ClTi % \ \tmo, poglejte na 1 števil \ ^ ovandan, ko ViU t 0 ^ če. V teh častt || •plošne, o^ ^ cen, potreba- I Je list % V U«. Skušajte imeti nai ^ * ^»rej plačano. I No. 111. — Štev. 111. (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, THURSDAY, JUNE 10, 1943. — ČETRTEK, 10. JUNUA, 1943. —-—■■— -.............. — ■ ■ -- —.—.__i _ ___________ GLAS NARODA Lisi slovenskih delavcevr Ameriki. Mi—»m*š »m liml O— Matter Bwnwrt.i tstk. l»4t »t p—t M(Im m Nn N. mmšm AH mt Ctmtttm «C UaHb t**, Um. I A IIHIUIIlOlOI ^ 0adandoUraSl.il t JJC 'GLAS HIB ODA1' | ^ ro poŠti nautnoh na dom ClTAJTl, KJLB VAS ZAXIMA yOLUME IX — LETNIK IX PANTELLERIA SE NOČE PODATI Vi " " Sovjeti dolžijo Švede kršenja nevtralnosti Moskva. — Švedska zunanja politika je bila predmet ostrega ožigosan ja in obtožbe od strani ruskega profesorja Sergeja Kryloff a, ki je poznan, kot veščak na polju mednarodnega prava. Kryloff je navedel 7 kršitev, ki so jih zagrešili Švedi v prilog osišča. Nemiri v Ljubljani Ob priliki druge obletnice vstanovitve Slovenske narodne osvobodilne fronte, ki je bila vstanovljena 27. aprila, 1941, so letos 27. aprila v Ljubljani vprizorili velike narodne demonstracje proti italjanski okupaciji, kot poroča radio postaja "Svobodna Jugoslavija." I Ljubljana zopet pokazala svoj pravi odpor. Okupacijska vojska ni mogla preprečiti te pro-slave, tekom katere si je Ljubljana nadela praznično odejo. "Ljubljana je bila okrašena z narodnimi in delavskimi zastavami. Na zidovih hiš je bilo videti napisane izreke, letake in razglase Osvobodilne fron-te. "Na več krajih mesta so ro-dobljnbi postavili zvočnike, po katerih so pošiljali gesla Osvobodilne fronte. Ljubljanske žene so okupacijski vojaki in izdajalcem polkaaale, da stoji cela Ljubljana zvesto pri Osvobodilni fronti. N« fiifbB Ifei&fc je demonstriralo pred italjalhskim komisarjatom in pred glavnim stanom 11. italjanskega kora, zahtevajoč takojšnjo osvoboditev onih, ki so bili poslani v koncentracijska taborišča, "Demonstrirale so proti nasilnemu postopanju italijanskih fašistov in proti razmeram v ječah, v katerih v sled i pomanjkanja umira na tisoče Slovencev. ' "LJribfltjana tj® danes tegled vs€fcn jugoslovanskim mestom, j kako je treba združiti naše sile j v borbi proti okupacijskim četam." Različno o zedinjenSh narodih Washington. — Sen. Mead iz New Yorlda je v svojem govoru o priliki začetka ekserci-cij tta Catholic University svaril pred "pretiranim nacionalizmom", ki je sledil prvi svetovni vojni, ter je dejal: "Pravično moramo skleniti, da se ne bomo zaprti po koncu te vojne v meje naših Zfidinjenih držav . . . Pretirani nacionalizem bi mogel znova rova rit i proti temu, da se z vsemi svojimi silami priklujUoimo načrtom, katerih cilj je, da se prepreči vojne v bodočnosti.'' * Predsednik Liberije, dežefle, katero so pred približno 125 leti kolonizirali osvobojeni a-merfriški sužnji,1 je bil nedavno gost v Beli hiši, Skupaj z našim predsednikom. O priliki nekega štetja, ki je bilo izvedeno pred kratkim na Angleškem, ao Britanci ocenili ftueijo kot o»no deželo, ki je db danes največ pripomogla k zmagi. KDidb trpljenju, ki eo ga morali prenašati takrat, ko je Hitler poskušali z zračnimi napada prisiliti AmgHjbi da «4de-ne mir, si prisojajo Britanci le drago mesto v pogledu zaslug. Kitajsko je tretja, a Zedinjen© države so na četrtem mestu, j > 4 4 Ral janska zasedbena vojaka j je mislila, da bo mogla terorizirati ljubljansko prebivalstvo,' toda je bife bridko razočarana," pravi Svobodna Jugosla-: vije. ' 'Lansko leto so Italjani okoli Ljubljane postavili bodečo žično ograjo. Tekom dveh let okupacije so Italja*}i poslali ijz mesta nad 20,000 ljudi. Več sto slovenskih rodoljubov so po-strelili. V mesto niso pustili ne kruha, ne drugega živeža, toda Ljubljana se ni podala. "27. aprila, ob priliki druge obletnice vstanovitve Osvobo-dilne fronte in na 1. maja, je HaU uluiUeUifiiS DOjf viugOSIaVlJI Nazistom se zopet ponesreči uničenje glavne skupine jugoslovanskih gerilcev Washington, 7. junija. ONA. Britanski radio je poročal danes, Ski skupini ve^ čas vojne — zato, da bi bila posadka in civilno prebivalstvo obvarovano nepotrebnega trpljenj«. Panrtelleria ima v mir nem času okoli 8000 prebivalcev, ki so večinoma stisnjeni v malem mestecu Pantelleria na severnem koncu otoka. Bojne ladje streljajo na otok na razdaljo 3 do 9 milj, nad njimi i pa neprestano letajo cela krdela največjih bombnikov in sipi jejo na otok na tisoče ton ibonib. Bojne ladje okoli otoka so popolne gospodarice nad o-tokom, tako že od srede maja po morju 8. Sjwlije in Italije ni mogel D izetr^Ujen. Captafin George Bush, ki je vodil napad, je pozneje povedal, da sta se le dva ital ijanska a e rop Lana s pust i!la v boj. En aeroplan je napadel wik ameriški bombnik, capt. Rush pa je napadalcu naglo priletel za rep ter streljal nanj iz razdalje 200 jardov. Italjanski aeroplan se je obrnil, nato p« v vrtincu treščil na tla. To je ie stara stvar na Kitajskem Posamezniki, ki dane« izpolnjujejo vprašal rte pole v upanju iia dobijo mestno, vladno ali državno delo ali služfbo, najbrž ne vedo, da so na Kitajskem poznali tak sistem izkušnje za javno službovanje že pred dva tisoč leti Zavezniški aeroplani so v torek na italijanski otok Pantelleria spuščali letake, v katerih je ameriški general Carl A. Spaatz, poveljriik zavezniške zračne sile v severozapadni Afriki, osiški posadki na Pantelleriji poslal ultimatum za predajo. Rok za brezpogojno predajo je določil do 6 zvečer. PRIZOR OB PRTI,TKI KONFERENCE ZA PREHRANO ' Sestanek delegatov iul Konferenci za prehrano v Hot Springy, Va. Tozadevni profesorjev članek je prinesla revija 4 i Vojna in delavski razred", ki je prilog«, lirfa "Trud", kateri je uractno glasilo sovjetskih strokovnih unij. Krj-loff je zapisali: "Švedska sistematična kršenja nevtralnosti) so izzvala največje ogorčenje med širokimi ljudskimi masami Sovjetske u-mje." Kryloff pravi, da so Švedi dovolili Nemcem, da so upo rabi jalinjeno ozemlje, dalje je do pustila vlada rekrutinanje prostovoljcev za sovjetsko-rusko fronto, ter je šla menda celo ta-j ko daleč, da je dalu pobudo za' formiranje številieno močnih e-dinic, ki so bile pod poveljstvom švedskih armadnih častnikov. , ŠvedtSka vrlada je tndi prodajala Nemčiji zaeno s svojimi privatnimi podjetji /za m uničijo porabne indn-ti iiske produkte, ter je cbpit-eala, da se je v švedskih tovarnah popravljalo nemške vojne stroje. Švedska vlada tudi ni inter-»iraia nemških vojaafcih let*4, ki so morala pristati na Šved-1 skem teritoriju, pač pa je dovolila, da so se i>osadke letal vrnile v Nemčijo. Ena največjih kršitev je seveda ta, da je Švedska dopustila nacijem krmarjenje po njenih teritorialnih vodah in s , tem pomagLa, da je Nemčija Mrko zalagala, po morju in po , kopnem, svoje in finske čete. (Profesor je celo obdolžil nevtralno Švedsko, da je nudila nacijskim konvojem varstvo s svojimi lastnimi ladjami, ko so Nemci oblegali Leningrad. Nadaljna profesorjeva obtožba je, da so Nemci pretvorili zapadne švedske liike v nemške baze, odkoder se je dnevno, pod vodstvom nemških častnikov, pošiljalo tanke, topove in o-klopna vozila na rusko fronto. Najgrša potegavščina pod masko nevtralnosti pa je bila, da so Švedi prevzeli 4' faktično lastništvo" nekaterih finskih ladij, katerim je bilo potem dovoljeno, da so plule pod švedsko zastavo, kar je bila kršitev londonske tozacjevne dekla racije, ki prepoveduje zamenja-nje zastav z naimenom, da se prikrije pravo lastništvo. Kyrvloff je dejal, da švedska nevtralnost v tej vojni tvori v smislu mednarodnih postav glede nevtralnosti največje nasprotje načel, katerih se drže demokratične države. Di-refotno se protivi tozadevnim pravilom in širokemu ljudskemu mnenju v demokratičnem svetu. i Švedska, je rekel profesor, je že v letu 194-1 privolila, da so šle nemške čete po njenem "teritoriju na finsko ter na rusko fronto. Vsaj tri divizije so tako prekoračile Švedsko. Poleg tega je vlada dopustila, da so naciji prosto raflnft nj«no ozračje in tako dovažaii čete in mu-nicijo na fronto. Poleg vsega tega, pa je bilo po švedskih železnicah prepeljane mnogo municije in orožja aa Nemce. V enem samem mesecu v letu 1941 je bilo iz posta-t , "GLAS NARODA" --" V^Ln* . OvmA ud P«MUfc»4 fcr JKgrUt PnbUshtoe Oofltpanj, (A OorpotaOoB) ftul Saknr, Fiwktont; Una« Hod«, Tnannri Jo«** Lopata. Bm. PlMi «« MIbm <* ti* fOfMtkM and addremi ot ibon oCHokn: ti« WBST lfth STBJUrr, NSW YORK, H. T. i r i " > ■ ■ ■ ■ , * "i 1 50thYear "tU* Narad«* la lami tmrj flay except Batnrdaji. Bnadajr« aad HoUdara. Sobacrlptloa Yearly Adv«rtl«■ Agreement, iii - i ■ Za čete Uto rada Hrt aa Ameriko Ja Kanado Id.— ; m poi teta $8,—j m tetrt lata |LS8u -liNtw Tor* a celo teto IT.—; «a ®dJ lete 18M. za Ima—rt to m ealo teto fT^-J rt pol tete fSJJO. "Ote« Naroda" tebaja raaki du tevendl tobot . nedelj te maanttor. "OL^S NAHODA*, tli WES* 11* 8T«ttt, fltORK 11, W. * Wirtui CHetoea S—1243 THURSDAY, JTJNE 10, 1943 Iz pada Slovenskega ameriškega narodnega sveta=«=s=»= 3935 West 26th St., Chicago, 111 podružnic. Za tem pridejo društva ABZ, potem KSKJ,i nato JPIZ Sloge in SDiZ, a nazadnje pa ZSZ in SŽZ. Seveda ni e tem rečeno, da nimamo nobene zaslonibe pri društvih tistih narodnih ustanov, ki nimajo še nobene naše podnržnree. Nasprotno! Dosti (društc-v, zlasti onih od SDZ, iKIHKJ in ABZ je že z lepimi prispevki podprlo naše -gibanje, kar dokazuje, da so z nami v naših prizadevanjih za rešitev in osvoboditev nesrečnega slovenskega naroda v stari domovini Ustanavljanje naših podruž-( nic je sedaj *v razmahu in upati je, da potegne ta val dobre vo-■Ije vsa, prav vsa naša podpor-' ,na društva, vse naše organizacije in ustanove v krog njiho-| ( vega delovanja Tedaj bon*> j • lahko s ponosom dejali, da ima! t naša organizacija pri ameii-' škem Slovenstva popolno za-' j. slombo In zdi se, da temu ni _ več kdo ve kako daleč. ■} Plod n&ftega dela se že kaže (Kakor se poroča n Washing-1 tona, je vojni vladni oddelek ? pred kratkim razpustil tako 3 zvani "Avstrijski bataljon", s 5 katerim si je mislil Oton HaSbs-" bunški utreti pot v ospredje, da ' ibi potem! lažje spletkaril v Bv-" ropi. Za odpravo "Avstrijskega 1 bataljona" se je zaeno s češko i narodno organizacijo potegnil s. tudi SANS ter s tem pomnsrnl i, k njejl Plodovi njegovega deti lovanja so se že pokazali. Pros' pagan de za Hiabsburge je ko-l, nec v tej deželi. i- Shodi, seje, sestanki in j- prireditve a 'Dbe 38. maja se je vršila se-" ja podružnice št. 39 SANS za n šentklen?ko okrožje v Cleve-landu. Na njej so izvolili stal-ni podružnični odbor. Na tem zborovanju je bilo opaziti veliko zanftnanja in že kar tam a se je nabralo 195 dolarje v na-v šemu narodnemu svetu v pod-5 "poro. Prihodnja seja se bo irr-e šila dne 25 junija v prostorih r. Slovenskega nar doma na St. o Clair Ave. !"i dne 28l maja so se zbrali zali stopniki drnštev št. 53, 26, 748, > Nekaj o naši saslombi ] i (Že v prvih pisanjih iz urada i SANISa smo rekli, da se mora J ta in vsaka droga siična orga- : nfeacoja opirati' na zasiomibo pri ljudeh, med katerimi se : osredotofioje njeno delovanje; 1 hoče biti uspešna. ] (Naš narodni svet je izšel iz ' Slovenskega narodnega kon-t' gresa, na katerem so bili za- ' stopani tako rekoč vsi sloji, vse Strtije* vfea društva, vse hra- 1 jevne in narodne organizacije sloMPinskega življa v Ameriki. Ti narodni zastopniki so v ime- ' nn ameriških Sloveneev sveča- * , no obljubili izvoljenim svetovnim članom, da bodo iskreno sodelovali z njimi ter jih vse- : stranfeko podpirali. Zato je' docela V redu, če se ta narodna1 organizacija zanaša pred vsem! | na zaslombo pri Ijiudstvu, ki so •ga lani pred starci j al i njegovi, poslanci na našem narodnem 1 taboru v Clevelandu. ( SANS je sedaj že skoro šest mesecev na delu za dosego ciljev. ki mu jih je določil na-' > rodni kongres in ki so več ali i manj znani vsakomur izmed - nas. Zato pac ne bo napak, Če i na kratko pregledamo, kako je - pri slovenskih Amerikancih z i njegovo zaslombo, ki se še najbolje in najjasneje razodeva v _ številu in članski moči njegovih podružnic. r Dne 2. junija je SAN8 štel 56 podružnic posejanih po 14 _ državah te prostrane dežele. u Iz naših zapiskov je razvidno, p da «0 se v nekaterih slovenskih k naselbinah, kakor na primer v ^ Detroit. Pittsburgh, Cleveland, Bock Springs. Little Falls, a Milwaukee, Joliefc, Ely, W«u-aj kegan itd., ustanovile podružnici, v katerih so zastopana društva domala vseh naših na-P rodrfih podpornih jednot in ^ zvez. V teh naših poštojan-e kalh je sodelovanje domala po-^ polno in naša zaslomba pri njih skoraj stoodstotna v ^ ffVvsean drugačno sliko pa e nam nudijo naše podružnice v ^ naselbinah, koder so le posamič jj oi^ran^ziraue. Domala vse te jI so nastale iz društev SMPJ. Pni njih imamo najmočnejšo zasiomibo. če vpoštevamo pri tem število takih posamičnih ii . - ; • I ' 4 I : STRAWS i I I ; for ; I I > Summer Comfort < I I " _____ 4 ■ igSš^lil Trgovine in Zastopniki vsepovsod. RAZGLEDNIH Pile Ann* P. Krasna TEST (Konec.) cije, (ienove, Milana ia Bima. Ker se je toiE. trgovine, ki jo je prej imel Trst, napeljale na •druge iftalLi jaiurfke lufce, je na tisoče diružin (v Trstu dooek obufcožalo, izseliti pa se. niso mogli niikamor, Italija pa je vikljub temu priseljevala v mesto '' praver* Italijane iz krajev, kot južna SieMdja. " Argument, da t>i vključi-tov Trsta v Jugoslavijo usrtva-ri3^ problem italijanskega Mir-redentizma" je brez vsake podlage. Julijska Krajina je ekonomska in politična enota, Jugoslavija ni nikdar utirala svojih narodnih manjšin in ne (bo jih v bodočnosti. Toda je pa rudno, da odlični ItaAijam V ZdV. državah pobijajo jugoslovanske 2)Hhteve glede Trsta na podlagi argumenta, da bi vključitev Trsta v Jugoslavijo kršila načela narodne samoodločbe in istočasno z grozo gledajo na- jugoslovanske zahteve glede Gorice in Istri je, češ, da te zaihteve temeljijo na duhu nacionalizma, kateri ne sme i-grati nolbene vloge v rekonstrukciji povojnega sveta. ,V drugih besedah povedano, naci-jorializem je dober za Italijane, slaibo pa je, Če ga kažejo Jugoslovani. "Jugoslavija bi lahko predložila še druge zahteve z ozi-, rom na Trst. Italija je sovražni dežela. Italija je prizadela , Jugoslaviji nepopravljivo škodo. Mrtvi ne bodo več oživeli in vzelo bo leta preden bodo obnovljena mesta, trgi in vasi, ki so jih Italijani razdejali. Ni si težko predstavljati občutja Slovenije, Daknfocije, Črne gore in l Hrvatske napram Italiji. Toda > Jugoslavija, ki je neoporeklji-! vo upravičena ' do odškodnine - od strani Italije, ni treba' da * bi rabila ta argument, da z - njim podpre svoje zahteve gle-» de Julijske Krasne in njene - neizogibne prestolice Trsta. — . Tn* brez svojega naravnega » zaledju je c/b?ojen na gospodarsko smrt. Tn Trst leži na ju- r goislovanski zenilji, kakor l^ži . New York ameriški zemlji.'' (Iz teh nekaj odlon>kov, ki ) sem jih prosto preveda iz bro- - šure, ki jo je spisal dr. Cok in 1 založil SANS, je razvidno, da so naše zafliteve glede osvoboje- - nja našega Primorja s Trstom - vred v vseh ozirih upravičene, i In za nas je važno, da vemo e dejstva, ki so v zvezi z našimi i pravičnimi zahtevami, zato nič i Ue Škodi afeo se od časa do ča-i sa poda kako informativno - ?*var z ozrrom na nalša manjšin-^ ska vprašanja. Ob priliki zbe-^ rem spet kaj primernega o tem v nteeem važnem vprašanju. — -'Op. pre v.) "Aneks i jo Julijske Krajine č —Istri je, Gorice in Trsta.—i po I Italiji v letu 1918, j« smatrati j za imperijalistično agresivnost -t | naiprum slovenski in hrvaiaki t večini v teh predefljili ter na- c pram gospodarskim interesom r > vsega prebivalstva Trsta sa- v r mega. V ta aflct agresivnosti so f ! privolile velike sile na mirovni j 1 konferenci v Parizu zato, ker 1 so napravile v letu 1915 z via- t 1 do v Rimu dogovor v tem ozi- i ' ru, da so talko pridobile Itali- i .jo, da je napovedala vojno 1 1 Nemčiji in Avstro-Ogrski. i "Julijska Krajina pripada $ ^ Jugoslaviji na podlagi kakr- j . nnegakoli standarda ali predlo- . 1 ga \0druženih narodov za reši- « "itev mednarnarodnih sporov, J kakor tudi na podlagi princi- i ; pov, na katerffli upa svet zigra- i 1 j narodov, ko bo poražen in pre- 3 . magan nemški nacizem, itali- ] ' jansfei fafc'zem in japonski mi- i i litarizem. "I "Viljtfc žrtvam, tki so jih u trpeli tekom te vojne, ne zahte-vajo jugoslovanski ljudje od Italije nič drugega, kot to, kar - ■ jim po pravici pripada . . . O-^ ni ne iščejo maščevanja, zahte-~ {vajo pa svojo pravico. J. Trst je del Julijske Kraji-l I ne, Slovenije i n Jujgoslavije, j kakor je iiaprimer nvsto New j Orleans del države Louisiane e; in Zilruženih držav. Trst spada 4/k svojemu zalledju. Združene Q j države bi niti ne sanjale o tem, 0 da predajo New Orleans Mehi-h ki, če bi večina tega mesta po-^ stala mehikatnska. 3 "Sorazmerna večina prebi-^ v al cev Trsta je zapisanih za Italijane, toda nikdar ni bilo k~ dognano z natančnostjo ali z a uepristranoFrtjo kafcšna je prav-zapraiv ta A*ečina. Italijanske r- oblasti so uporabljale vse mo-8 goče načine, da šo cfeteževale 0 obstanek sk>vans&ih manjšin v i. Julijski Krajini. Slovani so bill, li prisiljeni v spremenjevanje s- svojih imen oziroma priimkov, S da je bil taiko zabrisan njihov t. narodni izvor. Nihče ne ve ko-0 liko tisoč teh po sili Italijanov" r. bo zopet z radostjo navzelo svoj« prava imena in naro-1- dnosrt, ko postane Trst ppet del J i- Jugoslavije. je "5?kozi vso zgodovino je biči la Benečija največja sovražni-ca in tekmovalka Tr.=sta. Borba med tema dvema lukama se je s- pod Italijo, nadaljevala. Tr^t, i- odrezan od svojega naravnega ^ zaledja, je proj*»deT. Njegova velika trgovtfea podjetja, Cosu- z* lieh, Tripteovicli, Pollieh — vsa ^ pristna slovan sflta imena — so " bila likvidirana in «o prešla v ,a kAs? finančnih.interesovjBene->r_____ 450 SNRJ. št. 22, 23, 27 SDK, < št. 103 ABZ, čitalnice SDD, , Slovenske delavske zadružne j zveae v Slov, delavskem dorrra ; mladinskega pevskega zbora in , na Waterloo Rd. v Olenrelandu ( ter ustanovili podružnico št. 48 SANS. (One 20. junija bodo imeli Slovenci v Los Angeles, Cal.. skupno sejo ob dveh popo-ldne V dvorani El Ray, 4198 Withier Blvd. z namenom, da si tudi tamkaj ustanovijo našo podružnico. Uspeh prireditve, ki jo je in*rla postojanka št. 8. v Ohica-d.) nastala iz dru-: štev St. 26, 53, 460 SNPJ, it. I 22, 23, 27 SHZ, št. 103 ABZ, či-j talmee SDD, mladinskega pev-l skega zbora in Slov. delavske | zadružne zveze, potem št. 54 SAMS v Chicago, 111. (rednoj prispevajoče društvo št. 490 SNPJ) dalje št. 55 SANS, Stra-bane-, Pa., nastala iz tamošnjih druitev št. 138 SB^Rl, št 153 KSKJ in drugih in končno št. 56 SANS iv Milwaukee, Wis. nastala iz 16 društev in 2 federacij. SANS je dne 2. junija 1943 štel 56 podružnic. V isti dobi so poslale prispevke sledeče podružnice: št. 8 SANS West Newton, Pa. $13,80 St. 17 SANS v Uniontown. Pa. $13,00; št. 24 SANS v Yirden, 111. $2.00; št 38 SANS v Aciw- . tanea. Pa. $25,00; št 40 SANS v Kemm^rer. Wvo. $40.50; št. 41 SANS Fontana, Cal., $30.00 , št 54 SANS v Chicago, 111. (dr. št. 490 SfcSPJ) $6,95. Slovensko samostojno podporno društvo "Zarja" v Chi-ca^o, 111., je darovalo jz svoje •blagajne $25.00, a njeni članici Mary ITdovich $5.00 in Agnes Rom $2.00. Federacija SNiPJ. Pittsburgh, Kans, se je tudi jjpomni-| la naše onganazacije ter ji po« slala $15.00 v podporo. Ko nam je pošlo prvih 100 izvodov Cokove knjižic? "The Problem of Trieste", ■smo"prišli v zadrego, ker nain ni tiskarna poslala še ostalih iztieov, kakor je bilo dogovorjeno. Sedaj pa jih že spet imamo nekaj sto v zaTogi. K)dor si misli naročti to brcfšuro, naj to stori nemudoma, sicer je morda ne dobi. Posamič stane knjižica 25 centov, pet skupaj pa $1.00. Podružnicam, ki je še nico dobile, jo bomo poslali zastonj. t ' m |"| r I ■■■<» I . — ■ I r_»-l.t ,. [ t —— i SONART REKORDI Lepe Melodije! I St. M571—Na Marijane«, polka i Kje so moje rožice Marička pegla—polka Daqaekne University tambaiiea i rkester I t i --- Št. M575—Teres Inka polka Na planlncah—ralfek Jerry' KoliHVSd In orkester Za to*, cenik in - cene ptoft n I Obrnite na: JOHN MABSICH. KUHARSKA KNJIGA: ■■t i .? > v^' v- ' BMIH Recipes gf Ali Nations RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo B^Khjiga j« trdo vezana in ima 821 stranici Recepti ao napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so tudi v jezika naroda, ki mu je kaka jed poMbne ▼ navadi Ta knjiga je nekaj posebnega sa one, ki se zanimajo n kuhanje id «e bodejo ▼ njem čimbolj »vsibati in . iipopolniti. • pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO 216 West 18th Street New York 11, N. 7. SPISANA V AKGLEŠGDsl ■ ,' ■■ ■■ '■ VRTNARSTVO , . . SADJEREJSTVO . . . r ^ POLJEDfittffVO G n Wgaje mogoče pri delati v Ameriki . . . ENCYCLOPEDIA Vsak lahko nekoliko n«,* pomaga, ako mu je mo Cena knjige. : . ;__ ^ ^ obdelati d^A f a Victory vrt •r V jU Pripravite se za to de-- ^ - -. »_lo že sedaj 1_ V LlCNI IN TRPEŽNI PLATNENI Tukaj Je » etri sani knjigi VSI VEZAVI .' KAR VAM JE TREBA VEDETI J ' TEM—KAR ŽELITE PRIDELATI Skoro 1400 strani — WJW flankof vam podrobno poja TTtv\ a r i v ke čete v Severni Afriki, preskrbele z opremo francoske vo- ' in potem pognale ven i« afriškega kontinente, sile osišča. Xataheno db istem času so prešli tudi Rusi pri Stalingradu v , ofenzivo, tako da se j« Hitler kar naenkrat imel boriti na dveh ] frdntja-h, in sieer r obramtoi. Tokfi na Daljnem Vzhodu imajo Japonci dve fronti — eno v Kini, kjer ameriška letala pom a- j erajo Hrabrim KBtAjceni, in drt%o na južnem Pacifiku. Japonska j ni fevojevala nobenih noviih zni&g, odkar je bil zalet njenega prvega bliskovitega pohoda na jug vstavljen. ♦ - j Vsepovsod na svetil dbirajo zed in jeni narbdi moštvo in i oprfemo in jih uporabljajo na točkah, kjer je učinek največji. , Poljske čete «o m» stra&i na ijekOm vafeiem s^rterjn ekotske 1 obale. Holandfei in Norvežani se vežfoajo v Kanadi. OddeleV oehošlovaške armad« sč bori ramo cft> rami z ruškimi četami. \"ojska jugoslovanske vlade v iegnanstvu vbši svojo dolžnost v rv*t;ni armadi na Bližnjem in Srednjem -VadiodUi dočim se drrtge edinice še vedno bore evoji domovini Grške, danske !n norveške ladje in njihovi pomorščaki 90 že igrali želo Važno| logo, prenašajoč vojno opremo na bojišče. V teku prvih šestih mesecev vojne, je poljska trgovska mornarica pretvorila pol milijona tona britanskih to po rov. . . ' 'STičho sodelOtanje VlariA tudi toed a'aSftlmi atemi. V žfa-čnih napadih zedinjenih narodov na Evroprr go W pridMižili ^Vngležem v njihovi uničujoči zračni ofenzivi Kfenactri, Avstralci, Amerikanci, Poljaki in drugi člani zedinjenih narodov. Zbiranje vseb dejait^tSi ail zedinjenih narodov v evibo »-<1 ločilne akcije omogočiifjejo pogodbe lend-lease-«. - Aflgleiki pfloti imajo ameriške bombarje. Ameriške čette ' V jifažnih predelih Tihega oceana prejemajo brand ia Avstralije. Popravljanje ladij izvršuje vsakteri izm^d zedMjenih narodov za vse ostale. Ameriški tanki, tOvotni avtomobili in brafta penia-inagajo jmiaiški ruski vojski. Sku^mi nl«di, kakor n. pr. zvezni riavni stasn in mednarodne konference^ kakor n. pr. konferenca za prehrano, pomagajo tudi k dejanski ustvaritvi solidarnosti zedinjenih narodov, %i se bo nadaljervala v povojni dobi za rešitev .problemov podpore in gospodarske rehabilitacije. To sknpno in sJožno delo zedinjenih narodov bodo pro- ie dne 14. junija zastave zedinj^nib narodov, M bo sim-»>ol njihove volje, da nadaljujejo svojo boibo do konca, dokler ne bodb.njihovi cilji postali trajna realnost. — (OWL) ----— ^ ■ - ■ ■ ■. ■ xl '■■ ............_ J___ . .. - ■ ■ ........i,... i i, m.., n | Vesti iz slovenskihi naselbin 111 ■■ 1 1 - ■ ■ • - —-v- \ : • - ___,____ . . THURSDAY, JTffrE 10, 1343 vfctAJttttJteH, j— (m nit ^.ji - g - • - - * * * ■ ri A m. - rcKoe mea HM] pogovarjajo. LOKALNI ODBOB ST. 8, JPO SS. sioer izročite ali $resljite predsednika Anton Kirapencu, 1636 West 21st Place, ki je iz prijaznosti prevzel oskrbo vstopnic letošnje prireditve, za kar se mu na tem mestu najlepše zahvalim. On tudi sprejema prostovoljne darove. Ako kateri želi darovati v ta namen, naj pošlje to njemu. Imena darovalcev z označeno vsoto se bodo mimeografirala ki poslala društvom. Ako bo kateri časopis tako prijazen, da bo pri-dbčil imena darovalcev večjih vsot, bom poslal, da bi se pri-dbfiilo, imena darovalcev malih vsot -se ne zahteva. (Rodoljubni pozdrav, John Gottlieb, Chicago, 111. Počena cev povzročila po« plavo podzemske železnice New York, 9. junija. — Tri postaje podzemske železnice so bile danes zjutraj zalite z vodo, ker je sinoči tekom zatemnitve, ki je trajala poldrugo uro,, počila cev vodovoda pri Pearl in Lafayette ulici. Komisar za javna dela, Huie in inšpektor Ifcrry Malley ter župan La Guardia so pohiteli 1 na nlesto nezgode in bi biti sko-1 ro utonili, ko so si dalii nekaj oprav*ka v ulični odprtini, v katero je vdrla voda. Polici j q je vse tri izvlekla na varno. I Vsled poplave treh postaj, so morale podzemske železnice prenehati z vožnjo na nekaterih progah, medtem pa so posebne posadke delavcev hitele s sesal-kami spravl jati vodo iz zalitih poROCHjO IZ WORCESTER, N. Y. Letošnjo spomlad imamo tu na severovzhodu jako mokro, tako da je težko djati seme v, zetuljo. Vsi se vprašujejo: kaj bo, če ne bo boljšega vremena! Ali Slovenci še nismo priredili letos nobene veselice, pač je pa društvo sklenilo, da se priredi shod vseh Slovencev v prid SANISa, ali za naše rojake1 stari domovini, da bi se enkrat otresli barbarizma. Jaz vem, da vsi Slovenci či-tate novice in vsakega groza pretrese, ko čita, kaj se godi z nasmi rojaki v stari domovini. Zato je pa dolžnost nas, da se bonno zavzeli za njihove pravice ker se oni sami ne morejo. Zato pa vabi društvo' vse Slovence in Slovenke, da >e ude'eaite shoda. Kdor ima ■ aj občutka do svojega naroda naj ne izostane dne 20. junija ob 11. dopoldne v šolski dvora-' ni v East Worcester. Anton Habinc. ---— j PRVI SLOVENEC IZ LEAD-VTLUE, OOTvO. PADEL. i Mre. Johanna TColene v Lead ville. Colo., je od vojnega de-tfnrtmenta prejeval* obvestilo. Hrt. le njen sin, pfe. Victor J/ Kolen*? padel v boju v setverni Afriki 2. maja, star 28 let. * Pokojni Kolene je bil prvi vojak iz LecuiviMe, ki je bil ubit v tej vojni. Predno je bil 19. marca 1941 poklican v armado, je delat v topilnici ter je bil dodeljen artileriji. i Poleg svoje mjatere zapušča sestre \|rs. John Ritzich Mrs. John Skala, Mrs. John ShoberJ Mrs. Joseph Fear in štiri brate: Franka, , Johna, Corp. Antona1 ki je v a iona d i pri zračnem od-| delkn in Joseplha. Victor Kolenc je bil rojen in ivzgojen v Leadville, kjer njegova mati že živi 50 let. -........ ■ --- HEŽ IN HRLDGO V LA SALIiE ILL. Posebnih novic ni v naši naselbini. Kar se tiče vremena, dežuje redno vsaki dan; voda je napravila veliko škodo po polju in na kmetiji in tudi pri nas, ki živimo v bližini mesta, "Dela je" tudi obilo pri nas. Stari delavci okoli 65 do 70 let | dobijo delo, ako so Se sposobni za kako delo. Slovencev je pri nas bolj malo število. Stari so , že večinoma pomrli, mladina se! je pa amerikanizirala, tako da! j se ne ®imsjjo za slovenske liste! ali še posebno govoriti slovensko se sramujejo. Zatorej ni mogoče pridobiti kakega novega naročnika za list "G. N." IS pozdravom in spoštovanjem Joseph Speli oh, greh,' oe ga vsakdo ne nosi. Všdfocfo je dolžan, da nosi elattmik, ket* vafftije gVtvo, ki je poglavitni del ČldveSkega telesa. Kdor poleti aie nosi slamnik*, Iškocfaije svojemu zdravju. Adamov slamnik ne pripomore samo k zdravju, temveč je tudi okras k poletni noši. . v ' - IŠČEM ŽENSKO ZA HIŠNO DELO, — naj bo Stoveflflea ali Hrvatica ali tftdi dragega naroda, samo dar bi hala dobra M poštena. ImAm 7 otro& Žena Šli je umrla 18. aprila, jo Je kap zadela. Otroci so od 3 do 16 let. Plača dogovoru. Naslov je: John Lickar, ». 1, RirigefieM, (Washington. 6—8,9,10 4 4 - LETNQ PREISKUSNJO IMA AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA /a.--, j i . :: AMERICAN FRATERNAL UNION s: ELY, MINNESOTA KI IMA i * ■ 26,o6o Članov ur tri Mmom DOLARJEV PREMOŽENJA Organizacija je žahesljiva, neprtslra&ska ip zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in avoje otroke pn Ameriški Bratilu Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bole2ni, nesrečam in wnrti . - Ako je društvo A3.Z. v vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnika «a pojasnila, če ne, pilite na glavni arad, Ely, Minnesota. Note za KLAVIR aH ' / " PIANO HARMONIKO 35 centov komad — 3ia$l.— * Breexes ot Spring- Time of Blossom (Oetnl CaA) ¥ Po leseni • -■ Krta * Tam ua vrtni gredi Maribor Walti * SpavttJ Milka MoJ« Orphan Waltz * Dekle aa vrta Oi, MariCka, pegljaj * BariHca Mladi k a peta ne * Gremo na Štajersko StajerU * Happy Polka aa tujem 1 Slovenian Dance Vaada Polka ¥ Židana marela veseli bratci * Oblo VaUey SyWa Polka * Zvedel sem nekaj Ko ptlfica ta mala * Pojdi « menoj Dol a planine i i 4 Kadar bog U vandrat Sel fe^KVEZEK 10 SLOVENSKIH PESMI za piapoliarmančko za $1. Po 25c komad MOJA DEKLE JE fiE MLADA NaroČite pri: K n JIg&tni Slovenic PublisMnj? Co. New Yerk il, N. T. 216 W. 18th Street PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALIJE. ♦, SLOVENSKE PESMI Zbirka • narednik »Mri Izdala Glasbena Matica v , Cena — Krnil Adaarit—16 JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI tm Miki abar.........................JM |«'1>-- ' » . - : n f i»"!•■ SE8T narodnih pesmi za » ild zbor .................... Ji Sest narodnih pesmi n » «MH sber ................... M FTane Ventnrlil—SEST MEŠANIH in moSkim obokov.......m Perde tofam-a MLADIH 1X1. ■Miki tel .................JI Paier Jereb OSEM ZBOROV (ne ild In ■flftani) ..m H "f — .i — Moški zbori OSKAR DEV: Bara ca; OJ, moj loctt /e «or; Kam ml, fantje, dne ▼ tU po«* OSKAR DEV: .JfreCbo, ljnbca moja; Ko ea na tnje gre; Sod; Moj očka ma konji&a dva; Doblv aem pi-•emce; Slovo; Je vxdballa me .« infTt, ADAMld: Modra devojka (btlcMBridit,«JM Vao noC pri »tod ...........Ji Jar jeva ......................JES Hodi Micka domo; EhJ drnae-(a bočem j Zd raviea ........ Ji VASILIJ MIR K In A. QBOBUINO! Vetria; Pa gradiš! ..........JI PERDO JUVANBC: Zjutraj......................M Slovanaka ...................Ji ■ ■■ 3 ,. f PETER JEREB: Pelin roft*: VASI- L.IJ M1RK: Podoknl"*........J« t 'MiRKO PHEIX)VEC; Le enkrat te ................30 Slava dela ..............T.Jt HR. VOLARlC: Koimartn; J OS PAVClč: Potrkan plee ......JS IZ STARE 2AL.001C i in h m o ie naslednje pesmi, kateriftj pito mižali cene: AmerMka tl.M«.** liri Ji Ortovzke klane (VeM#v«eV JL. J« Sievemld akerdl, ti mOmfk ta iMŠklk zberev (Kari AMR) M Trije meianl zkarl in■ Jja-Uea) ________________J* v M Mladini. fe«M za adadlnaa klatit* Ji« AdMnH)-----Ji Dve peOTd. (Pntotee) n aeikl zker In aale ~ Ji . T. iT r . - Nail hlaul, droflaane-----JI Gonkl oteett, Oakarnar), IL ^ IA TAMBCJRICEt NA GORENJSKEM J|1 " FLiETNO» podpokri «lo- tj venskih narodnih pesxdi - sa tambnrioe, iloiQ Mar ko Bajnk .. •»* >*>71 Slovenske narodne peaiul za tHakk* rate zbor CBafok) -— SI Bmm m na ptanlnee, (Bajnk), podpori__Jt ■ i ea crrttEt L Podok za dtre. — « zrezki — 1 ^Koieljzkl) ______ a- ZA KLAVIR? ! rV: J I Bori pridela. — KaraCnlea---Ji KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 218 West 18th Strett, . Ne« 7oric, N T, V Avstriji sem služil pri 27. ^ polku 3 leta pri 3. stotniji stroj . nih pušk. Ošabni so bili častniki, ikar je bilo Nerocefv. Ali j« bilo dosti naaiii rojakov častnikov in podčastnikov. Tu pa tam ^ je našel kak naš to-jak napihnjen od Nemoev, prevzet nemškega duha, niti ni i ho>t^l slovensko govoriti, ali 4 najveS so bi i naši častniki blage dose,, so z nami govorili lepo v slovenskem jee&u, so bili ponosni na svoj iezik ali drogi pa so j>?ovali, preklinjali rmerjjdi in govorili z grdima besedami, Tudi pretepali so. Videl tem na svoje oči, ko je 1 neki narednik udaril mojega s sošotea, da je bilo poznati vsefe pet prstov na lieu zato, ker ni mirno stal. Mirno je prenesel ta udarec, ker narednik je bil hrast in on trm ne bi ibil tkos. Enkrat ee je name spravil, md ukazal, da moram 6 iti dva Sonja krmit, ker tisti g vojak je dobil dopust. Jaz mu odgovorita, de se ne razumem 6 koal jih- Ko se tako odreže m, se približa k meni — roko je 9 imel pripravljeno, da mi da zatiišnroo. Jate pa mojo roko za bajonet in ga nisem potegnil iz f nožnice. Ali »ko on to vidi, miu pogoni poide in se obrne od mene in dobi drugega. f (Bit je še drugi slučaj: moj sošolec pri 7 etothiji — živi ee- • daj v državi New York — in g*a je nek nemški podporočnik udaril po obrazu ker je bilo povelje: Mirno stoj! On pa se je c malo ozrl in podporočnik mu pritisne zaušnico. Ali rojak je, njemu kos; zgrabi nemskutarja cgb hrbet pa i njim na zemljo. ( Neme« se pobere iz tal ali noče dati več zaušnice. Drugi dan ta ro*^ rojak t po imenu Peter Frank, je moral na raport Ali je bil oproščen, ker v av&trijski 1 armadi ni bilo dovoljeno pretepati vojakov. Pozdravljam rojake iz Pitts-brtfgha, poeefeno Leo Tomšiča in Franka Pečmama m njihove družine. ' Anton PoSkaj, l _ B^ihfiottl, Va. AilEBlfiKI IN AVSTRIJSKI VETfHTRAK. | i (Kakšha raaJdka je med svo-▼odno amerikansko armado in nekdanjo razpadlo, avstrijsko* anmado! Strica Sama sem služil 8 mesecev^ pet mesecev tv Fort Warren, Wyoming in tri mesece v Calif orni ji na nekem otoku; imena ne povem, ker je vojaška skrivnost V amerikan-"ski armadi so prijazni poveljniki in vsi drogi častniki in podČafctniki, tu. ni psovanja ni kletvine in grdega govorjenja, ni ošalbnoisti. Smeha dosti, humorja dosti in tudi zabave. Prijazno te nagovori častnik ali podčastnik, stotnik ali ma-! jor. Ni mi treba stati, mirno se pogovarja e prostim vojakom, kakor v civilnem življenju. Hrana izborna Obleke ima vsak vojak 6, to je 2 zim«-i fki, 2 poletni, 2 za delo, 1 deiž-i ni pftaše, suknjo, 4 srajce, spodnje obleke za 6krat preobleči, rokavice ene za delo, ene za zi-j mo po 2 do 3 pare čevljev, ene, gumijaste, ako je dfž ali sneg. Vsaki ima krinko za obraz ako' bi se sotvražnik poslužil stru-jpenih plinov proti nam. Vfeaki j ima 2 čeladi, eno lahko iz plo-j če vine, eno te»žjo iz železa. Na -bojnem polju ima obe dve na glavi. To je ofcramba proti kamenju in Šrapnelont in tudi ako udari iz puške ali strojnice krogla iz daljave, ne prebije skozi. To ee vidi, da demokracija. Zadovoljen sem, da sem bil v armadi Strica Sama. Pustili so one iz armade, ker je prišla postava, da od 38 do 45 let se nas pusti domov. AEM&IŠKD-SLOVANSKI KONGRES. V nedeljo 13 junija bo imel Ajmleriško-^lovanski Kongres za Greater New York svoje drfigo zborovanje v Manhattan Center, na 34 ulici in 8. Avenue. Zborovanje bo od 10. dopoldne do 5. popoldne. SMBTNA KOSA. V Sheboyganu, Wis., je umrl dne 16. lnaja John IKTfeišnik, .rojen v Jakovici, fara Planina j na Dolenjskem. Bil je bolan. 3 I leta na pljučih in je bil naročnik "Glasa Naroda" več let. Naborni urad ustanovi oddelek za zopetno zaposlitev Washington. — Sistem nabornih" uradov je ustanovil oddelek za zopetno zaposlitev, da zajamiči vsakemu vojaku, pomorščaku a!i marinu za čar? po vojni ali službo, ali pa vsaj priliko za učenje; Office of War Information je izdal tozadevno poročilo o pravicah in predpravicah vpoklicargga mo štva. | Glasom OWI je bil ta oddelek ustanovljen zato, da bo "vsak mož ki t>o v redu odpuščen iz aktivne službe, zagotovo dobil nazaj svojo staro pozicijo in jo tudi obdržal, ali pa dobil drugo, ravno tako dobro in jo obdržal, ocsiroinb. ako j je telesno onespoeobfljetf, da .mu bo nudena prilika, da se lia poselben način izuči; oni, ki Bodo popolnoma nesposobni ža i dek>, bodo pa sigurni, da se bo 'skrbelo zanje na primeren na- |!čin". ■ % ■ Odlikovanja tunizijskih •vojakov v tunizijski kampanji Washington. — Vojni -department je nedavno objavil imena častnikov in vojakov Združenih držav, prideljenih zračnim silam v severni Afriki ki so dobili odlikovanja za izredne letalske uspeli« v teku ' tunizijske kampanje. So to: Pe ter A. Lupica, Brockton, Mašs. Paul A. Blada iz Downers • Grove. Hi. in Robert X Verla-nic iz Anaconda, Mann. VABILO m PICNIC katerega priredi SLOVENSKO PEVSKO DRUŠTVO "SLOVAN" v znanem "Dee Old Homestead Parku", 62-06 Fresh Pond Road, blizu Metropolitan Avenue, Ridgewood, Brooklyn, New York V NEDELJO, Dne 13. JUNIJA, 1943, ob 3. popoldne MSTOPNUXA 30 CENTOV * Za Obiino vdeteJbo se priporoča * - 4 "SLOVAN,J( • ^"Piknik se vrši ob vsakem vremenu. . . ..........:_____i_■_i_k___i_ ___ i . . - .. " THURSDAY, JTJNE 13,1943 - KONVENCJA V. P. Z. "BLED." (Nadaljevanje-) 'Br. Miklič predlaga, da se pošlje resolucija na banke, kjer je naložen Zvezni denar,', da so gl. predsednik T. Novak, j gL tajnik M. Otoničar in gl, blagajnik A. Preveč. Konvencija jim da polno moč za pod-(pisovanje. čekov nase Zvrne; podpira J. Modic, in I*. Vesel. Enoglasno se odglasuje za pred log. Brat P. Pečerič predlaga, da «e da vse tri gospodarske odbornike pod varščino; podpira L. Košmerl in Weiss. Enoglasno se odglasuje za predlog. Brat L. Vesel predlaga, da be takoj pozove P. Grebenea in F. Meleta, da predasta knjige in kakor tudi celi Zvezni inventar, v slučaju, da ne izročita, da se jih da na civilno sodišče. Podpira J. Piškur in A^eiss. Enoglasno se odglasuje za pred log. Ob 4. popoldne se prekine konvencija za pol ure v tem času se pošlje delegacija do F. | Gre^enoa in Meleta, da se jih pozove, čepredafcta knjiga. Za-[ to se odbere jo br. F. Marošič, *J, F, Pečerič in V. Yid«< *Mi gremo, najprvo do Grebenea, ko ga pa ne najdfc-- mo doma, gremo do P. Meleta . in najdemo tudi Grebenea pri t njem. 4 Brat F. Marošič jima pojasni, da jih je konvencija izvrgla j z njih mest in da so drugi iz-voljeni na njih mesta Ponudi | jima pismeno vprašanje, da ' naj izročita knjige, kar pa od-kloni ta. Na to F. Marusič »vpra-a ša Grebenea, če izroči knjige/ n na kar on odgovori, da jih bo že, ko pride čas zato in nato l" zapusti prostor. Brat Marušič vpraša Meleta, če izroči knji-o ge, na kar se on izrazi, da f«o >- knjige njegove. Brat MartiSč mu odgovori, da kar je v njafc jo pisano, da je Zvezno, na kar se " Mele izrazi, da bo t'sto pa veni ja iztrgal, kadar pride Čas zato. Kato se vrnejo nazaj na kon-ir vencijo. Brat Marusič poroča, o- da bo naš novo izvoljeni za-a- stopnik najprvo poročal e©V> te zadefvo na Insurance depart-o- SESTANEK Z MORNARIŠKIM TAJNIKOM KNOX-0M OB ZAKLJUČKU KAMPANJE ZA PT LADJE Od leve liadesiM): mornarski podtajnik Ralph Bard, Lewis Piersou, tajnik Knox hi Clarence Pritchard. lakkd, kmalu na svojem potu tja, kjer so potrebni. V imenu vojne mornarice se je tajnik Knox iskreno zahvalil tujim skupinam v New Yorku za požrtvovalno delo ter jim je poslal svoje osebne po-j zdrave. i panja za cilj 40 milijonov do-j ' iarjev za 1 $1,000 na tekoči račun na banki, da bi se lažje kontroliralo, ker bodo vsi čeki nazaj Jorišli z banke, ko so izp'ačani. Podpira Lavrič in Weiss in je enosrlasno odobreno. (Nadaljevanje prihodnjič) ment prej, ko napravimo na-daljne korake. { Brat Otoničar predlaga, da j gl. odbor takoj predloži pros-,« njo na provincialno vlado v : Quebec in British Columbia za 1 poslovanje "Kveze, ako se i izkaže za to potreba. Podpira br. Pečerič in Košmerl in je bilo enoglasno odobreno. Nato br. Viidiih re«ignira kot zapisnikar in tajnikov namestnik Vj gL odboru. Za vzrok navede, da kakor predsednik gospodarskega odbora je preveč zaposlen da bi zraven bil še tajni-korv namestnik in zapisnikar. Resignacij^i se sprejme. Brat Miketdč predlaga F. Marušiča na to mesto., Vsestransko podpirano in enoglasno izvoljen. Br. Pečerič predlaga Vidri ha za mladinskega vodjo, podpira br. Novak in Lavrič. Enoglasno izvoljen. IBrat Miketič predlaga, da odcepljeni odsek št. 1 nikdar ne more priti v poštev, da bi se kdaj mogel odobriti, ker z njim bi bil večini prepir. Zato se naroČi izvršilnemu odboru, da ne prejme nikake prošnje radi istega v odobritev. Za nova odseka St. Katarine in Hamilton naj jih pa gl. odbor odobri,, kakor hitro so prošnje predložene na pristojnem mestu. Podpira Weiss in Prus in je bilo enoglasno odobreno. {Brat T. Novak predlaga, da naj tajnik odreka št. 1 obvestil suspendirane člane, da lahko] nazaj pristopijo, ako plačajo zaostali assestment in da takoj ! zopet postanejo pravomočni člani. Podpira Lavrič in Mo-■ dec. Enoglasno se glasuje za ' predlog. i Brat Miketič predlaga, da se . odpre 6 mesečno kampanjo za " pridobitev 200 novih članov. , Kampanja se začne z 1. junijem in konča z dnem 30. dec. i 1943. Vsi novi člani pristopijo brez vstopnine. Delegat je, ko pridejo nazaj, naj poročajo pri odsekih na sejah, odseki naj pa potem poročajo na glavni urad, koliko bi se jih lahko pridobilo v dotionem mestu. Br. Otoničar piedlaga, da bi se dalo za kampanjo oglase v oba lista: v Edinost in Glas Naroda, Oba predloga sta bila odobrena. Knjiga je posebno privlačna kot darilo za mladeniča, Id se zanima za naravo mm WILD LIFE v knjigi J« natančno popisano iiv-IJenJe posameznih tirali, živečih m (suhem, v morja in t sraka, tako da bo vsakdo, ki ljnbi naravo in njeno pestro ilvalstvo. knjigo bral a velikim MBlMfiJem, ker bo v njej nafel marsikaj la Siri jen j a divjih živali, kar oni doeedaj ie nI bito tnano. Prvotno Je bilo nameravano to velika delo l*d»ti v petih knjigah, toda je slednjič isAia v eni sami knjigi, ki pa prt vsem svojem skrčenja prinaSa POPOLNI. POPIS ŽIVLJENJA AMD- bižke divjačine. Knjigo bo s užitkom bral lovec, ker navaja In popisuje vsa »vali. ki jih je dovoljeno in prepovedano Streljati; faraer, ker so popisane Hvali, ki na polja koristijo ali Škodujejo ter slednji« rib«, ker ae v knjigi naStete VSE ► RIBE. KI ŽIVE. V AitERfŠKIH VOdah M|f poljudnega popisa in pripovedovanja vsebuje knjiga 897 SLIK (fa-togralU); « slik -v oaramib barvah, v velik ssti eele strani, ter lasa 778 «**aL Velikost knjiga Js I i « infer. Knjiga anisnje sesavee, |KMa, ribe, ka. va mimo vrat. 4 4 Ta je čumnata, kjer je spravljeno orodje, katero >e rabi, kadar izpražujemo grešnike nued mukami. Ključ ima rabeJj. Največ blaga je last visokih deželnih stanov: ti nam prijateljsko pomagajo, kadar nam kaj primanjkuje.". 1 Ko sva -stopila zopet na dvorišče, sem bil ve« v potu- In' tako globoko se mi je vkopalo v dušo, kar se mi je bilo rafcka-zalo, da mi je hotelo postiti