HHAojoS * suv^vid mnmsoj Leto XXI.. št. 283 Ljubljana, torek 3« decembra I940 Cena t Din opiavuisivo ujuuijana tvuaiijeva o — TeletOD štev 3122, 3123 3124, 3125 il2b tnseraim jddeleK Ljubljana. Selen-burgova ul — lei 3492 id 3392 Poči uznica MariDor virajsKi trg 9t 7 — TeietoD 2455 Podružnica Ceiie Kocenova ulica 2 Telefon št 190 Računi pri pošt ček. zavodih. LJubljana St 17 749 Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30 din. Za Inozemstvo 50 din. Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. telefon 3122. 3123. 3124. 3125. 3126; Marioor, Grajski trg št «. telefon št 2455, Oelie, Strossmayer]eva ulica štev 1, telefon št 65 Rokopisi se oe vračalo Bssede Iz srca vsega naroda Na praznični dan 1. decembra so bile širom naše domovine slovesnosti, proslavljajoče globoki pomen našega zedi-nenja. Mnogi stotisoči državljanov so sodelovali ali se udeleževali teh prireditev, da dado čast spominu borcev za našo svobodo da okrepe srca pri sponi'nu na našo mučno, toda slavno pretek lost in da ponove prisego zvestobe vel:ki rrrsli zedinjenja v svobodi, misli k: je bila svetla luč v dolgih vekovih teme in ki nas je končno privedla v svobodno narodno državo. Ta pot je posejana s trupli obeležena s solzami in mukami ki smo jih morali prestati v dolgo-rajni borbi Težko je izbojevati si svobodo, morda še težje je ohraniti si jo Vendar ne smemo kloniti spričo možn:h opasnosti. marveč žrtvovati vse da si očuvamo svoi prostor na soncu svoje mesto med narodi in državami ter dediščino ki so nam jo zapustili dedie. umirajoč za svobodni dom na bojnih pol i snah Tako in slično so se glasili bodreči nagovori širom države od Triglava do Vardarja. naisijajnejši prispevek k proslavam pa so bile cogumne. moške in modre besede našega kneza namest-n'ka. ki si ie ž nrmi še bolj zadolžil ves narod, združen v ljubezni do kralja in domovine. Besede, ki jih je v nedeljo zvečer po radiu naslovil na jugoslovenski narod Nj. Vis. knez namestnik Pavle, so razveselile srca in napolnile duše vseh domoljubov z novim pogumom ter ponosno samozavestjo. Bile so prave besede o pravem času primerne osobito na dan prazn ka zedinjenja. ki pada prav letos v zelo težke in razgibane čase. Prvi kraljev namestnik je pri tej priliki znova naglasil najiskreneišo željo našega r oda, da ostanejo naši domovini pri-zanešene voine grozote, ter poudaril linijo naše zunanje politike, ki želi prijateljstva in sodelovanja z vsemi narodi ob popolnem in vestnem spoštovanju nedotakljivosti naših državnih meja ter neokrnjeni neodvisnosti naše kraljevine V tem stavku ni pridržka, ki bi kakorkoli zmanjševal vrednost dane izjave. marveč je v njem le še jasneje izražena m:sel dobrih odnošajev, ki morajo temeljiti na vzajemnosti. Ta vzajemnost je prvi pogoj dobrososedskega sož;tja in ves svet ve, da naša miroljubnost ni plod bojazni, marveč izhaja iz hladnokrvne odločnosti. Naš narod prinaša na oltar miroljubja težke žrtve, koiih breme mi vsi tem težje občutimo, ker jih spremlja globoko prepričanje, da rnsmo v ničemer krivi strahot, ki so se zrujile na ostali svet. Visoko ceno plačuiemo za svoj mir, msmo pa voljni plačati zanj vsake cene. Svojo narodno čast in ponos, svobodo in neodvisnost naše domovine stavljamo nad vsako dobrino sveta. Knezu namestniku moramo biti v danem položaju posebno hvaležni tudi za neko drugo izjavo, ki bo nedvomno široko in globoko odjeknila doma in izven naših meja. V dobi, ko se tako dosledno izvajajo revizije raznih mednarodnih pogodb in se čujejo vedno nove zahteve te vrste, je posebnega pomena resno poudarjena ugotovitev, da naša država ni plod mednarodnih pogajanj ob zeleni mizi, marveč uspeh brezmejnih naporov in nadčloveških žrtev, ki so jih doprinašala pokolenja preteklih vekov. Vsaka ped naše zemlje je pridobljena s tisoči življenj in prepojena s krvjo junakov in mučenikov, ki so s svojim življenjem odkupili pravico do življenja v svobodni in neodvisni državi. Tega osnovnega dejstva se naš narod dobro zaveda, ker je z žrtvami pra-dedov tesno povezan z rodno zemljo, zavedati pa se ga morajo tudi vsi. ki kakorkoli razmišljajo o naši politiki. Zopet moramo poudariti, da v ničemer nismo krivi bridkih preizkušenj, ki nas zadevajo, pač pa smo vedno stali kot odločni bojevniki na braniku svetovnega miru Z enako odločnostjo pa je naš narod pripravljen stopiti na branik svoiih meja in svoje svobode, ako bi se kdai pokazala potreba za tak nastop V tem poqledu v našem ljudstvu ni malo-dušja kajti mednarodni položaj nas je strnil v enotno narodno tlo. oiačil v nas zavest skupnosti ter v nas vzbudil sroznanie kako silno nam ie potrebna sloga ravno v danem trenutku. Govor kneza namestnika je zlasti v tem pogledu izredno pomirjajoč Poln je vere v našo srečno bodočnost, poln je nad° da bo naša domovina srečno prebrodila sedanie težave poln pa je tudi priznanja narodu ki tako dobro razume nevarnosti časa ter se je s toliko liub^zmio oklenil svojega kralja in svoie vzorne vo'ske Ako je še pred letom dni bilo povoda za vznercrrianie, dan^s lahko z zadovolistvom ugotovimo da so tisti dnevi tesnobne negotovosti davno za nami in se ne bodo nikoli več vrnili Zroč iz obličja v obličie neva.TT>o?t:m k4 hi mo^le nastati, je naš no-rri (vek^re1 7avp del se ie svoie iu-n??kp tradiciie k^kor ie rrma zl^na kak drugi narod v glo^ni svoie duše pa razumeva in v polni meri odobrava vodilno smernico naše državne politike. Hude borbe v Albanii Po zavzetju Podgradca ob Ohridskem jezeru prodirajo Grki v obliki pahljače proti Elbasanu, na ostalih bojiščih pa je položaj v splošnem nelzpremenjen Atene, 2. dec. j. (A. R.) Po osvojitvi Podgradca je uspelo grškim četam včeraj v naskoku zavzeti še nekaj važnih postojank okrog Podgradca, odkoder zdaj s topništvom obstreljujejo vsa pota, ki vodijo v smeri proti severu in po katerih je mogoče opazovati velike premike italijanskih čet in trena. Po nekaterih poročilih se ie grškim četam posrečilo osvojiti tudi nekaj novih postojank, ležečih v bližini samostana sv. Nauma. v neposredni bližini jugoslovensko—albanske meje. Po porazu pri Podgradcu se italijanske ' čete na tem odseku umikajo v glavnem j proti severu. Grške čete oprezno slede : umikajočim se italijanskim oddelkom in prodirajo sedaj od Podgradca v obliki pahljače proti severu in severozapadu v glavnem v smeri proti Elbasanu. Po mnenju vojaških opazovalcev bo šele pred Albasanom 1 prišlo do noveera spopada med grškimi in ' italijanskimi četami, ker si bo italiianska armada z vsemi sredstvi prizadevala pred Elbasanom ustaviti grško napredovanje. Italijani prejemajo neprestano nova velika ojačenja. Pričakovati je zato. da bo italijanski odpor, čigar sila že zdaj narašča. postal v najkrajšem času še znatno močneiši. Včeraj popoldne je bilo z bojišča pri Podgradcu ponovno slišati močno topovsko streljanje, ki pa je šlo zgolj na račun delovanja grškeea težkega topništva, dočim italijansko topništvo na grški ogenj ni odgovarjalo. Kar se tiče Podgradca. o katerem so si vesti v minulem tednu zelo nasprotovale, se po najnovejših informacijah doznava, da so italijanske čete resnično že pred več dnevi mesto izpraznile toda grška vojska mesta ni zasedla, dokler niso bile izvršene nekatere vojaške operacije, ki so položaj Grkov na tem frontnem odseku popolnoma zasigurale. šele nato je grško poveljstvo odredilo zasedbo mesta. Da so Italijani Podgradec izpraznili, še predno bi bili zaradi grškega pritiska prisiljeni k naglemu umiku, se vidi tudi iz tega, da so v Podgradcu Grki zasegli le razmeroma malenkosten vojni plen. Pred Arsdrokastrom so grške čete ponovno izvršile več močnih ofenzivnih sunkov, vendar pa so vedno naletele na zelo močan italijanski odpor, tako da se potek bojne črte na tem frontnem odseku ni mnogo spremenil. Tako na tem frontnem odseku. kakor tudi na vseh drugih delih bojišča se opaža, da se Italijani v obrambi vse boli pogosto poslužuiejo protinapadov Soopadi postajajo vedno hr»'i siloviti in za-htevaio tudi zmerom več žrtev na obeh straneh. Zaradi slabega vremena, ki vi ari a že dva dni nad vsem frontnim ozomHem. kakor tudi nad pretežnim delom Grčiie in Albanije. so letalske akoMe na obeh straneh le omejenega obseera Kakor iavlia zadnje grško poročilo, včerai na vsem trškem ozem-liu ni bil izvršen noben letalski nanod v frontnem zalediu. Nekaj maniših it-oii-Jnn-skih zračnih nanadov ie bilo izvršenih na posamezne objekte na Dodekanezu. Italijansko poročilo Rim, 2. dec. br. (Štefani). Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je objavilo davi svoje 178. službeno vojno poročilo, v katerem pravi: Na grški fronti so bili povsod odbiti silni napadi sovražnika. Z našimi protinapadi je bil nasprotnik vržen povsod nazaj na svoja izhodišča. Imel je hude izgube, posebno na desnem krilu 9. armije, kjer je napad skrbno priDravljal z intenzivnim topniškim ognjem. Tam ie izvedel svoi napad s celim armijskim zborom. Na fronti 11. armije so se nosebno izkazali dva bataljona divizije »Pustria« in divizija »F^r-rara«. Na čelu 47. polka pehote ie junaško padel polkovnik Trizio. Na.^i alninski izvidniki so iznenadili in uničili oddelek sovražne koniice. Sovražna letala so brez učinka bombardirala nns+iniske predele nekaterih otokov Dodekaneza. Prvi ranjene! ir Albanije prispeli v Rim Rim, 2. dec. br. (Štefani) V Rim so prispeli s posebnim vlakom prvi ranjenci iz Albaniie. Ranjence ie pole? drueih na železniški postaji pozdravila tu^i princema Piemontska. Vse ranjene oficirje in vojake so razmestili v bolnici Rdečega -^a- cro cuore« v Rimu. Danes ono'dne st" ranjence v bolnišnici obiskala tudi kralj in kraljica. Grška poročila Atene, 2. decembra. AA. (At ag-m.) Uradno poročilo vrhovnega po-e^sba oboroženih sil št. 36 z dne 1. decembra zvečer pravi: Pomembno prodranje na vsej fronti Zavreli smo točke izredno važnega nome-na za razvoj naših operacij. V p~k-a*in: Premeti ji smo ujeli nekaj sovr0*n:kovih vojakov in zaplenili vojn' mat^rM. Atene. 2. dec. s. (Reut°r ) O po'ožaiu na bojišču v Albanji javljajo danes naslednje: kakor je bila že ponovno poudarjena z najbolj odgovornih mest: tujega nočemo svojega ne damo! Knez namestnik je v nedeljo govoril iz srca vs°ga naroda. V svojih kratkih izklesanih s+avk:h je nazorno povedal kar nrsliio miliioni in m;,'ioni prebivalcev Jugoslavije. Hvaležni so mu za to. i V južnozapadnem delu bojišča Italijani še vedno drže Argirokastro. Italijanske čete branijo utrjeni gorski greben južno od mesta in Grkom tega grebena vse doslej ni uspelo zavzeti. V glavnem so pred Argirokastrom sedaj v teku topniški bo1!. Ob obalj sami so po nekaterih poročilih Grki p*eko Konispalisa prodrli do točke ob obali ki leži nasproti skrajnemu severnemu koncu otoka Krfa. V srednjem delu bojišča so Grki dospeli do mesta Premeti, ki ga omenia današn e grško vojno poročilo Iz Preme*iia vodi važna cesta proti zapadu do 24 km oddaljenega Tepelenija Prodor proti Preme-tiiu. ki ie bil izveden po dolini reke Voju-še. sedaj z boka ogroža položaj Italijanov pri Argirokastru Na severozapadnem delu bojišča so Grki skozi Podgradec prodrli po cesti proti Plhasanu še približno 13 km dalje ob O' ridskem jezeru proti severu Grški oddelki napadajo zadnje straže umikaioče se italijanske vojske, obenem pa grško topništvo z okoliških višin bombardira cesto. Neka merodajna angleška vojaška osebnost je i/javila da je pripisovati grške uspehe odličnemu vodstvu grške voiske, obenem pa tudi odličnim svojstvom erških voiakov. ki so pokazali v dose^anuh borh snretnjst in vztrajnost Zaenkrat je za Grke odstranjena vsaka nevarnost, da bi Italijanom uspel prodor proti Solunu. V ostalem ni pričakovati h'trega grškega prodirania v Albaniji, in to iz več vzrokov. Predvsem Grki operirajo sedaj na težavnem goratem terenu, ki jim je še povrhu neznan. Razen tega no°ta-'a1o prometne zveze z zaledjem vedno tež^e. Končno dobivajo ItaHjanj še vedno nova o-iačenia v voiaštvu in vojnem ma*ena'u. Grki bi nrišli lahko v resno nevarnost, če bi nr^hitro napredovali. Atene, 2. dec. s. (Reuter) Nocoj javljajo. da so Grki nfi severnem sektorju bojišča izvojevali večjo zmago 5000 italijanskih vojakov je bilo pravkai ujetih samo na tem sektorju fronte Grške vojaški ot^asti za enkrat ne daie-jo podrobnih podatkov o tem uspehu grške vojske. Akcije angleškega letalstva Atene, 2. dec. s. (Reuter). Današnji komunike poveljstva angleškega letalstva v Grčiji javlja, da so angleški bombniki izvedli uspešen napad na neko cesto v južno-zapadni Albaniji, po kateri so Italijani pošiljali ojačenja na fronto. Angleška letala so se spustila kljub močnemu obstreljevanju prav nizko na cesto. Bombe so ponovno zadele cesto in so porušile tudi važen most. Angleški bombniki so napadli tudi vojaške zgradbe v mestu Tepeleni tik za fronto in so z bombami razdejali več vojaških poslopij. Nobeno angleško letalo ni bilo pri teh operacijah izgubljeno. Tudi angleški vojaki sodelujejo v bojih London, 2. dec. s. (Reuter). V angleških vojaških krogih opozarjajo danes, da Anglija ne nudi Grkom pomoči samo v letalih in pošiljanju vojnega materijala in mu-nicije, temveč v bojih na fronti sodelujejo tudi oddelki angleške kopne vojske, ki igrajo važno vlogo v vojaških operacijah. Vojna v Afriki Rim, 2. dec. br. (Štefani). V vzhodni Afriki so naši lovci obstreljevali in zažgali sovražno letalo tipa »Wellsley« na letališču v Gedarefu. Sovražna letala so bombardirala področje okrog Kasale. Dva civilista sta bila ubita, 4 ranjeni. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno od protiletalskega topništva. Druga sovražna letala so bombardirala Burao, kjer sta bili ranjeni dve ženski, ter Acab in Meten-ma. kjer so bili 3 mrtvi in 17. ranjenih. Rim, 2. dec. br. O škodi in žrtvah, ki so jih povzročili italijanski letalski napadi v Egiptu v mescu novembru, so bili danes objavljeni pregledni službeni podatki. Po teh podatkih so italijanske bombe 13 novembra v Aleksandriji deloma razdejale neko angleško bojno ladjo tipa nekdanje »Loraind«. potopile dve trgovski ladji in razdejale carinske objekte v pristanišču Dne 14 novembra so bili v Abukiru razde-iani radijska postaia in dva hanearja na "amkajšniem letališču Dne 15 novembra =iO bila nrl napadu na Aleksandrijo deloma razdejana skladišča voinib notrehšč:n in drugega blaea Dva dni kasneje ie bil v Aleksandriii hudo poškodovan rušilec »Hastv« Končno ie bilo 18 novembra pri napadu na A leVsandrMo v voia^Vi luki ubitih okrog 200 delavcev in vojakov. Kafro, 2. dec. s. (Reuter.) Današnji komunike poveljstva angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja: Sudan: Pri Kasall -,e v soboto ponoči angleška izvidnica uspešno iz zasede napadla sovražen odde'ek En italijanski častnik in 9 vojakov je bilo ujetih Vzhodno od Galabata je angleško topništvo uspešno napadlo sovražne oddelke. Na drugih bojiščih ni nobene spremembe v po'ožaiu V svojem nocojšnjem komunikeju jav-lja poveljstvo angleškega letalstva na Bližn em vzhodu med drugim da so angleški bombniki napad1! sovražno let^l šr,e v Benini Bombe so uničile dva sovražna trimororna bombnika in noškodo^ala dva drug'a Prav tako so p^e bombe tudi med druga letala na letališču. Uničevanje angleških mmt Nemški bombniki so dve neči zaperež srdito bombardiran važno angleško pristanišče Southampton London, 2. dec. j. (Ass. Press) Po silnem nemškem letalskem napadu na Southampton v noči na 1. decembra so bili southamptonska luka, mesto in okoušKa industrijska predmestja tudi v minuli noči deležni bombnih napadov, ki po jakosu skoraj niso zaostajali za napadi prejšnje noči. V zaščiti oblakov so številno zelo močne skupine nemških letal doletavale nad mesto v zaporednih valovih, ki so se pričeli že zgodaj zvečer in so trajali vzdr-žema več ur. Spet je bilo vrženih veliko število težkih rušilnih bomb vseh kalibrov, kakor tudi zažigalnih bomb na pristaniške naprave, ladjedelnice in doke, kjer je bila povzročena precejšnja škoda. Nadalj-I nji cilji, ki so jih nemška letala najprej j osvetlila z raketami, nato pa obsula z bombami, so bili številni industrijski objekti ter skladišča tako v luki, kakor tudi v predmestjih. Zažigalne bombe so zanetile vrsto požarov, med katerimi jih je bilo nekaj prav resnega značaja. Kakor je ministrstvo za notranjo varnost objavilo danes popoldne, pa so bih vsi ti požari še pred zoro pod kontrolo. Ogenj je povzročil v Southamptonu v obeh letalskih napadih škodo, ki je mnogo občutnejša od škode, ki so jo povzročile rušilne bombe. Nekaj požarov, ki so izbruhnili v skladiščih, je bilo tako obsežnih, da je uspelo gasilstvu le z največjo požrtvovalnostjo preprečiti nadaljnje širjenje. Požari bi lahko glede na posebne okoliščine zavzeli katastrofalen obseg. Razen Southamptona so nemška letala ponoči bombardirala tudi London ter nekatere industrijske cilje v jugozapadni Angliji, vendar pa so bili ti napadi le drugovrstnega obsega in povzročena škoda ni velika. Nemško poročilo Berlin, 2. dec. br. (DNB). Vrhovno poveljstvo nemške vojske pravi v svo em današnjem službenem vojnam poročilu: V neči na nedeljo so kakor je bilo že objavljeno, močne skupine naših bombnikov v vaovih napadale pristaniško m2-sto Southampton in ga zasule z bom a.ni najtežjega kalibra. Nad 60 velikih in mnogo majhnih požarov se je še peneči združilo v veliko morje plamenov. Zadeta je bila ena velika elektrarna V prstaniškam predelu Testu, kakor tudi na drugih delih luke. so nlameni zaieli obsežne skladiščne obiekte. V isti n či in včerai so težki in lažji bombniki bombardirali tudi London. V ostalem se ie letalstvo včerai omej^o na izvidniške akcije in na nekai lovskih sunkov ki so dovedli do več uspešnih leta'sMh sponad^v. V noči na 2. december so se n^pad' na Southampton in druga angleška m^sta nadaljevali Angleška leta'a tudi v tei noči niso bila v akciji Sele ob zori ie nekaj letal <; Severnega morja predrlo nad obal- ma švedske vojske Petin tri feaš?t za reorganizacijo švedske obrambne sile Stockholm, 2. dec. j (DNBV Švedski vojn' m;nister Sk^eM je včeraj v poebni izjavi napoveda' izvedbo nrvvega široko zasnovanega preustroja švedske armade, katerega namen je t/iačiti eb-ambno silo Švedske Preustrnj bo izvršen v okviru petletnega načrta V tem času bo švedska ar-mata tako na kopnem. knkoT tudi na morju in v zraku ojačena in onremMena z vse-nv vrstami modernega orožja KaT sii mora Švedska danes želeti, je nag'asill minister Skoeld je pred . sem to. da si ustvari tako močno zračno silo. mornarico in armado, kakoa jih je sploh zmožna organ-zirati in vzdrževati s svojimi silam' Švedska armada bo morala biti organ.zirana v prvi vrsti na ta način da bo lahko kar na;uspeš neje delova'a v sistemu krajevne zelo elastične in gibljive obrambe Kar se tiče preustroja mornarice se kc* osnovni problem zastavlja vprašanje. kakSne vrste vojnih ladij bi bile za obrambo ^bail najprimernejše Povsem jasno je. da bo mora'a imeti švedska vojna mornarica v prvi vrsti dovolj močno skupino rušilcev. podmornic, hitrih motornih bojnih čolnov in ladij za po'aganje in iskanje min Razen tega bo treba švedsko mornarico opremiti tudi s primernim številom ladij topničark. Kar se tiče reorganizacije kopne vojske, bo izvršena v naslednjih petih letih. Na koncu svoje izjave je švedski obrambni minister izrazil upanje, da je Švedska pač sposobna organizirat« s>i obrambo, ki bo recnično močna in ki bo vzbujala res-pekt Nedvomno je. da bo ta organizacija obrambe vsaj spočetka naložMa švedskemu prebava'stvu nova težka finančna bremena Življenjska raven švedskega ljudstva, ki je zdaj izredno visoka, se bo mora'a v bod^e pač nekoliko znižati. Na koncu je minister Skoeld dobesedno dejal- »Ne vemo. aH bo obramba naše dežele kdaj postala resnično potrebna, ako bomo hoteli ohraniti svojo duhovno, kakor tudi materialno svobodo. Bodočnost nam je zastrta, toda navzlic temu se ne maramo izpostavljati nevarnosti da t»i mog'a propast' neodvisni na=e države zaradi nezadostne obrambe Zaradi tega se moramo 'n tudi hočemo oborožiti za vsak primer.« no področje Nemčije in bombardiralo stanovanjske okraje nekesa mesta. Več civilistov ie bilo ranitnih Lovski letalci so vče:ai nad iužno Anglijo sestrelili 17 lovskih letal D.e nemški letali sta izgubljeni. razvalin New York, 2. dec. j. (A. R.) »Newyork Times« poroča iz Southamptona. da izgleda Southampton po nedeljskem nemškem letalskem napadu prav tako žalostno kakor Coventry. V mestnem središču so gore razvalin. človeka, ki se razgleduje po mestu, spremlja povsod duh po pogorišču ia smodniku. Na vsakem koraku naletiš na sledove smrti. Iz Liverpoola poroča liti list, da je ob zadnjem napadu doživelo mesto pač najtežjo noč v svoji zgodovini, če ni bila to vobče najtežja noč, ki jo je doživela Anglija v sedanji vojni. Sedem ur vzdržema so doletavali valovi nemških bombnikov in povzročili silno razdejanja v mestu, kier so mnogi ameriški turisti včasi prvikrat stopali na angleška tla. New York, 2. dec. j. (DNB.) Načelnik londonske podružnice agencije Associated Press Thompson, ki se je pravkar vrnil v New York, poroča o položaju Anglije zaradi neprestanih nemških bombnih napadov na angleška mesta in pravi med drugim, da se to bombardiranje počasi, toda nezadržno, kakor nož zajeda v življenjsko važne organe Velike Britanije. Nobenega smisla nima poizkušati zmanjšati škodo, ki je bila povzročena na vojaško važnih ciliih. Bombardiranje središč voine industrije pomeni počasno njeno uničevanje. Ako bo ta industrija vzdržala ali ne. ni odvisno toliko od morale delavstva, kolikor od tega, ali bo na raznolaeo dovoli ladij za transnorte in letal za obrambo. V Londonu pravijo, da, potrebne Ano-liia naimani še 175 ru-šiVev, ako hoče varovati svoja pomorska pota. Junaška smrt letalskega ma|srja Wiecka Berlin, 2. dec. br. (DNB). V letalskih krogih in v vsej nemški javnosti je napravila globok vtis vest, da je našel smrt v borbi nemški letalski major Wieck. Neki njegov prijatelj, ki se je takrat udeležil spopada z angleškimi letali nad Kanalom, je o smrti majorja Wiecka izjavil: Eskadrilja »Richthoffen« je pod vodstvom majorja Wiecka letela preko Kanala, ko se je nenadno znašla pred veliko formacijo »Huricanov« in »Spitfireov«. čeprav je bil nasprotnik v premoči, so Nemci borbo sprejeli. Wieck je sestrelil neko sovražno letalo, toda hkratu ga je z boka napadlo druga ' letalo tipa »Spitfire«. VVieckov prijatelj se je med tem sam zapletel v borbo z drugim angleškim letalom. Ko ga je sestrelil, je pohitel Wiecku na pomoč, toda bilo je že prepozno. Wieckov »Messerschmit« je že v spirali padal v morje. Wieck se je, kakor je bilo jasno videti, s padalom pognal iz aparata in počasi padal v morje, čim so se nemška letala umaknila iz borbe v oblake in se vrnila na svoie oporišče, je bila organizirana pomoč. Dobrih 48 ur so nemška letala in ladje iskala slavnega nemškega letalca, toda zaman. Major Wieck je bil star šele 25 let. Rojen je bil v Mannheimu in je pred dvema letoma postal letalski podporočnik. Ko je lani dosegel svojo 20. letalsko zmago, je prejel visoko odlikovanje. Zaradi vojaških zaslug na bojnem polju je napredoval za ma^or-ia. šele pred kratkim ga je sprejel tudi Hitler. Wieck je sestrelil 56 sovražnih letal. Psdvlgl angleških letal London, 2. dec. s. (Reu+e~). Letalsko ministrstvo iavlia: Včerai ziutrai so bombniki obalnega ocvelistva izvedli napad na d^ke za oedmornice in voine ladie v Lo-rientu Zvečer so naoad^a le'a'a elektrarno. pomole in suhe d^ke v Brestu Prav tako so izvedb let^a obalnega oo-veii^tva na^ad na scv ažin vMašvo ta-K^r-'"če v Ch":stiansandii n" N">rve"kem. Zadet® co vrpošnifo i-> z^radh-* ob Nadaljevanje na Z. str. Prvi december v tujini Letošnje proslave naših rojakov v tujini so bile največje od vseh dosedanjih — Lepe svečanosti v Ameriki in povsod tfrugod, kjer prebivajo Jugoslovani obali v pristanišču. Eno izmed letal - bal-neea poveljstva je bombardiralo d ina ao v Esbjergu na Danskem Po vzročen, n ie bilo več eksolozii in Dlameni so zaie i v so okolico. Preteklo noč so bombniki voinega letalstva napadli ladjedelnice nemšk voi-n mornarice v Wilhe m?ha enu Vsa angleška letala ki so se udelež la tega napada so se vrnila v svoji od rišča Angleška podmornica ?,Triade" potopljena Lordon 2 decembra AA Admira iteta poroča z obža ovanjem. da veja britan- London, 2. dec. br. (Reuter). Včeraj je govoril po radiu angleški minister za vojno gospodarstvo Dalton. Njegov govor je bil namenjen Američanom in se je nanašal v prvi vrsti na angleško blokado osi in evropskih dežel, ki .so pod njeno kontrolo. V tej zvezi je podal nekaj zanimivih napovedi o bodočem razvoju nemškega in italijanskega vojnega gospodarstva, kolikor so mu jih omogočili angleški podatki o njegovi sedanji zmogljivosti. Predvsem je minister Dalton v svojem govoru razlagal, v koliki meri pomagajo zaveznikom blckadni ukrepi, ki se sistematično in strogo izvajajo proti Nemčiji in Italiji. Uspelo nam je že, je dejal, pripraviti naše nasprotnike v veliko stisko, tako glede gume. tekstilnih surovin, bakra in železnih spojin, ki služijo za ojačevanjc-jekla Glede mineralnega olja, ki je v vojni najvažnejša surovina, pa je položaj tale: Ce angleškemu vojnemu brodovju še nadalje uspe obvladati morja in tudi vzhodni del Sredozemskega morja in če bodo angleška letala lahko še nadalie uničevalno bombardirala sovražne tovarne sintetičnega bencina in zaloge pogonskih sredstev. bo že v nekaj mescih in ne šele v nekaj letih postal položni za Nemčijo in Italijo zmerom težji in težji. Nekaj ljudi je menilo, da bodo Nomci z zasedbo Nor-veške. Danske. Nizozemske. Belgije in še prav posebno Francije, štrli blokadni obroč. uitonesc Bukarešta, 2. decembra. AA. Včeraj je imel pogiavar rumunske države, general Antonescu, pred nepregledno množico ljudstva govor, v katerem je najprej poudaril, da letošnji 1. december ni dan sreče, pač pa narodne žalosti. Bratomorni boji so pri-v-edli dc oslabitve rumunskega naroda. Neumrljivi narod je vedno vstal iz svojega pepela — je nadaljeval general Antonescu. Transilvancem ni treba obupati zaradi njihovega trpljenja. Bodočnost je težka, toda polna upanja. Potem je general Antonescu navajal ukrepe, ki so bili izdani za ublažitev trp-ljnoja transilvanskih beguncev, ter se do-t?iknil tudi svojega obiska v Rimu in Berlinu, kjer je zastopal stvar bodočih ru-munskih rodov in našel popolno razumevanje. Rumunije več ne prezirajo in ni več soma. Rumunija ne bo obnovljena z besedami. pač pa z delom, strpnostjo in vztrajnostjo in bo na koncu pravica zmagala. V nadatjniih izvajanjih se je general Antonescu obrnil v prvi vrsti na vojake, poTivaioč iih, da naj bodo vredni svojih prodnikov. ter na lesrionarie. od katerih je zahteval, da stopijo v službo pravice in obveznosti domovine.. Ce država pripada leglii — je izjavil Antonescu. tedaj mora lefm pripadati državi. Resnični lepionar služi državi ne samo z delom, temveč tudi z r^dom in ple-no pokorščino zakonom in klicam domovine. Vi ste se borili, ste trpeli ln ^mpo-aii ter zdaj bratsko podaiate roko vs^-n in delate za zgraditev domovine. CJenorsl Antonescu se je končno obrnil n p ttc;o pjumune s no^vom. nai bodo složni. Po končanih svečanostih sta general ■Antnn°seu in B^ris S'ma prisostvovala snro-femu v palači vojaškega škofa, slpd-n'"č na ip hI1 nrirfi^n veMk min->nhod čet tro-ii hf«v,r,olq TTrshrpcrs nsjrvVnocra 111- P'1'' i^ra ('"nov. to je bila Transilvanija priključena Rumuniji. Pokolji se nadaljujejo New York, 2. dec o. Ameriški listi poročajo o nadaljnjih pokeljih v Rumuniji. Tudi zadnje dni je bilo ubitih spet nekaj uglednih politikov. V Ploestiju je bilo ubitih okrog 20 vodilnih pristašev bivšega kralja Karola. Pravijo da sta bila ustreljena tudi Gigurtu in Jurij Bratianu. Kar se tiče dr. Mania zatrjujejo, da je še zmerom v varnostnem zaporu Nadalje se je izvedelo. da je 26 legionarjev. ki so se udeležili pokolja v žilavi, izvršilo samomor. Zanimivo je. da je danes rumunska vlada službeno objavila da je pričel v Rumuniji delovati neka ilegalna radijska prsta-ja. Prebivalstvo je bilo pozvano, naj njenih emisij ne posluša. Potres v Sinap Bukarešta, 2. dec. p. V vsej Rumuniji je zavladala zelo ostra zima. Od sobote zvečer neprestano sneži temperatura pa je padla globoko pod ničlo. V severn'h pokrajinah je zaradi visokega snega onemogočen ves avtomobilski in vozovni promet vlaki pa vozijo z velikimi zamudami. Na Črnem morju besni strahovita buria. ki je povzročila mnogo škode in docela onemogočila pomorski promet. Snoči je bil vrhu tega zabeležen še nov potres. Tokiat je posebno hudo prizadeta Sinaja, kjer je škoda zelo velika. MnodpTed«.p tem n'< ved<. ne izključujejo pa možn rst' takega obiska Kar se tiče dneva niegoveo' prihoda m predmeta rrcrtbitnih pogaian' n* so berlinski vladni krogi zelo rezervirani Rusija in Amerika Curih, 2 dec o. Tukajšnji listi objavlja jo poroči a iz Moskve, ca je ruska vlad? dovolila Zedinjenim državam ustanovite' konzulata v Vladivostoku Ta koncesija 1» vzbudila v Moskvi veliko pozornost kei ordo na ta načir Zediniene države dobil* na ruskem ozemliu prvi konzulat izven Moskve V krogih blizu Kremlja vidijo tem nov dokaz da Rusija no^e da bi se izol rala in da si hcče ustvariti čim boijš' odnošaie z Zedinienimj državami Rusija z največjo pczornostio spremlja tudi tninr politiko Ze inienih držav nasproti Japonsk in razvo, vedno večje ameriške finančnt pomoči vladi maršala Cangkajška Gotovo ni naključje, da je imel kitajsKi poslanik v Moskvi daljše razgovore z vodilnimi zastopniki Kremlja baš v času. kc se ie v Washingtonu pogajal z odgovorni mi faktorji brat soproge maršala Cangkaj ška. švicarski listi mpnijo, da Rusija odbija sleherni vpliv ki bi šel za tem da se ome-je njeni prijateljski odnošaji z Nemčijo toda prav tako jasno kaže, da ne dopušča, da bi berlinski pakt mcgel vplivati na njeno politiko na Daljnem vzhodu. Poslanik Kennedy odstopil Wa.shington, 2. dec. s. (Ass. Press.) Ameriško zunanje ministrstvo je snoči uradno objavilo, da je ameriški veleposlanik v Londonu Kennedy podal ostavko na svoj položaj. Kennedy se sploh ne bo več vrnil v London. Do imenovanja svojega naslednika bo po želji predsednika Roose-velta opravljal funkcije veleposlanika pri angleški vladi, toda samo iz ameriškega zunanjega ministrstva v VVashingtonu. Novinarjem je izjavil Kennedy, da se namerava sedaj umakniti v privatno življenje in da bo vse svoje sile posvetil obrambi ameriške oblike demokracije. Kennedy ie bil veleposlanik v Londonu od marca leta 1938 dalje. Iz Londona je odpotoval v Wash'ngton že konec septembra. Takoj po njegovem odhodu so se razširile govorice o njegovem odstopu. Ken-nedy je star 52 let. Japonski poslanik pri Molotovu Moskva. 2. dec j. (SDA.) Se^ zdai se je izvedelo, da ie bil iaoonsk Dos^nik v Mo~kvi Tatekava minuli t'd m dvak at Prejet Dri komisariu za zun-nie zadeve Molotovu in da je im^l v tem času še dodatni sestanek z name tn kom komisarja 'a zunanje zadeve Losovskim. Sodelovanje med Mehiko in Zedinjenimi državami Washingrtcn. 2 dec. s. (Col. B. S.) Včerajšnje slovesno ustoličen e novega mehiškega predsednika Camacia kako tuli Camaciov wor v katerem Do^dari"1! am°ri"ko '•obVarno^t ct'*1 n~ora"ila v me-r^dajnih k-og;h v Wa~h'n t n > na barši vtis V ameriških krogih iziavl;a:o da ro sedai am^rišk^mehiški odn^*ai; cop^lno-m,a razčiščeni in da se bo m°H 7-dini->-nimi državami in Mehiko ra^vil-i se'laj o^ko sode"oT7ani<» tak^ pq go^od^rs^em in fi^anč-em k k^T t"di na D"lit;"nto domu Vex v* traiai-^: oatrol^:c?''' co^r' mo-i p>m" '?'-imi pet-^l^:skirn: d--"b"imi •'n 'PToh^i bo ^o v kratkem l:k M**kai df'žb ie s~or- ž° rr^d 1 m so se i»r>"''e ■3~ s? d !č o "onet rog^^atj z meh:"k-> vl^d>. na maforja gahH—a Londnn, 2 dec s R"ut r dtc a D eko ievtra'n:h v'>ov iz N -v ^k^ da ie bil * a maj->ria Q v Fred ri^stadu ix> n - kom veMkem ia-^em ^bor v-"i" izv šen bombni aton ^t ki ra s° ie p ne-rečil Ko ie prijel 0'u?i;no }7 zsrrad' e. v k t->ri se ie vršilo zborovni'5 ?a ip o^ik^v^a množ;ca s s^vra^nim' vkliki N1'^« rrvpožl^e ie vrgel d-o* Oiiis,;ng" bombi § krt^fs! ISi SiijišS Čun"-king, 2. dec. s. (Ass. Press) Vrst o veliki ki'aj?kj zmagi nad Jap~nci pri Ičangu je sporoči! d -nes osebno v nekem govoru nrrial Cangkai-š~k Cungking. 2. dec. s (Ass Press.^ K taj-ska vlada uradno iavlja. da se ie kitaj ki vojski posreč:lo odbiti ve :ko japon ko ofenrivo v provinci Hopsj Jaoo ck; napad. ki ie bil izveden z močm voisko. s? je razvijal na 250 km do1^ front; severno od mesta Tčang Po kita skih p^ 'atkih je v boiu o^dlo o7;roma bilo ranjenih 12 000 iapenskih voiakov. Kitaiska vlada ie izdala zi p-ed^edni-kr»m vlade v Nankineu Vanpč:n?veism tiralico. v kateri označuje Van čingvaia kot veVTdaia^a Moskva 2 dec s. (Col. B S.) Mosk v-"ki listi objavljaio rxroč la o o dpi-u do-Todbe med Ja-^on k-^ in Van^^n^vi^vo v^a^o brez vcakeg-> la^n^^ kom^nt^ri-'. Opaženo le ed'no d-1 ^iš^5© bes d^ *v'a-da« Va^čir.gveja v Naakingu listi v narekovajih. Bewgrad, 2. dec. p. Iz vseh krajev inozemstva, kjer prebivajo naši izseljenci ali pa kjer so naša ciplomatsKa zastopstva, prihajajo poročila o letošnjih proslavah praznika zedinjenja. Vsa poročila se strinjajo v tem, da so bile proslave letos Se večje in bolj prisrčne, kakor druga leta ter da so naletele med našimi rojaki na tako ve ik odziv kakor še nikdar doslej. Pokaza'o se je kake zelo vise naši izseljenci na svoji domovini in kako mislijo s simpatijami in najboljšimi željami na njo zlasti v teh viharnih dneh. ki so zajeli Evropo. Obenem pa se je povsod tudi videlo. kako velik je ugled na!še države in koliko razumevanja imajo vsi politični krogi za njeno odločno in dosledno politiko nevtralnosti in miru \VaShington, 2. dec. AA. Jugoslovenski izseljenci v Severni Amei iki so letos še prav posebno svečano proslavili praznik zedinjenja. Proslav so se udeležili zastopniki vseh srbskih, hrvatskih in slovenskih društev Glavna proslava je bila v Saint Loisu ob navzočnosti juaroslovenskega poslanika Konstantina Fotiča. ki je imel slavnostni gover na veliki manifestaciji narodne sloge, prireditvi, ki so se je udeležili v velikem številu Srbi Hrvati in Slovenci P-av tako je bila svečana proslava 1 decembra tudi v Wasbingtonu Na njej .je mei o priliki sprejema jugoslovenskih iz-ok'enoev g-0vor poslaniški svetnik Ribaf Svečane prireditve so bile '"alje v Nevv Vorku v Cikagu Detroitu Clevelandu in v "Mttshureu ob navzočnosti tamnšnjih kon-oiiov naše države Vse izseljenske časopisje v svovh uvodnikih pozdravlja zedinjenje in poudarla potrebo, da mora Jugoslavija v današniih časih vztrajat- pri poetiki nevtra nosti ter nuino braniti svojo samostomost tn neodv;«nost Istočasne Msti podčrtavajo tudi vekko vero vseh naših ;zsel1enrev v bodočnost domovine. Ameriško časopisje prav tako s toplimi besedami piše o zedinienju Jugoslavije ter poudarla da je Jugoslavija država, ki je nastala po junaških naporih ter da uživa respekt in simpatije pri vsem ameriškem ljudstvu. Atene. 2. dec .AA Včeraj dopoldne je bila v tukajšnji ruski cerkvi svečana za- hvalna služba božja o priliki jugoslovanskega praznika zedinjenja. Službe božje so se udeležili poslanik dr. Vukčevič z osobjem poslaništva ter člani jugosloven-ske kolonije. Navzoči so bili dalje številni Grki, prijatelji naše države, na čelu z zastopniki jugoslovansko-grške lige. Današnje grško časopisje prinaša zelo tople članke v zvezi s proslavo jugoslovanskega državnega praznika Zedinjenja. Vsi listi ugotavljajo složno, da je Jugoslavija bila ustvarjena za ceno velikih žrtev in da so novi jugoslovenski rodovi pripravljeni za svojo državo, za njeno nedotakljivost in svobodo dati tudi svoje življenje ter doprinesti največje žrtve. Sofijski listi o povoru kneza namestnika S^ja. 2. dec. AA. Vsi današnji jutranji časopisi prinašajo govor, ki ga je imel snoči po rad'u Nj. Vis. namestnik Psvle. »Poslednja po"ta« obiavlja na prvi strani pod dvekolonskim naslovom besedilo govora in poudarja v podna^ovu iz njega besede- »Jugo^'9-.ra bi'a 'Zvarjena za zeleno mizo temveč s kostmi najboljših njenih sinov Ona lahko mirno računa na svojo meč in pravico.« Tudi list »Sofija* prinaša na prvi strani besedilo govor Nj kr. Vis kneza namestnika pod veUkim naslovom: »Jugoslavija vodi miroljubno politiko in želi prija-t.eliskega sodelovanja z vsemi narodi ki sp^štuiejo njeno nedotakljivost in neodvisnost.« Drugi ponedeliski listi poudarjajo v naslovih med drugim: »Jugoslovenski kn°z namestmk goveri o sedanjem poožaiu in poziva k miru Jugos^avHa bo sodelovala z vsemi, ki spoštuieio n^eno neodvisnost in celoto On veruje, da se bo Jugrslavija izognila vojni.« Vsi časopisi prinašalo tudi poročila o včerajšniih zahvalnih službah božjih v So-fiii o priliki ju gosi r venskega narodne ic objavil te dni uvodnik posvečen novemu sporazumu med japonsko vlado in vlad<- Varčingveja v Nankingu Ta sporazum toimao: list kot željo Japonske, da bi čim prti zaključila svojo kitajsko zadevo in s1 pridobila proste roke za ekspanzijo v druge sme*5 V katero smer. je za sedaj še neznano Gotovo je, piše madžarski list. da b, japonski sunek proti jugu zap'etel Japonsk- v hude komplikacije z Zedinjeninr državami čemur se Japonska, vsaj za sedaj želi še izogniti. List nato nadaljuje: »To okolnost potrjuje med drugim imenovanje tako odlične in zmerne osebnosti, kakršna je admiral Nomura za novega japonskega veleposlanika v VVashingtonu, pa tudi japonsko časopisje poudarja sedaj japonsko pripravljenost za častno izravnavo z Zedinjenimi državami. Da tudi v Ze- Francoski poslanik na obisku v Zagrebu Zagreb, 2 dec. o Da\n je prispel v Zagreb francoski poVanik na našem dvoru Roger Maugras na svoj prvi službeni obisk. Na železniški postaji so ga sprejeli francoski generalni konzul Georges Quey-rud z ostalimi funkcionarji generalnega konzulata Ob 10. dopoldne je poslanik Maugras ob:skal bana dr Šuba'iča, zatem podpredsednika vlade dr Mačka pri katerem je našel tudi g'avncSa tamika HSS dr Krnieviča in končne nadškofa dr Stepin-ca. Tik pred 12 uro mu vrnili hrvatski dostojanstven k' v enakem redu ob©vi sfiost pri Gradiški dograjen Skoplje, 2. decembra Na letošnji narodni praznik je prometni minister inž. Bešlič svečano izročil prometu novo železniško postajo v Skopku. Kakor je »Jutro« že nekajkrat poudarilo, je novi kolodvor v Skopi ju največja in najlepša palača te vrste na Balkanu in med petimi največ im i v Srednji Evropi. Načrte je napravil višji svetnik generalnega ravnateljstva a-rh. Velja Gavrilovič. Novi kolodvor v Skoplju rešuje vržno vprašanje osebnega in blagovnega prometa naše znamenite Južne Srbre. Ko'odvor je v središču velikega prometnega vozla, predvsem pa na prometni točki važne mednarodne proge. Je viden dokaz n' še volje po mirol ubnem sodelovanju z ostalimi kulturnimi naredi. S"e"anost je bila opravljena v nedeljo ob 10. donoldne P>-;*r «t.ev;lni pred-s* niki z banom Rafajlovičem in ar sk;m poveljnikom liro Kr' š č m na čelu. Blagos'o"itev je opravilo troje pravoslavni svečenikov, peli sta pevski društvi »Vardar« in »Mokranjac«. Prometni minister Bešlič je naglasil: »Ce je resnica, da ži"'ienjc in zgodovinski razvoj nista nič dru"ega kakor dopolnjevanje in dograjevanje k staremu pofem je gotovo, da smo s to zgradbo doprinesli onemu sijaju in veličini, ki sta bila že pred 700 leti temelj naše narodne države na Balkanu. Prav ta tvorba je po svoji veličini dokaz, da živ-Ijenske sile in sposobnost' naroda ne morejo prekiniti nobene sile, če vsebuje narod vse ljudske vrine in če po svojem duhu tvori b:stven} element človeške zajednice. Ko posvečujemo to zgradbo na dan našega zedinjenja vzidamo nov kamen v temelje jugoslovenske skupnosti.« Nato je minister izročil novi kolodvor prometu Ban se je v imenu Južne Srbie z?h"a'il za novo palačo, skopski župan inž. Josip M'haj-lovič pa je poudaril: »Drugod po svetu rušijo, ml pa zidamo!« Vsi govori so bili sprejeti s toplim odobravanjem. Predstavniki in povabljenci so si nato ogledali prostore te moderne in veTike postaje. Prvi potniški vlak. ki je vozil skozi postajo, je bil mednarodni vlak Atene—Pariz. Krenil je z nove postaje nekaj minut po 12. uri. Poslei teče ves potniški promet Skoplja skozi novo postajo. Zagreb, 2. decembra Kakor je že ponedeljsko »Jutro« kratko beležilo, je bil na letošnji narodni praznik izročen prometu novi most čez Savo pri Bosanski Gradiški. Novi most je važ- na zvtza Bosanske Krajine z osrednjo Slavonijo. Že pred svetovno vojno je bilo izbrano to mesto, vendar je vojna prekmila pričeta dela. Po prevratu ni bilo sredstev za tako veliko zgradbo, šele leta 1937 so bili izdelani načrti in na pomlad 1938 so se pričela dela, ko so bili zagotovoljenl krediti v državnem proračunu. Po proračunu bi moral most veljati okrog 27 milijonov dinarjev, ker pa se je zadnje leto gradivo podražilo, bo morda nekaj dražji. Most je dolg 240 m. Jeklena konstrukcija je bila izdelana v Kruppovi tovarni v Es-senu in je samo ona veljala pred letom dni 9 in pol milijona din. Z dovozi vred pa je celotna nova zgradba dolga 1710 m. Pri tej gradnji so bila uporabljena najmodernejša sredstva sodobne tehnike, zato je bila doba gradnje razmeroma kratka. Zdaj bo še popravljena cesta od Jajca čez novi most do Virovitlce in s tem se vsej tej pokrajini odpira nova doba. Obenem so v nedeljo v Bosanski Gradiški svečano odprli novi Sokolski dom, posvečen spominu Petra Mrkonjiča. Slovensko planinstvo ob I40letnici Prešerna Prešernova koča na Stolu je praznovala 30-letnico Kranj, 2. decembra Lani ob 90 letnici Prešernove smrti je SPD podružnica Kranj praznovala 40 letnico svojega obstanka in otvoritev novega Vaivazorjevega doma pod Stolom, letos ob 140 letnici Prešernovega i'ojstva pa 30 letnico Prešernove koče na Stolu. Postavljen Ti je France, pomnik v slovenskih planinah — »Prešernova koča« na Stolu — in mi, »SPD, podružnica v Kranju« smo ponosni na ta pomnik, da smo ga kot čuvarji Tvojega groba postavili nad zibelko Tvojega rojstva! Ponosno se nam širijo prsi, rdeče se nam lica samozavesti, neskaljena sreča nam sije iz oči, da baš mi smemo Tebe, neumrll prvak slovenskih slavcev, proslaviti v slovenskih planinah ondi, odkoder je prvič zadonel glas o lepoti slovenske domovine. Zaslužil si pomnik v metropoli slovenski, v naši beli Ljubljani, prlstoja TI pa tudi pomnik raz tiste vzvišene, ne vsakemu umrjočemu pristopne sončne višave, odkoder si zajemal ne-le svoj pesniški navdih, temveč tudi svojo, nad ožji dom vzvišeno domovinsko ljubezen, ki bodi nauk in zakon vsakemu planincu, vsaki planin-ki, vsakemu Slovencu, vsaki Slovenki! Hud boj smo bili v lepi domovini slovenski za lepa domača imena naših planin. Toda kakor vsa druga zavedna društva in zavedni poedinci, tako mora tudi slovensko planinstvo varovati ln braniti slovenski značaj naših planin in meje naše ožje in širše domovine. In Tvoja koča bodi trdnjavski stolp v tej obrambi! Zaprimo pota, kadar branimo trdnjavo! Naše geslo je in mora ostati po Tvojih navodilih leta in nobena druga: »Slovenski svet Slovencem!« Vsako ped slovenske zemlje ln naše lepe očetnjave moramo braniti z vsemi svojimi silami in če treba, tudi s svojo srčno krvjo! Po Tebi v nas vžgana ljubezen do slovenskega naroda naj nas vodi, bodi nam zvezda-vodnica, da bomo mogli tudi v praktičnem smislu zakllcatl s Teboj, da kakor pevčevemu srcu pesmi, tako slovenskemu narodu pravice »večno mu branijo trohnčt!« Slovensko planinsko društvo, podružnica Kranj Ti je postavilo pomnik nad Tvojim rojstnim krajem, kar je tudi dokaz, da mesto Kranj, čuvar Tvojih pozemskih ostankov, neumorno čuva nad Tvojim Imenom ln je ono vedno prvo med tistimi, ki se trudijo proslaviti Tvoje Ime. Slovensko planinsko društvo ln slovensko planinstvo! širi spomin Franceta Prešerna od postojanke do postojanke v planinah, saj on je bil naš prvi in najodllčnejšl budnlk! Otvoritev sokolske dvorane v Poljčanah Poljčane, 29. novembra Dne 23. t. m. je preteklo 10 let od ustanovitve poljčanskega Sokola, ki je bil ustanovljen po likvidaciji čitalnice. Premoženje 10.000 din, ki ga je zapustila čitalnica Sokolu, so odborniki plodno naložili. s pridnim delom je kapital kmalu začel rasti in čez nekaj let je mladi Sokol, potem ko je izgubil začasno streho, začel misliti na lasten dom. Pomladi 1. 1938 je društvu uspelo kupiti primerno stavbišče in od tega časa ni mirovalo, dokler ni prišlo do gradnje doma samega. Vse leto 1938 je društvo zbiralo stavbni material za dom. Na občnem zboru naslednje leto je bila sprejeta odločitev, da se gradnja začne še isto leto. Društvo je takrat mnogo tvegalo, kajti v blagajni je bilo poleg kupljenega zemljišča komaj skromnih 20.000 din. Vendar se agilni odborniki niso ustrašili dela in danes so lahko zadovoljni. Prav ob obletnici je dom toliko dograjen, da se že Celotna zgradba bo gotova v sokolski Petrovi petletki in bo dom ob kraljevi polnoletnosti najlepše vezilo visokemu starešini. Za sokolski dom v Poljčanah gre zasluga predvsem neumornemu predsedniku bratu Hericu, ki sta mu zvesto ob strani pribočnika brata šerbec in Požeg. Kako veliko delo bo s postavitvijo doma storjeno, nam bo jasno, če povemo, da bo predstavljala dogotovljena zgradba vrednost 300.000 din. Pri tej priliki smo dolžni zahvalo tudi vsem našim dobrotnikom in podpornikom, ki jih prosimo že za nadaljnjo naklonjenost. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Tek zedinjenja v Ljubljani Start tekmovalcev pred kraljevim spomenikom v Zvezdi Pred pričetkom teka so tekmovalci položili venec pred kraljev spomenik. Na levi zmagovalec na dolgi progi Jože B r u č a n, na desni pa zmagovalec na kratki p nogi Lado K i e n, oba ASK Primorje. — Poročila o teku smo priobčili y. ponedeljskem »Jutra« KINO MATICA, tel. 22-41 Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri Errol Flynn — Miriam Hopkins. Sijajen ameriški film (Virginla City) Pod zastavo svobode i ulturni Prešernovih 140 let Danes poteka 140 let, kar se je rodil France Prešeren. Kmečkemu sinu iz Vrbe je bilo dano, da je prvi v jeziku prebuja-jočega se malega slovenskega naroda izraziI genija svojega naroda in jezika. Jezik, k: ni imel nobenega pomembnejšega pesniškega izročila in vzora, je vzel naravnost iz ljudstva, ga prekvasil s svojim izrednim tvornim darom in ustvaril poezijo, ki se lahko primerja s tvorbo njegovih sodobnikov na evropskem Parnasu Naš narod je svojemu največjemu poetu še danes globoko hvaležen ne le za drobno, a zlato knjigo njegovih »Poezij«, marveč tudi za vzgled, ki ga je postavil kako je treba z vero in ljubeznijo, z ustvarjanjem in delom povzdigniti jezik, ki so ga druti zaničevali. ker je bil malo znan in neobdelan; kako je treba s tem jezikom izgraditi narodov duhovni organizem in ga napraviti sposobnega za življenje, kjei naj si sam pribori kulturno pomembnost Ves naš kasnejši slovstveni razvoj se je gibal v tej smeri in v tem duhu. Prešernova duhovna veličina spremlja skoraj stoletje slovenskega razvoja. Ob 140 letnici njegovega rojstva ne pišemo o njem obsežnega članka, ker ga vsi preveč nosimo v srcu, da bi še potreboval kakšnih odvečnih besed Do zaokroženega jubileja — 150 letnice rojstva — imamo še deset let. Začnimo sedaj nekako »Prešernovo desetletko«: izpopol-njujmo po načrtu naše kulturne institucije in našo produkcijo! Za Prešernov spomin se ni treba bati• pesnik prvih in ed'n-stveno močnih »Poezij« v slovenski literaturi je postal naša zavest m vest, ki živi v vseh delcih slovenskega narodnega življenja. Novinarski koncert Ljubljanske filharmonije Z nekako nestrpnostio smo pričakovali letošnji prvi koncert Ljubljanske filharmonije Mnogi zunanji in notranji dogodki so nas spravili iz letargičnega razpoloženja prejšnjih let in v zraku vejejo vetrovi mrzFčnega pričakovanja in negotovosti, razpoloženja, ki so marsikdaj umetnostnim stremljenjem toplo naklonjena. V takih časih se človek močno nagiba k umetnosti. Lepoto čuti kot otok. kamor beži od grde resničnosti in kjer si skuša svoj ž;vč-ni razkroj sprostiti ln v blaženi pozabi ozdraviti. Mislim da pravilno cenim tudi razpoloženje v našem mestu in vseh v njem tvornih sil, če motrim pod tem vidikom koncertni nemir, ki se je poiastil v zadnjem mesecu našega občinstva. Po velikem doživljaju. ki nam ga je priredila Beograjska filharmonija z Matačičem, s prekr-sno vzorno izvedbo Arničeve »Pesmi planin« in s svojim ostalim sporedom, sicer nekoliko severno navdahnjen'm, je zavl-d^o za prvi letošnji nastop Ljubljanske filharmonije na tradicionalnem novinarskem koncertu upravičeno, zasluzeno zanimane. Soored njenega koncerta je bil vprav idealno sestavljen. V prvi tretjini koncerta domači izvirni skkdbi dveh v bistvu kontrast-n'1 ?kla-dateljskih osebnosti, v drugi tretiini domači virtuozni solist in v zadnji za zaključek in hkrati višek Dvofžkova simfo-niia »Iz novega sveta« Vse izva ano z domačimi močmi ln pod vodstvom domačega, ambicioznega, nadarjenega dirigenta. Ko je skladatelj A r n i č pred 'eil s p'a-himi koraki stopil v koncertno dvorano, so bila spričo njegovih tedanjih d°l mnoga mnenja deljena. Nekateri so videli v nj«m simfonika, ki se nagiba ra izhoiena pota. drugi so pa pravilno ocenili njegovo izvirno, dinamično in ritmično potenčno silo. ki je kaj kmalu osvojila lahko rpčemo vso kritiko in vse odločilne glasbene kroge. Po vzorni izvedbi »Pesmi planin« in zlasti po »Zapelilvcu« smo si o niepovl tvorni sili že čisto ra jasnem Arnič je močan d amatičen talent obsežne ritmične linij0 »Zapelnvec« napravlja na pc-Hr*l-ca vtis ab«so'utno skladne povsem n"> in brez vsake umetničene nav'ake mehanično skonstruirane skladbe. Tu .i« vse občutje, k"joak občutje Anrčeve vitalne sile. Glasbeni, tonski dogodki se razvijajo normalne brez vsakih pomanikl vvo«ti ln skladba nosi od začetka do k peč-t dozorelosti. To je morda najzn-^inejša oznaka tega skladatelja, ki prav zbog tega obeta še močna, mogočna dela. Upoštevati moramo vrhu tega tudi to, da gre za prve Arničeve tvorbe, da mu je njegova umetniška pot še dolina, da bo čedalje bolj leze! v lastno notranjost in v svojo inspiracijo. da bodo torej njegova dela postajala čedalje bolj pristna, samosvoja, izvirna. Skladatelju, ki že pri svojih prvih umetninah kaže takšno dozorelost, je treba prerokovati najsijajnejšo prihodnost. Tudi v tej skladbi se kaže napredek tako v harmon^kem kakor v tematičnem tkivu, ki sta v glasbi poleg dinamične, ritmične sile neog bni prvini trajnosti in veljave. Toda Amič je pravi muzikant. igra z ve-l;k'm orkestrom in človek ima vtis, da bi mogel v svojem žanru peti z orkestrom v nedoglednost. Piičakujemo pa. da si je Arnič vendarle postavil višje cilje in da bo ?ato navedenim prvinam glasbene lepote posvetil v ^jih bodočih delih mnosro večjo pozornost k,'kor d*- loj. ko ga je njegova neugnar. i s a po simfoničnem muzi-ciranju preveč na površino in pre- malo povedla v globino, s tem bodo dobile niegove skladbe n ..t v prihodnost kažo-čih umetnin. L. M. škerjunec našega občin- tva s svo o koreogra fpkn pesni'vrio m pr?se netil. Po inogočn h kantantah in večjih simfoničnih delih dnje dobe jo bik, na-dlani, da se ta r " sijajno inspirirani in z ogromnim tehničnim in harmoničnim znancem opmnljcr skladatelj približuje močnim vrhuncem svojega skladateljeva-nja. Po svojem bistvu lirik, je s svojo nežno invenci o v »Marenki« napisal ditiram-bično pesem, ki bi jo po evropskih glasbenih poljanah zaman iskali v taki dognanosti in s tako globoko izvirnostjo. V razmeroma kratki skladbi, natrpani z vsemi izsledki sodobne instrumentacije, je prepolno tematičnih domislekov pa dramatič- nih, po tematičnih in harmonskih zasnovah predpisanih viškov, da bi to delo hoteli še videti v svoji pravi popolnosti, to je, izvajano s kakšno kvalitetno plesalko. a' tudi kot samostojna simfonična pesnitev učinkuje s svojo logično prepletenostjo liričnih, vprav ditirambičnih mest z dramatičnimi razpleti neodoljivo, omamno. Prekrasna skladba, pesem, kakršno more izpeti samo škerjančeva glasbena muza. Solist večera je bil rektor T ros t. Izbral si je manj znano »Koncertno fanta,-zijo« čajkovskega. Ta klavirska skladba s spremljavo orkestra je bolj poredkoma na sporedih, pač predvsem zato, ker je res šibka in navzlic nekaterim domislekom, tematičnim in orkestralnim, dokaj povprečno ln celo podpovprečno delo tega skladatelja. Klavirski part pa je mestoma le sijajno izpeljan in solist mu je z lahkoto izvabil njegovo umetniško vsebino. Pasaže je jemal povsem jasno, navzlic hitrim tempom; izrazno je skladba pod T; ostovimi prsti dosegla svoj pravi obraz. Solist kakor oba skladatelja sta bila deležna močnega in toplega priznanja. Dirigent šijanec je imel kaj težko nalogo pred sabo. Kvalitativno so bila nam-reč izvajana dela sila neenotna in prvi dve skladbi, Arnlčeva in škerjančeva, vrhu tega tudi dirigentsko zapleteni. Prva ritmično zamotana, druga izrazno zaradi svoje ditirambične vsebine pa je zahtevala vprav romansko rahločutnost s strani dirigenta. Tu so bili tempi diktirani po čustveni vsebini posameznih tem. Za moj okus je v obeh teh dveh skladbah pokazal svoje najlepše lastnosti: vesten študij, močna prilagodljivost raznim strujam in pa mestoma rafinlrani način dirigiranja. Višek večera, ki pa je našel občinstvo že nekoliko utrujeno, je bila Dvotekova a i® vesti Dar hišnega g&spodarja Časi zmede in zadreg, v katerih živima, so prinesli vsake vrste nepojmljive novo-tarije s seboj, pa ni čuda, da smo bili še nedavno priče debate o tem ali je tudi stanovanje življenjska potrebščina ali ni. Vprašanje se je takrat zdelo za lase privlečeno, pa vendar ni kar tako. S svojo prakso so namreč odločujoča oblastva pokazala, da se stanovanje ne more prištevati v isto kategorijo, kakor n. pr podplati, meso in kruh. Medtem ko so namreč uradne instance vsem teni priznanim življenjskim potrebščinam pc lastni uvidevnosti znatno zvišale cene, so o najemninah odredile, da morajo pod najstrožjo kaznijo ostati na stari višini. Nezvišane najemnine so pač edini primer, da je poklicana oblast spričo silnega draginjskega navala vzela malega človeka pod zaščito. Kjub temu pa se kajpak noben mali ali srednji človek ne more pohvalit', da bi bila najemnina tista postavka v njegovem budžetu. ki jo vsakega prvega odrajtuje mirnega, lahkega srca. Splošna draginja s tako brezumno naglico konsumira dohodke delavca, nameščenca, malega obrtnika in malega gospodarja sploh, da se mu olajšava, ki mu jo je izpos'ovala državne oblast pri plačevanju najemnine, niti malo ne pozna Zlasti kadar se približajo takšni dnevi, kakor so god sv Miklavža, božični prazniki tn novo leto, mali in srednji človek ne ve s tistimi bore ficki, ki mu pridejo na dlan, ne kod ne kam. V teh razmerah je toliko večje hvale vreden primer, o katerem nam pišejo iz Brežic: Tam ima ob glavni cesti svojo hišo g. Ivan Butkovič. ki živi že nekaj let v Ame riki Pa si ne smele misliti da je to kak šen milijonar, saj si tam služi ktuh kot de lavec v tovarni. Za praznik narodnega in državnega zedinjenja pa so stanovalci njegove hiše prejeli obvestilo, da jim najemnine za december ni trebo plačati V daljni Ameriki se je za narodni praznik spomnil domovine in s\-ojih rojakov, ki jih je vojna pahnila v težke gova palača Narodnega gledališča v Sarajevu. Kakor smo kratko beležili, so preteklo soboto in nedeljo v Sarajevu svečano praznovali 201etnico Narodnega gle-da'išča. V znak posebnega priznanja je bilo gledališče v soboto zvečer odlikovano z redom sv- Save III. stopnje. Odlikovanje je izročil v imenu ministrstva prosvete načelnik prosvetnega oddelka banske uprave Panta Arandjelovič. Nadalje je bila odlikovana vrsta zaslužnih sotrufnikov gledališča. Po številnih čestitkah so uprizorili »čvrčka za pečjo«. Sledil je banket pri »Amerikancu«. V nedeljo dopoldne pa so na novem stavbišču blagoslovili temeljni kamen za novo gledališko palačo. Kralja je zastopal general Pekič. Popoldne so uprizorili šantičevo dramo »Pod meglo«, zvečer pa za zaključek »Balkansko carico«, dramo pokojnega črnogorskega kralja Ni-kole. * Veliki zameti na progi v Liki. še hujše kakor pri nas je zagospodovala zima z burjo v dalmatinskem Zagorju in zlasti v Liki. Nastale so običajne velike prometne ovire, že od pretekle sobote dalje vozijo vlaki iz Splita samo do Knina. Pri Malovanu so se iztirili trije vagoni tovornega vlaka. Obenem je začelo snežiti in je sneg zasul 60 cm na debelo vse tri vagone, čeprav je burja divjala z brzino 120 km na uro. Stanje se je venomer slabšalo in je bil promet kmalu popolnoma prekinjen, ker je 12 vagonov tovornega vlaka zastalo v snegu, čiščenje proge je bilo delavcem zaradi silnosti je bil namenjen za prevažanje soli iz Španije na Japonsko. Konec septembra je ladja krenila iz Lorenza Marquesa na Japonsko. V prvem pristanišču bi se bil moral parnik založiti s premogom za kake štiri tedne potovanja. Ker o njem ni nobene vesti več, so ugibanja lahko različna Predvsem je v mnogih državah zabranjeno parnikom sprejemati ali oddajati radiote-legrafske vesti. Morda je bil »Durmitor« zadržan v kakem pristanišču poo nadzorstvom vojujočih se držav in se ne more sam javiti, pogostokrat pa parniku ni dovoljeno da bi na kakršen koli način oddajal poročila. Morda se je pokvarila apara tura ali pa je moral pristati v kakem pristanišču, ki nima zveze z ostalim svetom, če bi se bil brod potopil zavoljo mine. torpeda, podmornice ali letalskega napada bi se bil pač verjetno rešil vsaj kak mornar ali pa bi bila vojujoča se država to sporočila. Res je minilo že precej časa. odkar bi bil moral »Durmitor« prispeti v prvo uko in ni izključeno, da je izgubljen. Vendar tudi ni izgubljena nada, da so ga kje zadržali ali se je sam kam umaknil in je njegova posadka živa Dubrovačka plovid-bo poizveduje povsod naokrog. Ladja je bi1 p zgrajena leta 1930, in JI je poveljeval kapitan Ivo Bego iz Dubrovnika. * Dar CMD, Učiteljska tiskarna v Ljubljani je izročila Družbi sv. Cirila in Metoda 500 din namesto smrtne objave za pokojnim korektorjem Adolfom Rabičem. Iskrena hvala! * Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela meseca novembra naslednje prispevke: L Podružnice. Sava, Javornik-Koroška Bela 460 din; Trbovlje 540 din; Zg. Sv. Kungota 190 din; Dol. Lendava 150 din; Celje ž. 1.200 din; Slov. Bistrica 1.700 din; Kranj 2.718 din; Ljubljana, mestna 67 din; Ljubljana, akac'emska 285 din; Ljubljana, šentjakobsko-trnovska m., 615.75 din; Ljubljana, šentjakobsko-trnovska ž., 615.75 din; Ljubljana Bežigrad, 1.000 din; Beograd 957 din. II. CM obrambni BKlad. Poldka Bavdek, Vinica, 150 din. HI. Narodna desetonovembrksega zbirka 227.609.5 din. IV. Razni prispevki. J. Javornik, žalna 100 din; Helena Adamič, Ljubljana, 100 din; Ferdo Soršak, Maribor 100 din; št. šenk, šcfja Loka, 100 din; dr. Janko Ber-ce, Ljubljana, 100 din; Milivoj Lajovic, Ljubljana, 300 din; dir. Stane Skulj, Mokronog, 100 din; J. Medica, črni potok. 300 din; Pipa Ar ko, Zagreb, 100 din; V Žni-daršič. Novo mesto, 100 din; dr. Ferdo Kune j, št. Peter 20 din; neimenovana posojilnica 100 din; Valentin Pu ko, Kostrivnica, 50 din; Viktor Kralj, Ljubljana, 100 din; neimenovan trgovec 200 din; Božo Debevec, Ljubljana, 100 din; kvartcpirsko omizje, Liubijana, 100 din; ne'menovan. Ljubljana, 1000 din; dr. I. Dekleva, Ljubljana, iz kazenske poravnave 250 din. sKupaj 241.478 din. (_) * Napredovanja v železniški službi. Te dni je napredovala večia skupina žel. us^žbencev v območiu ljub^anske železniške direkcije: za vlšie svetnike IV-I dr. Karol Senčar, inž. Rihard šepla in dr. Leon Dekleva; za svetn:ke IV-2 inž. Emil Franc, inž. Franc Gorše in dr. Franc Ze-kar; za svetnika V inž. Vinko Kuljiš in Ismacij Trk'č, za inšpektorja V. C'ril Vran-čič in Viktor Hren. za višje kontrolorje VI. Milan Cenuder. Lhidmili Likar Alfonz Skok, Jos'p Delkin, Viktor Weber, Frančišek Golob, Rudolf Gale. .To*ef Žen tn Stevan Obal; za glavneea arhivarja VII Marija Duhovnik ter za višjega prometnika VII Fr"nc Va.'. Dolje so bili pomaknjeni: v VITI. nol~ž"'no skupin'-prometni uradniki Go-°m!r G°la, Leo Le-nard. Boris Prosen. Ve^s^v I o^c-ec in A'bert čeme. tehnični uradn'k Ivan Pero-vic. prometnika Ivan Le^ko^ec in R hard Muller, vlakovodia Ludvik Ro5kar ter strojevodje Avg-ištin Bel!č. Karol Eri-e*-Vincencii Tome, J?žef Strauss in Ivan P:r- simfonija. Razlagali so jo neštetokrat na vse mogoče načine in mnogo je v tem ozi-ru grešil sam skladatelj, ko jo je iz čisto zunanjih razlogov imenoval simfonijo »Iz Novega sveta«, v resnici je iz starega sveta, iz čeških logov, je visoka pesem češkega nacionalnega mesijanstva, tiste otož ne vere v lasten narod, v njega tisočletno robstvo in v njegovo trajno, zmagovito vero v samostojno bodočnost. Tako razume zdaj to glasbo vsak Čeh, jo čuti vsak tujec in kot taka hodi po svetu, ena sama prozorna, hrupna priča moči češkega naroda in njegove srčne veličine. Ljublianska filharmonija zasluži s svojim snočnjim dirigentom vred najlepše priznanje. Krstila nam je dve domači visoko-kvalitetni umetnini, spremljala so'ista v komplicirani skladbi in po tolikšnem naporu še vzdržala Dvora kovo simfonijo in jo — z izjemo nekaterih mest ki gredo na rovaš preutrujenosti izvajalcev — podala živo, občuteno, v vseh svoiih registrih barvito, tehnično dozorelo. Zlasti lesena pihala, ki imajo v tem delu levii delež na Dvoržkovem nežnem domotožju. so učinkovala s svojo artistično uglajenostjo in doigranostjo če je bilo v programski knjižici napisano, da je Ljubljanska filharmonija ena najvidneiših vizitk narodove kulturne stopnje in zlasti njegove duhovne prestolnice, potem nam je tudi nedeljski koncert dokazal, da se za to ustanovo morajo me-rodajni čim prej zganiti, da se s sporadič-nimi podporami sega pod pazduho društvom in njihovim efemernim ciljem, socialni in karitativnim. da pa je tu treba čim prej rešiti eksistenčno vpra5anje enega naibolj pomembnih in kulturno elitnih teles kar jih ima moderna družba in vsa ku'tura posameznega naroda Naj bi to pot ne ostalo več pri besedah in pičlih podporah! Nedeljski koncert je bil brez drugega najbolj elitna pros'ava državnega praznika, kar jih je bilo v državi. Zahvala za to gre Novinarskemu združenju, ki je s tem pokazalo, kako intimni stiki ga vežejo i s potrebami naše nacionalne skupnosti i z najsočnejšimi izrazi naše kulturn° tvornosti. Gr. B Zapiski Slavnostna predstava »Gorercjsk g\ l iv-čka«. Ljubljanska opera je proslavila praznik zedinjenja z uprizoritvi io slov-^i-ske Foersterjeve opere »Gorenjski s"'1 '-ček«, ki jo izvaja že več sezon in, k kar se zdi, s čedslie m^nišim u~pehom tako glede odziva pri občinstvu (ki s'c~r p"'m gledališke ob uprizoritvah tujh orer t') kakor tudi glede kvalitete izvedbe. Pri slavnostni predstavi je bila zasedbi obi čaina. Naslovno v^go je pela p ?v lepo Ribičeva; Franci (Franjo) je podal svoio vlogo v igralskem in pevskem pogledu živahno ter razpoloženo, podobno tudi ostali važneiši člani soHstičnega zbora: Barbičeva (Ninon), Doln:6ar (Lovro), Lup-ša (krčmar) in drugi Zelo dober je bil moški in tudi mešani zbor, prav teko tudi orkester, ki ga je vzorno vodil dirigent Neffat. Glede splošne izvedbe pripomi-njam, da prehajajo nekatera mesta iz primitivne, zdrave komike v operetno komedijo nižjega reda. kar značaju opere ne more koristiti, zlasti še, ker ta S3m ni na izrecni kvalitetni višini. cd.— Za PrešernOvo obletnico je izdala Biblio-filska založba v Ljubljani drugo knjižico »Rustriranih del Franceta Prešerna«. Ta snopič, ki po opremi in zanimivosti ne zaostaja za prvim, obravnava 9likarsko motiv pesmi »Dekletam«. Vsebuje petnajst izvirnih ilustracij M. Langusa, M. Gasparija, M. Maleša, M. Sedeja, M. Pregljeve, F Goršeta, M. Kupferjeve, A. Sirka. F. Pavlcvca, J. Gorjupa in M. Galan3e. H knj/žici se bomo še vrnili. Za danes samo onozarjamo na njen irid in priporočamo tistim, ki itčeio za Mklavževo elegantnih, a cenenih daril, »Ilustrirana dela Franceta Pieierna«. Dsir.ej^ka opera v Ljubljani. Kakor smo izvedeli, bo v fcbrua.iju gostovala v Ljubljani duno. ska opera s fi harmoniki. Moskovski lite arrjj mu/.ej. Literarni muzej v Me-k vi ie rrdiužil že tri milijone d T.goecnih rokopisov c letne zasrir e arhive odl:Cnih ruskih osebnosti, izvirne 10-kcpi::e sla-: h •; ruf .r literature, dokumente in čeievn ke carjev, državnikov, voj-skovo j ter cru.e neštete rokopisne dokumente ku tumr- a raz oja Rusije v zad i.i-h treh stoletjh. Pc-lei I. je tu zastopan z 900 rek piši in dekreti Katarina II. s S jO dopisi in z z: sel: :i,n zapisnikom, Suvoro^ s 27. avtografi. Neposreden odnos do lite-rane zgodovine ima izvod Dižavinovih spisov z lastnimi korekturami in pesnikovimi edicijskimi opombami. V muzeju varujejo tudi reki prep;s Gribojedove kome Ji je »Gorje zaradi pameti«, ki je b la prepovedana in je zalo v popisu krožila med častilci njegove svobodoljubne lite i ar ne umetnosti. Zelo dragocen jc iztls prve izdaje Tolstojevega romana »Vojna in mir« z avtorjevimi rokopisnim korekturami. Zanimivo ie, da je p satelj v tem popravljenem iztisu nadomestil francoski dialog posameznih oseb romana z ruskim besedilom. Muzej hrani tudi rokopise najslavnejših pesmi žukovskega. V prorlavo stoletnice smrti pesnika Lermontova pripravlja razstavo Lermontov^jega arhiva, v katerem je med drugim ohranjena njegova korespondenca z babico ki je imela velih vpliv na pesnikov mladostni razvoj. Tu bodo razstavljene tudi zanimive listine, ki se tičejo dvoboja in z njim z-iuzene smrti. DANES POSLEDNJIč film tajinstvenih dogodkov in močne napete vsebine p n Vf A U A V A KINO SLOGA, tel. 27-30. L A 11 A XH n t [V A Predstave ob 16., 19. in 21. I kovič ter nadzornik signalov Jožef Bizjak; v X. položajno skupino prometniki Ivan v IX. položajno skupino prometniki Ivan Gruden, Jožef Ostroveršnik, Bruno Win-diseh in Jožef Rabič, vlasv >vodji Anton Kmet in Darij Bezlai ter strojevodje Ivan Božič, Franc Rus, Rudolf Leben, Pavel Smrtnik, Anton Podržaj, Franc "'ogačnik in Ivan Zupančič. Med zvaničniki in slugami so napredovali v višje položajne skupine Leopold Brežnik in Rudolf Truhlar, Jožef Završnik. Andrej Kralj Štefan šoba, Nikola Radi in Frančišek Germek Na novo sta bila postavljena Vojin Jovanovič r/i prometnega ura i i a in Anton Javh za pomožnega vlakovodjo * Damjte praktično. Najlepše darilo za vsako roko je nalivno pero »Jngooatent« Dobavlja tudi na obroke. Jugopatent. Ljubljana, Dvofškova 8. (—) * Ena najlepših slikanic za Miklavža je »De-^a. r-s^bm nred no1iansvo cimn ziioTa ra7?ir',r/ ie v~ekak-r p^tre^na. ker mora b"'i i-diod iz va1'" šir~k in p-e-rt1odcn. r'a gg tt? k^k^T' ne^re^a ko m'a5iia usnje iz h^ame učenosti. Podreti na ba-!o moraM v snr^u nove regu-črt« hiša na o"!" Stro^smaiTie-ve io ce~t° K"k--™- 'zg^e^a. bo fa Tl'ca kr-.a1'! dobra svoie končno lice. — Tudi nova dvn^dst-oona hiša v Str^i-"k; olici že dok^neana in so s° st~a'">ke v<-p"'e T:k no<-e ^tavb-1 t>a sa zač li g-a-cliti še eno tako hiSo. Obe novi stavbi rta rod šraiskim hribom in so ju m rali za-,-ad: v!~>ee izolirati u— Po vzgledu vseh več'"ih in modernih mest tudi v naši beli Li b''ari p časi urejujejo ce~tni promet. Pr-^d kavarno Emona in pred novo palačo Bate so zakadili Dl"čn:ke da ne more pešec na cestišče Taka ureditev ie zelo potrebna in io ima tudi Marijin tr? nerazum^vo pa je. zakaj niso postavili ko-donov tudi na ovinku ored Plavno pešto in Dred Slonom. u— prošn'a Pokojninskemu zahodu v T.JnI.Mani. Iz vrst rentni^o/ smo prejeli nasVdnje vrstice v objavo- Draginja ne j popušča... Večina polreonejših življenj- i -k;i izd^tkev je poskočna kar za sto ln še več odstotkov. Izhoda ni drugega kot olajšanje. Uvidevni delodajalci in korpo-racije so že s plemenito gesto nekoliko ublažili obupni socialni položaj svojih na-mcžčencev s tem, da s j jim dali draginj-ske doklade ali pa ei.kratnc podporo. />!i smemo tudi številni reatiiki apelirati na p n upravo Pok. jinnsk°ta zavoda, da na ai blagovoli vsaj o božičnih praznikih nakloniti skromno izredno podporo, ker zlasti nižji rentniki žive v naravnost ohupuih razmerah. Proj -na tedaj skorajšnje ugodne rešitve. Eden v imenu m nog .h. Kaj je prikladno MIKLAVŽEVO DARILO! škatlja mila, zobna ščetka, priprava za nego nohtov, potovalna garnitura, kolonjska voda, fotofilm, termofor, se ve, da ni zavreči darila kot: foto- ali kinoaparat, fin francoski parfum, brivski aparat, toaletna garnitura, brušen razpršilec itd. DROGERIJA GEEGCEIČ kr. dvorni dobavitelj, LJUBLJANA — Prešernova ulica 5. u— Miklavž na Taboru. Sokol I. Ljub-ljana-Tabor prirec'i v četrtek 5. t. m. ob 17. uri v veliki dvorani na Taboru miklav-ževanje za deco. Pester spored bo gotovo zadovoljil ne samo cieco, pač pa tudi odrasle. Starši, rezervirajte tc popoldne za vašo deco! o— Plemenita gesta trgovskega podjetja. Včeraj cb 16. je tvrdka Alojzij Potrato, prej Kune & Co, otvorila svojo podružnico v preuiejenih prostorih nekdanje brezalkoholne restavracije v Franč:škanski ulici. To priliko je tvrdka izrabila za duhu časa primerno prireditev: obdarovala je 200 siromašnih učencev in učenk z ljubljanskih šol in 26 bednih gojencev mestnega otroškega zavetišča v stari cukrarni s stvarmi, ki so otroku potrebne na zimo, pa še s priboljškom, kakršnega si vsak majhen zemljan želi za sv. Miklavža, že zdavnaj pred napovedano uro se je pred trgovino zbrala dolga procesija otrok, ki je vzbujala pozornost pri vseh mimoidočih, da se je v kratkem zbrala lepa množica občinstva. Obdaritev je opravila ga. žuna-nja in otroci so se z darovi veseli vračali domov. Dobremu vzgledu naj želimo še mnogo sledmkov! u— Podružnica Kola jugoSlorenSkih sester Moste—Sv. peter priredi v četrtek ob 17-30 v kinu Moste božičnico revnim otrokom. Na prireditev, ki jo napravimo skupno s tukajšnjem Sokolskim društvom, vljudno vabimo članice in prijatelje društva. u— Tradicionalni Miklavžev Sejem na Kcngrcsnem trgu je od včeraj v d rine.-n obratu. Kakor prejšnja leta. tako so tudi letos postavili številne stojnice z vsakovrstnimi dobrotami od Nunske cerkve pa do kina Matice. Svoje stGjni^e so oosti\i-li tudi številni prodajalci raznih čudsžrih predmetov, kemičnih tekočin, ki oči ijo vse madeže, peres, ki zajamčeno p'5-jo štiri leta. posebne vrste brurov t d Najbolj živahni pa so mali prodajalci š b ,;n koroba^ev. ki so neobrrdnn »otrebrn ra Miklavževem sejmu Po stari ra adi sr~eš s korobačem ali šibo teffa ali oneea. m-sebno pa brhke gospodične oplaz'ti po nogah... Lansko leto so si nekatere iznajdljive damice pomagale tudi iz te zadrege: prišle so na sejem v škomjih' Kakor izgleda, oa Miklavžev trg ne bo im;l letos takeas~ži, kjer lahko dobite tudi vse informacije rfe-de Miklavževe obdaritve itd. Telefon 43 63. Cene sedežem od 12 do 4 din. Ves čisti rlol. Cek je do'očen za b'riično -bdaritev siromašnih družin v Ljubljani. (—) u— Tramvajske tračnice pilijo. Kakor pri železniških tračn:cah, tako ie tu d pri tramvaj ski h tirnicah zgornja plast iz mehke zlitine, kar omogoča, da se morejo vozila brezhibno kretati. Ce bi bila tudi zgornja p^t jeklena ali železna, bi kolesa ne ime1 a dovoli upera in ne bi mogel tramvaj ali vlak z m^sta. M~hka zlitina oa se po dol si uperabi neso azmerio porazdeli oo tračnicah, tako da nastaneio majhne, kemaj vidne vzbokl ne. kar ovira. posebno v deževnem času. p-or^et- Ta nedostatek zdai odnravliaio na ljubran-skih tramvaiskih orosrah Za to delo ie potrebna posebna pila. ki io morata upravljati dva delava V Šel-nburgovi ulici. Orad;"č'i in še nanrei Droso že spHili Zdai uravnavajo še odsek na Tn» žaški cesti. Iz Maribora ar— Prvič so zavrteli v Mariboru prvi film v Pohorju. V kinu »Esplanade« so prvič zavrteli naš pohorski film, ki ga je snemal g. Metcd B a d j u r a iz Ljubljane. Mariborski filmski premieri so prisostvovali na povabilo Tujskoprometne zveze številni predstavniki kulturnega, gospodarskega in tujskoprometnega življenja. Vse je pozdravil s prisrčno besedo predsednik Tujskoprometne zveze inž. V. š 1 a j m e r, ki se je zahvalil vsem činiteljem, ki so omogočili izdelavo prvega filma o našem Pohorju. Film, ki je dolg 300 m, prikazuje s krasnimi pcsnetki lepote zelenega Pohorja, nekatere znamenitosti Maribora, naše pohorske postojanke in posebnosti življenja naših splavarjev ter pohorskih drvarjev in og arjev. Gledalci so bili ob predvajanju prelepega filma močno navdušeni a— Veselje najsiromašnejših v Narodnem gledališču. Na praznik zedinjenja popoldne je bila v gledališču brezplačna predstava Golarjeve »Vdove Rošlinke« za mestne reveže in ubožce, ki so prejeli vstopnice v mestnem socialno političnem oddelku Pred predstavo je spregovoril šef mestne socialno političnega oddelka g. Anton Brandner. Izrekel je priznanje gledališki upravi, ki je tudi letos omogočila mestnim ubog:m. da se na primeren način veselijo praznika zedinjenja. Precej jih je med njimi, ki še niso bili v gledališču. Igralci in igralke so imeli topot zelo hvaležno občinstvo. a— Koncert sepreta bratov živko bo v sredo 4. t. m. ob 20. v dvorani Gospodarske zadružne banke v Mariboru. Predprodaja vstopnic v prodajalni Cirilove tiskarne. Aleksandrova cesta 6, in na dan koncerta od 19. pri blagajni. (—) a— 11.4 pod nič-o! Noč na ponedeljek je bila doslej najmrzlejša. živo srebro 'e zdrknilo do 11.4° C pod ničlo. Tezenska vremenska postaja napove-uje pretežne jasno, mrzlo in stanovitno vreme. a— Smrt znanega Vipavca, v mariborski splošni bolnišnici je umrl bivši pekovski mojster Jos p Mislej, star 70 let. Pokojni je bil iz Vrhpolja pri Vipavi. Pred leti je imel svojo pekarno na Koroški cesti. v starosti je doživel bridke preizkušnje. Pogreb zavednega narodnjaka bo danes popoldne ob 16. na pobreškem pokopal šču. Žalujočim svojcem naše sožalje! a— Draginja na mariborskem trgu. Cena fižolu je že narasla do se-em dinarjev z iter. Surovo maslo stane kg. 44 do 48, č.. „-io maslo 56 do 60. kuhano maslo 50 čto 54, domači sir pa 12 din. Liter pšenice prodajajo po 2.75 do 3, rži 3, ječmena 3, koruze 2.50 do 3.50, ovsa 2, prosa 3 do 3.50, ajde 2, presenega pšena 7, ajdovega pšena 7 do 8. a— Zločin in kazen. Letos 5. junija se je pripetil v Jiršovcih v Drakšičevem vinogradu žalosten dogodek, ko se je v zvezi z malenkostnim prepirom zgrudil s smrtnimi poškodbami posestnik Alojzij Malek. ki sla mu 521etni posestnik Jurij Drakšič in njegova Slletna žena Ana z udarci s krampom in motiko razbila lobanjo. Malek je kmalu zatem izdihnil. Jurij in Ana Drakšič pa sia se morala zagovarjati pred mari-borskim malim kazenskim senatom. Mož je bil cfcsojen na štiri leta, žena pa na šest let robije. I e— Akademija Sokola-mat;ce je v soboto zvečer privabila v gledališči do Ho sokolskih pripadnikov v kroju in c.vila ter prijateljev sokoistva. Spored se je pričel z učinkovito alegorično sliko br Matije Benčana in pozdravom državni zastavi ob igranju državne himne. Na;o je br. Vinko Blaško v tehtnem in izklesanexn govoru prikazal pomen narodnega in sokol skega praznika zedinjenja. Drušiveni orkester je zaigral sokolsko koračnico. Višia ženska deca je ljubko lzvaiala »Polko«. Sledili so preskoki višjs moške d 3-ce čez konja. Ženski naraščaj ie izvajal proste vaje na gredi; izvajanje bi bilo lahko skladnejše. Učinkovit je bil »Valček«. ki so ga članice ritmično dobro izvedle. Zal oa je izostal naston članov r.a bradlji in drogu. Tako sta izostali dve učinkoviti toeki. Posrečene, čeprav ne v:č nove so bile »Raznoterosti« moške dece. prav tako telovadba ženskega naraščaja na bradlji. Moški naraščaj je učinkovito podal »Ritmično šestorico«. Ljubko ie bila izvedena »Jutrnia telovadba« ženskega naraščaja. Simbolično prosto vajo »Iz bratsko? zagrliaia« so izvajali člani srum-no in točno. Društveni orkester k; ie oskrbel tudi vmesno godbo in soremlje-vanie nekaterih točk. igra še premed o in brez pravega temperamenta in razgibanosti. Ti nedostatki pa bi se dali kmalu odpraviti. Ob zaključnem pozdravu za tavi je zaigrala godba himno »Hei Slo vrni« nato oa ie občinstvo ob sDremli^-anju orkestra zapelo »Pesem sokolskih le-ni« Uspeh akadenvie je bil povoPen. vs*b!n-sko oa je bila akademija le povprečna. — R. P._. ZA MIKLAVŽA vsi h KRAUPNERJU na Glavnem trgu. Nova velika zaloga in izbira čokolade, kanditov, desertov, bon-bonjer. peciva itd. — Solidne cene in postrežba! — Pridite in prepričajte se sami! e— Slavnostni koncert. Celjska Glasbena Matica. Celjsko pevsko društvo ter pevski društvi »Oljka« in »Celjski zvon« so ob sodelovanju pevcev solis'ov priredili v nedelio zvečer v gledališču slavnosten koncert, ki je bil le srednje dobro obiskan. Obsodbe vredno ie da se mnogi ki bi jih bil človek p ičakova1. niso ude-ležili koncerta in da ie bilo dijaško stojišče — prazno. To ie vsekakor zelo značilno Združeni zbori so v zače'ku ped vodstvom s. Šegule zapeli dr"avno himno. Nato ie nastoo'1 mešani zbor »Ce"j-skega zvona« Dod vodstvom e. prof Antona Knapa Zbor ie debro vpet in d's i-plin:ran ter razpolaga s krenk- dinamiko Z občutjem ie zapel Vodon'vč vo »Noi na Adriji« razgibana ie bila koroška narodna v Tcmčevi harmon'~ac'ji »V'-štnei-ša ia ni . «. vse svoie zna->ie oa j-3 zbor pokazal v Tomčevi harmonč~>o komolici-rani skladbi »V'ah:« Tenorist g. Janez Lipušček iz Liub\jane je zape1 Pavči"e*'0 »Pred d"rmi« in recitativ iz Moniusz^ovc opere »Ha'ke« Glas g Lipuščka ie izrazito lirč"-n ter zelo sočen simr»at'£^n in skrbnn šolan Pr hvaliti ie treba tudi čisto vokalizaciio Pevec ki ga je sp e:h je dr. Bergius opozoril, da se da .z lesa marsikaj nri dobiti in da 9e les he bi sme' takr »barbarsko uničevati s tem. da se troši za kurjavo. Prej je bilo znano samo pridobivanje orr"ja iz lesa. pri čemer pa propadli vsi postranski proizvodi Danes so metode izpopolnjene in se pridob'vajo iz lesa metini a'kohol. ocetr.f kis^ra ir katr«n Po dru^i poti se pridobiva i* le^ umt^j svila odnosno umetna vužno Ainer^0. Zboiruca za TOI v Ljubljani opozarja vse, ki nameravajo izvoziti kakršno koa blago v Severno ali Južno Ameriko, naj to taKoj prijavijo direkciji za zunanjo trgov-no (prometni odsek, Beograd, poštni pre. al 818). V prijavi je navesti vrsto, količino in vrednost blaga, kakor tudi kupca v Amer.kL čim bo direkcija dobila te podatke, bo org.on_zi.ala naš prekomoiski izvoz. = Maksimalne cene za staro gum'jasto obutev. Na podlag. 61. 3 uieabe o koatroli cen je urad za kontrolo cen v zvezi z odlokom trgovinskega min.stra od 18. t. m. določil maksimalne cene za staro gum ja-sto obutev in odpadke od gumija (i_vzcin-ši avtoniobi ske zunsnje ln nottunje gume) in sicer na 4 din za 1 kg franko nakladalna postaja. To maksimalno ceno bo plačala tvornica zbiralcem stir^ga gomija. Cena veija za p.eciščeno biago s toleranco največ 5% tujih primesi in nečistosti. Blago, ki ima večji odstotek tujih primesi in nečistosti, in sicer največ 20%, bodo prevzemale tvornice tako, da bodo Oubl.e ustrezajoči odstotek bonirikacije. — Pšenično koruznl kruh v Italiji. Italijanska korporacija za žito je sklenla, lm 102.75. Oslo 98 75. B d m^ešta 84. So-ija 4.30, Bukarešta 2^5 Lisahona 17.25. EFEKTI Zagreb. Državne vred ote: Vojna škctia 442 den.. 4% agrarne 57 den.. 4Vo se.e.ne agrarne 52.50 den.. 6s/o bsgluška 78 den., 6 Vo da m. agrarne 71 den.. 6% i umske 71 den.. 6% šumrke 71 den.. 7% stabiliz. 95 den.. 7°/o invest. 99 den.. 7% Seligmin 100.50 den.. 7% Blair 94.50 den.. 8"/o Blair 10050 den.; delnice: PAB 192 den.. Trboveljska 365 — 370 (360 — 365). Beograd. Vojna škoda 44650 — 441 (445 — 447.50). 4°/o agrarne 58.50 den., 4% sev. j agrarne — (51). 6% begluške 77 50 — 78 j (77.75). 6°/« dalm agrarne 70 75 — 71 50 (70.75). 7% invest. 99.50 den.. 7% BI dr 96.50 den.. 8°/o Blair 101 50 — 102. Narodna banka 6500 den.. PAB 197 den. stvovali tudi najodličnejši predstavniki naše javnosti. Med drugimi so bili med poslušalci prosvetni minister dr. KoroSec, ban dr. Natlačen, predsednik mestne občine dr. Adlešič, komandant divizije divi-zijski general Ljubomir Stefanovič, komandant štaba za utrjevanje divizijski general Lav Rupnlk. rektor univerze prof. dr Slavič z več vseučllškimi profesorji, predsednik vrhovnega sodišča dr. Konia, predsednik ane'acije dr. Gol:a. državni tožilec Lavrenčak ln z njimi častno število sodnikov: finančni direktor Mozeti. že-le-Tiiški direktor inž. Kavčič, poštni direktor Stukelj, pomočnik bana dr. Stanko Majcen in drugi viš'i uradniki; podžunan dr. Ravnikar, ugledni naš roiak, univ. prof. dr. Matija Murko s soprogo iz Prage, francoski konzul Remčrand. k?nc'er nemškega konzulata Liesenberg, zastopnik italijanskega generalnega konzulata Te-renzi. komisar zbornice za TOT ra,Tnatelj Tosti. predsednik odvetniške zbornice dp. žirovnik, predsednik zdravniške zbornice dr. Meršol. predsednik lekamarske zbornice magister Leustek pa cela vrsta članov teh zbornic; predsednik Filharmonije ln direktor opere Ukmar, predsednik Narodne galerije dr. Windischer, predsedn:k Hubadove župe dr. švigelj. predsednik Vodnikove družbe ravnatelj Pu~toslemš^k in zelo številni pripadniki družine naš h kn i^evnikov. skladateljev in umetnikov; predsednik Hubljanskega pododbora vo1-nih dobrovoljcev prof. Je^as, direktor TPD dr. Vrhunec z gen. tainlknm Pogačnikom, direktor OUZD dr. Bohinjec, padnreds^d-nik Zveze trgovskih združenj Verb Č. za-stopn;k Združenja trgovcev Luk:č. zastopniki lastništev vseh ljufrjanskih dnevn kov in še mnogo odličnh predstavnikov šega gospodarskega, kulturnega in političnega življenja, vseh slojev in stanov ljubljanskega prebivalstva. V kulturni rubriki prinašamo o koncertu strokovno poročilo izpod p:rcsa našega glasbenega poročevalca. V d-užabnem pogledu pa lahko ugotovimo, da so imeli naši novinarji prav srečno reko, ko so svoji tradicionalni prvodccembrski prireditvi iskali nove vsebine in namena. Izkazalo se je, da je koncert na elitni umetniški višini, kar se tiče programa in izvajalcev, združen s plemenitim humanitarnim namenom, v resn ei atrakčja, ki raz-giblje Ljubljano, pa tako da pride vraklo do svojega polnega deleža: glasbo ljub če občinstvo do izbranega užitka, tisti, ki so najbolj podpore potrebni, pa vsaj do skromnega olajšanja svojega težkega položaja Uspeh ki smo mu bili snoči priče, nam je zagotovilo, da bo novinar~ki koncert tudi v bodeče deležen zanimanja vse naše javnosti. r ... D R A M A Torek, 3.: Razve 1 na življenja. Red A. Sreča, 4.: Lepa Vida. Red sreda. Četrtek, 5. ob 15.: Sneguičica. Mladinska pre stava, združena z obiskom sv. Mi-k"avža. Znižan« cene od 20 dm navzdol. Ob 20.: Skrk-alnice. Rr.d četrtek. Finžgaijes» draraa »UazvaRna življenj1« predstavlja ljudsko dramo iz kmečkega življenja, v kateri je popisal dramatik posledice nesrečnega zrkona, sklenjenega iz koristolovstva. Igrali bodo Cesar, Mira Danilova, Gabrijelč'čeva, Sever, Prcsetn'H Kaukler in Rakarjeva. Režiser Milan SkJ binšek. Najnovejše drlo v slPvensM d-amnt*!:? je c?rama prof. 1 erJa Kozalia »L- pa Vida«. Gavno žensko vlogo bo igrala Hira Dmi-lova, glavna moške pa Levar, Kralj, Jan in A. Danilova k. g. Doi"nje sa godi v 'današnjih dneh v družini industrija/.ca. Režiser dr. Kreft. OPERA Torek, 3.: Figarova svatba. Red torek. Sreda. 4.: Friderika. Premiera. Red pre-mierski. Gestovanje tenorista Josipa Gostiča. VlV.fg^ng Amad*kis Mozart se fe rodil 1753. v Salzburgu in je že kot sedemleten deček nastopal na koncertih. Z enajst'm letom je že skomponiral svojo prvo opero. V nizu naslednjih del štejemo »Figaro v o svatbo«, če ne že morda za najboljšo, pa vsaj za najvedrejšo, najneposrednej-šo in najpopularnejšo njegovo opero. Naslovno partijo Figara bo podal Betette, dalje bodo nastopi"! Ribičeva, Janko, Hevba-lova, Marčec, Zunan, Kogejeva, Kušeieva, Delničar, Polainrrjeva in Sla:'o'jev. Muzi-kalno vodstvo predstave je v rokah kapel-nika dr. švare, zrežiral pa je opero Debe-vec. Lčharjeva spevoigra »Friderika« bo zanimivost svoje vrs=te. Nastop Josipa Gostiča v vlogi mladega Goetheja in Sonje Ivančičeve kot Friderike bo gotovo velika privlačnost. Zgo3ba Goethejeve mladostne ljubezni, ki je vsebina libreta, pa daje spevoigri nadpovprečno vrednost. Sodelovali bodo še Zupan, Pianecki, Poličeva, Barbičeva. B. in M. Sancin, Jelnikar, Anžlo-var, M Rusova, Polajnar jeva, Rakarjeva, Ramšakova. Mauserjeva, Marenk, Mencin in Babika. Delo je zrežiral Emil Frelih. dirigiral pa ga bo D. Zebre. Na premiero. ld bo v sredo za red premierski, opozarjamo. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 3.: Za narodov blagor. Red B. Sreda, 4.: zaprto, četrtek, 5.: zaprto. Petek, 6. ob i5.: Pikica in Tonček. Premiera. RAD Blagovna tržišča ŽITO + Novosadska blagovna b°Tza (2- t. m.) Tendenca nespremenjena. Pše-niea: za pšenico veljajo odkupne cene pc •iredbi Oves: boški sremski 320 — 322.50. Rž: baška 342 50 — 345; ban. 340 — 34250. Ječmen: baški in sremski 355 — 357.50; pomladni 412.50 — 417.50. Moka: franko ml'n v dunavski ban: krušna moka 358 Otrobi: franko m'in brez skupnega davka in vreč 180. Fižol; baški in sremski beli brez vreč 340 — 345. Torek, S. decembra Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (ploš5e). — 12: Vesel drobiž (plošče). — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 14.15: Selška ura: Izšeljeniška akademija. — 18: šramel: »škrjanček«. — 18 40: Kaj je jeklo (prof. M. Adlešič). — 19: Napovedi, poročila, objave. — 19.25: Nac. ura. — 19.50: Šolska posvetovalnica (prof. E. Boje). — 20: Ruski večer. Sedelujejo: gg. A. Faganeli. N. Simoniti in radijski orkester. — 21.30: Plošče. — 22: Napovedi, poročila. — 22 15: Cmermanov kvartet. Beograd 19.10: Literarni srr>ored. — 20.40: Komorna glasba. — 22.50: Ples. — Zagreb 17.15: Slovaške pesmi. — 20: Orkester mandolin. — 20.30: Bosanske sevda-llnke. — 21: Klavirski koncert. — 22.15: Sremske pesmi in p'esi. — Praga 18.20: Koncertni večer. — Sofjja 19 45; Simfo-nični koncert. — 2"i 35: Lahka glasba — 22.05: Ples. — BeriH 19.20: Pester gla»- benl rrored. — 21.10: Vesela muzlka. _ 23.10: Nočna o daja. — Rim 19.30: Zvočna Igra. — 21: Komorna glasba. Angleška vojna mornarica pri napadu na Libijo Pred kratkim je angleška vojna mornarica napadla trdnjavo Capuzzo in oporišče Bardio v Libiji. Na levi sliki vidimo vojne ladje v spremstvu izvidniškega letala V sredi: Bojna ladja obstreljuje oporišče Bardio. — Na desni: Italijanske bombe pripravljene na sovražnika, so se razpočile z močnim učinkom Predhodnik sedanje vojne Bivši španski stotnik Mantsel Bareiro, pokorite! j riSskih Kabilov Pred kratkim, ko je nemško vojno poročilo javljalo da so nemški bombniki v enem samem dnevu zmetali na London preko 200.000 ka razstreliva, ie umrl neki general, ki se ie lahko obnašal di je bil med predniki današnjih leta skih Dilotov in bombarderjev. Manuel Barreiro ie bi] eden i m^d voditeljev španske afriške armade. ki se ie borila nroti upornim rif>k:m Ka-bilom Ta »pomirjevalni« vojni poh>d. k se ie končal šele 1. 1926.. se je začel že pred svetovno vojno Tedanji stotnik Bar-, reiro si ie izmislil, da bi eno izmed primitivnih izvidniških letal, ki sta bili Špancem na razDolaeo uncrabil za bombardirane upor ni kov. ki so se bili utrdili v neki gorski pos o-janki Preletel ie te kabilske postojanke na gori Conicu in niegov spremlja a]ec ie odvrgel nanie nekoliko ročnih granat Uspeh nove vojne metode ie bil velik Ba^reirovo p°r čHo madridski voi~ akademiji so soreieli oo vsem svetu z velikim zanimanjem in kmalu so se začele vse vojske baviti z »izumom« španskega stotnika. Usaehe tega zanimanja smo doživljali v svet. vni vojni in jih v še večji meri doživljamo danes, maščevali Da so se na grozen način tudi nad Španijo samo Barriero le v ostalem že od 1 1912 bolehal za rabami ki mu iih ie zadala prim tivna kabilska zračna obramba. Do svoje sedanie smrti ie ostal skoraj povsem mrtvouden prikovan na posteljo. ajši poljedelci sveta TošaSari v Sovjetski uniji Na moskovski kmetijski ra' tavi so vzbujaj pozornost posein.k » zlasti oddelki. ki so prika^o.al. kako simo se je izpremeniio ž.vljenje raznih doslei ool-divjih plemen Sovjetske Rusije. N atera plemena Sibiri je so bila na tako nizki stopnji omike. da še niso prešla o j lo.a in rib.štva na nomadsko stopijo. To se seveda ne sme šteti v greh tem narodič m. kajti v strogi in negostoljubni p irodi severne Sibiriie ni biio misliti na smo'r;no živinorejo in poljedelstvo, dokler ruski zootehniki niso s križanjem pridobili goveda. ki prenaša sibirsko podnebje in dokler Mičurinovi učenci niso ustvarili rastlinstva. ki ie odporno rroti mrazu in čaje plod tudi v najh'adnejših predelih. Danes so dani ti cenovni pogoji in sibir ka jud-stva 'crehaiaio k živinoreji in polje^el tvu. Eden izmed najmlajših po'jed lsk h narodov sveta so vsekakor Tofalari. ki bivajo ob vznožju Sajan kih gora. Doslej so bili Tofalari siromašno p,eme. žive"i od lova. ribolova in od primit.vne reje se- B&mba na palačo velikega lista vernih jelenov Zaradi izredno te kih živ-ljenskih pogojev so izumira.; in njih vin bednih šotorov je bilo vse maii in manj. Odkar pa se v Moskvi močno zanima, o a samortojno narodno r pu jliko Tuvo. ležečo ob izviru Jenisrja ie tudi Taf^arom napočila nova doba. kajti pot v Tuvo trži preko tofalarske^a 0 'em! a. Vlada jim je odkazala stalna selišča ter iim zgradila veliko moderno selo z novimi. svetlimi hišami, bolnico, e ekt arno. šolo, klubsko čitalnico in vete i->arskim ambu-latorijem. V vasi je tudi državna oroia-jalna. fotografski atelje in celo brivniea. Selo se imenuje Alisrdžar in i" središč2 narodnega področja Tofalarov. Narod se 2e marsikdo med nami je že od sam 2 misli na kakšnega neprijetnega človeka stiskal pest in si živo pre„slavlial. kako sijajno bi bilo. če bi moge; tega č o ka pošteno pretepsti. Od te žive misli ie dobil utripanje srca in rdeč obraz. Čudno ie. da se more že sama misel izražati na tako telesen način. Je pa način, da to m sel tudi drugače ponazorimo. Kadar deluje kakšen organ našega telesa. nastanejo električni toki, ki jih je mogoče zabeležiti s posebnim instrument m Če si živo predstavimo, kako bi b:l">. če bi kakšnega naspro-nka krepko prij 'i za vrat, nam roka v resnici ne'-ai dela, kaj i če v takšnem trenutku zab ležimo akcijske toke. opazimo, da se tvorijo v resnici električni toki, kakor če bi miš;ce v resnici delovale. Ti toki so tem močaejši čim boli živa ie naša domišljiia. Taka mo^e^o naše misli vplivati na dogajanja v našem telesu. je prei imenoval Karagasi. kar pomeni menda črnega kozla Odkar Da je nastopila doba reform, si ie pleme nadelo novo ime. to Dot človeško ime. kaiti tofa Domeni v njihovem ieziku človek Tofalari Da ljudje. Tofalari so sedai stalno naseljeni ter se bavijo s poljedelstvom in živinorejo Pred tromi leti so prvič posejali oves ječmen in pšenico, ki doslei v teh pred lil- še nikoli niso uspevali. Sinovi te*a sibir ke-ea plemena so tedai nedvomno najmlajši poljedelci sveta Letos so Dri delali do 15 stotov ovsa in do 12 sto'ov pšmice na ha. kar ie za njihove prilike izredno mnogo Goje pa tudi krompir, kumare čibu o in drugo po vrtano. Mičurinsko znanstveno poljedelstvo zmaaovi'o Drodira v n jbo1 j objudane kraie Sibirije kier d i n: b:,o niti misliti na kakršnakoli pol edsl-stvo. Tass. Delfin proti letalu Neko letalo je v bližini kubanske obale med divjim viharjem zašlo v vodno trom-bo. Le s skrajnim naporom je letalcu uspelo preprečiti, da mu ni letalo treščilo v morje. Letelo je pa zelo nizko nad valovi. Nenadno je udaril velik delfin s takšno silo v nosilno ploskev aparata, da se je eno krilo odlomilo. Tedaj je letalo padlo v vodo. Pilot se je s plavanjem rešil na kopno. Se«em l3t brez hrane Trans birska železnica ie prepelj la zadnji čas iz V.adivo toka v M skvo ne a-vadno potnico. 150 kz težko — želvo. Vodstvo moskovskega živalskega vrta stoli pred težavno nalogo, kako nai bi pripra-Vlo žival do tega. da bi sprejemaa hrano 2e več tednov se brani namreč vsakega grižljaja. Zdi se pa. da zavoljo tega ni treba imeti Dosebnih skrbi kar vzd žijo želve lahko izredno dolgo b ez vsake hrane. ne da bi jim to kri o sebn - škodovalo Velika želva, ki jo imajo v leningrajskem muzeju, ie živela n. p- celih sedem let brez vsake hrane in še živi! Poveljnik 11« armade italijanske vojske v Albaniji Če še ne ves, zdaj izveš: da je Finska te dni v največji tišini obhajala obletnico začetka vojne s Sovjetsko unijo; da dela italijanski letalec de Bernardi poskuse s DODolnoma novim tipom letala: da bodo nemške zasedbene oblasti dobavile Franciji milijon stotov krompirja; da je bil prošle dni sestreljen nadko-misar za Sirijo Jean Chiappe po r du Korzičan in v sorodu z rodovino Napoleona Bona pa rta; da bodo volitve novega državnega prezidenta Finske še letos v decembru; da je general Antonescu ukinil izplačevanje predujmov na plače oficirjev ru-munske vojske; da bodo Bolgari na spomlad pričeli graditi dva nova železniška odcepa na pr gi Sofija—Varna, in sicer med Manilo in So potom ter med Sindelom in Mono; da so se vodilni člani ameriške vlade prošle dni posvetovali o preskrbi francoskih otrok s konserviraAn mlekom, ki naj bi ga dobavljale Franciji v ta namen Zedinjene države; da ie angleška nakupovalna komisija sklenila pogodbo za odkup 60 tovornih ladij v Ameriki; da je egiptsko prometno ministrstvo ukinilo 136 od 420 vlakov, ki so v sedanjem času silno obremenjeni zaradi vojaških prevozov: da se nahaja soproga Wind.rorskega vojvode v neki bolnišnici v Mimiju. kjer se bo 10. decembra podvrgla precej težki operaciji: da napoveduje vremenski opazovalec suhi mraz; da je bil v bombardiranem londonskem hotelu »Carltonu« prošle dni v veliki življenjski nevarnosti tudi belgijski ministrski predsednik Pierlot. dečim je bil šef kabineta belgijskega kolonijalnega ministrstva Camus ubit; da so oblasti zaprle univerzo in tehniko v Leydenu na Nizozemskem general Carlo Geloso Kyosti Kalilo Odstopivši prezident Finske Kallio Je zdaj v 67. letu starosti Bil je že L 1904., torej še pod carsko Rusijo, poslanec, in ko je postala Finska svobodna država, ii ie posvetil vse svoje sile. Od L 1922. do 1937 je bil ponovno minister za pr met in tudi ministrski predsednik. L. 1937. je b'l izvoljen za državnega prezidenta. Kallio pripada stranki finskih agrarcev. Izposodila si je svoj lastni plašč Kadar je blago za obleko pod zaporo • •. V Švici obstoji zapora za celo vr?to predme.ov zlasti za tekstiliie in oblake. Le s posebnimi nakaznicami in v izjemnih primerih si lahko nabaviš takšio bIaTo. V Baslu si je dala neka igralka iz elati nov plašč, ki ga ie pa šivilia utegnila dovršiti šele tedai. ko so oblasti prog asile zaporo za oblačila. Začasno igra ka tega svojega plašča ni mogla dobiti Te dni b; morala osebno prisostvovati premieri filma. v kate.em ie sama nasto~a a Sev da se je hotela ljudem ob tei slavn stni priliki pokazati v svojem lepem, novem plašču. Toda zaoora ie zaoo-a. olašč bo dobila šele tedaj, ko bo nabila in oddila potrebne odrezke oblačilne karte. Toda Angleška matična ladja „Arc Royal" gospodje z urada za vojno gospodarstvo i so imeli razumevanje za n en polo. aj in so ji nekaj nasvetovali, s čimer je lahko obšla paragrafe. »Plašč si lahko izposodite za en dan in ga naslednji dan vrnete šivilji,« so ji dejali. Tako ie tudi storila Za slavnostno predstavo si je izpo~odila sv j lastni plašč! Ona sama ie b la vsa d j neke mere zadovoljna, sveti Birokracij pa je imel mirno vest. Postani in ostani član Vodnikove družbe! ANEKDOTA Madama de Stael ni bila po obrazu posebno lepa, pač pa je imela prekrasna ra-lena in bujne nedrije. To je tudi razkošno nudila željnim kavalirjesm kot pašo za oči. »Moramo svoje lice kazati pač tam, kjer ga ravno imamo!« se je sladko nasmehnila. VSAK DAN ENA »Ali smem prositi malo ognja?« (»Humoriste) z letali na palubi Nedavno je nemška bomba zadela in poškodovala poslopje najvplivnejšega angleškega dnevnika »Times« v Londonu Baden-Powell živi! Pred dnevi smo objavili, da ie v Keniji umrl utemeljiteli skavtizma. lord Baden-Powell. Kakor zdai p-rcča'o iz Afrike je bila vest o smrti preuranjena. Lord Baden-Powell, ki mu ie zdai 82 let. je ozd.avel in se nahaja na svojem posestvu. Hulbert Footner: 2 iZG NUU RADŽA Kriminalni roman Prosim vas, naj vas noben drug posel, ki ga morda imate, ne zadrži, da ne bi ustregli moji želji Spominjam se. da ste hoteli postati odvetnik. Ta čas ste gotovo dokončali študije. Postaviva torej svoj dr govor na čisto poslovno podlago. Za vaše uslug3 vam bom plačeval odškodnino. Višino te plače izvolite sami določiti. Sdj jo lahko naprtim Angležem! Zdaj preidem k stvari, ki je bolj osebnega značaja. Z »Normandijo«, ki priplove teden dni pred menoj, odpotujeta v New York dve dami. ki mi je njiju blagor zelo pri srcu Iz razumljivega vzroka se ne smeta voziti z isto ladiio kakor az Na misli imam gospodično Diano Morvenovo in gospo Morvenovo, njeno mater Gospa Morvenov i. rojena Američanka, je vdova nekega anglešk'.ga diplomata Tol;ko let že ni bila v Združenih državah, da bo tam povsem tuia Bi iima p osim, naročili sobe v hotelu Conradi Wind~rm-re? Tam je zame rezervirana vrst*1 prostorov ln ročak" ite ju rrosiro nr ry.'.nrku Prič-kov^b va? b s-a v svojih k~bm-b ln ie se zavzame z ni« "'-kier ne pridem vam bom eč°n '^"n Pr>"m skrbite, da bodo n^un ? sob« vs*>V dan o^-s ne z novim cvetjem in da bosta obdani z vsakršno T i-^-n i-r> ir. zrns;1 " '"I rrl 13 v) sa mu ie vrt !~n r fsO ir. 70 nri1 ryv "vr>! ^ P prijetnostjo, ki je količkaj mogoča. Tega seveda ne morem zapisati Angležem v račun! Razen tega bi vas prosil še za neko majhno uslugo. Na naslov Harvardskega kluba vam pošiljam dvanajst zabojev škotsk- ga wh:skyja znamke »Glenardrey«. Poskrbite, prosim, da s_ srečno ocarinijo. Ena je namenjena vam. ostanek pa p i hranite zame. Ko se dobiva, ne omenjajte whis kyja. dokler ne bova sama Potem vam vse razložim. Ta Glenardrey je nekaj ros°b->°ga, rtsn;čno dober, čist whisky skuhan leta devtnaist st" četrtega v majhni žganiarni Ko ga po kus;'e m boste potrdili, da mu ni cara Dra-H Lu e n f človeka pod solncem. ki b; z n'im to kapljico raiš' delil kakor z vami. ! Seveda se obračam do vas strogo zaupno in va^ smairam od tega trenutka naprej za svo'°g^ sve tovalca v pravnih zadevah Vse to p'š m v naj večji nagibi Ko se vid,-va vam raz^žim v^e ; kar bo še treba. Pros-m pot di'" nr ^ri^ 5 ^ismo z brzoiavko v G~a?v"n~- Ha e1 Lrndon Prilagam ček za dve sto fun ov. da maf" z p o silo. Zdaj pa s hre^on^njem čakam vašega roro aila, da je vse v redu Kar najlepše vas pozdravlja vaš iskren5 nr'j^te\i Meddv.« 1 S 'i! T ^onudba ie b;la vse Tel^a d"1 bi magla bi^ res nična. Morda je bila samo šala, ki si jo je bil * 'zmislil kak dober priiateli na Angleškem. A ček je na oko vendarle pravi! Nu, to se bo izkazalo, ko ga pokaže v banki. Ta čas se je vdajal rožnatim sanjam o prihodnosti. Petdeset tisoč funtov na leto! Četrt milijona dolarjev ! Dečko! Dečko!... In Luke bo dobival plačo, pivo, ki bo vredna tega imena, kajti višino naj sam določi! ... Zaupnik vladajočega radže bo. Udeleži se državnega obiska v Washingtonu! Vsi mogoči čudoviti razgledi na skrivnostne spletke in mednarodno politiko so se odpirali njegovim očem ... Romantične postave Diane Morvenove niti ni računal. Kakšno lepo ime! Kako se je dekle z imenom Diana vobče moglo zaljubiti v takšno rokavico, kakor je ta Meddy ? ... Seveda, vladajoč knez je bil!... In razen tega dobi on. Luke, zaboj najboljšega škotskega v,hiskyja, ki ga najdeš na svetu! Dečko! Dečko! Stvar je bila kar neverjetna. Luke se je ta večer opravičil in se ni udeležil bridža. Krenil je po ulici ter nadaljeval svoje blaženo premišljevanje. Stopil je v prvi brzojavni urad, ki ga je našel, in pomislil, kako naj nagovori vladajočega radžo. Nazadnje je zapisal: »Njegovi visokosti knezu Ramavarmi, Grosvenor Hotel, London, Anglija. Pismo prejel. Z veseljem sprejmem ponudbo. Imbrie.« 'V ornvoriti * nekom da si pomiri vzburkane i"'i V-pl ip torpi taksi in se odpeljal k Leeju "Tappinu, iz čigar stanovanja je bil razgled na Vzhodno reko. Lee si je biJ zložno nataknil domači ; jopič in copate in njegova okrogla postava je počivala v globokem blazinjaku. Ko je Luke vstopil, je Lee pravkar prebiral new-gatski dirkalni koledar. Prijazno je mežiknil mlademu človeku skozi naočnike in Luke mu je brez besedice podal radževo pismo. »Zlodej naj me vzame!« je veselo rekel Lee, ko je prečital pisanje. Nato je odihnil naočnike ter jih obrisal s svileno žepno rutico. »Mislite, da bi utegnilo biti vse to šala?« je y skrbeh vprašal Luke. Lee je zmajal z glavo. »Ne. Ček govori zoper to. Ziv krst si ne bi naložil toliko truda za prazen nič.« Luke se je oddahnil. »Vzemite si smotko, prijatelj, In sedite,« je rekel Lee. »Kaj neki poreče k temu moja tvrdka? Svoje službe konec koncev ne morem tvegati samo za to, da bi preživel z radžo mesec dni kakor ptiček v zraku.« »Nič jim ne povejte, dokler ga ni,« mu je nasve-toval Lee. »Časniki bodo poročali o njem na prvi strani. Tedaj lahko rečete šefu, da vas želi radža za čas obiska nastaviti kot svojega osebnega svetovalca. Takoj dobite dopust, na to se lahko zanese te.« »Ta človek je za sestradanega odvetnika res nebeško darilo,« je Luke zamrmral. »Menda je že kar navada, da se Angležinje poročajo z jutrovslumi princi.« RElEtKH Božične počitnice na iolah Kakor poročajo iz Beograda, je prosvet no ministrstvo izdalo odlok, po katerem bodo trajale letošnje božične počitnice na vseh šolah od 22. decembra do 10 januarja. to je 18 dni. Zimska fomoč v mestih V kabinetu predsednika beograjske občine je bila včerai dopoldne seja izvršnega odbora za z msko pomoč kraljevine Jugoslavije skupno s 3sjo beograjskega krajevnega odbora Sejo je vodila podp-ed-8~dnica ga. Vera Perovič. soproga kraljevega namestnika. Navzoč je bil tudi minister za socialno polit ko dr. Budisavlje-vič. Na sr-jj so razpravljali o podrobni organizaciji dela. Dlsgoslov domače besede »K- rr:ški Slovenec« objavlja naslednje pi.rm > slovenskega vojaka v nemški vojski: »hkrcno se Vam zahvaljujem za redno dostavljanje slovenskega tednika. Kot drag tnvaris me spremlja na vseh mojih potih. Vedno me obide veselje, ko me najde in mi prnese koiček moje domovine Lani me jc ch:.ckai v zakotnih vasicah zapada in vzbuja! zanirnanie moj>h gostiteljev, ki niso vedeli, da smo tudi koroški Slovenci na svetu. Na.:el me je v osrčju na.še velike države in spet. ko smo prodirali skozi Ma-g notevo črto. Neverjetne se sliši da sem ga nekoč dobil, ko smj počivali tik ceste sredi vojnega pohoda In ko sem sedaj ne- i kje v Franciji, mi tedensko prhdia da ga prebiram, ko se moji U -'ariši pomenkujejo v svojih domačih narečjih Nepopisno sem vesel svojega prijatelja ki mi nado-mestuje družino in domovino — Vojak Anton Mohor « Dltolfčani v Beogradu V Beograd je prišla delegacna bitoljskih me čanov ? županom Vladom R'žtvičem na čelu Obiskala ie p:edsednika vlade g. Dragico Cvetkoviča in inu izročila diplo mo častega članstva bitoljske občine Enake diplome je potem delegacija izročilla g'avnim funkcionarjem lista »Po'it:ke« v zahvplo za pomoč, ki južne meje Svoje sporočilo je zaldljuči z besedami »Bito! jčani so ponosm, da dai svoj delež k moralnemu edinstvu celc naše uacije.« Srbski duh »Slovenski jug«, ki ga izdaja osrednje vodstvo JRZ mlarine kateri predsecuje Slrvenec dr. Ivo Pire, objavlja uvodnik o potrebi moralnega preporo: a srbske mladine. Med drugi mpoziva srbske omladin-ce, naj »bodo ponrsmi, da Je srbska kultura zgrajena v duhu nacionalizma in evangelija. Srbskj duh se je skoval iz srbstva. pravoslavja in evangelija Iz srbskega pra-voslavja vre kakcr mi vsi dobro čutimo, večni vrelec moralnih sil. ki prepajajo srbsko narodno dušo in jo usposabljajo za nove borbe in žrtve v obrambi državnih in narodnih interesov.« Nemška skrb za izseljence Te dni so pobirali po vseh šolah v Nemčiji, pa tudi po ulicah je nabirala šolcka mladina prispevke za nemštvo v tu^ni. Pri tej priliki so nemški listi objavili pregled dela Društva za nemštvo v tuiini VDA (Volksbund fur das Deutschtum im Ausland). Društvo ima vključen:h skupno 41 pokra jinskih zvez. ima 23 260 skupin na 43.600 šolah, dalje ima 70.000 čas*n:h in 5 in pol milijona rednih članov. Dc;s'ej je razdelilo 2362 štipendij m 19°8 dijakom omogočilo izobrazbo v 35 raz,:čnlh p^kM-cih. V 16 državah vzdržuje 1339 kn-ižnic z 59 264 knjigami in 474 šolskih kn1' žnic Razdeljenih ie bilo 11 500 pesmaric. 295 godal in 86 fanfar Močne se društvo briga za kmetijske delavce, ki jim p-sredu-e službo odkazuje stano-anja. jih oskrbuje z berilom itd Posebnega skrbstva je deležno ženstvo Izseljencem in družicam s števPnimi otroki je društvo posredovalo obleke in drugih potrebščin v teži 22 500 kg Propagandno delo je vršilo 12.000 govornikov na 5000 zborovanjih Ruski jezik v rdeči armatfi »Krasnaja zvezda« (Rdeča zvezda), glasilo sovjetskih vojaških krogov, razpravlja v posebnem članku o vlogi ruščine v rdeči armadi ter zaključuje svoja razglabljanja: »Vsak član rdeče armade mora znati ruski jezik, saj je ta govorica zelo blizu Napredovanja naših aktivnih Ist rezervnih oficirjev Včeraj smo objavili napredovanja naših generalov, v naslednjem objavljamo napredovanja ostalih aktivnih in rezervnih oficirjev: Za polkovnike so napredovali pri peša-diji: Janko Hameršak, Luka Demšar; pri artileriji: Janko Hrast. Hugo Steiner; pri in: '-rreriji: Vekoslav Cener. Za majorja je napredoval pri artileriji: Vi m Ogorelec. Za kapetane 2. ki. pri pešadiji: Karlo Pirš. Leopold Lončar, Franjo Pirnat, Janez Grandovec. Tomo Klepec, Franjo Ko-lar. Franc K'eč, Adolf Pirhan, Ivan Andri-ščak. Ivan Se'.an, A^bin Cerkvenik, Viktor Koželj, Josip Lesjak, Ernest Burkaš, Josip Dobre; pri artreriji: Ivan Ermenc, Ivan Ožbalt. Rudolf Šagovec, Vinko Tum-pei Franio Košnik, Peter Stengel, Alojzij Pe"ko; pri konjiči: Viktor Rugale; inže-njeriii: Alojz Rachekar, Alojz Kranjc, Ivan Kovač:č, Ivan Bukša: Hugon Vo^a-ier Ivan Ramšak. Jakob Vodušek. Avgust Petr^k. Anton Do>ža]; zrakoplovni: Viktor Ko5utn:k. Vlad:nrr Obad, Anton Petre: infendantski: Viljem Sivic. Ivan Grač-par. Zdravko Pu'ko: lekarnarji: Franjo Fe^spr: žandarmeriski: Rudolf Čisrerl. An-dro F^a^k. Bogomir Sa^berger. V čin in-ženiena kapptrma 2 ki artilerijsko teh-n:s"p strok« Franjo Štern. V noročn;ke so napredovali ori neSadni Rudolf prani: pri ar+;1eriji Milan Cač; pri kon i-v; Ludvik Škripec. Z ist'm ukazom so napredovati za nižjega vojnega urad-o^ka 2 ki. artilerisko-teh":5ne stroke M"tod Mohor; za nižie voinp to^nične uradT"Ve 2 ki. zrakonlov-po-tpVmionp ctr-riifo v;ktor DoViii.-m. .Tanko B'a7nik in M'>ko (""'iden; za P''*ipga voinp-ga kappip;ka 2. ki. TomVav Zidar: za ni?-jeea vetp^nar^e^a nomočnika 2. ki. Vlaj-kn p"av?:č in P"ris Drimovec. Za podnorooniVp po nanrodovali np3arjii-ski Josip Šišek. Rudolf Krašek in Tvan Horvat. Za 7_ p0i. skup. je napredo- val Boris Ciian. NAPREDO^*>TT4 *>"ZERVNIH OFICTF.TEV Za m^inrie so napredovali pri pešadiii-Seiim ITčakar. Frančišek Vindiš. Tgnacil Kavec: pri artileriji Viad'm,> Namorš: nri Eanifpti- dr r.nio Taler, dr. Viktor Marčič. dr .Tprai KaHav. Z ran^om od 10 mama 1924 so napredovali za kanp+ariq 9 nri pp?ad;ij wiriiro fi'^0: pri ar+,"1°riii: Mirko Hans V"',ol<. a 1 frpr! T?izl: za poročn:>e pri pe-fpdiii Maks Frelih: pri artileriji Egon J>ro+npr. 7, ranerom od R spri+ombra 1P2R so na-prn-i^va1! za 9. Vpcp nri ppšadijl' Cvo*1 V;nko Oblak: pri sani-tp+i- rlr Pavi p Mi'er 7 ranernm od 17 deop-pobra 1927 so na-prpd/iT.oi? 7a jraiootpna T. ki nri npSadiii" Tocin rtr H""o noTrpr Rpdnlf Polak Cnfr'»r Tocln TTo1n5r>n in Tvan por- "-.»-i o^iTo^iii• Jnsin l~)ii1ar. .To«'n-Dii-5an Tth1 V'^0 TT^r^rat T?^anop Ooi-VS- n"ri in^pnipriii • 1VT5,Vo p>"mofi in T^iV+or Tiir^JoV' nri jntpnrtap- t"PT: T Iran ^ ^ ■ ^. : rl lro-^s+o^ o 9 tel ip^o-^^rpVi nof^^nil-- Prnmi+in v?1^an; za ro-7 no—'*"ika pri pešadiji- Edvard Bader 7 r-nifom od inn;in 1oOQ co nonroHo. trali 7a traT->o*ana *> lrl nni no^^d-Mi- 1*ToT-tin "P : VI aor T-\.,1a1" n^i o>+iipriii' Aip- Ifc-a-id^r r 7'Wn 73 rP- 7P—imo^a r^r.; npsadiii' Ivo PllP- ln T i^-V^v TTi-riplrj. 7 ran^om od is doopmbra looq pn na- nrod^T-al, 7p nri ppS^dtiv T?-«-anr Pa? P-nnfn Do^vor Anton T>rictov ^Jnp. fV-^ Trsfnri Aloi-»ii dnnor Tns*n CnS+ar3i^ 7 -ro-^rrr-rn od 1H a-»r»T,ic4n IOOO va korip-fana T Irt l^.B^nrdn lrrm"*in 9 VI • Tvan O ^n" Imt,«*«-1 o vi r%-ri '^i+on Ja—rv^n^^V J* Tn —1-a ^"'on 7 oJ ' 1 ----'oao doval' -rr< T r—T V r^rJ Po*-. T Pire, Rudolf Bitenc; pri artileriji: Milan vsem narodom Sovjetske zveze ln je ruščina edini jezik, ki spaja vse bojevnike rdeče armade v celoto. V ruščini so sestavljena pravila službe rdeče vojske, v tem jeziku so p sane vse vojne naiedbe in ruščina je tudi edini poveljevalni jezik rdeče armade. Učenje ruskega -ezika je organsko zvez;no z vsem vojnim poukom saj se v rušfi!ni predavajo vsa strategi!a taktika ln politična ideologija. S tem seveda ni rečeno — pravi »Krasnaia zvezda« na koncu, — da je treba pozabiti materin jez'k, marveč pomeni samo to, da je glavna zahteva ta, da vsak pripadnik rdeče armade mora popolnoma znati ruski jezik.« Grško tveganje švicarski list »Journal de Genove« razpravlja o vojni v Albaniji ter pr tem najprej ugotavlja dejansk položai Posebej pripominja, da je gr;ki vrhovn poveljnik genera'1 Papagos pokazal doslr > prav to'i-liko previdnosti kolikor smelost' v svojih operacijah, nato pa takole zakl iUCu'e: »Glavno tveganje je za Grl t trenutno v tem, da bi se mogli preveč oddaljit1 od svojih operacijskih baz Teren ie zanje prav tako težak kakor za Italuane razen športnega tiska naoadatt mednarodno smu-tega pa morajo Grki organizirati svojo prehrano po izredno težavnih gorskih potih.« Lord Rothermere Poročali smo že. da je te dni umrl lord Rothermere. znani časopisni magnat. brat enako znanega in tudi že pokojnega časopisnega magnata lorda Northcliffa Harold Sidney Harmsvvorth. od leta 1918. dalje vi scount Rothermere of Hemsted. je b'l rad nje leto svetovne vojne tudi angleški letalski minister Po smrti svojega stareiše-ga brata Alfreda Harmsvvortha ie nrtlaiši Harmsvvorth Drevzel mesto vel'keea časopisnega magnata z odloč;lno besedo pri listih tako zvanega »Northcliffoveea koncema«, v katerega spadajo »Da'1y Mail«, »Evening News« in »Sunday Dispatch«. Vse te liste je pokojni lord Rothermere izkoriščal tudi za propagiranje povsem osebnih ter včasih zelo čudnih mnenj in idej. O njem se je mnogo pisalo in govorilo zlasti v zvezi z znano kampanjo, ki jo je vodil za revizijo trianonske mirovne pogodbe. Sploh je bilo njegovo ime tesno združeno z Madžari in madžarsko državo. Nekaj časa se je celo govorilo o njegovi kandidaturi na madžarski prestol. Kakor je bil znan po svojih velikih simpatijah za Madžare, pa je bil na drugi strani znan po svojih antipatijah do Rusije. Nekaj časa je"^podpiral tudi angleški fašistični pokret sira Osvvalda Mosleya. Kraj odločitve v sedanji vojni S tem vpTafanjem se v zadnjem času vedno bolj bavijo ne le v obeh vojnih taborih. temveč tudi nevtra'ni opazovalci sedanjega vojnega razvoja Navedli smo že mnenje nekaterih ruskih vojaških strokovnjakov. ki mislijo da je samo angleški otok »kjuč do odlločitve v tej vojni« Istega mnenja so tudi mnogi švicarski voia:ki strokovnjaki. kaWor smo te dni čital' na primer v situ »National Zeitung« iz Rasla ali v listu »Journal de Gene ve« 'z Ženeve. Do podobnih zaključkov prihaja tudi rimsk' poročevalec budimpe=tanskega vladnega organa »Pester Llovd« na podlagi prevladujoče presoje v rimskih kroirh Poročevalec pi5e dobesedno- »Na» t* gr*ko bojišče še *ako važro do odločitve ne bo nriMo na Ralkanu. temveč na angleškem '*tr>ku in pr Sueškem k^nailu Voina proti Grčiji je b'lfl po sn'o;nem mnenju nujna, toda v celotnem okviri' konfikta ne igra velike vloge Zato v ftaliii oripisuiejo g'avnemu bojišču onemu v Angliji, največjo pozornost medtem k< bo po vseh znakih sodeč Ba'kar osta' miren in izven konf'kta « Poreče'aler rrip*'nvnta. končno. da ie sta'i*čp Rus'e na tein jx>dročju izredno važnega pomena. Onemogel delavec v duplini nad Dravo Franc Parkuš iz Limbuša je bil zatfnji trenutek rešen žalostne smrti zaradi gladu in mraza Spevak: pri inženjeriji Franc Redovnik; za nižja vojna uradnika 3. ki. ekonomske stroke: Milan Kandare in Ciril Zebre. Z rangom od 17. decembra 1930 je napredoval za rez. kapetana I. ki. Gustav Pfajfer; za poročnike pri pešadiji: Jožef Šegula, Janez Jurančič, Vladimir Štern. Z rangom od 28. junija 1931 za kapetana I. ki. pri pešadiji: Mirko Prstec. Ivan Poldrugač, Ivan Peršuh, Marjan Purec, Stanko Oset, Franjo Podbregar, Josip Ličen; pri artileriji: Viktor Opalin, Albin Prezelj, Milan Poljak in pri saniteti: dr. Dragotin Hočevar. Z rangom od 23. decembra 1931 so napredovali za poročnike pri pešadiji: Ivan Premelj, Erik Eisel, Stanko Burja, Ivan Rupeša, Emil Kostanjšek, Karlo Plaveč, Stane Bizjak, Ludvik Grafenauer. Z rangom od 6. septembra 1932 so napredovali za kapetana I. ki. pri pešadiji Miho Gabršek, Jože Lah, Filip Sever; za poročnike pešadi.je: Josip Unverdorben. Z rangom od 17. decembra 1932 so napredovali za poročnike pri pešadiji: Anton Turk. Oskar Marčelj. France Bajlec, Avgust K^emente. Stanislav Smogavec: pri artileriji: Robert H!ršier in Robert Vilcek; pri konjiči Franjo Urbane; pri inženieriii Jaros1av Černigoi; v inženjersko - tehnični stroki Aloiz Pni i an?ek; za rez. poročnika fregate Ivo Krstelj. Z rapgom od 17. decembra 1933 so napredovali za poročnike pri nešadiii: Franc Batovec. Ivan Maiksner. Albert Pintar: nri artHeriii: Andrej Kolin. Anton Lesko-var: nri inženjeriji: Ludv-k Krem^r. Vladimir Lončar. Adoif goberi. Alojz Kmie. Tvan H^nn+fpid. Črtomir Vrščaj. Z rangom od 31. deoembra 1934 so napredovali za rnrroonike pri pešadiii* Maks Sek;rnik. Boris S'"ni?oi. V''noenp Rkiib'"c, Rudolf Senioa, M;ian JaVtig. Fpijks Baraga Vepoo^av Vin^er. Frapp Uršič. Jožef Uran. F'lip f^mer. -To^ip Gašpprt. Tvan Ta^odič: nri artiieriii: S;1vps+er Kuriva, Edvard Aleš- pri inžpnipriii Antop Faidi-fta: pri intpndanturi .Tanko p-^obipar: v ar-tiierijsko-tobnični stroki Ro^ifiar Smodia-ka; v inžepjersko-tpbpični stn^ki Anton StrrrarSpk: v sanifptstri • dr. M'1an Baic. dr. Boris Ma1prič. dr 'ferdinand F"ks ?n dr. Tvan Čupar: za p^žip^a voinppa uradnika 3. ki. v at-Hierijsko-tehnični stroki: Franio Drobniak. Z rangom od 31. decembra so nv nrpdovali za pornčniVp pri ppšadii}; 1VT:1-ia Biitipa. Vilko BrotSnaidpr. Božidar Horvat. Ervin Ste;n Ludvik V''rn''k. S^-^ko strmoie. .Tocip gtpior. Zvonim'r P^Var^č, 9tanisiav P.iiria Milan S^rtori. M;rosigv TTorošpp Anton 7afrpt. Pavle G°snak. Tvan Maodif ]\/farian 7omli'č Tvan Zaje. TanpR ■Turkovič M;lan Kipmončič ViHpm •Tnsip Baide: pri arfieriii T.ndvik *fnha-rič: pri inžppipriji: Anton Maipk. Stpfan ■^raka. Adaibprt Pinter, Hennan -Tanc, Alojzij Prikovič: pri intpndantnr • Vladimir Svaiba: v ve+prinarsk1' stroki- Tvan Zemliič. Srečko Krebelj in Mareel Gorup; za rezervne nižie vojne uradnike 3. ki. ekonomske stroke Leon Korošec: Josip Ferenč'č. Viiko Osterman, Bogomir Sra-mel. Viktor Majer. Z rangom od 31. decembra 1936 so napredovali za rez. poročnike pri pešadiji: Ivan Krajcer. Jožef Krajec. Leon Deisin-ger. Radivoj Novak. Josip Stern. Karlo Košenin. Branko Zidarič. .Josip Mohorko. Adolf Kocuvan. Bosdan Domiceli, Emil Korbar Vlad;mir Cebašek. Franc Beziak, Roris Lunaček. Anton Birg. Ladislav Vojt. Viktor Treiec. Lucijan Celiak; pri artileriji Franc Kastelie. Liudevit Dinasl. Milan Gorišek: pri inženipriii: Josip Dina^l. Dušan Avsec. Janez Ebenh. Evgen Cvikl: pri sanitPti- dr. Miliutin Pedjanič. dr. Bogomil Cividini dr Stanislav Cerneič: za iPženier-ia-poročnika tehnične stroke mornarice Tosio Je-7pr?ek; za nižipga voineffa uradnika 3. ki Prano Hribernik: T.eooold Ko- j 'onina: za "'žipta voino-tphnifnpffa uradnika 3 ki. inženjersko-tpbnične stroke Jo- i žef Bizjak. (Dalje prihodnjič.) | Maribor, 2. decembra Po Mariboru se je razširi a novica o žalostni usodi 261etnega brezposelnega čelav-ca Franca Parkuša iz Limbuša. V mreli noči je slišal Franc Selinšek iz Studencev, ko se je vračal domov, neke čudne vzdihe, ki so prihajali s strmega dravskega nabrežja pod Ruško cesto. Postal je ob železni ograji in poslušal. Vzdihovanje ni bilo zmota. Spustil se je po strmini nabrežja. Prišel je do skalne dupline, pred katero je obstal z groznimi občutki. V duplini je ležal mlajši moški Bil je popnlnoma obnemogel in ni mogel niti prav govoriti Le s težavo je Selinšek izvedel za njegovo ime. Takoj je stekel po stražnika, ki je poskrbel, da so reševalci onemoglega in vsega premraženega reveža, ki se je v mrz.iih nočeh zatekel v skalno duplino, ta- koj prepeljali v splošno bolnišnico, kjer si je Parkuš kmalu opomogel. Bil je takore-koč v zadnjem trenutku rešen žalostne smrti zaradi lakote in mraza. Franc Parkuš ne p:mni, kdaj je zadnjič zavžil tople hrano. Po Mariboru je iskal c'ela in zaslužka, ki ga pa ni našel živel je od dobrote blagih ljudi. Potem se je pridružila še bolezen, ki ga je primorala, da si je po!skal zemsko zavetišče pod Ruško cesto, kjer je delj časa stradal in zmrzoval do onemoglosti, ki mu ni dopuščala, da bi se bil dvignil in hodil. V splošni bolnišnici so ugotovili, da ima po vsem telesu tvore. Razen tega toži Parkuš Q notranjih bolečinah Upati je da se ga bodo po okrevanje usmilila dobra srca. Njegova tragična usoda vzbuja splošno sočutje. ŠPORT Močan table-tenis ima Zagreb Hrvati so zmagali nad Nemčijo in Madžarsko nekaj dodatkov k minuli nedelji - še V nedavnih treh dnevih, od petka do nedelje, so imeli v Zagrebu veliko mednarodno prireditev v table-tenišu, in sicer tro-boj med Madžarsko, Nemčijo in Hrvatsko, ki je prinesla Hrvatom nepričakovano lepo zmago. V prvem srečanju so zmagali nad Nemci s 5:2, še močneje in sicer s 5:1, pa so se uveljavili proti Madžarom, tako da so med vsemi tremi nasprotniki zasedli prvo mesto s skupnim številom točk 10:3, medtem ko so prišli Madžari na drugo mesto s 6:9, Nemci pa so ostali zadnji brez dobljenega srečanja in s 6:10 točkami v svojo škodo. Ker podrobnih rezultatov o posameznih dvobojih zaradi telefoničnega prenosa nismo utegnili objavljati sproti, jih zaradi pregleda domačih igralcev navajamo v naslednjem: O posameznih srečanjih V biccaiiju JtuvauiKe in Nemc^c, kjer je za Hrvate igral tudi Tibor Harangozo iz Subotice, so bili posamezni izidi iger naslednji: Harangozo (H)—Hoffmann (N) 21:12, 21:13, Kaspar (N)—Blaži (H) 21:18, 17:21, 21:16, Dolinar (H)—Eckl (N) 21:11, 21:16, Harangozo (H)—Kaspar (N) 21:19, Dolinar (H)—Hoffmann (N) 21:16, 21:15, Eckl (N)—Blaži (H) 18:21, 21:19, 21:15, Dolinar (H)—Kaspar (N) 21:15, 12:21, 25:23. Drugo srečanje med Nemci in Madžari se je končalo s precejšnjim presenečenjem, in sicer z zelo tesno zmago (5:4) Madžarov, ki so veljali kot bivši večkratni svetovni prvaki za velike favorite. Podrobni izidi tega srečanja so bili naslednji: Eckl (N)—Sido (M) 24:22, 21:12, Soos (M)—Hoffmann (N) 21:14, 18:21, 21:17, Kaspar (N)—Ros za (M) 21:19, 21:8, Soos (M)—Eckl (N) 22:20, 21:17, Kaspar (N)— Sido (M) 18:21, 21:16, 24:22. Rosza (M)— Hoffmann (N) 21:16, 17:21. 21:16, Kaspar (N)—Soos (M) 21:18, 17:21, 21:14, Eckl (N)—Rosza (M) 21:11, 21:14, Sido (M)— Hoffmann (N) 21:18, 22:20. Najbolj zanimivo srečanje je bilo zadnje med Hrvati In Madžari. V prvi igri sta se srečala Harangozo in Sido (M). Su-botlčan je oba seta dobil zaporedoma s 23:21 odnosno 21:18 in tako porazil najmočnejšega Madžara. Drugo igro sta Igrala Soos (M) in Heksner. V prvem setu je Soos zelo lahko uspel z 21:10, y drugem je Heksner zmagal z 21:19. v tretjem pa je bil že precej v vodstvu, notem pa ga je priiel krč v roki ter je Madžar izravnal na 19:19. Heksner je nato izgubil živce in potem na lahko streljal v mrežo. Stanje točk ,1e bilo izravnano. V nadai-itiiem sta se sestala Dolinar in Rosza fM). kjer je DoMnar z veliko premočjo zmagal z 21:12 in 21:15. CPtrto srečanie ie bilo med Heks-neriem In Sido (M). Heksner 1e nroti zelo dohrpmu Mod»aru dobil oba seta zaporedoma z 21:16 Na 4:1 te stanip nov'«al Haranp-oro z rmatm F.oszo (M) z 21:8 1 in 21*16 Dvobol mpd T^olJnar^orm Soo-«snm 4p nrlnospl Hrvate vi s 21 •14 odposno 21-« Se peto zmago in končno stanje točk 5:1. 1 še o tekmi med Ljubljano in Olimpon&m v Celju V poročilu o ligaški tekmi Ljuoijana— Olimp, ki je bila odigrana v nedeljo na Olimpovem igrišču v Gaberju pri Celju, smo v ponedeljski izdaji zaradi napake pi i telefonskem prenosu navedli, da je sodil tekmo g. Kopič. Sodil pa je g. Konič iz Maribora. Sodnika g. Koniča je v 8. minuti drugega polčasa udaril Olimpov igralec čater s pestjo po levem licu in ga znatno poškodoval. Nato je skočil še Olimpov igralec F lis k sodniku in ga od zadaj udaril s pestjo po vratu. Sodnik je oba igralca seveda takoj izključil in ju bo tudi prijavil sodišču. Ko je bila tekma redno zaključena, je odšel sodnik v sodniško kabino, kjer se je preoblekel. Naprosil je navzočega celjskega poverjenika sodniškega odbora, da bi poklical službujočega stražnika. Gosp. Konič je hotel stražniku prijaviti dejanski napad čatra in Flisa. Ko je poverjenik sodniške sekcije prosil enega izmed navzočih nogometnih sodnikov, da bi poklical stražnika, je navzoči predsednik Celjske nogometne podzveze in SK Olimpa g. Andrej Svete nahrulil poverjenika sodniškega odbora, češ, kaj ga to briga, In mu cbenem zagrozil, da mu bo primazal dve klofuti! Gosp. Svetek se bo moral zaradi tega svojega čudnega nastopa seveda zagovarjati. Zadeva pa je več kot značilna ... V soboto zvečer je bil v Beogradu boksarski dvoboj za prvenstvo države v wel-ter kategoriji med Dimičem in Stelzerjem. Zmaeal je prvi v 12 rundah po točkah. V poltežki kategoriji je Drvarič prav tako po točkah premagal Pavlovlča po treh rundah, ker si je Palovič poškodoval koleno, pa so mu zdravniki svetovali, naj opusti nadalinio borbo. Beograjska Jugoslavija ie sklenila zanimivo turnejo. »Rdeči« iz Beorada bodo konec tedna odpotovali v slovaško prestolnico in odigrali v Bratislavi dve tekmi a tamkaišniim dobro znanim moštvom SK Bratislavo. Na pot poide 15 igralcev pod vodstvom Jovana Ružiča. Kakor poroča »Politika«, pripravlja madžarska plavalna zveza za božične praznike veliko plavalno prireditev v Btidimpe-na kateri na1 bi nastopili tudi naši rekorderk 2'žek. Cieanovič in Cerer. Od madžarskih plavalcev bi na tem mitingu nastopili Grof, Elomeri, Ga lam bas, Fabyan in še drugi, medtem ko za znanega rekor-deria Tatosa še ni znano, ali bo mogel nastopiti, ker je poškodovan. Kaj bo rekla zdaj plavalna zveza? Kaj je z mednarodno smučarsko zvezo Kakor smo že pisali, bo v Italijanskem zimovišču Cortini d' Ampezzo v prvih dnevih februaria 1941 tekmovanje za svetovno smučarsko prvenstvo, za katero se 1e že dozdaj prijavilo 11 držav. V zvezi s , to prireditvijo je začel del svetovnega | Jaz ljubim svoj r okop is, zato izberem MOtiT BLANC polnilno držalo jaz vem: Montblanc ima za vsak rokopis, tudi za mojo posebnost, pripravno zlato pero. ih St. 1536 čarsko zvezo (FIS), ki je prav za prav organizator tega prvenstva. Nekateri teh virov trdijo, da mednarodna smučarska zveza že dolgo ne kaže nobenih življenjskih znakov, čeprav bi morala prav zdaj biti najbolj aktivna. V ostalem pa pravijo, da je ta organizacija prav za prav proti razvoju smučarskega športa, namesto da bi z vsemi silami delala za njegov razvoj. Ta očitek izvira še od tod. ker se je FISa svoječasno v važnih točkah lotila sporeda olimpijskih zimsko-sportnlh iger in v zvezi s tem opominjajo ti listi predstavnike smučarskih držav, naj na prihodnjem sestanku nikar ne pozabijo na to »delovanje« FISe la zastavijo vse sile, da na novih temeljih zgradijo sodobno smučarsko organizacijo. Ves športni tisk pa glede napadov na FISo vendarle ni edin. švicarski listi na primer pišejo o isti organizaciji z velikim optimizmom, čefi da se bodo že v najbližji bodočnosti nekoliko razbistrili nejasni odnošaji v niej. Kakor zatrjujejo, se je prvi podpredsednik FISe švedski polkovnik C. G. Ham5lton vrnil v Oestersund in izjavil z?stoonikom tiska, da ie v odsotnosti predsednika ma^oria Oest°uarda začasno prevzel vcdfrtvo poslov pri FISi. Baje sta mu finska in italiianska smučarska zveza že izrekli zaupanje. Začasni voaia FISe namerava najprej zbrati vse potrebne podatke od posameznih narodnih zvez. da bi mogel serta.viti koledar mednarodnih smučarskih prireditev in pemam mednarodnih sodnikov za skoke. Dalje namerava spraviti v sklad nekatera vprašania. ki so v zvezi s prireditvijo v Cortini. mednarodnim zimskosnortnim tednom v G^rnilschu ter smučarskimi tekni o vam'i v Lahtiju na Finskem in Holmenkollenri na Norveškem. G. Hamilton je tudi izjavil, da ni treba ra^ čupa.ti s sklicapiom smučarskega kongresa v Cortini. ker bo tamkai verjetno samo seja uoravnera odbora FT°-e. Polkovnik Hamilton namerava obdržati sedanje posle do ureditve smlošnih razmer, o nadaljnji bodočnosti FTSe pa bo odločil mednarodni smučarki kongres. Po novinarski službi »J. O .O« »ST OVENSKI SMUČAR« Te dni je na 6 straneh izžia prva številka »Slovenskega smučarja«, glasila Slovenske zimsko-sportne zveze na Jesenicah, ki ji je urednUt g. Stanko Savinšek napisal uvodni članek z naslovom »Na pot raed narod« in v katerem navaja med drugim, da je namen lista »služiti čim večjemu razmahu zimskega športa in morainemu dvigu širokih plasti slovenskega naroda ter pripomoči k telesno kulturni vzgoji naše mladine in vseh, ki so dobre volje.« »Slovenski smučar« prinaša nekaj zanimivih in poučnih sestavkov, ki so jih napisali Ciril Praček. Stanko Ravnik, Jože činkovic in drugi. Dober je tudi podlistek Franca Smoleja iz časov, ko je z jugoslo-venskimi smučarji bival v R.umuniji. List ima še nekatere stalne rubrike, kakor »Mladinski kotiček«, »Med smučarji« itd., ostalo vsebino pa tvorijo v glavnem razne objave in obvestila. številka kaže še nekatere pomanjkljivosti, kar je pač neizbežno, — po znanem reku, da je vsak začetek težak, posebno pa začetek izdajanja športnega strokovnega lista. »Slovenski smučar« bo v zimski sezoni izhajal vsakih 14 dni. Posamezne številke., ki se dobe pri smučarskih funkcionarjih ter klubih in članih ter po trafikah, stanejo din 1.50, celoletna naročnina pa znaša din 12. SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Drevi točno ob pol 19. seja odbora. Zaradi bližnjega občnega zbora prosimo za zanesljivo udeležbo! članskega sestanka tokrat ne bo. DRSALISČE SK ILIRIJE V PLANICI je nreleno in bo odslej stalno vzdrževano ter na razpolago prijateljem te lepe športne panoge v zimi. NALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo. Din 3.— davka za vsaK ogias tn ewuai.no pri •tojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo om, ki iščejc službo. NajmanjSi znesek za enkratno objavo oglasa Om 15. . Dopis: ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davk*. sa vsak oglas ln enkratno pristojbmo Din S.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20 — Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 3.— davka Sa vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Službo dobi Beseda I Oln davek -Din za Ilire ali daianjt naslova 5 Oln Na i mam*-znesek 20 Otn Dva mizarska pomočnika samostojni za pohištvo, »piejmem. Kuhar Rudolf, Mokronog. Nastop takoi. *208? 1 Drvarjev in oglarjev rabimo večjo partijo za takoj. Ponudbe na Elektrodama. Kočevje. 31997 1 Pomožnega spremljevalca za prtljago Išče avtobusno podjetje. Ponudbe pod »Poiten ln zanesljive na osi. odd. Jutra. 32412-1 Frizerko res dobro not, sprejmem v stalno službo Potroj: po dogovoru. Josip Po-lak, Rakek. 32418 1 Avtoprevoznika potrebuje Industrijsko podjetje za prevoz desk od tovarne do žel. postaje (15 km) za dobo enega meseca. Ponudbe pod »Dober zaslužek« na ogl. odč. Jutra. 32404-1 Sprejmem takoj avto.rehaničarske-ga pomočnika. veičega vseh v stroko spdajočih del. Ravno tako sprejmem Izurjenega ključavničarja z železostrugar-sko ln varilsko prakso. Loize Murn. Novo meste 32406-1 Frizerja (-ko) dobro moč, sprejmem takoj. P!a'a po dogovoru Mirko Kovai, Loke. Za gorje ob Savi. 32407-1 v^&fca beseda 5ti o&i «• dajanje naslova } Ou. nn:manj*i znesek 15 On Trgovska sotrudnica mlaiža moč, verzirana v vseh panogah trgovske stroke. z znaniem slovenskega in nemškega lezika. ter zrno žna trgovskega knjigovodstva, išče namestitve Cenj. ponudbe na ogl. otn za Sllrc ali daian.it iaslova 5 Om Najmanlš znesek 20 Oln Postrežnica Išče zaposlitve za popoldanske ure. Ponudbe na oglas, oddel. Jutra pod »Snažna 66«. 32433-2 Darujte praktično Nailepše darilo za vsako roko ie »Jugopatent nalivno pero«. Dobavlja tudi na obroke Jugopatent, Ljublia na, Dvoršakova 8. 32174-6 Za Miklavža in Božič kupite gugalne konje, konjičke in čelade pri tvrdki »Jugoplastlka«, Trnovski pristan 4. 32420-6 Šotor zložljiv, površine 2X2 m. višine 1-85 m, kompleten, naprodaj. Ogled Bleiweisova 3-1. levo od 14. dO 16. 32429-6 Lončeno peč skoro novo, prodam. — Močnikova 6. 32416-6 Lutzovo peč veliko, ugodno prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 32443-6 Super - tehtnico novo, dvigne 20 kg, pro dam. M. Langus, češnji-oa, Srednja vas, Bohir.) 32448-6 Pekovski pomočnik išče mesto kot poslovodja ali pomočnik. Več letna praksa. Ivan Urbančič, pekovski pomočnik, Toplice 60 pri Novem mestu 32439-2 Šofer mlad, trezen, dobro ver-ziran v tej stroki, išče primerne zaposlitve. Službo lahko nastopi takoi. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Zanesljiv šofer«. 32437-2 Beseda i Oln davek »in za šlfrt »11 daiam* lasinva S nm Naimam* znesek 2f Oln Kupimo avto gume 32X6. Generator delavnica, LJubljana, Tyrševa 13 32441-10 Beseda 1 Oln davek ■• ■lin za ntrt ali dajanj* naalova 5 Oln Najmaniš znesek 2C Din Mlekarno — slaščičarno na najboljšem prostoru proda Florjančič, Flor-janska 19. 32434-19 Jakec Skok in Skakec IBaIt Poskoki dveh navihancev v treh poglavjih. PRVO POGLAVJE ■3-V-fi Beseda i Oln davek »in «8 šltrr an da mri ► naslova 4 Din Naiman'* *rx»c«>tt tc om Posojila dajemji Vloge »brestuiemi oo S odstotkov Vsi vat evaici brezplačni zava -ovani Zadruga »Mo Jnm. LJubljana Dvor >.akova 8 Iščemr oover 'emke I9v Knjižice Kmetske pjsojiln. ljubljanske in Prve hrvatske itedionlce rabimo še ne kaj proti takojšnji go tovtnl Ponudite takoj RUDOLF ZORE. LJubljana, Gledališka ulica št. 12. 32422-16 Ktolesa Beseda i Din davek »ln za iilro ali daianjt iaslnva a om Najmantfti znesek 2( D1d Triciklje najboljša izdelava, s pri ma gumami, dobavlja — Mehanična delavnica Sušteršič, Ljubljana, Tyr 'eva c 13, levo dvorišče. 32347-11 vczninacic Beseda i Din davek »tn za Mfrc ali daianj-naslova 5 Din Na.tmanlA* mesek 20 Din 3 dvosobna stanovanja s prltikllnami in kopalnicami oddamo takoj v novi hiši, Milčir.skega ulica št. 3 po din 650. Več v tej hiši pri g. Kralju. 32403-21 Dvosobno stanovanje Darketirano, s pritikll nami, Pleteršnlkova ul 14a (nasproti sv Krištofa) oddam. Ogledati od 14. do 15 tire Polas nlla dafe mizar c Ore hek. Isto tam 32444-21 Prazno sobo 3 postbaiui vhodom oddana za takoj. Is to tam sprejmem sostanovalko Mencingerjeva ulica 57-1. levo. Domlnko 32431 23 Novoopremljeno sobo z balkonom ln souporabo kopalnice oddam. — Naslov v ogl. odd Jutra. Ukmar Franio, Mar-mori tova 57 . 32419 23 ,/in ?a Mire ali iaiam* naslova 5 Din Naimant? znesek 20 Din Eno- ali dvosobno stanovanje išče tričlanska družina za takoj. Ponudbe na na ogl oddl Jutra pod »Tričlanski«. 32425-21a Beseda i Otn davek om zs Stfrc ali daiane naslova 5 Din Naimamš-znesek 2C Dm »Realiteta« zavod za nakup in prodajo nepremičnin je samo v Ljubljani, Prešernova ulica 64, I. nadstr. Tel. 44-20 297-2G Hiša 10 štlrlsobnih stanovanj z vsem komfortom m 2 stanovanji brez komfor ta. solnčna stran, pogled na splitsko luko. ugodno naprodaj. Informacije: J. Missia, Split, Tartasllna 19-1. 31978-20 Dobra investicija V Zagrebu le naprodaj — direktno, brez posredovanja — še nekaj stavbišč za 3 do 4 nad stropne hiše na oglu Medjimurske tn Graho rove ceste pri kolodvoru Sava - Kdor kupi cel kompleks, mu ostane industrijski tir, idealen za večja skladišča (drva premog itd ) Informaci je: Boškovičeva ulica 15. pritličje desno, vsak dan, razen nedelje. Tel 35-44. 31839-20 Hišico enostanovan.sko, v okolici Ljubljane kupim. Naslov v vseh posl Ju tra. 32405-20 Kupim več rabljenih pisalnih strojev. Prednost »Por table« stroji. Fino - me hanična delavnica Pu klavec Stanko, Celje Kapucinska ul. 32445-29 nijii TTilil Beseda l Oln davek Din za šurc ali lajanj* naslova s Oln Najmaniš znesek iT Dm Sobo oddam dijaku ali go6po du. Naslov v vseh po6l. Jutra. 32426-23 Opremljena soba s posebnim vhodom, ci sta m sončna, se odda s prav dobro domačo hrano. Cena zmerna. — Naslov v vseh posl. Jutra. 32424-23 Opremljeno sobo nasproti Opere oddam s 15. decembrom podnevi zaposlenemu gospodu. Akademiki izključeni. — Kurent, Gledališka 2 II. 32423 23 Akademičarka išče garconiero v centru za takoj. Dopise pod »Akademičarka 99« na ogl. odd. Jutra. 32435 23 Iščem lepo, opremljeno sobo strogo separlrano, da bi mogla služiti tudi upravo revije, v centri: ali nlega bližini. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Stalno. 32432-23a V bližini gl. kolodvora tščem sobo s posebnim .•hodom za takoj Ponudbe pod »Soba« ou6tit1 v Dgl. odd. Jutra. 32447 23* % Ur Deklica z dežele lsoe gospoda radi uopi so van j a Ponudbe samo s sliko. Dopisi na ogl. odd. Jutra pod »Spomni se! Srček moj.« 32438-24 Gospod ki se mudi ie čez dar. v Ljubljani išče sa ta čar ioIJšo sobo ali srarsonle ro, nalrale v bllž'n1 glav ne pošte Ponudbe pod Samec — poslovni člo vek« na ogl. odd Jutra 32452-238 MfllHfl Seseda I Din davek s Din za šlfrt an d&tanje naslova 5 Dtn NaimanlS' znesek 30 Dls Glasovir (Stutzf ltlgel) Holzl It Heltzmann, ugodno prodam. Naslov v vseh posl Jutra. 32408 26 Izgubljeno Beseda I Din davek 'Hii za Stfrc ali dajanj* naslova 5 Din Najmanlft znesek 20 Dtn Izgubila se Je v nedeljo dne 1. dec. zlata zapestna verižica z dvema ključko-ma, ob pol 10. od Stan ln Doma do Pekatet. Posten najditelj naj Jo vrne proti nagradi v ogl. odd. Jutra pod »Polten najditelj«. 32415-28 >JSERIRAJ V „..T»TTFU" Dama, starejša, z večjim pre mofenjem, išče sopro t. ne pod 60 let starega, da -kupno ustvarita svoj dom Neanonimne po nudbe pod »Inteligenten« na ogl. odd Ju tra. 32449 25 S3HSHSTO? Ne pozabite da Vam je za razne usluge na razpolago »8ervls biro« poetre^na pisarna v Ijubljanf Sv Petra c "•7-1. telefon 2109. 32450-31 15SBBBIE5F Vsakovrstno zlato kupuje oo najvišjih cenah CERNE juvelir Ljuhljnn« Wolfova ulica Vsakovrstno zlato, briljantf m srebr« kuduJp tx na i višjih cenah A BOZ<£ LJubltana PrančiCkar -ka ul 3 238 Senzaciionalen izum mazila za lase Boljše brije in dalje traja • • • Zahteva ite nnvcod britvico A L C O S O Mesto x>t;rmn aror Občina Ljubljana t Zapustila nas je naša draga hčerka in sestra, gospodična Batista Evellna Pogreb bo v torek, dne 3. decembra 1940, ob 3. uri popoldne, iz hiše žalosti, Milčinskega ul. št. 76, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Trst, Ilirska Bistrica, 2. decembra 1940. Žalujoči rodbini: Batista—Basili i jjji - „ l • »i JiSe V -i! Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana t "Ta, Po cesti družno gre naš par. (Prijateljstvo, prekrasna stvar!) Se Jaka Skok je oborožil, 8 smodnikom Skakec se založil. I Mirno je v Gospodu zaspala naša ljubljena s^-r predobra mama, sestra in teta, gospa Antonija Klemene s soproga slikar, mojstra Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 4. t. m. ob 2. uri popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče na Viču Ljubljana, Zagreb, dne 2. decembra 1940. Globoko žalujoči: Franc, soprog; Ela por. Maruzzi, Matilda por. Dimic, Albina. Frida, Franc, Rudolf. Slavko, Viktor, Bogomir, otroci; dr. Dušan Maruzzi Viktor Dimic, zeta — In ostalo sorodstvo. AUKtfHA oplodi vsako goloto na glavi, popolno pospešuje novo rast las in plešavost v obliki lis v čelnih kotih, obrvih in trepalnicah. Mazilo za lase zoper vsako izpadanje las, prhljaj, srbečico, prezgodnjo osivelost las, edinstveni preparat, ki je kronan s pečatom dokazov. Prodaja na drobno za Ljubljano: Ces+- °9. oktobra štev. 19. San- prodaja za Maribor: Slovenska ulica 16. Cena din 68.—. m s-VM \5s3U odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica - svetlolikalnica Otomane imamo zopet v veliki izbili na zalogi po zelo konkurenčni ceni, tapetništvo E. Zakrajšek, Miklošičeva 34. PREMOG KOKS - DRVA oudi 1 Pogačnik BOHORIČEVA 6 1'eietoo SOKOL »Ljubljanski Sokol« priredi letos za svojo in ostalo mladino Miklavžev 5. decembra ob 16. uri v društveni telovadnici v Narodnem domu. Darila sprejemajo v društveni pisarni v Narodnem domu (io začetka prireditve. Iz živllenfa na dežel! Iz Kranja kr— Slavnostni k°ncert jadranske straže. Krajevni odbor JS v Kranju priredi drevi ob 20 30 slavnostni koncert o priliki slave kraljevske mornarice. Spet se nam obeta izreden umetniški in druž?.bm dogodek. ki bo imel tem večji pomen, ker se SLAŠČIČARNA MORELAFRANCI LJUBLJANA — IGRIŠKA UL. 10 se priporoča vsem cenjenim odjemalcem za MIKLAVŽA in BOŽIČ z zelo nizkimi cenami! vrši na dan 1401etnice Prešernovega rojstva. Sodelovala bo naša odlična umetn:ca ga. Vera Majdičeva, ki nam bo zapela najlepše pesmi Antona Lajovca in svoji namilejši ariji iz Ponchielijeve opere sGio-conda« in Gotovčeve opere »Morana« Dalje bo nastopila znana pianistka gdč Hi-la Marija Horakova, ki si je že z lanskoletnim nastopom osvojila naše otčinst o. Zaigrala nam bo na svojem koncertnem Bluthnerju, na katerem bo prvič izvajala magične tone Chopina, Sca.lattija in Brahmsa. Mladinski zbor gimn^z'-'e pa bo zapel pod vodstvom g. L:parja hmno JS Priredi4 ev bo vsekakor izreden dogodek. Pričakujemo, da bo gledališka dvorana Narodnega doma do zadnjega kotička napolnjena. Iz Novega mesta n— Kino »Dom« v Sokolskem domu predvaja danes in jutri, obakrat ob 20 15, prvi madžarski film »Jeznorita tašča«, v—) HAL* POLOŽI DAR DOMU NA OLTARl Za vedno nas je zapustila naša draga, nepozabna soproga in mama Marija Petrovič roj. Koprivnikar Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek 3. t. m. ob 15., z doma, na litijsko pokopališče. Litija, 1. decembra 1940. Rade, soprog; Dragutin, Petar, Mirko, Stanko, sinovi; Ana, hči in ostalo sorodstvo. Vječnaja pamjat. Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant, — Za Narodno tiskarno d d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za uiseratni del je odgovoren Aioj2 Novak. — Vsi v Ljubljani.