IT 79364
Kranj, 16. oktobra 1961
OlrfAS OVA
panorama
Vtisi s poti po Veliki Britaniji
ČUDNA LOGIKA
Ko sem pred "šestimi leti prvič potoval v Veliko Britanijo, sem se od Pariza do Londona prvič vozil skupaj z mladim, simpatičnim wall}kim rudarjem. Kar brž sva se zapletla v prijeten pomenek. Povedal mi je, da se vrača s počitnic, ki jih je preživel na kolesu križem po Franciji in me vprašal, kam sem namenjen. Dejal sem mu, da grem v London. »Škoda*, je odvrnil. Dvomljivo sem ga pogledal, zato mi je pojasnil: »Če si boste ogledali London, potmi si ne domišljajte, da že poznate Anglijo.'*
Na ta razgovor sem se spomnil, ko sem se letos avgusta vnovič srečal z Anglijo, tokrat s »pravo* Anglijo, z industrijskim mestom Otuham, 10 kilometrov severovzhodno od Manchestra. Spoznal sem, da sem doslej res slabo poznal ta otok. Londonski vtisi, pomešani z vsem tistim, kar sem o otoku prebral v časopisih in revijah, so mi ustvarili napačno predstavo o angleškem človeku, ki naj bi bil sam vase zaprt, odljuden, zaverovan v svojo tradicijo. Tu, v Oldhamu, v tem delavskem naselju, sem spoznal, da kljub mnogim posebnostim angleškega načina življenja — od obveznega popoldanskega čaja do za kantinentalca nesmiselnega cricketa — vendarle preprost človek živi v osnovi tako kot pri nas, s svojimi skrbmi in veseljem, zna biti ustrežljiv, prijazen in gostoljuben.
Zato morda ne bo odveč, če nekoliko podrobneje prelistam svojo popotno beležnico in seznanim naše bralce z nekaterimi značilnostmi druge poti po tej deželi.
smo mogli biti preveč vsiljivi. Videli smo, da tudi Angleži sami ne razumejo te čudne logike, ki j« privedla do tega, da dobrih 15 let po končani vojski čete premaganca vadijo na ozemlju zmagovalca. Nekdo izmed naših spremljevalcev je samo trpko pripomnili, da se je Nemcem 19 let po prvem neuspelem poskusu, vendarle posrečilo priti tudi na otok. Samo toliko! Več o tem res ni-(Nadaljevanje na 2. strani)
Ostro zobovje krožno žage govori, da je mraz pred vrati
Filmarji so tri mesece iskali pravo vilo
Kroni na zmajevi sledi
' Preden bi spregovoril o življenju
Egle&kega človeka, maj napravim atko zunanjepolitično ekskurzijo. Povod za ta zapisek sem dobil prvi dan našega obiska na otoku, ko smo obiskali severni Wales. Ustavili smo bo v Caennaivonu, malem obmorskem mestu, s slovitim srednjeveškim gradom, rojstnim krajem angleškega kralja Edvarda II., in s wpo-r. ■ --»i'-.--m vvaleškega rojaka an-
gleškega socialista-utopista Roberta Ovvensa.
Tod smo se mudili nekaj dni pred prihodom nemških čet v Veliko Britanijo. Ker je Casitie Martin, kraj, kjer sedaj vadijo pripadniki nove nemške VVehrmacht, tudi v VValesu, ni čudno, da je stekla beseda o tem. Pravzaprav stekla ni, ker so bili naši gostitelji glede tega silno redkobesedni, mi pa tudi ni-
V starih časih so bili ljudje najbolj radovedni, če je prišel v goste škof. Danes je to drugače. Ljudje so se začeli zanimati za povsem druge stvari. Najbolj »-firbčni značaji* pridejo na svoj račun, ko pridejo filmarji. Takrat je treba za-stražiti kraj, kjer so razvrščene filmske snemalne kamere, toda kljub temu še plezajo preko ograj in stegujejo vratove.
Pretekli teden se je mudila v Kranju filmska skupina »»Jadran filma«, ki v teh dneh snema v Sloveniji, s slovenskim režiserjem Ja-
nil!lllllllll!llllllll!llll!lll!llllllllllllllll!|||li:illllllllllll!l!lllllllllllllll!llll!lllin
n
Za mojstre in velemojstre, novinarje in sodelavce blejskega jubilejnega šahovskega veleturnirja je padla zastavica na šahovski uri šele v sredo, pozno ponoči (v prostorih Grand hotela Toplice). Zadnje ure so potekale precej sentimentalno, le zagrebški mednarodni mojster, zadnji oziroma dvajseti na Bledu, je bil nenehno nasmejan in dobro razpoložen. Donner je iskal uteho v šampanjcu, s katerim je ves večer krožil od prijatelja do prijatelja, in v slovo nazdravljal. Skoraj vsi so zbirali avto-
Razgovor z zadnjim |
Sodniški zagovor 1
grame udeležencev nepozabne šahovske prireditve. Novinarji so s imeli še zadnjo priložnost, da so oblegali zmagovalce in izvabljali iz njih odgovore, ki bodo razveselili bralce in poslušalce.
Za našo prilogo sem hotel nekaj posebnega — zbral bi rad aivtograme soprog mojstrov, ki so bdle na Bledu. Na žalost nisem uspel. Ko sem ponudil gospe Olafssonovi kartico, da bi mi nanjo narisala vsaj križec, je kartico kratko malo dala soprogu v podpis. Propadel 6em! Zato mi je laže uspelo, da sem se pogovarjal z zadnjim na lestvici blejskega turnirja — Mijom Udovčičem.
— Kako se počutite ob takšnem koncu turnirja?
— Kot vidite, sem dobre volje. Ce ne bi imel pred tem turnirjem dobrih uspehov, bi tudi na tem ne mogel sodelovati. Toda kako naj se kosam z ljudmi, ki opravljajo en poklic, jaz pa dva. Sem sodnik in igram tudi šah, razen tega imam družino s tremi otroki. V podobnem položaju je še Milan Germek, zato sva tudi na turnirju pristala na dnu.
— Po prvih kolih ste računali na šest do sedem točk. Kdaj Bte pri sebi spremenili računico?
— Po XII. kolu, po nesrečnem porazu z Bertokom. Sicer pa, marsikdo meni, da sem presrečen, da sem lahko igral v tako močni konkurenci. Toda tisti so v zmoti. Ostali udeleženci turnirja naj bodo veseli, da so lahko igrali tudi z menoj. - B. rajon
nom Kavčičem, igrana film »Na zmajevi sledi*.. To je akcijski film, ki obravnava hvaležno in dramat-tičmo temo iz NOB. V njem i era glavno vlogo povratnik iz Italijo Ivica Pajer, ki je s svojimi študijskimi knjigami prepričal kranjska radovedneže, da je še vedno študent, čeprav dela izlete po sedmih rimskih hribih in je pogodbeno vezan z italijanskimi filmskimi hibami.
Snemalna ekipa se je utaborila okoli Savnikove vile. To vilo 60 filmarji izbirali za snemanje, ker po svojem zunanjem izgledu najbpij ustreza. Razen terja je pvr. I vilo primeren vrt, kjer so pognali v»e zunanje prizore. Takšno iskanja prostora je po podatkih, ki smo jih dobili, precej zamotano. Najprej bo morali oble'.ati vse vile v bližnja in dalnji okolici, da so dobili ožji izbor. V tem izboru so trn pozne.'e odločili za vilo, ki jim je po snemalni knjigi najbolj ustrezala, Vsa okolica Savnikove vilo z gPSS odrskim pcslopjom je imela p,vi tem prednost, tr.ko da ko že preJ. ioni meseci sklenili pogodbeni dogovor. Stolp za snemalna kamera so postavili v nep-cereim bližini vile — na 2ont ar jevem svet 11.
Filmska ekipa je pciSl*vV Kranj iz Tacna, kjer so pred tem snemali nekatere zunanje posnetke« Čeprav film obravnava dogodke n i Hrvaškem med vojno, ga bo Jo v celoti posneli v Sloveniji. Notranje posnetke bodo v kratkem nadaljevali v ateljejih Triglav filma v Ljubljani. Filmarji s:> .so v Km nju /.-' !r-žali štiri dni in štiri noči. Snemali so ponoči in podnevi. Včasih so snemaine kamt.ro tekle kar celo noč. Od Kranjčanov, razen statistov, ki so jih vzeli iz tekstilne sole in sosedove črne mačke, ni v tem filmu dobil nihče vloge. Domači maček je namreč pri poskusnem snemanju popolnoma odpovedal. Prizor z mačkom, ki pobegne iz zastražene hiše od nemških vojakov, pa 60 morali na vsak način posneti.   S  sposojenim sosedovim
Nadaljevanje na 2. strani
Pogled na mestece Caernalvone
Razgovori ne morejo - biti uspešni, če se vodijo s prstom na petelinu puške.« s
U Nu,
premier Burmanske unije »Ce bi bila vsa Evropa kot Beograd in Jugoslovani, potem ne bi bilo sporov med Afričani in Evropejci.*
IzjaVa nekega afriSkega novinarja objavljena  v   nemškem časopisu
»Die VVelt«
»Golf nenavadno privlači državnike in jim pomaga, da dobijo za razgovore potrebne vrline: potrpežljivost, refleks in koncentracijo duha. Bili bi pa kljub temu mirnejši, če bi se državniki zbirali okoli mize in raz-govarjali, namesto da igrajo golf.*
Citat iz londonskega časopisa m »Daily Mail«
»Začel sem delati zelo mlad, da bi lahko živel. Zdaj pa neprestano delam, da bi &stal mlad.'«
Maurice Chevalicr, filmski igrale« In pevec šansonov »Ce belgijskemu dvoru ni v)«č, da pojem po rimskih lokalih, potem naj me imenujejo ša predsednika belgijske Narodne banke.«
Don Jame Mora, brat belgijske kraljice
ČUDNA LOGIKA
' (Nadaljevanje s 1. 6trani) •mo govorili. Pozneje sem v London« videl na televiziji demonstracije proti prihodu nemških vojakov v VValas, na Oxford streetu pa je nekdo delil listke, ki so vabili na protestno zborovanje zoper prihod Nemcev in zoper nadaljnje atomsko oboroževanje. Na sploh pa sem dobil občutek, da si Angleži — kljub temu, da jim novica o prihodu nemških čet ni bila ravno prijetna, ker je zbujala kaj slabe epom ine — niso hoteli spričo nje motiti svojega ustaljenega načina življenja. V časopisu sem bral, da je bila celo reakcija na prihod zelenih uniform v deželo povsem v etilu: neki v/ale ki grof je namreč pozval poveljnika nemški h h čet na dvoboj, ker baje po starem običaju noben tuji vojak ne sme stopiti na tla »njegove« grofije. Seveda nihče ni tega jemal resno.
Skratka, zazdelo se mi je, da oto-ča.ni s sicer dokaj nelagodnimi občutki, a vendarle kot nujno zlo sprejemajo »obisk« jeklenih čelad. Nehote sem se spomnil razgovora
z nekim »povprečnim« Nemcem, letos poleti ob jadranski obali. Taboril je poleg nas. Bil je zelo gostobeseden, skoraj vsiljiv, »fin« in skopušfci. Pravi Nemec. Kadar je le mogel, je prišel k nam In govoril o vseh mogočih stvareh, najraje o cenah. Pokazal je potrdilo banke, da je zamenjal celih 400 mark, obu-paval nad velikimi davki in hkrati zaupno povedal, da mu bodo kmalu povišali plačo. Povedal Je celo »svoje« mnenje o nacizmu, pri čemer je bil, jasno, vsega kriv Fiihrer, in o vojni sploh. Pri tem se je pritoževal nad Američani in Angleži, Izi baje sploh niso vojaki, ker so preveč razvajeni in nefoor-beni. Zato po njegovem mnenju ni drugega izhoda, kot da se Nemčija spet oboroži in zaščiti ta razvajeni zahodni svet, zakaj nemški vojak je že v preteklosti pokazal vse svoje kvalitete. Zahod, če želi sobi dobra, mora ta proces podpirati.
Neverjetna logika, ob kateri 66 človek zgrozi. Ko pa sem opazoval angleško reakcijo na prihod nemških vojakov na njihovo ozemlje
na kraju samem, se mi je nehote vrinila misel, da se spričo političnega oportunizma, razrednega sorodstva pa osebne komodmosti tudi v glavah zmagovalcev poraja ideja o Idealu nemškega vojaka, kar le še priliva olje na ogenj nemškega mali tari zrna.
S. Boznik
DVOSTRANSKA PONUDBA W«£far Ulbrichl se je na letoš-i njem mednarodnem veiescjmu v, Leipzigu eeMal tudi z angleškim, poslancem Spodnjega doma, ki sej je m adi] te dni v Leipzigu. Medij obema se je kmalu vnel živaheii! razgovor.
' — Ali bi lahko nagovorili Titova* ki je sedaj na obisku v Vzhodni
Nemčiji, da bi po stopinjah Gaganj rina obiskal Veliko Britanijo?
— Pristanem, če britanska vladal podpiše sovjetski predlog za skici nitev mirovne pogodbe z NemčajoiJ Z veseljem bom priporočil v M o* ekvi, da Titovu čimprej Izdajo poUT ni list za obisk v Veliki Britaniji;'
LEPOTICE V KRILIH
Janio Quadros, bivši predsedniki Brazilije, ld je dobil vzdevek »predJ sednik v srajci«, ja med zadnjimi državnimi posli pred ostavko pod* pisal odločbo, po kateri bodo lepo-«!, tiče, ki tekmujejo za naellov »Misi, Brasilia«, odislej predstavljali ob-^ čkistvu v kratkih krilih in ne veđ| v kopalkah. Vprašanje je sedaj* kako dolgo bo ta odlok v veljavi^
SLHCE NA DOPISNICI
Sir VVinston Churchill, legendar« ni angleški predsednik vlade, Je na* posled pristal, da 6 njegovih umctW n'ških slik natisnejo v fenild jonski nakladi na poštne dopisnic«. Dc-t hodke od prodajo teh dopisnic Ja Churchill dal »WisuHon Churchill -CoIIege« v Cambridgeu .
Rrnn| na zmajevi sledi
(Nadaljevanje s 1. strani) mačkom je šlo tako, kot da na filmu ne bi bil začetnik.
Z uslugami pri izdelavi kulis je pomagalo tudi kranjsko gledališče. V vrtu so postavili novo gospodarsko poslopje, za katerega vsakdo misli, da je iz opeke in kamna, čeprav je v resnici iz papirja in lepenke.
Zadnjo noč je prišlo tudi do eksplozije. Glavni junak požene hišo nekdanjega Zida, ki so jo Nemci spremenili v skladišče orožja, v zrak. Eksplozija je bila tako močna,
da so se streslo kranjske hi':e inj so ljudje v posteljah spraševali, kaj se je zgodilo.
Zanimivo je na koncu povedatij« da so se Kranjčani tudi pozno pcK noči vrteli okoli snemalnih leč iaj* stegovali vratove za unformiram.' nimi »ustaši« in »Nemci«. Tako sof filmarji in radovedneži do tal pon mandrali lep vrt. Toda to so naj^ brž pričakovali in posebna komisij j a je po določbah pogodbe ugotovil« škodo. Nadaljnji postopek je z*T vsakega, ki pozna odškodninsko, pravo, poznan. Z. Tomažej ,
Svet, v katerem živimo
Specifična teža izdatkov za obo-roževanje ni stalna. Več podatkov govori, da se spreminja hitreje kakor državni proračuni. Vojaški izdatki velesil prekašajo iz leta v leto prejšnje vsote, ki se večkratno povečujejo. Obrambni ministri nimajo vezanih rok. Njih nihče ne vpraša za zaupnico, če so porabili milijonske vsote za nova orožja.
V vojnih izdatkih prednjačita dve najmočJnejii državi na svetu: ZDA in i'SSR. Točnih podatkov o deru: r J ki je v Sovjetski zvezi name...'.en za oboroževanje,, ni meč točno ugotoviti, Predpostavljajo pa, da izdatki ne zaostajajo za vsotami, ki jih v orožje vlagajo na Zahodi'. Povečanje izdatkov za oboroževanje je značilna črta vseh ameriških povojnih državnih proračunov. »Nova smer« Kennedvjeve administracije ni zmanjšala bremen v vojne namene, čeprav jih je drugače razdelila. Izdatki za vojsko so ve;ako leto večji. Vojni izdatki so v ZDA v letu 1960/61 presegli fantastično vsoto 49 milijard
dolarjev. V primerjavi z 1. 1947/48 so 6e povečali za 300 odstotkov. — Kennodyjeva vlada je prišla do zaključka, da je ta vsota še vedno premajhna, pa so predlagali, da v prihodnjem letu povečajo izdatke za 7,2 milijarde dolarjev.
Glavni napori ameriških vojaških načrtov so usmerjeni na močne za-loge v raketno-nukleamih orožjih. Pri gradnji vojne mornarice posvečajo prvenstveno skrb atomskm podmornicam in nosilcem raketnih orožij. Po načrtu za leto 1961 bi morali v sestavu ameriške mornarice imeti 20 atomskih podmornic. Hitrost gradnje teh podmornic ro povečali od 5 na 12 podmornic letno. V drugi polovici 1963. leta bodo Amerikanci izdelali atomsko podmornico že vsak mesec.
Velika Britanija daje največ denarja za raziskave novih orožij. —
Največ denarja porabijo Angleži za izpopolnjevanje vojnega letalstva. Prvenstveno skrb posvečajo strateškim letalom in bombnikom, ki so zamišljeni kot nosilci atomskega orožja.
Največji porast imajo med zahodnimi državami vojni izdatki v Zahodni Nemčiji. Uradni izdatki 60 se od leta 1955, ko so značali 96
milijonov mark, povečali na 10 milijard mark. Največ denarja porabijo Nemci za nakup različnih vrst orožja. Vojno ministrstvo kupuje velike količine letal in pfotiletal-ska orožja, artilerijsko orožje, vojne ladje in tanke. Ta orožja kupujejo od zahodnih držav. Razen tega bodo v letošnjem letu osvojili proizvodnjo domačih letal tipa »Fuga« in nekaterih drugih. Današnja bremena za oboroževanje na pla'.o prebivalca so v Zahodni Nemč'ji že presegla vsoto, ki so jo porab'j dl za oboroževanje pred začetk.ni druge svetovne vojne.
Vojni izdatki v Franciji so po-t rasli skoraj za petkrat. Lani so ti1 izdatki dosegli vsoto 16 milijard 563 milijonov novih frankov.
Dve okoliščini sta v zadnjem času pokazali na zaskrbljenost. Rusi so po američkih podatkih po obnovitvi poskusov izvršili že 18 eks-' plozij z jedrskim orožjem, medteni. ko so Amerikanci v naglih pripravah. Določeni znaki upanja, da bo glede razorožitve prišlo do obno-i vitve pogajanj, so nakazani v zadnjem Kennedyjevem govoru. Ame-. rioki predsednik je nekoliko spre-' menil stališče glede razorožitve. —' Kennedy je priznal, da ob?toj mo-' demega orožja vodi do nesogdaeljj| trenj in do nezaupanja. Dalje je povedal, da težnja k razorožitvi nil več znak 6labosti in da z razorožitvijo ne bi smeli povezovati drugih epornih vprašanj. Ko je ponovil misel indijskega predsednika1 vlade Nehruja, da povečanje zalog atomskega orožja ne povečava varnosti držav, je ameriški predsednik: opozoril, da bo oo tej poti mogoče 7bl žati gledišča dveh največjih svetovnih sil.
Reportaža — Reportaža — Reportaža — Reportaža — Reportaža — Reportaža — Reportaža — Reportaža — Reportaža)
9
ar vi
Dolgo poletje v kratkih hlačah - Gostinci postajajo utrujeni Prva zapoved je, pozabiti kar vidiš -
Hoteli niso svetišča in ljudje v njih ne hodijo na božjo pot
• xjepo vreme in sončna jesen sta podaljšali modo kopalnih oblek. — Hoteli, ki so prejšnja leta ob tem času iizgJediali zapuščeni, ne kažejo Ena kov staranja. Gostinci postajajo Utrujeni in hkrati zadovoljni. Na tekočih računih imajo vknjiženo Visoke denarne presežke. Turisti so se morda v tem jesenskem času od-vaJdj, da bi na sprejeme prihajali V kopalnih oblekah. Spremenili so način življenja. Namesto na kopališče, hodijo na izleto in konjsko Vprege blejskih kočijažev so še Vedno na asfaltu. Konji dobivajo Eimcko dllako, koč i jazi v kočijah pa nimajo časa dremati. Pred hoteli so razmeščeni »Jekleni konjički«, ki s svojimi oznakami kažejo, da vremenska poročila o našel lepem vre-Enenu slišijo daleč po svetu.
Turistov pravijo ne bi smeli primerjali s kavboji. Pa imajo tako Veliko skupnega. Kavboji nosijo pi-Žtole za pasom, turisti pa fotoaparate okoli vratu. Oboji so pri uporabi teh dobro izvežbani. Kavboji potujejo v sedlih na konjih, turisti pa v sedežih osebnih avtomobilov 4n v brzovlakih. Oblečeni so tako, da jih Visok na prvi pogled po/na. ffurlsli govorijo »wonderful«, kavboji pa vpijejo »O koy«. Tako se razlike mod njimi počasi zabrišejo.
Zadnja leta se močno vključujemo v turistični »skupni trg«. Kupčije delamo največ s starimi ljudmi in upokojenci. Starostna doba tujih gestov, ki posedajo po naših
letoviščih, je precej nad zenitom življenjske dobe. In za te ljudi je važno, da imamo priroclrn* lepote, ki jih gledajo skozi očala ali skozi daljnoglede. Turisti so opremljeni z vsemi tehničimi pripomočki. Cez nekaj let bodo morda blejski grad glodali v »cinemaseopu«.
Turisti
za rentgenskim zaslonom
Značilnosti tujih in domačih turistov, ki obiskujejo naša letovišča, ni lahko zapaziti, ker se podob.noe.ti in razlike na tele&u in na duši le počasi odkrivajo. Na Bledu so po pregledu letošnjin uradnih knjig ugotovili, da prihaja v hotele iz tujine največ obrtnikov in uradnikov. Med njimi je število tujih gostov z debelim slojem maščobe na trebuhu precejšnje. Denarnice imajo najdebeiej.se Nemci in Belgijci.
Tujce razen po govorici spoznamo tudi še po drugih razpoznam!h makih, n. pr. po oblačenju, po ve-dernju, izbiri jedi in po odnosu do ljudi.
Angleži pri kosilu pijejo vodo. Po tem jih spoznamo in ločimo od drugih. Nemci pijejo pivo, Švedi pa ne gledajo na vnsto pijače, glavno je, da je alkohol. Naš domači gost popije največkrat pol litra vina.
Numci imajo pri hoji napeto in vzravnano držo. To je posledica stroge pruske vzgoje. Ilazem tega je temu morda v zadnjih letih pripomogla okoliščina, da imajo v žepu trdno nemško marko. V bistvu pa sa počutijo osamljeni in ne iščejo stika z ljudmi. Svodi so svetovljani
in dobričine. V bistvu dobri in razumni ljudje. Pravični so do drugega in ravnodušni do svojih napak. Pijejo neprestano, podnevi in ponoči. Najskromnejši so v vseh pogledih Angleži, zato jih najlaže ločimo od vseh ostalih narodnosti, ki prihajajo v naše turistične kraje. Prepoznamo jih zlahka po obnašanju in obleki. K nam prihajajo z angleškega otoka največ upokojenci in ljudje drobnih poklicev. Anglež je umirjen človek, razume vsako situacijo in ne prigovarja. Podreja se razmeram kot zvest pes. Besedo ima za zakon. Potrpežljivo čaka, da se mu ponudi boljša priložnost, ki jo takrat uvidevno izkoristi. V njihovi podzavesti je priučen smisel za pokorščino.
Vsak narod ima obeležja in navade, ki v mešani družbi turistov z njimi izstopa. Skrajnosti včasih pripeljejo do dovtipov.
Najbolj »glasni« so že po tradiciji Italijani. Razen toga imajo podobno kot Nomci zelo dober apetit.
Letošnji turistični portret jih je prikazal kot narod skrajnosti. Nekateri Italijanski gostjo me vprašajo za ceno, drugi pa pazijo na vsako drobtino. Revščina in bogastvo prihaja pri njih do izrazitih nasprotij.
Nizozemci prihajajo na počitnice s cenikom v rokah. Preračunajo izdatke do zadnjega dinarja. Preden se nastanijo, si ogledajo sobo in, če jim ustreza, plačajo račun do dinarja točno.
Nemec ne kupuje mačka v žak-IJu. Prihaja takrat, ko se je pismeno dogovoril o vseh podrobnostih. Preden odpotuje na dopust, Nemec vo za številko sobe in nadstropje, izračuna stopnice in prostornino stanovanja.
Avstrijcev nimajo za sitneže brez potrebe. Govorijo o cesarskih kočijah in o Straussovih operetah. Račune plačujejo brez daljšega pogleda na seštevek.
Skozi škrge domačih gostov
Dolga leta je veljalo pravilo, da tuji gostje prihajajo na počitnice s pljuči, domači pa s škrgami. Takšno oceno pa praksa zadnjih let vse bolj izpodbija. Ce že ne povsod, so se domači gostje izenačili s tujci glede cen in kopalnih oblek. V vodi med njimi skoraj ni več razlik.
V hotelih imajo o naših gostih na splošno dobro mnenje. Očitajo jim resda še v oliko grehov, najbrž zato, ker smo o svojih napakah navajeni govoriti zolo glasno, medtem ko napako tujcev obravnavamo s protom na ustnicah. V letošnjem letu je prirastek domačih gostov velik. Prihajajo v cenejša hotele in pod šotore, toda to ne spre-
meni vtisa, da domača turizem vendarle leze iz plenic. Naši gostje, tako pravijo, niso osvajani na red. Zahtevajo stvari, ki jih je nemogoče ustreči. Manjka jim tudi načrtnosti in računice. Kot potrošnik pa je naš domači gost odličen. Ko ja razpoložen, ne gleda v denarnico, zato često zapušča letovišči' pred rokom, ker je Izpraznil denarnico. Počasi ga bomo morda navadili, da bo problema o dopustu najprej obravnaval v »družinskem parlamentu«. '
lisoc
solznih oči
Hotele so že nekoč imenovali s tujko »meeting place«. V lotov Ljča prihajajo ljudje z različnimi podatki v osebnih izkaznicah. In ker človek ne želi nikjer ostati izoliran ol družbe in ljudi, išče prav v počitniških dneh dodatkov k stari izro-kli »dober dan vsakdanjost«. Veliko turistov razkošno uživa vitamina zabave in razvedrila. Nekateri začno že prvo noč hoditi pod rokov drugi si to privoščijo, ko so utrdili vezi na klopi v parku ali v čolnu Grajskega kopališča. Bled ponoči ob&udujejo iz dveh zornih kotov; romantiki 7. očmi obrnjenimi proti razsvetljenemu blejskemu gradu, realisti pa 0 steklenico v kletnih prostorih »Kazine«.
Angleške goste imajo na blejski turistični borzi za ljudi, ki no iščejo stika z drugimi. Držijo fie skupaj kakor čebele okoli matice. — Nemci so jim precej podobni, toda razlogi za njihovo osamljenost so povsem drugi. Ostajajo sami iz strahu, da ne bi bili odklonjeni. Zgodovina se sicer pozablja v naših turističnih priročnikih, ni pa pOSahH ljona v zavesti narodov, ki prihajajo v naša letovišča.
Skandinavcl so svohodomislecl tf, odnosu do ljudi. Na površini hla*»' ni, toda brez predsodkov »navidez« nega ugleda«. Nam, ki jih srečuje« mo, je na poti samo popolno ne*-' -/nanje njihovega jezika. To j« morda ovira, ki je za odnose med ljudmi bistvene važnosti.
Na Bledu so mi povedali, da saj tuji in domači gosti poslavljajo S. solznimi očmi. Najbrž je ta poda« tek pretiran. Nič zato. Najteže od* hajajo z Bleda ljudje, ki so prespali samo eno noč in jih komercialna pogodbo naših potovalnih uradov" silijo, da potujejo kakor križarji od) zahoda do vzhoda, od spomenika do muzeja.
Hotele bodo po letošnji turistični sezoni začeli čistiti. Gostinci so so naučili, da je njihova prva zapo-i ved: pozabiti za nekaj mesecev tri, kar so med letom videli. 1 Zdravko Tomaže] \
Tustdstl so ljudje z različnimi uavadami, zato se zgodi, da ure dolgo gledajo v jeeero
Pred približno pet desetletji je Američan Honry Ford postavil svet na kolesa. Človeštvo je s to potezo dobilo »prometno vrtoglavico«, ki je tako značilna za današnji čas. Mrzlične želje po avtomobilu so dobile razlago v besedah tega Američana: »Vsakdo želi biti tam, kjer trenutno ni. Cim ia je tam, kjer si želi biti, hoče potovati nazaj, kjer je bil najprej.*
Razvoj sveta na »štirih kolesih« ni tekel povsod enakomerno. Amerika je bila že skoraj vsa na kolesih okoli leta 1930. Evropski Zahod je zajela avtomobilska mrzlica v prvih letih po drugi svetovni vojni, v mnogih področjih v Afriki pa še danes ni te mrzlice.
CESTE NISO VEC PRAZNE
Po ameriških cestah se danes giblje okoli 61 milijonov avtomobilov.
žili kaže, da vsega še nismo zamudili. Čeprav ni mogoče dati točne številke, koliko vozni kroži po naših cestah, sodijo, da odpade 1 avtomobil na 62 prebivalcev. Po neuradnih podatkih bi imeli v naši državi okoli 90.000 motorjev, 80.000 osebnih avtomobilov, 40.000 tovornjakov, 6000 avtobusov in 24.000 priključenih vozil. Skupaj ne dosti manj kot 300.000 raznih motornih vozil. Bržkone je prava številka še nekoliko višja.
Nobenega dvoma pa ni: največ avtomobilov imajo Slovenci, najmanj pa Bosanci in Makedonci, kar približno ustreza gospodarski razvitosti teh pokrajin.
MESARSKO KLANJE ZA TUJA TRZiSCA
Nasičenost Amerike z avtomobili sili   američko   avtomobilsko indu-
xj ...i na ameesko druzi-
•• več k'A eno vozilo. Stare sanje, da sta v vsaki garaži spravljena po dva avtomobila, so se uresničile samo 18 odstotkom ameriških voznikov. Ker se oči ameriških državljanov ne zaustavljajo več samo na novih modelih avtomobilov, ampak želijo imeti vse druge dosežke tehnike, so prodajalci avtomobilov v Detroitu zaskrbljeni bolj kot kdajkoli. Ekonomisti v tem mestu največjih ameriških avtomobilskih tovarn so izračunali, da bo prodaja v naslednjih letih rasla počasneje, povprečno za 2,8 Odstotka letno. To pomeni, da je notranje ameriško tržišče že precej zasičeno.
Evropa nasoretno daje povsem drugo sliko. Medtem ko se je v zadnjih desetih letih povečalo število avtomobilov na ameriških cestah za 43 odstotkov, beleži Evropa neverjetno visok skok, ki kaže prirastek za 280 odstotkov. Število vozil se je v zahodnoevropskih državah povečalo od 6 na 23 milijonov. V Ameriki se je tržišče počasi začelo zapirati, a v Evropi ostaja še vedno odpeto. V Ameriki pride na 3 prebivalce en avtomobil, v Evropi pa v 1 avtomobil seda še vedno 13 prebivalcev. Evropski gospodarstveniki računajo, da bo leta 1970 imel vsak šesti Evropejec svoj avtomobil, kar pomeni, da bi evropsko tržišče lahko sprejelo 35 milijonov novih avtomobilov. S tem se odpirajo avtomobilski Industriji lepe možnosti, da si zagotovi zaslužek.
V naši državi smo v tem pogledu v majhnem zaostanku. Avtomobilska mrzlica nas je zajela šele v zadnjih letih, vendar pa hitro naraščanje prometa z motornimi vo-
LetoSnJc
avtomobilske
razstave
v Frankfurtu
in Parizu
so opozorile
da
fantazije na kolesih
ne
primanjkuje
stri j o, da si i iče >kruha« drugod po svetu. Tuje tržišče ima veliko bolj ugodne pogoje za prodajo viškov ameriške industrije. V tej smeri se tudi ameriška avtomobilska industrija vedno bolj prilagaja evropskemu okusu. Tako imenovani »srednji razred« v zahodni Evropi, ki postaja venomer številčnejši, je največji kupec avtomobilske industrije. Pa tudi evropsko delavstvo, ki ima v primerjavi z ameriškim še vedno precej nižji zaslužek, prihaja do meje, ko bodo naprave za shranjevanje koles pred tovarnami odpravili in uredili parkirne prostore.
Zaradi tega so razumljiva prizadevanja ameriško avtomobilske industrije, da se vključi v tekmovanje z evropskimi tovarnami za delitev evropskega tržišča in da hkrati povečajo svojo udeležbo na tržiščih v Avstraliji, Aziji in Afriki. Proizvajalci avtomobilov v Detroitu ©o končno le dojeli, da so avtomobili ameriških tovarn preveč veliki, predragi in neprikladni za dežele z visokimi uvoznimi carinami in visokimi cenami goriva. Lani so na primer ZDA izvozile v druge države samo 117.000 avtomobilov, kar je za leto velikega povečanja svetovne potrošnje zelo malo.
V Detroitu so prišli do zaključka, da lahko osvojijo tuje tržišče samo tedaj, če bedo izdelovali evropski tip avtomobila, z evropskimi delavci in v evropskih tovarnah. Henry Ford II, predsednik Fordove avtomobilske industrije, je ob neki priložnosti dejal: »Ce želimo doseči udeležbo na tujem trgu, se moramo za to boriti znotraj tega tržišča.«
Vsa prizadevanja  gredo prav V
tej smeri. V Veliki Britaniji je Fordova britanska avtomobilska družba postala prodajalec številka 2. — Tudi v ostalih zahodnoevropskih državah ameriški kapital vedno bolj spodriva domačo avtomobilsko industrijo. Iz svojih britanskih oporišč prodajata dve ameriški firmi Ford in General motore avtomobile v vse dežele britanske Skupnosti narodov.
V Zahodni Nemčiji je General Motorsovega Opela in Ford Taunu-sa izpodrinila samo tovarna Volks-vvagen. Te dve ameriški tovarni imata proste roke v šestih državah Evropskega skupnega trga. Ljudje iz Detroifca pričakujejo, da bodo prihodnje leto začeli v Zali. Nemčiji izdelovati »ljudsko vozilo'« Kardinal, s katerim bi zadali »smrtni udarec« tovarni v Wol£slburgu.
V Avstraliji ima General Motor-sov varovanec Holden trdna tla. Na avstralskem tržišču proda ta tovarna 43 odstotkov vseh prodanih vozil, medtem ko je Fordova tovarna udeležena na avstralskem tržišču z 18 odstotki.
V zadnjih desetih letih so se Fordovi dohodki v prekooceanskih državah povečali od 19 na 72 milijonov dolarjev. Fordovi načrti so zdaj povsem drugačni, kot so bili: demuea avtomobilska proizvodnja jih več ne zanima tako močno. Postati hočejo mednarodni proizvajalec. Prvi korak v tej smeri je nakup britanske tovarne avtomobilov, pri kateri je bil Ford do sedaj samo delničar.
KAJ ČAKAJO NA VZHODU
V zadnjih letih so Rusi s svojimi avtomobili na različnih svetov« nih avtomobilskih razstavah vzbudili zanimanje ljudi s svojimi poskusi. Na splošno pa vek »motori-zacije« vzhodnih držav še ni resno zajel. Po razširjenosti avtomobilov na glavo prebivalca prednjači 11 v »vzhodnem taboru« Ceš;koslovaška, ki ima 1 vozilo na 62 prebivalcev in Vzhodna Nemčija š 68 prebivalci na 1 avtomobil. Vse kaže, da doktrina Hruščova (po vrnitvi iz Amerike) o ustanovtvi »avtomobilskih posojilnic« ne bo dočakala starosti.
Pred dvema letoma je glavni inženir tovarne Komunar v Zaporož-ju (Ukrajina) Zoročkin, ki se ima za očeta ruske motorizacije dobil nalogo, da pripravi načrt ruskega »ljudskega vozila«. V sedemletnem načrtu bi morali s tem vozilom že preplaviti tržišče v Sovjetski zvezi. Zoročkin je dobil, kot je pisala moskovska Pravda, težko nalogo, ker bd s svojim avtomobilom moral spraviti v senco vso zahodne tipe, vključujoč tudi italijanski FIAT-600 in nomSki »Volkswagen«. Taksen poskus je bil seveda zelo tvegan in vse kaže, da se je ponesrečil.
ZANIMIVOSTI
ŠTEVILO MOTORNIH VOZIL -V Zahodni Nemčiji je število mo« ^ tornih vozil v začetku letošnjega leta naraslo na 10 milijonov.
NAJDALJŠI NAFTOVOD - V. Sovjetski zvezi gradijo najdaljši naftovod na svetu. Naftovod bo dolg 11.000 kilometrov. Vodil bo odi naftnih polj pri mestu Tuimazl pod Uralom đo industrijskih središč Poljske, Madžarske, Češkoslovaške in Vzhodne Nemčije. DrugI krak naftovoda pa bo tekel proti vzhodu do industrijskih središč Sibirije.
TEMELJN? KAMEN - Temeljni kamen za veliko termoceofcralo —. največjo na svetu — bodo še letos položili v ukrajinskem mestu Kri« voj-Rog v Sovjetski zvezi. Teomo-« centrala bo imela osem generator-*' je v, vsak od generatorjev pa zrnu g-« ljivost 300.000 KW. Skugma moč ter« močen trale bo okoli 2,4 milijo« ne KW.
TURIZEM V ITALIJI - Med 18 milijoni tujih turistov, ki so ianj obiskali Kalijo je bilo 4,5 milijonov . Nemcev. Nemci so najmočnejša tu« listitna skupina v italijanskem turizmu.
NOVA RAFINERIJA NAFTE - V, Italiji nameravajo zgraditi veliko rafinerijo nafte, ki bo letno prede« laki 20 mili.icnov tom surove n?t'te.'
AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA NA BLIŽNJEM VZHODU - Naj« večjo avtomobilsko tovarno z letno proizvodnjo 10.000 vozil namerava zgradili italijanska tovarna FIAT v bliiini egiptovskega glavnega mesta, Kalfa.
ELEKTRARNA NA ATOMSKI POGON — Največja električna cen«, trala n<* atomski pogon z močjo IvO.OOO KW bo nastala s povečanjema velikega atomskega reaktorja v Havvfordu v državi VVashingtom v ZDA.
!*» -'
Ze, na bruseljski avtomobilski razstavi so Rusi pokazali Zahodu novo : vozilo ruska avtomobilske lndus rije »SAS-965«. Ta sovjetski avtomobil je po svojem zunanjem iz ledu močno podoben italijansko nu FIATU-600, po konstrukciji motorja pa wolfsburškemu »Volkswagnu«, zato so ga zlobni jeziki na Zahodu nazvali »Volksvvageinfiatovič«.
Na letošnji razstavi v Londonu so Rusi »opet pokazali Angležem nov dosežek svoje avtomobilske industrije. Nekatere izboljšave so napovedali že prej in predpostavljajo ,da se je zaradi tega proizvodnja zataknila. Sovjetski strokovni čaSopisi so namreč zadnji čas močno kritizirali hladilni sistem in vžigalne naprave, ker niso prilagojene ruskim raKmeram. Zadržek vidijo tudi v tem, ker pri izdelavi tega avtomobila sodeluje 40 različnih tovarn. Proizvodnja na tekočem traku Se vedno ni stekla, zato js malo verjatmo, da bodo predvideno Število 12.500 vozil lete* 1 Szpoif ndli. - Z. T.
Model ameriškega avtomobila, ki ga videli na cesti
bomo morda v prihodnjih le.ih
r
na
Na tem meshi se bomo med drugim včasih na kratko pomudili tudi pri pcšarnoznih filmskih zvrsteh — žanrih. Pri tem se bomo seveda pmejili le na najpomembnejše in predvsem  sodobne ustvarjalce in
na filme, ki smo jih gledali pri nas. Pa se za prijeten začetek ustavimo kar pri komediji.
Med filmskim i komedijami bi lahko ločili predvsem  »ciste« ko-
I
O FILMU SO REKLI
Ne primanjkuje talentiranih ljudi, primanjkuje saimo ljudi, ld Imajo talent za odkrivanje talentiranih ljudi. (Jerry VVald v Ohserverju)
mil ■
Eden najpopularnejših komikov - Fcrnamdel se je pred kratkim poskusil tudi v dvojni kavbejskl Vlog?!, namreč v francoskem filmu *-DynacnIte Jack«.
Ril!
medije in take, ki imajo določene primesi. S prvimi sem mislil tisto filme, v katerih je šlo ustvarjalcem Bamo za to, da se gledalci smejejo, in to čimbolj. Take so n. pr. komedije ameriškega režiserja Franka Tashlina - Bledoličnikov sin, Umetniki in modeli, Hoilywood ali propad, Hrepenenje po moškem. Tu jo kom iika zasnovana predvsem na tar ko imenovani mehanični teoriji smeha, po kateri je prvi pogoj za nastanek smešnosti mehaničnost v ravnanju ali mišljenju ljudi. Tako nastanejo tako imenovani gagi (izg. gegi). Vsebina filma je zelo enostavna, včasih pa je film lahko celo sanio niz epizod, kratkih, deset do petnajst minutnih šal - gagov, ki jih povezujejo v celoto samo iste Osebe in določene okoliščine (spomnimo se n. pr. filma Hollywood ali propad).
V isto vrsto lahko postavimo tudi komedije igralca Normana VVisdo-ma — pri nas smo gledali dva njegova filma, in sicer Veseli Norman in pa Jaz in gostod minister. Vendar je Normanova komika zasnovana na njegovem značaju, namreč na stalnih nasprotjih med njegovim značajem in ravnanjem ter njegovo okolico ali trenutno situacijo. Se eno stično točko pa lahko najdemo med Tashlinom in Normanom — »junaki« njunih filmov niso nikoli
odnosi med ljudmi - odnosi med ljudmi - odnosi med ljudmi
me vendar«
j Kolikokrat slišimo ta stavek; mogoče še prepogosto ,da bi se zavedali prizvoka nujne prošnje. Vsak človek Je osebnost zase, svet s popolnoma samosvojim čustvovanjem. IPo čustvovanju se ljudje razlikujemo, vendar ne toliko, da si ne bi bili hkrati tudi podobni, saj lahko vse čustveno različne ljudi razvrstimo v štiri skupine: eangvinično, koleri čno, flegmatično in melanholično.
V svojem čustvenem svetu gospodarimo sami, navadno nedovzetni za čustvovanje drugih; šele zrelostna doba nam lahko odkrije marsikaj za kar prej nismo našli razumevanja ali pa nas pripelje na to pot močan čustveni pretres.
Spoznavanje človeškega temperamenta naj bi nam koristilo nvfprcj pri globljem medsebojnem razumevanju v zakonu, kjer nastajajo nesporazumi često prav zaradi nam nerazumljivega čustvenega sveta partnerja — njegovega svojstvenoga odziva na dogodek v okolici. Na to
različno odzivnost največkrat pozabljamo in zato se zgodi, da zapravimo sočlovekovo zaupanje, medtem ko bi mu lahko pomagali iz kakršnekoli stiske in mu dali čutiti prijateljstvo in sočustvovanje. Največkrat se te reči zaostrijo v zakonskem življenju in pri tirajo zakonsko zvezo v nemogoč položaj. Cesto je vzrok temu domače okolje^ v katerem prav rado splahni uglajeno vedenje, pridobljeno v družbi, ki nažalost ni bilo dovolj i zbrušeno, da bi moglo živeti tudi brez javnosti. Med domačimi štirimi stetna-«mi kaj radi popustimo svojemu temperamentu in si damo »duška«.
Spoznavanje čustvene skale partnerja nam mora pomagati v zakonski »diplomaciji«; to nam bo prihranilo boleča razočaranja in vnaprej bomo vedeli za partnerjevo reagiranje.
Navadno nastane nesporazum v ljubezni med moškim in žensko prav  zaradi  nepoznavanja čuetve-
Nadaljevanje na 7. strani
junaki, vendar jim kljub temu vedno pripade zmaga — navadno gro za osvojitev srca njihove izvoljenke.
Sicer spadajo med burleske tudi Chaplinovi ln Tatijevi filmi, vendar prve preveva izredno močno človekoljubje in so obarvani z neko žalobno poezijo, medtem ko jo za Tatija (Praznik, Gospod Hulot na počitnicah, Moj stric) značilno otožno hrepenenje po odmira jočem patriarhalnem življenju in s strahom pomešan posmeh modernemu.
S tem pa smo tudi že prešli h »komedijam s primesjo«, ki je bodisi v družbeno^kritični osti (satira) bodiisi v izkrivljenem oponašanju druge filmske zvrsti ali pa kakšnega družbenega pojava (parodija) eli pa v glasbenih, plesnih in pevskih vložkih (glasbena komedija in filmska opereta).
Cisto samosvoje pa so filmsko komedije, kakršni sta Nasmeh poletne noči in Pouk o ljubezni Ing-marja Borgmana, v katerih je komika skoraj izključno v dialogu in ki zaradi širokega in polnega risanja značajev ter v smehu izpoveda-nih pomembnih življenjskih spoznanj že preraščajo okvir komedije.
Dušan Ogrizek
MM in BC .sledi zdaj še CC -Claudia Cardinale, po kateri je tre* nutno precejšnje povpraševanje.
NOVO DOMA . . .
Pri »Viba-filmu« so pred kratklfln končali svoj drugi letošnji celovečerni igrani film - DRUŽINSKI DNEVNIK, ki ga jc po scenariju Ferda Godine zrežiral Jože Gale, v glavnih vlogah pa so zaigrali Stane Sever, Vladoša Sknčičeva, Anka Cigojeva, Jurij Souček in Stane Potokar. Snov tega filma je vzeta iz vsakdanjega življenja, prav tako liki prezaposlenega družinskega očeta, mladega para, ki se je spoprijel z življenjskimi težavami, polepenih sinčkov in drugih — torej zanimiva sodobna tematika, ki obeta v realizaciji izkušene ekipe kmalu poživiti repertoar naših kinematografov.
Pretekli teden se je v Kranju nr.sdila ekipa filma NA ZMAJEVI SLEDI. (U potrazi za zmajem), da bi posnela nekaj zunanjih prizorov. Gre za akcijsko — ljubezensko dramo dveh mladih ljudi, ki preživita dam na podstrešju židovske hiše, v katero so se naselili ustaški in nemški vojaki. Dogajanje je postavljeno v prvo leto NOV. Film režira po scenariju Zike Mitrovića in Slavka Goldsteina slovenski režiser Jane Kavčič (Akcija), in sicer za zagrebško filmsko hišo Jadran-film. V glavnih vlogah nastopajo Ivica Pajer (naš znanec iz Vlaka brez voznega rjeda), Jelena Bjeličić, šestnajstletna beograjska dijakinja, in Primož Rode, nosilec glavne vloge v Nočnem izletu. Premiera filma, k so ga začeli snemati 20. septembra, bo predvidoma v začetku decembra.
.. . NA TUJEM
Problemi doraščajoče mladino se predvsem v zadnjem času zelo pogosto obravnavajo na filmskem platnu. Tako so se prav v zadnjem času ukvarjali s to snovjo tudi trije pomembnejši režiserji: Rene Cldment v »Polnem soncu« (igrajo Alalm Delen, Marie Laforets, Maurice Romei), Jullen Duvlvler v »Boulevardu« (Magali Noel in Jean-Pierre Leaud) in Alberto Lattuada v »Mladoletnikih« (Catherlne Spaak, Jean Šorel in Christdan Mar-cjuand).
Jule« Dassin (Tisti, ki mora umreti, Precep, Nikoli v nedeljo) je v svoji moderni verziji klasične tragedije »Fedra« zbral okrog sebe Anthonyja Ferfcinsa, Mileno Mercouri in Rafa Valloneja), snema pa največ v Atenah.
Peter Ustinov snema v angleških študijih svojega BHlyja Eudda (po zgodbi Hermana Melvillea), ga režira in v njem tudi Igra poleg Roberta Ryana eno glavnih vlog.
Znani producent Jerry VVald bo kmalu začel na Irskem snemati Joyceovega »Odiseja«, ki ga bo zrežiral Jack Cardif?.
Obetajoči mladi ameriški režiser John Casavettet; bo za družbo Paramount v Italiji posnel film o skupini ameriških pilotov -Črncev med drugo svetovno  vojno v Italiji z naslovom Železni možje; v glavnih vlogah pa bosta zaigrala Sidncy Feltiers in CIaudia Cardinale.
2e od zdavaj je nosil ta človek bolečino v sebi. Dolgo se je lomil. Nt vem in nihče verjetno ne ve, tudi OB sam ne, kr.tcro noč ga je prvič »tresel strupeno leden strah. Ne, n.h-it ne ve, kdaj se je prebudil v njem občutek, ki je podoben ognojku in ki je spremenil njegovo življenje v mrzlični venec pijanih večerov, nočnih popotovanj po komesariatih in sivih zmečkamh jutrih. Nihče ne ve, katerega dne so oči tega človeka postale bele od groze in nihče ne ve
Marek Hlasko
z* dan, ko je izgubilo njegovo srce sleherno upanje in postalo le droben kup skrčenih mišic, ki so odštevale las poln groze. Nihče — obenem z ttjim — Sega ni vedel. Toda vsi so vedeli, da se ta človek nečesa boji; da živi v strahu pred večno senco, hi se premika pred njim in za njim in ga povsod spremlja. Spominja ga na mesto, v katerem je na enem izmed mostov za vedno ostala senca človeka, ki mu imena ne bomo nikoli izvedeli, pa naj vsak izmed nas preživi na tem svetu tudi tisoč srečnih let.
Pravzaprav ne bi opisal zgodbe tega človeka, ki se je bal svoje lastne sence. Zakaj po pravici dvomim, da bi dandanes nekoga zanimala Zgodba o človeku, ki je živel v strahu pred svojo senco. Toda tu je bilo polno nasprotij. Ta človek se je do konca želel rešiti svoje sence. Ni hotel pobegniti pred njo. Želel si je le, da bi ob njegovi smrti umrla z nJim tudi njegova senca.
Ne vem, če bi bilo potrebno ponosno pripovedovati zgodbo o tem človeku, ler nisem bil njegov prijatelj. Težko se je spoprijateljiti z bitjem, ki je izgubilo pogled, srce in dušo in ki je postalo le majhen kup strahu. No, včasih bi se srečavala in tedaj bi mi ta človek pripovedoval:
— V severnem delu mesta stanujem. Vrag ga vzemi! V nočeh letajo nad mojo hišo reaktivna letala — tam nekje blizu so vzletišča. Na njihovih krilih gore svetilke. Zelene in rdeče. Pogostokrat gledam v zrak in vedno me spremlja občutek, da bo čez trenutek ena od teh svetilk padla na zemljo in da bo takrat zemlja, vsa zemlja, postala ena suma velika svetilka. Zelena ali rdeča. Kaj mislite?
— Ali pa bo to morda nekaj takega kot sonce? je jecal in me grabil Xa roko. — Vse kot veliko sonce, ki St bo nepričakovano pričelo premikati z nenavadno hitrostjo in ki bo vse spremenilo v pepel? Vse to je mogoče. Nekdo je pravzaprav že pisal o soncu, ki pada na zemljo.
— Pritrjeval sem. Nasmihal sem se, čeprav sem občutil, kako mi pot polzi po hrbtsnici. — Pa kako! Jaz celo vem, kdo se bo rešil v tem primeru. To bosta preživeli le dve osebi. Ena izmed njih bo moj stric, ki je vse za pil in je izgubil vsak občutek za čas in se že mnogo let ukvarja s popravljanjem svoje ure. Vzdignil se bo potem iz pepela in bo najprej navil svojo uro, nato pa se bo potrudil, da si nekje izposodi 20 zlotov za žganje. Druga oseba bo vsekakor paznica javnega stranišča v krakovskem predmestju. Toda lahko se zgodi, da se dvigne iz pepela tudi kakšen znani poljski igralec in šele takrat se bo videlo, da je bil v svojem času po pomoti pokopan.
— Norec! mi je dejal. — Mi vsi plešemo cancan na ognjeniku. Vi gospod ste nori kot vsi drugi — danes je vsak človek samo norec. Motite se, da menda ne mislite na to. Motite se. Mi vsi razmišljamo o tem. Ubogo, usrano človeštvo? Predaleč je svet zagazil v zločin, da bi zdaj kdorkoli lahko zadržal norčeve roke. Ali morda mislite, da boste uspeli karkoli napisati. Morda mislite, da boste lahko koga prizadeli? Ubogi norec! Danes nobena človeška bolečina nima več veličine. Nikakršnega pretresa. Ljubezen! Bolečina! Zavist! Upi! To so same suhe vejice. Lahko se še presade, toda nobena izmed njih ne bo več ozelenela. še samo trpljenje več ne pretresa. Vse to se je tako umazalo v strahu in zločinu. Še sam Dostojevski, ki me je povsod največ vznemirjal in pri katerem sem lahko prebral vse, kar sem hotel, še on sam je danes smešen bedak skupaj s svojim norenjem in cviljenjem duše, Danes ne more uplašiti niti naivnega in nedolžega dekleta. No, tako, ves svet je danes mrtvi dom. Golo zbirno taborišče, ki mu niso potrebne bodljive žice. Tako ali tako se nikamor več ne da pobegniti. Lahko se samo še premišlja r, propadu.
— Ni še vse izgubljeno, tem dejal.
— Tu pri nas v Poljski nimamo danes brezizhodnega položaja, če se že vse izgubi, se lahko še vedno postane književnik, kritik ali se lahko človek loti prevajanja iz tujih jezikov. To je up, ki človeka nikdar ne more zapustiti. Torej razmislite o tem. In na svidenje . . .
Odšel je in mesece se nisva videla. V razgovoru z njim sem bil vedno slabši. Nisem imel dovolj moči, da bi razpravljal. Preveč dobro se ipominjam geta, vstaje, septembra. In takrat bi začel razmišljati o tem. Zato sem se izogibal tega človeka. Vonjal je po septembrskih pogoriščih. Njegove oči so bile oči postreljenih  Zidov.  In  vdihaval je tako,
kot so to v septembru štiriinštiride-setega vdihavali vsi ljudje, ki so nekaj tednov ležali sredi razvalin in gledali z izjedenimi očesnimi jamicami v nebo, ki je gorelo — pa nikogar ni bilo, da bi jih pokopal. Toda ta človek ni imel apna v ustih kakor tisti in zato si nisem želel srečanja z njim. Zato sem mislil o njem kakor o pokojniku. Življenje nas včasih sili v skrajne okrutnosti, tako da se lahko izogibamo celo živega človeka. Moramo se ga izogibati, če nočemo, da nam naše žive noči ne prinašajo žalosti in ali v mislih včasih ne pokopujemi tistih, ki žive med nami? Ali se nam ne dogaja čestokrat, da se izogibamo mater, ki so izgubile svoje otroke, očetov, ki to nikdar več ne bedo, hčera, ki se ne morejo priviti k nikomur, ko začutijo ljubezensko bolečino. Tako sem storil tudi jaz. Enostavno sem se ga izogibal — pa konec. Pcslednvč sem ga videl med festivalom. P) ulicah so bile množice, vpilo se je hi prepevalo. Vse mesto je bilo p Ano bučnega pisanega vrvenja. Na robu pločnika sem stal. Nenadoma — nekdo me je zadel v ramo. On. B:l je bled. Na prvi pogled je bih videti, da živi ta človek življenje blodneža. Stal je ob meni in govoril.
— Torej, rnaškarado imate v mo-numentalnem obsegu. Vsi ti mladi ljudje so prispeli semkaj, da plešejo, se ljubijo in pojejo o miru. T.da čez leto, dve, če bo treba, jim bodo dali v roke Thomsonove avtomate in svežnje bomb in tifus in sifilis v gnusnem stanju ... Oskrbovani bodo
na, ki ga človek ne bi mogel storiti v imenu svojega velikega strahu. Goli strah rešuje vse in vse dokončuje. Velika rama smo in velike rane se lahko pozdravijo le z veliko bolečino.
Samo z veliko bolečino? Satno z nečem velikim!. . . Usoda je bila vseeno hudobna. Ta človek ni končal zmrven v prah in pepel od plamena bomb. Ta človek se ni ra:: .taI od vrelih oblakov tirmonttklecrnik. eksplozij. Ni ga zadela smrt v ro+ vih, na barikadah ali sredi ra/.v. ':n< Ta človek ni umrl v vojnah, ni %a ubil strel iz revolverja majbne^M kalibra. Ne. Nekega dne je n-: pazljivo prečkal ulico in padci p >d tovorni avtomobil miložen s paradižniki, ki jih je peljal z norm dno hitrostjo star oprezen voznik. Znfjp Šel je ped kolesi in v trenutku je padel z zlomljeno hrbtenico. Tako so ga pripeljali v bolnišnico.
Ko sem prišel na obisk, se je že preselil v zemljo, za katero pravi Hamlet, da je tišina. Stal sem na hodniku bolnišnice in kadil cigaretot Prišel je bolničar. Imel je obraz ka* kor stara žaba.
— Je to vaš znanec? je vprašal^
— Bivši, sem ga dopolnil.
—Nikogar ni imel? je vprašal dalje.
— Nikogar, sem potrdil.
— Da nikogar ni bilo — je dejal — nihče, veste, ni prišel k njemu, škoda. Včasih ni prijetno gledati, kako nekdo umira čisto sam. On je umiral tako.
—Dolgo.
— Vse življenje umiramo — je rekel bolničar. Njegov žabji obraz s» je razžalostil — strašno st je mučil. Tri dni je vpil, da nihče rti mogel niti za trenutek zatisniti očesat Strašno je bilo.
— Strašno — sem rekel. Glava me je bolela. Ne moremo prenašati vonja bolnišnice.
s priročnimi lekarnami in z določeno količino aktualnih parol. Klali in ubijali bodo, mučili in žrli, uničevali in požigali na doslej neznan način. Pisane kapice ne bodo rešile človeštva.
Pogledal me je z vodenimi očmi. Potem je nenadoma spet spregovoril.
— Končno . . . Morda je to nujno potrebno. Ljudje so zagazili v zločine, iz katerih nikoli več ne bodo izplavali. Ta moralna osamljenost, ki jo je strah nosil petnajst let brez prekinitve, ne more ničesar popraviti. Namesto starih zločinov bodo prišli novi in ti bodo v primeri s starimi kakor gobe proti drevesom. Toda čez dvesto let bo to drevje samo še smešno. To bodo vžigalice ob tovarniških dimniki!; Samo naj s? enkrat že dokonča vse to trpljenje. Ko bo-na tej zemlji ostalo le tisoč ljudi, takrat se bodo morda ljudje naučili živeti. Danes ni zloči-
— Umrl je že pred dvema dncvoi ma, je rekel bolničar, — toda št zdaj Čutim, kakor da sem dan prej\ preveč pil.
Ničesar nisem rekel. Pogledal me je in ponovil.
— Tako, zaboga, tako se počutim*
— Vem — sem odvrnil, to je zarei moralo biti mučno. Spet me je pogledal izpod spuščenih vek. ,
— Mučno? je ponovil. — Poznate to? Toda kaj vi mladenič lahko ve-> ste, kaj občuti človek, če nekdo pred njim umira tri dni in tri noči, 72 ur neprenehoma vpije: živeti!
— Da — stfM rekel trpko.
Pogasil sem cigareto. Na opečenih ustnicah  sem   občutil  grenak okus»
— Da, sem rekel z nasmehom. —i Toda ledeni srh je polzel po hrbtenici.
— Kaj mi vsi vemo o vsem tem< Na svidenje!
Dragi mladi bi alci
Kakor vidite, je Mlada rast dobila v časopisu novo mesto, z njim pa tudi nekoliko spremenjeno obliko. In prav zaradi tega bi rada z vami nekoliko po kramljala; za bregom pa imam tuđi nekoliko pro-
šenj. Naložili so mi namreč zel» težko nnIo£o, in sicer, da uredim Mlado rasi tako, da vam bo všeč. To pa seveda ne bo lahko. Veliko vas je in skorajda vsakdo izmed vas ima svoje posebne želje.
V uredništvu smo se dogovorili, da bomo bralce Mlade rasti sproti obveščali o najnovejših mladinskih knjigah, ki bodo izšle pri slovenskih založbah. Prav na kratko bomo nove knjige opisali, od časa do časa pa bomo objavili tudu krajše zaminive odlomke iz njih in vam tako omogočili, da se boste v knjižnicah znašli med knjižnima novostmi in si poiskali tisto kar vas zanima .
Tokrat smo našli štiri nove knjigi, ki vam jih želimo predstaviti.
Prežihov Voraac: CEZ GORO K
OČETU '
Zgodba je vzeta iz knjige potopisov »Od Kotel j do Belih vod«. Preži hov Voranc v njej preprosto, zavzeto pripoveduje o tem, kako je njegova žena v božični noči 1932 z majhnima hčerkama potovala čez mejo v Celovec. Morala je peš čez gasnežene karavanške hribe, pod Peco in Urši!jo goro na avstrijsko stran. Vsega skupaj je morala hoditi celih 14 ur.
Tone Beliškar; LJUDJE Z RDEČIM CVETOM
Pisatelja poznate predvsem po felevilnih mladinskih knjigah, ki so pri nas zelo priljubljene. Knjiga Ljudje z rdečim cvetom je izšla v p< '-estitev M,'letnica vstaje načih Bat >dov in je zbirka partizanskih «•• ki jih je pisatelj napisal med ve.'no in po njej. Pisatelj, ki je bil tudi sam borec, je v tej knjigi popisal precej svojih doživljajev. Med uvodnimi besedami knjige je
Dober mesec je od tega, kar se je pričel pouk. Tedaj ste prav gotovo trdno sklenili, da se boste pridno učili, da ne boste jezili staršev in učiteljev, odločili ste se za delo v tem ali onem krožku — skratka — sprejeli ste celo vrsto dobrih sklepov. Prepričana sem, da je vaše življenje in delo v Soli in izvem nje zelo zanimivo. Kaj menite, kako bi bilo, če bi z vačira delam seznanjali tudi druge pionirje na Gorenjskem? Najbolje j«, da se kar takoj odločite in nam pošljete svoje prve prispevke. Ne pravite mi, da nimate o cena pisati! Dcbro premislite, pa boste videii, da se mlademu človeku prav vsak dan pripeti kaj zanimivega in novega. Radi bt/no objavljali vaše novice in se tudi pogovorili z vami o tem, kaj nara pri vaših prispevkih ugaja in kiij ne.
Prav posebno pa bomo veseli pisem, v katerih nam boste svetovali, o čem naj mi pišemo v Mladi ra.v-ii. Ce bo le mogoče, bomo vašo ielje upoStevaii. Ni smem t, da bi so nam vsem skspaj ne posrečilo naš kotiček lepo urediti.
Nadaljevanje s 5. strani
nosti, ki jo je narava v različni obliki dala moškemu in ženski. Ženska se popolnoma preda ljubezenskemu čustvu; ljubi neprekinjeno, ne da bi pri tem lahko mislila na kaj drugega. Od svojega partnerja pričakuje isto, vendar se prav v tem razočara. Moški prav tako lahko zelo ljubi, vendar ne more ločiti ljubezni od svojih drugih vsakdanjih dolžnosti.
Ženska težko najde srodstvo, ki bi zaviralo njeno ljubezensko za-letelosr. Srečna je le tista žena, ki se lahko hkrati preda svojemu delu, naj bodo to otroci ali služba, in obenem svojemu možu. S tem se izogne tudi nevarnosti, M jo prinaša
ljubezen: popolna odvisnost od Iju» bezenskega partnerja.
Nobenemu moškemu ne bo prišlo na misel, da bi zaradi ženske žrtvoval svoje veselje, interese ali delo. Laskali mu bodo sprva čustveni izbruhi ženske, dokler so ne bodo izpremenili v moreče izpraševanje. Pravijo tudi, da moški ne prenese ženske, ki bi mu bila preveč vdana. Mnofto bolj ceni pravo tovarištvo, ki pravilno ocenjuje vrednost dela. Žena naj svojo čisstvono energijo ne troši za vdamo dokazovanje ljubezni možu, ampak naj bo sposobna, da so prilagodi oki milnemu sožitju, kar je vendar smoter zakona. — L. T.
(Butalski zafee
Tale historija ni kdo ve kako imenitna, povem jo le, ker se mi je sanjala. Včasih se mi kake historije sanjajo, pa ni nobena dosti prida.
O butalskem zajcu se mi je sanjalo tole.
Pr.vadel se je bil v deteljo in je Butalce nič koliko bolelo srce, ko so videli požrešno žival, kako se jim suče po deteljišču.
Majali so glave in moževaU, kaj
že brali
odraz naših velikih usodnih časov ter naših ljudi v teh časih, zlasti ljudi- z rdečim cvetom, ki so z orožjem kcvaii n:t*r> lepšo bodočnost.«.
Manje in psa Bojarja. Rada sva jih imela in si želiva le to, da bi vam ugajali, kot so nama. Ugajali vam, odraslim, ki boste tole knjigo podarili otrokom, in vam, otrokom, ki boste s Kačabovci preživljali, ker vodno doživljajo otroci, če so ob reki, če imajo ladje, če sveti sonce in če so počitnice.«
Fran Milčinski: BUT ALCI Butalce prav gotovo tudi vi že
poznate. Vesele in šegave zgodbice so tokrat zbrane v prijetna opremljeni knjižici, po kateri boste brez dvoma radi segali. Ce še niste zvedeli, kakšne težave so imeli Butalci s 6vojim zajcem, si preberite tole kratko zgodbico, ki smo jo vzeli iz te knjige.
naj store, da preženo zajca iz detelje in ga preženo brez škode za deteljo, pa tudi brez škode za zajca, ki takisto ne bo brez koristi v pečenem stanju. ftZ^vm ffff iS'
Majali so glave in moževali teden dni in še teden dni in so sklenili tako: najprej naj se zajcu detelja prepove z lepo besedo - morebiti bo pomagalo. In da ne bo zamere, naj se da živali primeren rok, do te^a roka se mora izseliti. Če te ne b'o, bodo vnovič stopili vkup in preudarili in sklenili, kaj bo potem.
Tako so dejali in so ukazali polU ca ju in ko je prišla nedelja, se je po-, kril policaj s kapo in je stopil na občinsko pot ob deteljišču. 7. mogočnim
flasom je dal zajcu na znanje, da srn utalski možje sklenili tako, da se mu najstrožje nepreklicno prepove dete-jišče; izseliti se mora iz detelje v ho-sto, to pa najkasneje v štirinajstih dneh in tako gotovo, ker bi drugače lahko prišlo drugače, in se ne ve, kako bi prišlo. Verno so Butalci poslušali oklic. Potem so šteli dneve in so čakali, kaj bo: ali se bo zajec pokoril oklicu ali se bo drznil, da se mu ne bo - to bi bil puntl
Tekli so dnevi, preteklo jih je štirinajst, tedaj je detelja zrasla tako vi-' soko, da iznad nje ni bilo videti zajca tudi kadar se je od sladke detelje pijan postavljal na glavo.
Pa ko Butalci zajca niso videli, so dejali: »Hvala bogu, ni ga več!* in so bili veseli.
In takih ljudi je povsod dosti: česar ne vidijo ali ne marajo videtit pa pravijo, da ni.
katiovetn Kriiky — Milan Sedg: TORPEDO VK A
Ob koncu obširnega in prijetnega uvoda, sta pisatelja zapisala:
»Končno sva napisala knjigo za svoje male poslušalce, toda pisala sva jo tudi zase in bilo nama je kar žal, ko je slavna Kačabovska odprava, ki se je podala po reki Dračici, po vseh pustolovščinah prt-stala na cilju. Nerada sva se ločila
zapisano tudi tole: »Crtice so veren od Jirka, Stande, Pepika, Tonde,
POIŠČITE NAPAKE - Druga slika se razlikuje od prve po 8 napakah
t
13
ZABAVNA STRAN - ZABAVNA STE AN - ZABAVNA STRAN - ZABAVNA STRAN - ZABAVNA STRAN
OD
Neprestano me preganja problem prehodnosti. Ko zaspim, sanjam, da me ni. Izginjam na vse mogoče načine. Nekoč sem se spremenil v me-
f'lo in zakrivil vel prometnih nesreč, 'ozniki in mimo idoči so me preklinjali.
Drugič me je odnesel veter prehodnosti z nekega griča brez dreves. Ustavil sem se pri čudnih ljudeh, ki to se greli oh ognju brez žerjavice.
— Od kod prihajaš? — me je vprašal najosornejši med njimi.
— Prihajam iz stvarnosti, — sem odgovoril mimogrede.
— Iz kakšne stvarnosti? Kakšno je to izmikanje, — so protestirali okoli ognja in Še bolj pačili levo Btran obraza.
— Ni izmikanje. Vi le ob ognju mlatite prazno slamo, — sem se odrezal, ko sem se spomnil, da več ne
Križanka
Domača humoreska
4	2	5	A	5	6	7
S						
9				□	10	
				1*	□	
H$	a	u			15	r
		O				
20						
22						
Vodoravno: 1. ocena, presoja, 8. ©premijevalec planeta, 9. vrsta cigarete, 10. kazalni zaimek, 11. grški bajeslovni letalec, 14. klic, poziv, 16. latinski veznik, 18. posedujem, 20. aretirati, 22. popacan, zamazan.
Navpično: 1. grška črka, 2. uče-tnik, mojster, 3. grški otok, 4. udoma ena tujka v medicini (služba, nega, pomoč), 5. dlovica, 6. največji sesalec, 7. koralni otok, 12. plašica, sinička, 13. zalo, krasno, 15. prečni drog v kozolcu, 17. medmet, 19. samoglasnik med sosednjiima soglas-nikoma, 21. okrajšava za neki element.
obstajam in da mi ne morejo priti do živega.
— Veste vsaj, kam ste namenjeni, — /* sitnaril najosornejši.
— Grem v ničevost. Ali kam bi lahko šel še drugam?
— Je to daleč? — so vprašali ljudje ob ognju.
— Neizmerno daleč, — sem dejal prepričevalno.
— In greste tja peš?
— Slišite, ne imejte me za norca, ker sicer lahko koga zmanjka, —_ sem pristavil srdito.
Ko sem jim zapretil, so izginili ljudje okoli čudnega plamena in ognja. Tako mi je propadla prilika, da vsaj v sanjah postanem junak.
Tretjič sem izginil na cesti, ki ni nikamor vodila. Zato ne morem pojasniti, kje me je zmanjkalo in kako sem se vrnil.
Četrtič sem v trenutku, ko sem nameraval izginiti, naletel na dva človeka, ki sta mi dejala:
— Zakaj vsak trenutek izgineš?
— Ne morem si pomagati, če me preganja prehodnost. Vidite, tudi sedaj me polovica manjka.
— To je stvarno zelo neprijetno, če te preganjajo nestvarne stvari. Lahko bi ti pomagala, da izgineš za vselej, če ti to ugaja.
— Ne razumeta. Ni mi všeč prt-hodnost. Samo razmišljam o tem problemu — sem odgovoril v strahu in malo je manjkalo, da v strahu nisem popolnoma izginil.
— Če boš še naprej sanjal, da izginjaš, potem boš nekega dne resnič-
no moral izginiti ker je to edini način, da se otrese) sanj.
Prenehal sem sanjati, da izginjam. Sedaj se vedno v sanjah bojim, da ne bi sanjal o tem, kar ne smem sanjati. Ne vem, kako se bo to končalo.
Nekoč bom nemara stvarno moral izginiti. Najbolj mi bo ial, ker ne bom mogel povedati, kako se bo to zgodilo, čeprav mi je zelo vleč, da
pripovedujem o svojih dogodivščinah* Povedal bi še marsikaj, toda bojim se, da bom potem zopet sanjal. Tako mi dovolite, da izginem. — A. M.
Bolniški dan
Končaj s popravilom. Slednjič sem odkrila napako, pozabila sem obrniti kiju«
Edino dobro zatočišče
Fanta, preden se udarita odložita darila
PREDSEDNIKOVA 2 EN A
Jacqueline Kennedy, žena ameriškega predsednika, ugaja po podatkih Gallupovega instituta za izpraševanje javnega mnenja 72 odstotkom ameriških žena in 59 odstotkom ameriškega moškega spola. — Najzanimivejše izjave o predsednikovi ženi so bile: »Jacquelim<e pomaga ljudem, da za nekaj časa pozabijo na Hruščeva ... Njene obleke so prekratke za ženo predsednika ZDA ... Nimam nič proti, če bi se z njo sestal.«
SANJE Z BOLEČINAMI
PRVI OBKLADLIv
ZAČETEK TRPLJENJA
NEPREDVIDENI BOKSARSKI DVOBOJ