kraji v Belih Vodah (Avtor risbe: Rok Poles) Povzetek iz knjižice: Raspodovski križ in križ v Raspodovski Upi (Stropnik, po domače Razpodovnik) Na levi strani ceste iz Šoštanja v Bele Vode, nasproti mogočne lipe ob kmetiji Razpodovnik, stoji lesen križ. Leta 1965gaje dalpostaviti Stanko Rezoničnik, po domače Belovošek, ki naj bi se bil kot nemški vojak zaobljubil k postavitvi križa med drugo svetovno vojno, če se bo živ vrnil iz vojske. Čeravno stoji križ na Razpodovnikovem in so ti soglašali s postavitvijo znamenja, ga nimajo za svojega. Pravijo namreč: »Križ je od tistega, ki ga je dal postaviti.« Kljub temu skrbijo zanj in ga ob sobotah okrasijo s cvetjem. Križ in leseno razpelo sta še vedno v prvotni izvedbi. Od Razpodovniko-vega križa se v jugozahodni smeri vidi Žgan-kova kapela, na zahodu pa cerkvi sv. Križa na Kriški gori. Lipa nas proti Razpodovnikovega križa - čez cesto - naj bi bila stara vsaj 30B let. Po izročilu sojo zasadili na mestu, kjer so našli turško podkev. Na prsni višini meri obseg debla 510 cm. Le še najstarejši župljani se spominjajo, daje bilo nekdaj na drevesu leseno razpelo. Okrog leta 1950gaje lipa že popolnoma obrasla, tako da je sedaj skrito v njenem deblu. Mimoidoči, ki vedo za to, se tu še vedno pokrižajo. Pri Razpodovniku je že od nekdaj križišče več voznih in pešpoti, na kar kaže tudi domače ime, ki je nastalo iz besede Raspotriik (razpotje). Tu sta se od glavne poti iz Belih Vod odcepili poti v Zavodnje in na Visočki vrh. Razpodovnikova kmetija slovi daleč naokoli po žal ženah, ki so pomagale Razpodovniku pri kmetovanju. Prebivale so na sosednjem hribu, v Mornovi peči (arheološko najdišče iz starejše kamene dobe). Njihove stopinje so menda vidne še danes. Imele so dolge rumene (po drugi različici črne) lase, spletene v debele kite. Oblečene so bile belo. Pozimi, ko je še ležal sneg, naj bi vpile Razpodovniku: »Sej bob, sej bob!« Kmet jih je ubogal in res posejal bob, ki se je zaradi skorje na snegu skotalilpo pobočju. Žal žene so ga pojedle, ljudje pa so se muzali: »Razpodovnik je ves bob vkraj zmetal.« A so se ušteli. Razpodovniku je vsako leto zraslo veliko boba. Tudi sicer so mu žal žene pomagale: ob mesečini so same požele vse žito. Zjutraj so lahko že zlagali snope. Žal žene pa niso hodile k Razpodovniku le delat. Ko je gospodinja vstala, so prihajale k njemu ležat v posteljo. Žal žena se je ulegla tako, da so iz postelje molela stopala in na tla padle njene dolge kite. Nekoč je gospodinja to opazila in žal ženi odrezala kito; s tem je uničila tudi letino. Od takrat žal žen niso več videli. Razpodovnik ni več dobival nasvetov in nad kmetijo, kije menda včasih obsegala 240 ha, se je zgrnila nesreča. Bele Vode imajo bogato kulturno dediščino, ki pa je le delno ozaveščena in poznana. Podrobneje so obdelane župnijska cerkev Sv. Andreja in romarski cerkvi sv. Križa. Znatni del dediščine pa so tudi sakralna znamenja (kapele, križi,...) in ljudsko izročilo. Poleg znamenj je v knjižici zapisano tudi bogato ljudsko izročilo o mitoloških bitjih: žal ženah pri Razpodovniku, o ravbarjih, okameneli pastirici na Kriški gori, o Turkih, škratih, ki so pomagali Belovoščanom bogateti, o sveto-kriškem zakladu, beli veverici, divji jagi, o ajdih, kramarjih in divjem možu, o krvoločnem kmetu Silvestru, o hudobcu, ki je mlel moko, o mejnih bukvah ter o tem, kako je kakšen kraj v Belih Vodah dobil svoje ime. Pripovedovalo je preko 30 Belovoščanov. V Belih Vodah je bilo letos poleti naštetih preko 30 znamenj. Še tretjino toliko je tistih, ki fizično ne obstajajo več, so pa ohranjena v ljudskem spominu. Po sodobnih merilih je namreč kulturna dediščina tako snovna (npr. kapela) kot nesnovna (ljudsko izročilo, ki se veže na kapelo). Oba vidika dediščine sta zajeta v knjižici Špele Janežič, ki bo izšla v začetku decembra in bo predstavljena v Mestni galeriji Šoštanj. Knjižica je priročnega žepnega formata, trde vezave z zlatotiskom, z obsežnim slikovnim materialom in obsega 128 strani. pripravila Ajda Prislan 1 1 Kulturni natroski s Koroške V Pravzaprav ni nič novega, da so se zvrstile nekatere kulturne prireditve, ki zajemajo predvsem že ustaljene prijeme, nekatere ljubiteljske, druge profesionalne, tako za starejše kot za mlajše. Res, da je bilo kar nekaj od njih visoko kakovostnih, vendar bi si zahtevnejše občinstvo kulturnih dogajanj kdaj za spremembo zaželelo še nekaj več, nekaj, kar se morda na Koroškem sploh še ni videlo. Alternative in inovacijskih eksperimentalnih pristopov namreč manjka. Festival mlade literature Urška je pozitivna vsebina, ki vzpodbuja prvence mladih avtorjev. Potekal je v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije na različnih prizoriščih v Slovenj Gradcu. Predstavilo se je devet najboljših pesnikov in pisateljev izbranih med sto oseminštiridesetimi slovenskimi avtorji, ki so sodelovali na letošnjem literarnem natečaju revije Mentor. Prevladujeta poezija in poetična proza, ki nista le ljubezenski, vsebine namreč zajemajo tudi življenjsko in sodobno tematiko. Dramatike je malo. Razpon starosti avtorjev je od 18 do 28 let. Izmed devetih finalnih je Eva Kovač iz Šentjurja pri Celju na zadnjem izboru po mnenju selektorja, pesnika Iva Stropnika, prejela prvo nagrado Urške, knjižno izdaja svojega dela. Po petkovih prireditvah (gledališka skupina Spunk Gimnazije Slovenj Gradec je premierno odigrala zabavno gledališko igro Zid. šola. zid ali Šola ni šala lanskoletnega Urškinega nagrajenca Petra Goloba) so nadaljevali v Galeriji Kolar v Slovenj Gradcu na srečanju z naslovom Ko se mlada literatura postara, stara pa pomladi. Pogovarjali so se s selektorjem Stropnikom. Po njegovem mnenju mladi avtorji odpirajo zelo modre in suverene teme, ki so morda bolj primerne starejšim avtorjem: »... na drugi strani pa se srečujemo s tem, da se starejši avtorji ukvarjajo z vprašanji, ki so morda bliže mlajšim.« Potem so se pridružili mirovniškemu festivalu ob dnevu OZN. Slovenjegraška instrumentalna jazz-rock skupina JAZOO je svoj prvenec On time, ki ga je posnela v Švici, doma (raz)prodala v več kot 8000 izvodih, kar je svojevrsten slovenski rekord za instrumentalno skupino. To jih je seveda motiviralo, da so se po kratkih poletnih radostih zaprli v studio, kjer nastajajo nove, v glavnem instrumentalne skladbe. Drugi album, ki ga snemajo, nosi delovni naslov Retro future in ne sledi trendom, ampak prinaša samosvoje, sveže avtorske skladbe. Člani skupine Jazoo so letos poletje preživeli delovno. Klaviaturist Tomaž je v San Antoniu spoznal člane legendarne rock skupina Deep Purple, družil se je z Rogerjem Gloverjem. Ali se bo iz tega rodilo kakšno sodelovanje, je zaradi različnih glasbenih usmeritev težko govoriti. »Mogoče bo na novi plošči več hammondov, « pravi Tomaž. V Kotljah so se dogajali že tradicionalni Kuharjevi kulturni dnevi. Tako kot vsako leto so tudi letos odšli po Vorančevi poti, ki poteka od središča Kotelj do Prežihovine. V gasilskem domu so odprli razstavo, ki so jo pripravili gasilci ob mesecu požarne varnosti. Letos so Kuharjevi dnevi posebej posvečeni Avgustu Kuharju ob 40. obletnici njegove smrti. Program so nadaljevali s predavanjem Okoli Zemlje, okoli sonca motoristke Benke Pulko. V torek je dr. Janez Arnež predaval o dr. Alojzu Kuharju, nato so predstavili knjige domačinov Marjana Kolarja in Marije Kolar. Pa predstava gledališke skupine Pameče -Troblje Vse zastonj, vse zastonj! in slavnostna akademija ob 40-letnici smrti Avgusta Kuharja sta se zgodili. V Koroški galeriji likovnih umetnosti Slovenj Gradec se ves mesec november dogajajo Berneker jeve ustvarjalnice. Povabilom so se odzvale tudi osnovne šole, zato se jih je udeležilo prek 20 otrok. Čeprav je bila tokratna ustvarjal-nica študijsko naravnana, saj so mladi risali po modelu dekle, ki sedi na stolu, so jim pustili prosto pot. Večinoma so si izbrali tehniko z ogljem, nekaj pa se jih je pogumno lotilo akrila in kolaža. Vodi jih Andreja Hribernik v sodelovanju z likovno pedagoginjo Špelo Kovačič in akademsko slikarko Lucijo Stramec. Med ustvarjalnicami so v slovenjgraški galeriji odprli tudi izmenjalno razstavo del učiteljev in učencev osnovne umetniške šole iz Opave na Češkem. Hkrati so tudi na Češkem odprli razstavo z naslovom Učitelji in učenci s Koroške. Razstavljajo pedagogi in učenci ter tudi nekdanji učenci s končanimi likovnimi akademijami. Direktorica Koroške galerije likovnih umetnosti Milena Zlatar je povedala, da so povabili češko likovno šolo iz Opave zato, ker je to posebna umetniška šola po vzoru naših glasbenih šol, ki jih lahko mladi obiskujejo vzporedno od petega leta dalje in kasneje kot študenti. V tednu mode so bile v Planetu Tuš v Celju na ogled kreacije večernih oblek priznanih slovenskih modnih oblikovalk Stanke Blatnik, Maje Štamol, Mojce Celin, Tanje Zorn Grželj in Tjaše Lupine. Kreacija Mojce Celin si je po mnenju obiskovalcev zaslužila naziv »sanjska obleka«. Obleka modne oblikovalke Stanke Blatnik iz Slovenj Gradca je bila tretja. Vrhunec tedna mode.v Planetu Tuš je bil modni spektakel Ogenj in led z glasbeno gostjo Aniko Horvat, ki ga je vodil Sebastjan Cavazza. V Martinovi vasi - Šmartnem pri Slovenj Gradcu s kulturnimi in športnimi prireditvami praznujejo Martinove dni. Prav na god tega svetnika je gledališka skupina kulturnega društva iz Šmiklavža z igro Figole fagole zabavala domačine v Golavabuki. Že stara tradicija gostilne Brezovnik v Šmartnem, ki ima gostilniško obrt že iz konca davnega 14. stoletja, je, da gospodinja gostom vsako leto na Martinov dan skuha »me-žerli«. Prireditve so bile dobro obiskane. Odprli so razstavo ročnih spretnosti Društva upokojencev Šmartno, na osrednji prireditvi ob prazniku primestnih vaških skupnosti Šmartno, Turiška vas in Legen je med drugimi nastopila tudi literarna skupina z recitalom Kam le čas beži in tako predstavila pesmi Franca Šegovca iz ansambla Štirje kovači. Mladi kvintet še brez imena je igral Kovačeve najbolj znane narodno zabavne skladbe. Med programom so izbranim podelili priznanja in plakete. V soboto so se na Legnu srečali ljudski godci in pevci. Prireditev je že od nekdaj zelo priljubljena. Po Martinovi slovesni nedeljski maša je vesela družba pokusila »kislo župo« in druge kmečke dobrote. Turistično olepševalno društvo Šmartno je v teh prazničnih dneh že peto leto zapored pokazalo posnetke domačij in jim podelilo priznanja za lepo in urejeno okolje. Letos so jih dobile turistične kmetije Turičnik, Lešnik in Klevž ter kmetija Gampret. Prejele so priznanja za urejenost, gostoljubnost in promocijo kraja. Vse ležijo na obronkih slovenjgraškega Pohorja, ki bo morda tudi zaradi njih postalo še bolj turistično. Naj višje ležeča in tudi turistična kmetija Turičnik je za ohranitev kmečke arhitekture prejela tudi priznanje časopisa Kmečki glas. V Knjižnici Dravograd je mladi slovenski pesnik Jaka Košir predstavil svojo tretjo-pesniško zbirko Nežnost, ki je letos izšla pri Založbi Mladinska knjiga in bila nominirana za Veronikino nagrado. Izbor stotih pesmi je avtor uredil v 10 vsebinskih sklopov, ki naj bi predstavljali duhovno potovanje, odsev vsega tega, kjer je prisotna nežnost. Prava poezija, pravi, je pogovor posameznika z neizmerljivim in neizrekljivim. Od kod dobiva navdihe in ideje za tematiko, ki jo posreduje, opisuje v svojih pesmih? Jaka Košir odgovarja: »V življenju.« V Knjižnici Mislinja in Knjižnici Ksaverja Meška Slovenj Gradec pa so predstavili knjigi domačina Alojza Simetngerja Lovski in planinski doživljaji in spomini ter knjigo o deželi škratov na Gmajn j pri Slovenj Gradcu. V Knjižnici Radlje ob Dravi se je zgodil literarni večer članov Mariborske literarne družbe: Zvoneta Batista, Ivane Hauser, Zmage Palir, Ane Marije Pušnik in Aleša Tacerja. Ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic je slovenjgraška knjižnica priredila literarno delavnica in pogovor z mladim pisateljem iz Slovenj Gradca Urbanom Klančnikom, avtorjem znanstveno fantastičnega romana KALIUS. Kar nekaj gledaliških predstav nam je v preteklih dneh na Koroškem lepšalo vsakdanjik: Gledališče Satirikon s Sašom Hribarjem in drugimi je v Starem trgu pri Slovenj Gradcu oživilo Radio Ga Ga show, na Ravnah na Koroškem pa predstavo Kako bi se znebili tujca. Skupina KUD Šmiklavž je ponovno igrala Filole fagole, MGL Ljubljana pa Dvanajst jeznih mož. V Kulturnem domu Stari trg pri Slovenj Gradcu je nastopil Teater 55 pod umetniškim vodstvom Branka Djuriča, režijo Tanje Ribič s komedijo Elizabeta je zagreta. V eni od vlog igra tudi Sebastian Cavazza. Nato je Teater 55 nastopil tudi v Kulturnem domu Radlje ob Dravi s komedijo Čas za spremembo. V Drugi osnovni šoli v Slovenj Gradcu so tudi doma slavnostno proslavili 70 let pisca -prirejevalca pesmi za zbore in dolgoletnega vodje pevskih zborovjožeta Leskovarja iz Slovenj Gradca. Nastopilo je pet glasbenih zasedb: Mladinski pevski zbor Prve osnovne šole Slovenj Gra-' dec, Mladinski pevski zbor glasbene šole, Ženski pevski zbor Karantanija, Dravograjski oktet IGEM in Družina Breznik. Ob tem so izšle tri zgoščenke s posnetki sedemdesetih priredb zborovskih skladb v izvedbi triinštiridesetih zborov iz vse Slovenije, Avstrije in Italije. Jože Leskovar je priredil in harmoniziral mnoge ljudske pesmi, ki so izšle v več zbirkah. Po posluhu je zapisal napeve Ota Čeruja Gurši je pesem, gurši je dan. Za pesmarico Pod košato lipico, še neznane ljudske pesmi iz naših krajev, ki jih je zbrala Anica Meh, je prispeval notne zapise izvirnih ljudskih melodij. Uglasbil je tudi Prešernovo Zdravljico, molitev Oče naš, Minattijevega Kurirčka in Franceta Kosmača »Kurirko Lenko. Organiziral je srečanja pevskih zborov Koro-. ška poje in dolgoletne povezave s koroškimi in tržaškimi Slovenci. Obnovil je delo KUD Slovenj Gradec, postal prvi predsednik društva Hugo Wolf. Njegovo morda najpomembnejše delo je ponovno odkritje in oživitev po 2. svetovni vojni v nekdanji Jugoslaviji zamolčanega svetovno priznanega skladatelja samospevov Huga Wolfa, ki se je rodil v Slovenj Gradcu. Dokazal je njegovo slovensko poreklo tudi po očetovi strani (Vouk). Položil je temelje za Wolfov muzej v Slovenj Gradcu in tam začel tradicionalne mednarodne poletne solopevske šole Hugo Wolf. Sreča je kot metulj Sreča je kot metulj, če ga hočeš ujeti, ti zbeži, če pa pozornost usmeriš drugam, ti tiho sede na ramo. Sto mislijo, s katero je organizacija KO RK povabila na srečanje starejše krajane Lokovice, ki so že zaokrožili sedemdeset let in več, se je prepletal celoten popoldan 24. oktobra. Na srečanje jih je od 152 prišla dobra polovica vabljenih. Ti so dobro voljo prinesli že s seboj. Če pa jim je je manjkalo, pa so poskrbeli organizatorji, ki so s pomočjo Moškega pevskega zbora Lokovica in otrok pripravili lep kulturni program, za dodatno razpoloženje ob koncu »uradnega« dela pa so poskrbeli Foto: Milojka Komprej Lokoviški fantje. Ti so znani po tem, da imajo polno plesišče in tudi tokrat jim ni manjkalo plesalcev. Predsednica Jelka Kušar nam je povedala, da so takšna srečanja vsem v veselje, da se tako organizatorji kot udeleženci potrudijo in so zadovoljni s skromno pogostitvijo, ki jo pripravijo na krajevnem odboru. Letos jim je to uspelo tudi s pomočjo tamkdjšnje krajevne skupnosti, ki ima posluh za takšne drobne pozornosti. Najstarejša krajana Stanislav Srebotnik in Terezija Drev sta bila posebej obdarjena, nageljne po so dobili tudi krajani, stari nad 80 let. V Lokovici pa so se dogajale še druge stvari. Veselo je bilo konec oktobra, ko so otroci pod vodstvom mentorjev in staršev ter seveda v organizaciji Društva prijateljev mladine pripravili večer z bučami in coprnico. Prav strašljivo so žarele buče v noči, ko so vanje vstavili še sveče, domišljije pa jim pri dolbljenju obrazov ni manjkalo. Prava noč čarovnic! V nedeljo, 14. novembra, pa so v krajevni skupnosti organizirali gledališko igro Kaznovani soprog, ki jo je izvedlo kulturno društvo Gornji Grad. Dvorana kulturnega doma v Lokovici je bila spet prijetno napolnjena. Milojka Komprej Akademik Andrej Pavlič v Mestni galeriji Šoštanj Slikarjeve podobe Nedvomno so se redni obiskovalci Mestne o galerije Šoštanj te dni z veseljem usta- a vili ob razstavi akademskega slikarja |' Andreja Pavliča iz Ljubljane. Razstavo slik in o1 objektov, ki so jo odprli 14.10.2004, so na pot = pospremile besede likovne kritičarke Marlen Premšak, ki je o umetniku in razstavi zapisala sledeče: Prvo, kar pade v oči že ob bežnem ogledu likovnih snovanj akademskega slikarja Andreja Pavliča, samostojnega likovnega umetnika, ki se je sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja s pridom izpopolnjeval v pariških umetni-ških krogih in tam nedvomno pridobil nadih § svetovljanstva, je njegova mnogostranskost, J? mnoštvo likovnih interesov in izpovedi, ki pa “ v osnovi vsi skupaj izhajajo iz temeljnega od- | nosa in spoštovanja velike evropske likovne = tradicije, od umirjenega antičnega kanona do razkošnih baročnih oblik pa tudi bogate sodobne domače ustvarjalnosti in slovenskih mojstrov, kakršen je na primer veliki Stupica. Na razstavi v šoštanjski galeriji kaže Andrej Pavlič, ki ima za sabo že krepko prek petdeset samostojnih predstavitev, več svojih likovnih obrazov, s katerimi oblikuje svojo likovno fiziognomijo, postavljeno v nedefiniran čas in ^ prostor, v prostor domišljije, a hkrati zakonito- ° sti in tradicionalne opredeljenosti, ki izhaja iz .§’ samih začetkov človekovega ustvarjalnega sa- % mozavedanja, najprej udejanjenega v simbol- § nih, arhetipskih oblikah, v drobnih figurinah z notranjo energijo, ujeto v utesnjen prostor. Ob nekaterih Pavličevih podobah se zdi, kot da se sprehajamo po starih pinakotekah z mnoštvom skrbno razporejenih predmetov, fragmentov, figur, ločeno spravljenih v kasete. Avtor jih gradi s klasičnimi kompozicijskimi in kolorističnimi prvinami z občutkom za tonira-nje in nevsiljivo součinkovanje. Včasih figuralno kompozicijo izloči in jo postavi v prostor, ki se približuje magičnemu realizmu. Velik del tokratne razstave predstavljajo njegova velika platna z nevsakdanjimi prepleti osrednjega portreta in bledega ozadja, ki s čipkastim strukturiranjem in svežo belino spominja, kot rečeno, na Stupico. Dvoje tako kontrastnih likovnih prijemov je Pavlič presenetljivo združil v celote umirjene sodobnosti in baročne polnosti upodobljenih glav iz nekega m drugega stoletja. Občutljiva odločitev, ki se je lahko loti le vešč slikar z bogatim znanjem in temeljitim poznavanjem vseh vidikov upodabljajoče umetnosti... Andrej Pavlič živi in dela v Ljubljani. Odprtje je kulturno poživil sekstet ANIMA VITA, priznan sestav, ki deluje šele kratek čas. Milojka Komprej Knjige Knjižne novosti in dogodki v mestni knjižnici Šoštanj Maja Rezman Takole je. Zimski večeri so lepi in dolgi... in če rečeš, da boš članek poslal zvečer, imaš čas za piljenje teksta od petih do polnoči. To je fino. Ni pa fino, če se avtorju spet rahlo mudi, ima raztreseno glavo in polno luno na nebu. Prva knjiga tokrat nosi naslov Lektor Jakob. To je slikanica za malo večje cicibane, napisal jo je Kašmir Huseinov«, ilustrirala pa Andrea Petrlik Huseinov«. Zgodba govori o knjigah in prebivalcih nekega mesta, ki neznansko radi berejo knjige. Tako radi jih berejo, da jih enostavno zmanjka in se mestne oblasti odločijo, da bodo založnikom začele izplačevati denar za izdajanje velike količine knjig. Knjig in založb je bilo kar naenkrat nebroj, založniki so ponujali fantastične popuste, produkcija se je razmahnila. Ampak kot običajno, kvantiteta še ne pomeni kvalitete - v knjigah so se pojavile neverjetne napake: Martin Krpan je postal Martin Kerpan, v pravljici se je kar naenkrat pričaral osmi palček, zgodbe niso imele logičnih zaključkov. Odrasli in otroci so nehali brati. Knjige so ležale povsod - predvsem v skladiščih založb jih je bilo ogromno - in mesto je bilo ponovno v zagati. Neke noči pa se je v mestu pojavil Jakob, ki je bil po naključju lektor in je s svojim prenosnim računalnikom priznane znamke (sta dobila avtorja nagrado za reklamo?) naredil red. In pika na koncu stavka. Pika. Čigava Pika? : -) Naslednja je že za odrasle bralce z naslovom Mali vitezi (Otroci, ki so preboleli raka) avtorica knjige je doktorica Berta Jereb, ki je zbrala zgodbe in pripovedi ljudi, ki so v mladih letih preboleli raka in v boju z njim zmagali. Spoznavamo tudi avtoričina prizadevanja za ozavešča-nje ljudi, da je rak pogosto ozdravljiva bolezen. Zato je Berta Jereb pobudnica ustanove Mali vitez, ki je v osnovi fundacija za pomoč mladim, ozdravljenim od raka. Ta ustanova pa nima le namena zbiranja sredstev za pomoč ozdravljenim, pač pa je po njeni zaslugi prerasla v gibanje za spoznavanje kakor tudi za sprejemanje naše medsebojne podobnosti in različnosti. Knjigo, kakršna je pred nami, lahko napiše oseba z bogatimi življenjskimi in zdravniškimi izkušnjami. Napiše jo lahko oseba, ki je zmožna nenehne distance do sebe, svojega poklica, preteklega in sedanjega dela, oseba, ki je odprta do sveta, hkrati pa jo bolniki zanimajo ne le skozi prizmo bolezni, pač pa jo zanimajo tudi s svojimi človeškimi usodami. Prav zaradi tega se zgodbe »malih vitezov« in dr. Berte Jereb združijo v sporočilo, da je v življenju, pa karkoli se že v njem dogaja, mnogo takega, zaradi česar je življenje vredno življenja. Z vitamini do zdravja je naslednja knjiga, ki sem si jo izbrala. Avtor je Klaus Oberbeil ki nam prinaša nasvete, kako z vitamini do vitalnosti, lepote in zdravja. V knjigi najdemo pregled vseh vitaminov in živil ter pripravo jedi, bogatih z vitamini. Prav tako so v njej izsledki sodobnih raziskav o delovanju vitaminov, pa vitaminski test... da ugotovimo če, in katerih vitaminov nam kronično primanjkuje. Čisto na zadnji strani najdemo celo tole opozorilo: Pričujoča knjiga je skrbno pripravljena, vendar za vse navedbe v njej ni jamstva. Ne pisec in ne založba ne odgovarjata za morebitne neugodne posledice ali škodo zaradi napotkov, navedenih v tej knjigi. Torej tudi z vitamini ne gre pretiravati. Srednja pot - najboljša pot. Je pa knjiga vizualno zelo privlačna - ljudje so lepi, vitalni in sploh zdravi, živila pa zrela, sveža in ravnokar oprana... Viki Grošelj je izdal svojo deseto knjigo in ta nosi naslov Ai» smučeh od 0 do 8000 metrov. Knjiga bo gotovo očarala ljubitelje gorništva in smučanja - sploh zdaj v zimskem času bo gotovo komu zbudila skomine po turni smuki... Avtor je svojo desetnico takole pospremil: To potovanje je s presledki trajalo več kot trideset let. Vtem času mije na smučeh na različnih nadmorskih višinah uspelo opraviti nekaj zelo zahtevnih potovanj ali smučarskih spu- stov. Na nadmorski višini nič metrov sem na smučeh potoval na severni tečaj. Med nič in tisoč metri sem opravil prečenje Finske na smučeh. Nad tisoč in dva tisoč metri sem v naših in tujih gorah opravil kopico zahtevnih spustov. Nad tri tisoč metri sem z njimi nadaljeval v visokih gorah Evrope. Nad štiri tisoč metri sem smučal z najvišjega vrha Antarktike Mount Vinsona. Nadpet tisoč metri z najvišjega vrha Evrope Elbrusa. Nad šest tisoč metri z najvišjega vrha Severne Amerike Denalija. Nad sedem tisoč metri s Pika Lenina v Kirgistanu. Nad osem tisoč metri pa s Čo Oja, 8201 meter visoke, šeste najvišje gore sveta. Uf, se tale Viki važi... no ... dobro blago se samo hvali, kajne. Pa še ena leposlovna. Pri Beletrini je izšel super roman Noccola Ammanitija z naslovom Ni me strah. Poletje 1978. Morda najbolj vroče stoletja. Žgoče in zapuščeno podeželje na jugu Italije. Štiri hiše, izgubljene v morju žitnih klasov in devetletni fant, ki se nenadoma sooči s tako strašljivo in nepojmljivo skrivnostjo, da je ne more niti povedati... vas je že strah? No, mene je zgodba dobesedno zagrabila in me ni izpustila do zadnje pike. Pike. Čigave Pike? Kje je lektor Jakob ?! Povabilo na dogodek: 2.12.2004 ob 17.00: »S pravljico potujemo k Eskimom«. Gostja bo gospa Andreja Rustja; po pravljicah pa ob 18.30 sledi še potopisno predavanje »O življenju Eskimov na kanadski Antarktiki«. Lepo vabljeni! Zdaj se grem igrat. Analiza dnevov rekreacije 2004 Zgodovina Dnevov rekreacije sega v leto 1996, ko se je Športno društvo Šoštanj priključilo k izvajanju vseslovenske akcije Mesec rekreacije. Ker se je ta akcija na državnem nivoju leta 2000 zaključila, se je Športna zveza Šoštanj v letu 2001 odločila, da nadaljuje z izvajanjem tradicionalne športno-rekreativne prireditve z modificirano vsebino ter pod novim imenom: Dnevi rekreacije. Glavni namen prireditve je, da se prebivalke in prebivalci Občine Šoštanj seznanijo z različnimi športnimi panogami, saj so na kar polovici aktivnosti prisotni demonstratorji, ki udeležencem predstavijo pravila in športno opremo. Po predstavitvi lahko vsak udeleženec pod nadzorstvom demonstratorjev izvede nekaj vaj in se nauči uporabljati športne pripomočke, ki jih zagotovi posamezno športno društvo. Drugo polovica prireditev sestavljajo rekreativni turnirji brez posebnih nagrad za najboljše, pohodi v naravi in občasno tudi kolesarjenje. Vsako leto Športna zveza Šoštanj pod okriljem Dnevov rekreacije organizira med štirinajst in osemnajst različnih aktivnosti. Izvedbo vsake posamezne aktivnosti prevzame posamezno športno društvo oz. klub, ki določeno panogo tudi izvaja. Obveznosti športnih društev oz. klubov so, da: - izvedejo aktivnost na športno-rekreativnem nivoju z upoštevanjem fair playa in vseh varnostnih standardov, - zagotovijo primerno število ustrezno usposobljenega kadra in vso potrebno športno opremo ter - posamezno aktivnost propagirajo v javnosti. Obveznosti Športne zveze Šoštanj pri organizaciji Dnevov rekreacije so: - v skladu z Zakonom o javnih zbiranjih prijava vseh aktivnosti na policijski postaji, - propagiranje prireditve (zloženke, plakati, spletne strani, kabelska TV, radijske postaje, časopisi ipd.), - zavarovanje celotne prireditve za primer poškodovanja oseb in stvari, - kritje morebitnih stroškov najema športnih objektov in - zagotovitev enotnih oznak za vodstva posameznih aktivnosti (kape, majice ali brezrokavniki). Potrebno je poudariti, da je udeležba na vseh aktivnostih brezplačna, potrebna je le aktivnosti primerna športna obleka in obutev. Poleg tega Športna zveza Šoštanj vsako leto za vse udeležence zagotovi brezplačne majice, ki so dodatno motivacijsko sredstvo za posameznike, da se udeležijo aktivnosti in tako spoznajo nove športne panoge. Vsi sodelujoči pri izvedbi aktivnosti ob Dnevih rekreacije svoje delo opravljajo popolnoma voluntersko in nihče ne prejema plačila za svoje delo. Športna društva in klubi s prevzemom izvedbe posamezne aktivnosti pridobijo možnost, da širši javnosti predstavijo svojo športno panogo in pridobijo nove člane. Prireditev Dnevi rekreacije 2004 sta finančno podprli Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji in Občina Šoštanj. Športna zveza Šoštanj je aktivnosti ob Dnevih rekreacije 2004 propagirala s plakati ŠZŠ, na lastnih spletnih straneh (http://www. sportna-zveza-sostanj.si), na spletnem portalu Razgibajmo življenje (http://www.razgibaj-mozivljenje.net), kjer so bile objavljene vse aktivnosti, z obvestili za medije, na podlagi katerih so se najave prireditev in posameznih aktivnosti objavile v več tiskanih, radijskih in elektronskih medijih. V sodelovanju z Radiem Velenje so bila večkrat tedensko okoli 15. ure kratka poročila o izvedenih aktivnosti in najava prihodnjih aktivnosti. Občina Šoštanj je na svoji zloženki, ki je bila izdana ob občinskem prazniku in katero so prejela vsa gospodinjstva, objavila tudi seznam aktivnosti ob Dnevih rekreacije 2004. Letos se je prireditev na Dnevih rekreacije udeležilo 4273 oseb. Krajevna struktura udeležencev Dnevov rekreacije2004 Krajevna struktura udeležencev. Anketa 2003 Športna zveza Šoštanj je za udeležence aktivnosti ob Dnevih rekreacije 2003 pripravila anonimno anketo, ki sta jo izpolnila 102 ude- leženca. Poleg drugih podatkov, ki zanimajo organizatorje, so anketiranci podali sledeče ocene prireditve: Ocena prireditve Dnevi rekreacije in ocena posameznih aktivnosti od 1 (slabo) do 6 (odlično). Ocena od 1 (slabo) do 6 (odlično) SKUPAJ 1. ocena dnevov rekreacije 5,21 2. ocena današnje aktivnosti 5,41 3. ocena strokovnosti današnje aktivnosti 5,43 4. ocena vsebine današnje aktivnosti 5,45 PRIHODNOST DNEVOV REKREACIJE Na osnovi pridobljenih izkušenj pri izvajanju prireditve Dnevi rekreacije je Športna zveza Šoštanj začrtala nekaj smernic za prihodnje izvajanje te največje športne prireditve na področju Občine Šoštanj: - lokacije za posamezne aktivnosti je potrebno še bolj razpršiti po področju Občine Šoštanj, da se bo vanje lahko vključilo večje število posameznikov; - organizirati je potrebno več aktivnosti za ciljno skupino otrok in mladine; - ker vsi stroški izvedbe Dnevov rekreacije predstavljajo zajeten del proračuna (cca. 25 % v letu 2004), bo potrebno k sofinanciranju pritegniti zainteresirana podjetja, saj je prireditev odmevna in ima veliko udeležbo; - največji strošek pri organizaciji prireditve so majice za udeležence, zato bo potrebno poiskati nova in cenejša motivacijska sredstva za udeležbo na aktivnostih; - preučiti program prireditve in izločiti aktivnosti, za katere ni posebnega interesa, in dodati nove športne panoge; - več sredstev nameniti nadgradnji vsebine posameznih aktivnosti; - še boljša medijska pokritost celotne prireditve; » - povečati atraktivnost posameznih aktivnosti (npr. sodelovanje znanih športnikov, predstavitev dražje športne opreme, zagotovitev ustreznega propagandnega materiala, povezovanje s športnimi akcijami, ki potekajo na državnem nivoju ipd.). Športna zveza Šoštanj bo tudi v prihodnje izvajala Dneve rekreacije, saj je odziv v javnosti dober in tudi prireditve so iz leta v leto bolje obiskane. V Šoštanju, 17. oktobra 2004 Analizo pripravila: Bojan Rotovnik in Andrej Veternik Predstavitev športne dejavnosti Bridž je zelo razširjena miselna igra s kartami. Razvila se je iz whista (angleška igra s kartami) v začetku prejšnjega stoletja v Angliji. Med igrami s kartami, ki se igrajo pri nas, je bridž nekoliko podoben preferansu. Zaradi mnogoterih kombinacij so začeli razmišljati o tekmovalni obliki igre. Osnovna tekmovalna pravila so postavili v Ameriki v 20. letih prejšnjega stoletja. Prvo literaturo v treh knjigah je napisal Elly Culbertson in s tem postavil temelje za razvoj igre bridž. V svetovnem merilu je krovna organizacija Svetovna bridge zveza s 112 članicami. Svet je razdeljen na cone, ki jih pokrivajo conske zveze. Bridge zveza Slovenije, ki letos praznuje 32-letnico svojega obstoja, je vključena v Evropsko bridge zvezo s 44 članicami. Svetovna bridge zveza organizira odprta svetovna prvenstva, vsaka 4 leta pa tudi bridž olimpijado. Sodelujejo lahko državne reprezentance, ki štejejo 4-6 tekmovalcev. Poleg odprte konkurence organizira Svetovna bridge zveza tudi prvenstva v ženski, mladinski in seniorski konkurenci. Na zadnjih zimskih olimpijskih igrah (Salt Lake City 2002) je bil bridž predstavljen kot demonstracijski šport, na zimske olimpijske igre pa naj bi se uvrstil leta 2006. Ob uspešnem igranju se vam tako lahko izpolnijo tudi sanje in zaigrate na 01, na letališču pa vas kot nosilca zlate kolajne pričaka množica navijačev. V Sloveniji je krovna organizacija Bridge zveza Slovenije, ki združuje klube v osmih mestih. Zveza organizira vsakoletna moštvena in parska prvenstva ter izbirna tekmovanja za državno reprezentanco. Bridge zveza Slovenije je tudi ustanovna članica Olimpijskega komiteja Slovenije (leta 1990, od marca leta 2000 pa tudi polnopravna članica z glasovalno pravico. Za igro so potrebni štirje igralci, ki so pri mizi razporejeni po straneh neba (NS-EW), in to tako, da igralca - partnerja v smeri sever-jug (NS) tvorita en par, igralca - partnerja v smeri vzhod-zahod (EW) pa drugi par. Osnovna tekmovalna enota sta torej dva igralca oziroma par. Bridž se igra s tako imenovanimi francoskimi kartami, ki so razdeljene na štiri barve (križ, karo, srce in pik). Najvišja karta v vsaki barvi je as, ki ji po moči sledita kralj, dama in tako naprej vse do dvojke, skupaj 13 kart v vsaki barvi, torej skupno 52 kart. Bridž igra je sestavljena iz dveh delov: LICITACIJE, v kateri napovedujemo število vzetkov, in IGRE, v kateri skušamo svojo napoved uresničiti ali pa preprečiti nasprotnikovo napoved. Vsak igralec ima pred začetkom partije 13 ■ kart, torej je maksimalno število vzetkov 13-Izbiramo lahko med adutnimi (?, ?, ?, ?) in brezadutnimi igrami (v angleškem jeziku pomeni NT = no trump - brez aduta). Če.imaino slabe karte, lahko licitacijo izpustimo zagovorom PASS (podobno kot pri taroku NAPREJ). V licitaciji lahko sodelujemo tudi z govorom KONTRA ali REKONTRA. Licitacija je zaključena, ko trije igralci zaporedoma odgovorijo PASS. Če svojo napoved v IGRI tudi uresničimo, dobimo poleg točk za vzetke tudi posebne nagrade (v točkah, ne v tortah), ki so odvisne od višine napovedi. Licitacija in igra potekata v smeri urinih kazalcev. Po zaključeni licitaciji nasprotnik levo od izvajalca napade s prvo karto, ki se pri bridž igri imenuje ATAKA. Po ataki položi partner izvajalca vse svoje karte na mizo, tako da jih lahko vsi vidijo. Od tega trenutka dalje nima izvajalčev partner nobene pravice sodelovanja v igri (razen odigravanja kart po naročilu izvajalca), zato mu rečemo DUMMY (v angleškem jeziku tepček, saj mu ni potrebno več razmišljati). Osnovna pravila odigravanja v bridž igri pa so: 1. barvi moramo slediti, 2. če barve v listu (niz kart v roki) nimamo, lahko barvo režemo z adutom ali pa ne (kakor nam v danem trenutku bolj ustreza). V svetu igra bridž približno 100 milijonov ljudi. Večina je mnenja, da je bridž najpopolnejša in najzanimivejša igra, ki si jo je človek izmislil. Bridž lahko uspešno igrajo stari in mladi ne glede na spol. To je družabna igra, pri kateri boste spoznali veliko zanimivih ljudi, in vam lahko spremeni tudi življenje. Mogoče boste v času bridž igranja našli svojega življenjskega partnerja (ali pa ga, žal, izgubili). Države zahodne Evrope in Skandinavije so bridž uvedle kot izbirni predmet v osnovnih in srednjih šolah, saj razvija občutek za logiko in kombinatoriko ter krepi športnega duha. Za bridž ne potrebujete izkušenj iz drugih iger s kartami. Naša želja je popularizirati bridž v Šaleški dolini in se za hip odpočiti od ubijalskega tempa življenja. Vse, ki bi se radi naučili igrati bridž, vabimo v Šaleški bridge klub Velenje, ki bo v tekmovalni sezoni 2004/2005 mesečno organiziral miselno razgibavanje „RAZMIGAJTE SVOJE MOŽGANE” pod vodstvom mentorja Bojana AMBROŽA. Aktivnosti bodo potekale v celotni tekmovalni sezoni vsakokrat s pričetkom ob 19-00 v KAVARNI ŠOŠTANJ (glej sliko spodaj) v Šoštanju, medtem ko redne tedenske bridž turnirje igramo vsak ponedeljek in četrtek v gostišču LIPA v Šaleku. Bridž zanimivosti si lahko ogledate tudi na spletni strani http://www.bridge-zveza.si/. Informacije: Zmagoslav ŽIBERT (tel.: 031 881 355) ZLOŽENKA »OHRANIMO SMREKOVEC« ohranimo SMREKOV www.srarekovec.net je na voljo v Mestni galeriji Šoštanj, Domu na Smrekovcu, Andrejevem domu na Slemenu, v Belih Vodah na kmetijah Napotnik in Razpodovnik, v gostišču Gre-benšek in bifeju Šantl. Prav tako jo lahko dobite v Hotelu Krnes in TIC-u v Črni na Koroškem ter v TIC Mozirje in Mozirski koči na Golteh. www.smrekovec.net Svetloba / Pisma bralcev Svetloba Meditacija Svetloba in tema sta eno, če gledamo iz višjega stališča, božanskega ali razsvetljenega. Kadar gledamo iz človeškega, sta svetloba in tema ločeni, sta na dvoje. Dvojnost je razcepljenost našega uma, naše pojavnosti in bivanja v svetu. V vseh časih je tako, ne glede na to, katera doba je na vidiku. Vedno so vojne in mir, bolečina in užitek, trpljenje in radost, svetloba in tema. Nikoli ni dobe, ki bi bila v prednosti, ali dobe, ki bi bila neprimerna za rast človeka. V kateri koli čas se premaknemo, vedno bo enako. Zatorej, ko kdo govori o času, ki je poseben, danes ali pa mogoče pozneje, zavaja. Mnogo je novodobnih tako imenovanih duhovnih razlagalcev, ki govorijo o posebnem času, ali o koncu sveta in podobnem. Čas je vedno enak, navaden, preprost in stalen. Gre samo za to, da je v njem nastanjena dvojnost in s tem se prične rast. Človek biva na Zemlji, ne v posebnem času, ampak navadnem in trenutnem, takšnem, kot je. S tem pogledom se prične rast, v navadnem, temeljnem, v telesnem, tukaj in sedaj. Ni nam potrebno posebej gledati v preteklost ali v prihodnost. Prva je odšla, druge šeni, vemo pa, da bo svet vedno enak, s kvaliteto dvojnosti. Človeku je dano, da to dvojnost preseže in postane Eno, ne da bi spremi- Pismo bralke V soboto, 2. 10. 2004, je potekalo v lepi telovadnici šole Bibe Roecka tekmovanje dveh ekip, in to v košarki. Pionirji (gostje iz Hrastnika) so imeli temno modre drese, označene z belimi številkami na hrbtu. Domačini, imenovani tudi LIVADA, pa so bili oblečeni zelene hlače in bele majice z zelenimi številkami. Bilo jih je lepo gledati, kako zagnano in pogumno so igrali, saj je nemalokrat ta ali oni grdo padel, vendar poškodb, vsaj vidnih, nibilo. Tekmojesodil Anton Zvonko Lampret. Tudi sam je že kot osnovnošolec hodil trenirat košarko, in to v telovadnico Elektre (kegljišče) v Šoštanju. Včasih s potovalko in kolesom, včasih pa kar peš, pa ni bilo blizu. Kolikor se spominjam seje njegov takratni trener pisal Sagadin, menda se je od nekodpripeljal. Doma je v otroštvu Anton z bratom Bogdanom, Vojkom Mehom in ostalimi igral nogomet. Saj sta želela z bratom trenirati košarko, imela sta tudi zasilni koš, kar nek star obroč od soda, pa zaradi sosedovih živali (prašičev) nista smela, saj potem niso mogle spati in so se oglaševale. Torej sta bila v tem omejena. Da pa je naredil izpit za sodnika košarke, mu je najbolj stala ob strani njegova zakonska žena Jožica. Malo sem si ogledala tudi trenerje pionirjev, pa, njal dvojnosti sveta. Poznamo mnogo borcev za mir v svetu, a ostajajo samo in zopet borci, ki se borijo. Kje najti mir, je zdaj vprašanje, in kako ga razširiti, ne da bi vnašali boj. Mir lahko najdemo samo v sebi, zunaj nikoli, kajti tam vlada zakon stalnosti. Lahko umirimo ves svet, ga naredimo brez vojne in popolnoma neslišnega, a dokler ne utišamo lastnega, notranjega sveta, ne bomo našli miru. Če se žrtvujemo za mir v zunanjosti, ni naše delo vredno nič, če nismo spoznali miru v naši notranjosti. Dokler tega ni, nas bodo vse zunanje aktivnosti peljale v neznanje in nemir. Spreminjati zunanjost, je delovanje v smeri hrupa, delovanje navznoter je smer miru. Najprej je potrebno spoznati mir in iz miru delovati. Takrat je zunanjost možno spremeniti v enost, a moramo imeti popolnoma drugačen pogled. Ko ostajamo v nemiru, vidimo dvojnost in tako tudi delujemo, delamo pa napačno, a se iz tega učimo in tako raste posameznik kot družba.V tem pogledu je vse usklajeno in trajno navadno, nič posebnega in skrivnostnega. Skrivnostno in mistično postane, ko nam kdo hoče vsiliti svoje zamisli življenja, svoj pravilni pogled in avtoritativno zamisel. Danes se časti človeka, ki si veliko zapomni in je njegova zavest podobna računalniku. Po tem se ceni in potem se plačuje, si pridobi diplome in postane stroj. Stroj, ki izpolnjuje naloge avtoritete, razmišlja na ta način in tudi deluje v tej smeri. Tako nikoli sam ne razmišlja, ker nima časa in je že predolgo zapeljan. Zapeljan v dvojnost sveta, v po pravici povedano, nisem bila zadovoljna. Trener ekipe v modrih dresih j e znal igralcem oziroma otrokom vse na lep način povedati, otroci pa so bili precej glasni, vendar le dokler se ni pričelo tekmovanje. Trener Livade (domačih pionirjev) pa je bil precej glasen. Bilo ježe od daleč vidno, da sega otroci zelo bojijo, pa tako majhni in drobni, in res so dali od sebe vse, kar je bilo v njihovi moči. Vendar pa sem opazila še nekaj, domači trenerje imel ves v ustih žvakanec pa kolikor vem ima pomembno redno službo, torej bi že lahko vedel ali moral vedeti, da alkohol in šport ne gresta skupaj. ??? Le koliko tekem bo še potekalo v tej telovadnici, saj gradijo novo šolo? Bila pa sem prisotna pri odkritju spomenika Bibe Roecka, bilo je lepo. Nastopal je tudi moj starejši sin Bogdan, bili so zelo lepo oblečeni, vsi enako fantje in dekleta. Žal nimam slike. Le kaj bodo naredili s spomenikom ? Je pa spredaj proti cesti še eden, ki predstavlja, kako mati reže svojim, otrokom kos kruha. Eden bo sigurno prestavljen. Magda Lampret vsakdanjost lenega kloniranega uma. Tja, kamor sije Svetloba, se razvija celotna zavest, zavest, ki ne zbira samo informacij in ukazov. S tem postaja samo prepoznavna. Človek se počasi prične zavedati svojega pravega namena, življenja kot celote in svoje ujetosti v svet dvojnosti in minljivosti. Takrat odpade vsaka ambicija, pohlep in samopašnost. Takrat odpade vsak boj v zunanjosti in se prične pogled v lastni svet sovražnikov; ki se jih lahko rešimo. Tam ni primerjave med človekom in človekom, nobenih moralnih zakonov in tekmovalnosti. Tam je polje, kjer vse nečistosti odpadejo same od sebe, z enim samim zamahom, ko zasije Svetloba, ko plamen ega ugasne in izpuhti dim sebe. Zamah se imenuje Meditacija, končno stanje poti v meditacijo. Kaj nam je potrebno storiti? Storiti je potrebno vse, kar je možno na poti v Meditacijo, da lahko na koncu ugotovimo, da mi ne moremo narediti nič. Nas ob prihodu Svetlobe ni nikjer in smo povsod, odvisno od pogleda zavesti. Lahko pa seveda ostajamo v dvojnosti sveta in s svojo pojavnostjo zelo oviramo prihod Svetlobe. To oviranje Svetlobe se dogaja danes, se je dogajalo in se bo dogajalo, dokler ne bomo mi nehali ovirati njenega prihoda. S prenehanjem delovanja se prične pravilno delovanje, ne-delova-nje ali opazovanje. Buda je temu rekel pot vnirvano, Jezus je temu rekel trkajte in... Zen Aj Pismo bralca V občinskem listu, dne 30.9 04, je omenjena prodaja Grajske planine. K tej modrosti g. župana bi pripomnil tole. Dober gospodar ne prodaja premičnin. Odkar je g. Kopušar župan in njegova LDS v večini, je pa prodaja občinskega premoženja na dnevnem redu. Denar naj bi bil porabljen za izgradnjo nove šole? Tudi ta izgradnja je po mojem mnenju nepotrebna, saj sta še obe šoli v dobrem stanju. Zgodovinska objekta. Razpoke so samo izgovor. Ni še dolgo, ko je bilo na Grajski planini posekanega ogromno lesa, bukovine. Kje je izkupiček? Omenim naj še nepošteno zamenjavo nekdanje De-lopstove barake v izmeri 4x4 m (nazadnje bencinske črpalke). Novi lastnik je pa zanjo dobil zaplenjeno Langusovo trgovino, stanovanjski objekt, skladišče, dvorišče, vrti in parkirni prostor. Je to pošteno? Kaj pa veze in poznanstva?! Tudi skrb za priseljevanje Romov v Šoštanj ni nič kaj novega, saj se ti naseljuje tam, kjer je dana možnost, da brez dela živijo in si vse lastijo. Niso prvi. Pismo Ivana g. Janši je razburilo nekatere občane. Tako pač je, da nismo vsi zadovoljni z današnjim gospodarjenjem. Več je takšnih. S tem pisanjem sem na grobo odgovoril na zadnjo vsebino Lista, če vam bo všeč ali ne. S spoštovanjem. Anton Skornšek Nagradna križanka TIROLSKA REKA VELIKO MESTO VALONCI NIKEJA ZNAČILNOST PRELUKNJA- NEGA AVTOM. OZNAKA KRAPINE RIHARU JAKOPIČ ...STRA- VINSKI AVTOMOB. OZNAKA DŽAKOVI CE KEM.SIMB.ZA SILICIJ REZULTAT KORENJENJA VOJ. PRISTANIŠČE V NEMČIJI GLAV. MEST. SOSED. DRŽAVE JOPICA NIZOZEM. JADRNICA PRAVO, JUS GORENJSKO MESTO OTOK V TUAMOTU MADŽARSKI REŽISER (KAROLY) ETIOPSKI GOSPOD NAPISNA RAZPELU URADNO IME IRSKE ANTON MARTI UČINEK, USPEH TAtIKA MREŽASTA TKANINA TETE, STRINE KEM.SIMB.ZA AMERICIJ NEMŠKA PEVKA ELANOVE SMUČI SOLSOLITRNE KISLINE AZIJSKI VELETOK PRITOK LABE V NEMČIJI HRIBČEK V SLOV. GORICAH KEM.SIMB.ZA DUŠIK ZENSKO IME ŽUPNIK (SLABŠ.) SKUPNOST LOBISTOV MITOL. SODNIK PODZEMLJA ZVEZA SINDIKATOV ZIDOV-ARAB. PESNIK ► POJAVNA VODI VNETJE SLUZNICE ARABSKI ŽREBEC GRŠKA BOGINJA PODZEMLJA KEM.SIMB. ZA LITIJ OČKA UGANKARSKI SLOVARČEK AALTONEN - finski kipar (Waino); ANAA - otok v arhipelagu Tuamoto; DARU - pristanišče na Novi Gvineji; EKATA - grška boginja Zemlje; ESRA - židovsko-arabski pesnik; KIEL - vojno pristanišče v Nemčiji; MARK - madžarski režiser (Karoly); NUI - gora v Vietnamu (... Mang); SAALE - pritok Labe v Nemčiji. Izmed pravilnih rešitev križanke bomo izžrebali tri nagrajence, ki bodo prejeli Kajuhovo pesmarico. Izžrebani nagrajenci prejšnje križanke (List 10), so: Alenka Štrigl, Florjan 22, Šoštanj; Katja Kočevar, Cesta talcev 7, Šoštanj; Andreja Slemenšek, Gavce 42a, Šmartno ob Paki. Nagradna križanka November 2004 Gesla Križanke: Ime in priimek: Naslov: Izpolnjen kupon pošljite na naš naslov do 10. 12. 2004. „am je rekla mrzla Katarina. Katarinin sejem Drugič zapored Verjetno ste se minulo soboto sprehodili med stojnicami na Katarininem sejmu, ki je bil pred drugo svetovno vojno v Šoštanju na ponedeljek pred godom svete Katarine. Starejši Šoštanjčani vedo o tem še kaj povedati, mlajšim generacijam pa je verjetno neznano tudi to, da je Katarina Aleksandrijska zaščitnica vseh poklicev, ki imajo opravka z noži. Kakor koli ste že začutili poskus ohranjanja tradicije, ste verjetno med stojnicami le našli nekaj zase. Te so ponujale predvsem usnjene izdelke. Seveda pa niso ostali razočarani tisti, ki se pripravljajo na adventni čas, kakor tudi ne tisti, ki se še spomnijo usnjarske malice, krajnske in kruha ali pa žemlje za bolj premožne. H Katarininemu sejmu sodi tudi Katarinin kruh, ki ni kruh kar tako, ampak ga pečejo po 300 let starem receptu na domačiji pri sv. Katarini nad Medvodami. So vam zaupali recept? Tudi če bi vam ga, verjemite, vam kruh ne bi »ratal«! Dogajanje so popestrili naši ljudje, ki zvesto ohranjajo ali pa obnavljajo tradicijo in negujejo kulturne vrednote. To so Pristavški Štrajherji, Gaberški cvet, Mladinski pihalni orkester Glasbene šole F. K. Koželjski Velenje, Lokov iški glasbeniki, citrarji in še kdo. Če smo koga izpustili ali preimenovali, nam oprostite, saj sta bila na sejmu tudi medica in jabolčnik ... Organizatorji - Občina Šoštanj, kulturna društva in turistična društva - so se potrudili in v Šoštanju pričarali sejem, ki ima na slovenskem tradicijo že od 15. stoletja dalje. Poleg tega je sejem tematsko vezan na usnjarsko tradicijo, po kateri se nam v Šoštanju, roko na srce, še kar toži. Sejem je bil v Šoštanju drugič. Lani je Občina Šoštanj ob njem pripravila tudi razstavo, letos pa s kulturnim programom razgibala dogajanje. Še si želimo takšnih projektov in idej. Milojka Komprej