NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič
Urednica NT Milena Brečko Poklic
ŠT. 34 - LETO 53 - CELJE, 27. 8.1998 - CENA 280 SIT (19,5 HK)
NT&RC na svetovnem spletu
današnjim dnem lahko na svetovnem spletu (Internetu) najdete tudi
Dmačo stran NT&RC - Novega tednika, Radia Celje in Agencije. Kaj vse vam
Mo pokazali nestrpni pajki, ki jih je oblikoval Minja Bajagič, pa boste videli
5 naslovu www.nt-rc.si. Več na strani 3.
I
ODPISANA ULICA
»Je Kumerdejeva ulica v Celju Cinkarnino odlagališče?«
se sprašujejo besni stanovalci, vroča tema na strani 5.
Gaberskl ninja
z mačeto nad
■A IS A S A ^ A Napadalca so ustavili
šele trije streli iz
pištole, stran
O Celjanki,
ki kokodaka
Štajerska kokoš, bik Brufen in ostali z radgonskega sejma
na strani 7.
UC z DAUŠIM, MURI Z MEHKIM
Kronika s Celjskega na strani 32.
s taksijem v srednji vek
Na Starem gradu bodo v soboto oživili delček davnih časov. Stran 12.
^lil II liliiill igtaga^aaj^^MMBBMMMMMMMI^M^—
dan, šola!
V Laškem bodo pouk začeli teden dni kasneje, na Ljubečni so
^čakali novo stavbo, na Hudinji pa je še vedno stiska s prostorom.
V konjiški šoli Pod goro prizidek še ni končan. Stran 11.
I
Celje v družbi Vitanja, Kozjega in Hodoš«
V ZLSD izračunali, da nov zakon o financiranju občin Celju prinaša petino manj denarja - S 27. mesta v letu 1996 bo mestna občina zdrsnila kar na 130. mesto
»čudim se, da se slovenske
mestne občine, ki jih je nov
zakon o financiranju najbolj
oškodoval, tesneje ne pove-
žejo in od države agresivneje
zahtevajo svoje pravice. Prav
primer Mestne občine Celje,
ki bo po letu 2000, ko se
zaključi 2-letno prehodno
obdobje, letno izgubila do-
brih 500 milijonov tolarjev
razpoložljivih prihodkov, je
eden najbolj grobih posegov
v že uveljavljene pravice lo-
kalne samouprave,« je na
petkovi novinarski konfe-
renci o tem, kaj bo Celje pri-
dobilo oziroma izgubilo z
novim zakonom, dejal dr-
žavnozborski poslanec ZLSD
Boris Sovič.
Predsednica celjskega odbo-
ra ZLSD Janja Romih je pou-
darila, da so se v stranki lotili
preračunavanja proračunskih
prihodkov iz starega sistema
hnanciranja občin v novega
zaradi tega, ker se nikakor ne
morejo sprijazniti z nejasnimi
stališči o tem, kaj nov zakon
za občine sploh pomeni. »Na
tem, koliko denarja bomo
imeli prihodnja leta v občin-
skem proračunu, bodo konec
koncev temeljile tudi naše
predvolilne obljube,« prosto-
dušno priznava Romihova in
dodaja, da so nad izračuni,
koliko denarja bo Mestna ob-
čina Celje izgubila z novim
zakonom o financiranju ob-
čin, zdaj preprosto zgroženi.
S 27. na 130.
mesto v državi
Strankin poslanec v držav-
nem zboru Boris Sovič -
spomnimo, da je bil eden naj-
bolj glasnih in vztrajnih nas-
protnikov vladne koalicije ob
sprejemanju zakona, saj je na
primeru Maribora škodljive
posledice novega financiranja
za mestne občine pojasnjeval
kar 3 ure - je prepričan, da
bodo najbolj prizadete mestne
občine na osi vzhod-zahod,
torej Murska Sobota, Maribor,
Ptuj, Celje in Koper.
To utemeljuje s številkami:
»Mestna občina Celje je z
49.935 prebivalci 5. najštevilč-
nejša občina v Sloveniji, leta
1996 je skupaj imela 2,67 mili-
jarde tolarjev razpoložljivih
prihodkov in s 53.300 tolarji
prihodkov na prebivalca je bi-
la na 27. mestu v državi. Po
novem bi izgubila 15,2 odstot-
ka denarja, vendar smo po-
slanci na tej točki sprejemanja
zakona odločili, da se delež
dohodnine, ki ostaja lokalnim
skupnostim zviša iz doseda-
njih 30 na 35 odstotkov, obči-
ne pa zato v celoti prevzamejo
skrb za kulturne ustanove, ka-
terih ustanoviteljice so. Celje
je dobilo dodatnih 274,5 mili-
jona tolarjev iz dohodnine,
vendar tudi skrb za Slovensko
ljudsko gledališče Celje ter
Muzej novejše zgodovine in
Pokrajinski muzej Celje, to pa
letno pomeni 379 milijonov
tolarjev. Občina bo imela le še
2,16 milijarde tolarjev realno
razpoložljivih prihodkov, po-
raba na prebivalca pa pada kar
za 10 tisočakov, saj znaša le še
43.291 tolarjev. Celje se s tem
uvršča na 130. mesto v državi,
poraba na prebivalca pa je pri-
merljiva s tisto v občinah Vita-
nje, Kozje ali Hodoš.
V	ZLSD pojasnjujejo, da so
izračun, kaj nov zakon o fi-
nanciranju občin prinaša
Mestni občini Celje, pripra-
vili brez upoštevanja nekate-
rih dodatnih kriterijev, kot
so število prebivalcev mlaj-
ših od 15 in starejših od 65
let ter število kilometrov lo-
kalnih cest na območju obči-
ne.
V	2-letnem prehodnem ob-
dobju bo Celje na račun finan-
ciranja kulturnih ustanov si-
cer še dobivalo državno fi-
nančno pomoč - računam, da
bo znašala do 200 milijonov
letno - a kaj bo potem,« se
sprašuje Sovič in dodaja, da
bo mestni proračun po letu
2000, glede na podatke iz leta
1996, prikrajšan za 509,7 mili-
jona tolarjev.
Bomo zvonili po
toči?
v celjskem odboru ZLSD se
sprašujejo, kaj bo s tem denar-
jem v Celju sploh še mogoče
narediti, saj proračunski podat-
ki zadnjih let kažejo, da mestna
občina že zdaj ne zmore pove-
zati začetka s koncem leta.
Poslovanje občinske blagajne
s primanjkljajem je sicer v me-
jah načrtovanega, a tolikšen iz-
pad denarja po letu 2000 lahko
pomeni le dvoje. Ali bo Celje
povsem skrčilo proračunske
odhodke in s tem seveda tudi
vse naložbe in razvojno usmer-
jene naloge občine, ali pa bo
iskalo dodatne proračunske vi-
re. »Drugje kot v dodatnem ob-
davčevanju občanov - do česar
pa mislim, da ne bi smelo priti -
jih skoraj ne more najti,« pravi
Sovič, ki je prepričan, da je
prišel čas za sprejem posebne-
ga zakona o mestnih občinah.
»Struktura slovenskih občin je
tako različna, da njihovega fi-
nanciranja preprosto ne more-
mo urediti z eno samo formulo,
pa čeprav je le-ta med spreje-
manjem zakona doživela vrsto
popravkov. Nov zakon se naj-
manjšim slovenskim občil
skorajda ne pozna, naj v?
prinesel tistim slovenskim <
nam, v katerih so tudi se
upravnih enot, pa niso me
občine, ogromno pa so izgij
prav mestne občine,« še da
Po objavljenih podatkih'
biva na primer Šentjur prid
no polovico več denarja]
prej, Celju pa se bo ob prej
mu celotnega financij
kulturnih ustanov vsaki
manj krepko poznal.. Pri
pa velja opozoriti, da se
kulturniki z novim načii
financiranja še niso v q
sprijaznili. V SLG Celje (
zarjajo, da je med njiho
občinstvom le približno p
vica Celjanov, drugi priha
iz regije. V Skupnosti sloi
skih muzejev, ki jo vodi dii
torica Muzeja novejše zgo
vine Celje Andreja Rihter,
bodo o problematiki fina
ranja ponovno govorili v
četku septembra. »Bojim
da bo v primeru, če nas bi
resnično morale v celoti fia
cirati občine-ustanovitelj
zaradi pomanjkanja den;
povsem usahnilo naše raa
no delo,« je kratka Rihterje
' IVANA STAME](
Koga si želite za župana?
V zadnjem tednu kar 108 predlogov - Oglasili so se tudi Zgornjesavinjcani -1. septembra radijsko žrebanje
Ob Nazarjanih, ki so nam
med minulo sredo in torkom
poslali kar 37 glasovnic, so se
nam v tem tednu na poletne
županske volitve odzvali tudi v
novi občini Bistrica ob Sotli, ta-
ko da imamo zdaj skupaj pred-
loge za župane iz 17 od 32 občin,
kolikor jih bo na Celjskem zaži-
velo z januarjem 1999.
Še vedno vabirno naše bral-
ce iz Šaleške in Zgornje Sa-
vinjske doline, da nam pošlje-
jo svoje predloge, saj razen za
Nazarje in šaljivega predloga
za Mestno občino Velenje iz
prejšnjega tedna, za občine
Solčava, Luče, Ljubno, Gor-
nji Grad, Mozirje, Šoštanj in
Šmartno ob Paki nimamo še
nobenega predloga. Pa ne ver-
jamemo, da v teh občinah ni
nikogar, ki bi se občanom -
našim bralcem zdel oziroma
zdela primerna za župana ali
županjo. Bele Hse na zemljevi-
du naših 32 občin pa ostajajo
še občine Vransko, Tabor,
Dobrna, Radeče, Dobje, Ro-
gaška Slatina, Rogatec in
Podčetrtek.
Odziva na našo sicer poletno
obarvano, a vseeno za izziv
prihajajočim jesenskim lokal-
nim volitvam še kako resno
mišljeno, volilno akcijo, smo v
uredništvu zelo veseli. Zlasti
zaradi tega, ker je v obrazloži-
tvah za posamezne kandidate
najti toliko zrn soli oziroma
namigov, kaj naj bi župani
oziroma županje delali v prid
svojih občanov, da bi jih - če bi
bilo to v naši moči - novembra
z veseljem predpisali za obvez-
no domače branje vsem izvo-
ljenim županom ali županjam.
Iz Nazarij
dosedanji
absolutni rekorder
Na trenutni županski lestvi-
ci v našem uredništvu je iz 17
občin zapisanih 33 imen, med
njimi pa je absolutni rekorder
zdajšnji župan občine Nazar-
je Ivan Purnat s 37 glasovi.
Tudi v nekaterih drugih ob-
činah so zdajšnji župani nale-
teli na zaupanje občanov, med
predlogi pa je na glasovnicah
tudi ta teden zasijalo nekaj
novih imen. Številke pa so naj-
bolj zgovorne:
Mestna občina Celje - Žar-
ko Prezelj (9), Jože Zimšek
(5), Janez Černej (4) in
Zdenko Podlesnik (2),
Štore - Ivan Jurkošek ml.
(14), Franc Jazbec (2),
Vojnik - Beno Podergajs
(3),
Zreče - Jože Košir (3),
Vitanje - Slavko Krajnc (3),
Rudolf Pesjak (3),
Slovenske Konjice - Janez
Jazbec (1), Slavko Kranjc (1),
Šentjur - Florjan Cveto Er-
javec (6), Oto Pungartnik
Šmarje pri Jelšah - Franc
Jager (8), Jože Čakš (1) in
Stanko Šket (1),
Kozje - Jože Planine (2),
Tadeja Lesnika (1),
Bistrica ob Sotli - Jože Ur-
šič (1),
Laško - Jože Sadar st. (3),
Pavla Lapornik (1), Jože Sta-
nič (1) in Alojz Bratec (1),
Žalec - Milan Dobnik (6),
Franc Tratar ml. (1) in Vojko
Zupane (1),
Polzela - Stanko Novak (2),
Branko Turnšek (1) in SergeJ
Ocvirk (1),
Braslovče - Slavko Šket (6),
Prebold - Vinko Debelak (3).
Vaše predloge - upamo, da
tudi iz občin, ki so zaenkrat še
bele lise na zemljevidu 32 ob-
čin celjskega območja - priča-
kujemo še vse do torka, 1.
septembra, ko bomo v dopol-
danskem programu Radia Ce-
lje tudi izžrebali nagrajence
naših poletnih županskih voli-
tev.
- Uredništvo NT&RC
Žejni preko vode
žalsko komunalno podjet-
je je julija letos prenehalo
upravljati z vodovodom v
Vinski Gori in na tem ob-
močju tudi ni več odgovorno
za oskrbo s pitno vodo. Skrb
za vodovod so prevzeli v Ve-
lenju. Nove razmere so Mest-
no občino Velenje in Komu-
nalno podjetje Velenje prese-
netile, saj je bil sklep o izro-
čitvi vodovoda enostranski.
O izročitvi so namreč raz-
pravljali samo žalski svetniki,
v Mestni občini Velenje pa
poudarjajo, da bi morali o pre-
nosu lastnine iz ene v drugo
občino odločati tako žalski kot
velenjski svetniki. Komunalno
podjetje Velenje je kljub za-
pletu prevzelo upravljanje
dovoda, ni pa ga prevzel
svojo last. O prenosu vod(
da v last velenjske občine
do odločali velenjski sveti
na prvi seji. Če bi velenj
občina ne prevzela uprav
nja, bi bili lahko prebi\?
Vinske Gore prikrajšani za
krbo z vodo.
V Mestni občini Vele
opozarjajo, da bodo mori
žalski občini čimprej izdel
premoženjsko bilanco, ki
nanaša na premoženje Vin
Gore. Ne glede na dogovo
razdelitvi premoženja pa sc
v Velenju dogovorili, da b(
že letos začeli z izgradnjo
dovoda v Vinski Gori.
Slovesna prisega
Aljoša Obermajer iz Trbovelj je bil v petek le eden od številnih mladih vojakov nove,
generacije, ki so v celjski vojašnici opravili slovesno prisego. Na slovesnost, podobne s"
zvrstile tudi v nekaterih drugih slovenskih vojašnicah, so prišli številni svojci mladih vojakov
skupaj so prisluhnili nastopu pevskega zbora KUD Ljubečna in nagovoru brigadirja Vikt^
Krajnca.	Foto'
'^vi^mml I	DOGODKi	IH
Molilne enote
novih občin
po zakonu mora volilne
gnote v novih občinah in
jtevilo svetnilcov določiti
občinski svet stare obči-
pg. Na izredni seji so svet-
jjj|(i Občine Žalec sprejeli
ystrezne odloke za nove
obline.
Župane bodo v vseh ob-
jinah volili na celotnem ob-
[^očju vsake občine kot vo-
lilne enote. V občinah Pre-
[jold, Polzela, Braslovče in
2alec bodo volitve propor-
(.jonalne, v občinah Tabor
j[i Vransko pa po večin-
skem sistemu. Nova občina
polzela bo imela 3 volilne
enote in 16 svetnikov, Bra-
slovče prav tako, Prebold
15 svetnikov in 3 volilne
enote, Tabor 7 svetnikov in
3 volilne enote, Vransko 9
svetnikov in 7 volilnih enot
in Žalec 28 svetnikov in 4
volilne enote. T. TAVČAR
NT&RC na mreži
Vsi podatki o Novem tedniku in Radiu Celje ter Agenciji, izbor člankov iz tednika in
Petice, novice iz radijskega sporeda in drugo tudi na svetovnem spletu
Od danes naprej boste na
svetovnem spletu (Interne-
tu) lahko brskali tudi po do-
mačih straneh NT&RC. Našli
jih boste na naslovu
www.nt-rc.si.
Trije pajkci, ki jih boste naš-
li na domači strani NT&RC
predstavljajo dele naše hiše -
Novi tednik. Radio Celje in
Agencijo. Ko boste katerega
koli od teh pajkcev kliknili,
vas bo popeljal naprej po stra-
neh vseh enot naše hiše. Na
straneh Novega tednika boste
našli izbore člankov iz novih
številk Novega tednika in Peti-
ce. osebno izkaznico hiše, ce-
nik storitev, male oglase in še
kaj.
Na straneh Radia Celje bo-
ste našli ob osebni izkaznici
radia tudi poročilo OKC, nekaj
receptov iz oddaje Kuhajte z
Ivico Burnik, radijski spored
in izbor iz programa z najava-
mi pomembnejših oddaj, ce-
nik storitev, nekaj zanimivosti
in tudi možnosti za radijsko
pošto in sodelovanje v oddaji
Pop-pisnice po elektronski po-
šti. Agencijske strani pa pred-
stavljajo vso dejavnost naše
Agencije, cenike vseh storitev,
ki jih Agencija'ponuja in pre-
gled akcij.
Celostno podobo spletnih
strani je izdelal Minja Baja-
gič, udejanil jo je Peter Kun-
stič, v svetovni splet pa pove-
zal Eurocom iz Levca.
Vsi računalničarji, vabljeni
torej k ogledu domačih strani
NT&RC na svetovnem spletu,
vaših obiskov na naslovu
www.nt-rc.si se zelo veselimo,
veselimo se tudi vaših nami-
gov, kritik in sodelovanja na
spletnih straneh,
■■■i BRANKO STAMEJČIČ
po svetu
Piše: DAMJAN KOŠEC,
POPtv
ZDA napadle
Sudan in
Afganistan
ZDA so z raketami toma-
havk z ladij v Rdečem in
Arabskem morju napadle ti.
domnevna oporišča terori-
stičnih skupin v Afganistanu
in farmacevtsko tovarno v
Kartumu v Sudanu.
Šlo je za povračilni ukrep
proti teroristom; po informaci-
jah ameriških obveščevalcev
naj bi se v oporiščih urili krivci
za nedavni napad na ameriški
veleposlaništvi v Keniji in Tan-
zaniji. V sudanskl tovarni pa
naj bi izdelovali sestavine za
kemično orožje, ki bi ga lahko
teroristi uporabili pri kaki akci-
ji. Podatki o številu žrtev se
razlikujejo - bilo naj bi od 20
do 50 mrtvih. Američani trdi-
jo, da je bilo v oporiščih v času
napada večje število teroristov,
ki jih vodi in financira savdski
milijonar in islamski bojevnik
Osama bin Laden. VWashing-
tonu ga povezujejo z napadi
na ameriški veleposlaništvi,
obstajali pa naj bi tudi doku-
menti, da je pripravljal podob-
ne akcije. Tlidi zaradi tega in
pa morebitnih povračilnih
ukrepov muslimanov so Ame-
ričani svoja predstavništva po
svetu zdaj še bolj zavarovali.
Osama bin Laden je menda že
napovedal, da ne bo čakal kri-
žem rok.
Doma in v tujini so se na
napade različno odzvali. Pre-
cej je bilo govora^o trenutku
odločitve za napad, ko je bil
predsednik Clinton v ospred-
ju vseh svetovnih medijev za-
radi afere z Monico Lewinsky.
Zato na ameriških ulicah ni
manjkalo ljudi s transparenti
»Wag the Dog«. Tako'(Pasji
dnevi) se namreč imenuje
ameriški film, v katerem
predsednik zaukaže napad na
neko državo, da bi javnost
odvrnil od svoje seksualne
afere. V zahodnih državah so
napade (proti teroristom) v
glavnem podprli. Jelcin je bil
zgrožen, ker ga Clinton ni
vnaprej obvestil o napadu. V
Združenih narodih pa so po-
vedali, da so bili o akciji ob-
veščeni le nekaj minut pred
njeno izvedbo. Na napad so
se najostreje odzvali v Suda-
nu. Iz Washingtona so odpo-
klical! svoje diplomatske
predstavnike, od Združenih
narodov pa zahtevali, da po-
sebna komisija ugotovi, kaj so
proizvajali v tovarni, ki je bila
napadena. Sudanci trdijo, da
zdravila in ne kemično orož-
je, kot trdijo Američani. Poleg
tega pa so prepovedali polete
ameriških letal v njihovem
zračnem prostoru.
Jelcin (spet)
odstaviMado
Ruski predsednik Jelcin je
spet presenetil. Potem ko je
duma sprejela resolucijo, s
katero je predsednika pozva-
la k odstopu, je ta potegnil
presenetljivo potezo. 2^me-
njal je celotno vlado na čelu s
premierom Kirijenkom, ki je
bil na oblasti le štiri mesece.
Vodenje nove (začasne) vla-
de pa je prepustil Viktorju
Černomirdinu, ki je bil na
tem položaju zadnjih pet let.
Nekako pa je dal tudi vedeti,
da bo Černomirdin njegov na-
slednik po predsedniških voli-
tvah leta 2000. Zamenjave v
Rusiji glede na hudo finančno
krizo, ki jo doživlja, niso pre-
senečenje. Vrednost rublja pa-
da iz dneva v dan; ta teden je
bil vreden že več kot sedem
rubljev za dolar, v menjalni-
cah pa tudi deset. Borzni in-
deks RTS je prvič po aprilu 96
padel pod mejo 100 točk. Cen-
tralna banka je za ohranitev
vrednosti valut porabila že tri
četrtine od skoraj petih mili-
jard dolarjev, ki jih je julija
dobila od Mednarodnega de-
narnega sklada. Načel pa je
tudi sklad deviznih in zlatih
rezerv, ki sta lažja za dve mili-
jardi dolarjev. Ljudje so pri-
hranke, ki znašajo okrog 80
milijard dolarjev, že pobrali iz
bank in rublje takoj zamenjali
v dolarje. Vse več je zahtev po
tiskanju dodatnega denarja,
vendar v centralni banki meni-
jo, da bi to pripeljalo do hipe-
rinflacije. Tujina z zaskrblje-
nostjo spremlja razmere; še
posebej predsedujoča EU
Nemčija, saj je Rusija njena
velika dolžnica.
Clinton ni povedal
vsega
Monica Lewinsky, zdaj že
vsem znana ljubica ameriš-
kega predsednika Clintona,
je še v tretje nastopila pred
veliko poroto v Washingto-
nu. Pričanje je potekalo tri
dni zatem, ko je Clinton ve-
soljnem svetu priznal, da je
imel z nekdanjo pripravnico
v Beli hiši »razmerje, ki ni
bilo spodobno«.
Po poročanju televizijske
mreže NBC je Monica na pri-
čanju, ki je trajalo pet ur,
oporekala Clintonovemu del-
nemu priznanju razmerja.
Bilo naj bi bolj nabito s čustvi
in bolj seksualno, kot je priz-
nal. Po njenih besedah je bil
Clinton dejaven med njunim
spolnim razmerjem. Sam na-
mreč trdi, da je šlo zgolj za
oralen odnos, pri katerem je
bil pasiven in zato to (po
ameriških zakonih) ne šteje
za spolni odnos. Že na proce-
su v primeru Paule Jones ja-
nuarja letos je namreč pred-
sednik pod prisego trdil, da s
takrat 21-letno pripravnico ni
imel spolnih odnosov. Da pa
ni šlo zgolj za površen od-
nos, priča tudi dejstvo, da se
je Clinton 6. avgusta, ko se je
Monica prvič pojavila pred
veliko poroto, v javnosti ka-
zal s kravato, ki mu jo je
podarila enkrat med njunim
18-mesečnim razmerjem.
Neodvisni preiskovalec Ken-
neth Star bo zdaj počakal na
analizo sperme na Monicini
obleki - njegovi sodelavci so
namreč izposlovah tudi vzo-
rec Clintonove DNA.
Župan ne odobrava sprememb
statuta
Pred štirimi meseci so šoštanjski svetniki sprejeli spre-
lembe in dopolnitve občinskega statuta, le-teh pa župan dr.
ogdan Menih ni želel uradno objaviti, ker naj bi ugotovil
epravilnosti.
Prejšnji teden so svetniki znova obravnavali to temo in
denili, da je treba statut s spremembami vred kljub županove-
;U nasprotovanju objaviti. Komisija za pripravo statuta in
)slovnika je namreč ugotovila, da nezakonitosti v spremem-
ih statuta, na katere je opozarjal župan, ni bilo. Po Meniho-
m mnenju je bil vprašljiv predvsem postopek sprejemanja
rememb statuta, še posebej v tistem delu, ki se nanaša na
iločanje nalog in pooblastil krajevnih skupnosti. Župan je
ičakoval, da bo občinski svet obravnaval njegova stališča in
ipombe, a glede na to, da so predlagane spremembe še enkrat
Mili. lahko svetniki pričakujejo, da bo svoje zahteve posre-
jval ustavnemu sodišču. To po županovih napovedih posle-
(ino pomeni, da volitev v svete krajevnih skupnosti ne bi
ibgli izvesti.	K.L.
Obnova viadukta Žepina
Družba za avtoceste Re-
publike Slovenije je prejšnji
četrtek začela obnavljati via-
dukt Žepina na avtocestnem
odseku Celje-Dramlje. Obno-
va bo trajala tri mesece,
predvidoma do konca no-
vembra.
Zaradi posodobitve vozišč-
ne konstrukcije sta zaprta dva
vozna pasova, promet pa pote-
ka po enem prometnem pasu
v vsako smer. Do prometnih
zastojev zaenkrat še ne priha-
ja, vprašanje pa je, kako bo
med 11. in 20. septembrom, v
času Mednarodnega obrtnega
sejma v Celju, ko sejem obišče
največ obiskovalcev ravno iz
mariborske regije. Sicer pa je
bil viadukt v dolžini 140 me-
trov zgrajen leta 1976 v okviru
gradnje dvopasovnega avto-
cestnega odseka Hoče-Arja
vas. Glavni izvajalec del je
ljubljansko podjetje SCT,
vrednost obnovitvenih del pa
je ocenjena na 126 milijonov
tolarjev.	SM
Zaslužni iz
Rogatca
Rogaška občinska komisi-
ja za nagrade in priznanja je
prejšnji teden pripravila
predlog za podelitev letoš-
njih občinskih priznanj.
Tako naj bi »plaketo občine«
podelili enemu najuspešnej-
ših gospodarstvenikov v obči-
ni Blažu Tepešu, lastniku
podjetja Arcus, ki deluje že
desetletje ter zaposluje prib-
Hžno trideset ljudi. Za prizna-
nje občine predlagajo Viljema
Prevolška, ki uspešno vodi
VIZ OŠ Rogatec ter skrbi za
športno življenje. Za denarno
nagrado pa je komisija predla-
gala dva kandidata, saj se ni
mogla dokončno odločiti. Ob-
činski svet, ki se je sestal
predvčerajšnjim zvečer (po
zaključku redakcije), se je ta-
ko moral odločiti med tambu-
raško skupino in turističnim
društvom. Komisija se je odlo-
čala med trinajstimi predlogi.
Priznanja bodo podelih 5.
septembra, na osrednji priredi-
tvi občinskega praznika. BJ
Rogaški teden za vsakogar
Pripravljajo se tudi na sprejem muzejskega vlaka z izletniki NT&RC
v Rogatcu bodo začeli v
'boto, 29. avgusta, s praz-
^vanjem občinskega praz-
ka, ki ga bodo slavili že
stjič. Pripravili so bogat
»red.
lako bo že to soboto vrsta
bimivih prireditev. Najprej,
M 7. in 9. uro, bo začetek
fninskega pohoda Objemi-
? Donačko goro. Ob 10.08
^prispel v Rogatec muzejski
»k NT&RC, z blizu tristo
feleženci izleta, ki si bodo
pedali
starodavni trg in Mu-
'1 na prostem, prebivalci Ro-
"ca in okolice pa jim pri-
"^vljajo bogato predstavitev
5ga najboljšega, s čemer se
?Ko ponašajo v tem zanimi-
IJ^ kraju. V soboto popoldan
" 15. uri) bo v okviru občin-
^ga praznika ribiško tekmo-
ob ribniku, zvečer (ob
: uri) pa bo v cerkvi Sv.
[neja koncert pevskega zbo-
'^panje. Ta večer bo tudi
^^lica v gasilskem domu
Donačko goro.
^ nedeljo, 30. avgusta, bo
'S^tec obeležil svoj Jernejev
^^nik. Tako bo (ob 10.30) v
■"Kvi sv. Jerneja slovesna
ter procesija, na rogaški
bo (med 8. in 13.
uro) Jernejev sejem, v dvorani
kulturnega društva pa (med 7.
in 13. uro) srečolov rogaških
gasilcev. V nedeljo popoldan
bo pri lovskem domu tekmo-
vanje v streljanju na glinaste
golobe (od 15. ure), na plošča-
di pa srečanje ljudskih pevk in
pevcev (ob 16. uri).
S praznovanjem občinskega
praznika bodo nadaljevali v
ponedeljek, 31. avgusta, ko bo
v Muzeju na prostem - skanse-
nu koncert vokalno-instru-
mentalne skupine Mandala, ki
predstavlja svetovno ljudsko
glasbo (ob 18. uri). V torek, 1.
septembra, bo na ploščadi ve-
čer narodnih pesmi in napit-
nic (ob 20. uri), v sredo, 2.
septembra pa športne priredi-
tve. Tako bo ob 18. uri tekma
med debelimi in suhimi, uro
pozneje pa še med predstavni-
ki gospodarstva in negospo-
darstva. Ta dan bo v konjeniš-
kem centru pri skansenu mo-
goč ogled hleva, z možnostjo
jezdenja (od 19. ure), na ploš-
čadi pa bo (ob 20. uri) večer s
tamburaši.
S prireditvami občinskega
praznika bodo nadaljevali 3.
in 4. septembra, osrednja pa
bo 5. septembra.
i BRANE JERANKO
Posojila mladim družinam
v pooblaščenih enotah Po-
šte Slovenije so od ponedelj-
ka naprodaj obrazci za vloge
24. razpisa ugodnih stano-
vanjskih posojil Stanovanj-
skega sklada Republike Slo-
venije. Za posojila mladim
parom in družinam imajo v
skladu na voljo 1,8 milijarde
tolarjev.
Dolgoročna stanovanjska
posojila po tem razpisu, ki je
bil objavljen 24. junija, so na-
menjena mladim parom in
družinam, ki še niso dobili
ugodnega stanovanjskega po-
sojila in prvič rešujejo svoj
stanovanjski problem z naku-
pom stanovanj,a. Pri tem velja
opozoriti, da lahko za posojilo
zaprosijo le tisti, ki sami ozi-
roma njihovi partnerji še niso
bili lastniki ali solastniki sta-
novanja ali stanovanjske hiše.
Ob običajnih kriterijih bodo v
stanovanjskem skladu pri to-
kratnem razpisu prednostno
obravnavali tiste prosilce, ki
so se prijavili na prejšnji, sicer
komercialni razpis, pa jim po-
sojilo ni bilo odobreno.
Vloge bodo v Stanovanj-
skem skladu Republike Slove-
nije (Poljanska cesta 31, Ljub-
ljana) sprejemali med 1. in 5.
septembrom, 1,8 milijarde to-
larjev posojil pa bodo prosil-
cem razdelili po 2,75-odstotni
obrestni meri, obračunani na
revalorizirano stanje glavnice,
z odplačilno dobo največ de-
setih let.	IS
v bolnišnico z
Oblakove ulice
Prve dni septembra, ko
bo končana obnova križiš-
ča med Kersnikovo in Obla-
kovo ulico, bo spremenjen
tudi prometni režim v Splo-
šni bolnišnici Celje.
Dosedanji vhod v bolnišni-
co bo iz Kersnikove ulice
prestavljen v Oblakovo ulico,
ki bo dvosmerna. Parkiranje
od križišča s Kersnikovo uli-
co do vhoda bo prepoveda-
no. Vhod v bolnišnico z
Ljubljanske ceste, to je mimo
Glazije, bo do 14. ure name-
njen bolnikom, tudi z zaseb-
nimi vozili, ter pešcem in
obiskovalcem. V popoldan-
skem času in ponoči do 6.
ure zjutraj bodo dovozi bol-
nikov preusmerjeni na vhod
z Oblakove ulice, ki bo sicer
predvsem namenjen nujnim
prevozom in oskrbi bolnišni-
ce.
Da bi promet znotraj bol-
nišnice čim manj motil njeno
dejavnost, bo treba dosledno
upoštevati navodila vratarjev
in prometne oznake, ki bodo
kazale, katere poti so za re-
ševalna vozila, katere za os-
krbovalna ter druga vozila,
ki bodo pripeljala bolnike,
stranke bolnišnice in posa-
mezne zaposlene.
SP
Direktor pred sodniki
Delovna inšpekcija prijavila vodstvo celjske bolnišnice sodniku za prekrške
Delovna inšpekcija, ki je
julija na zahtevo sindikata
socialnega in zdravstvenega
varstva pregledala postopek
prerazporeditve strežnic iz
celjske bolnišnice v drugo
podjetje, je pred dnevi vods-
tvo bolnišnice in direktorja
dr. Sama Fakina prijavila
sodniku za prekrške. V po-
stopku je namreč ugotovila
tri grobe kršitve.
V prijavi (in ne ovadbi, kot je
bilo objavljeno v nekaterih me-
dijih) je delovna inšpekcija za-
pisala, da dr. Samo Fakin ni
ugotovil obstoja trajno presež-
nih delavcev po 34. členu zako-
na o delovnih razmerjih, da se
organ upravljanja v bolnišnici
pri programu razreševanja pre-
sežnih delavk ni opredelil do
stališča in mnenja sindikata ter
da naj bi vodstvo bolnišnice
kršilo tudi 6. člen zakona o
delovnih razmerjih, ker ni upo-
števalo posebnih kriterijev pri
prerazporejanju delavk.
Vodstvo bolnišnice doslej še
ni dobilo uradnega obvestila o
vloženi prijavi, se pa čudi in
tudi ne razume ravnanja sindi-
kata. »Ne vem, zakaj sindikat
tako vztrajno opozarja na pro-
ceduralne zaplete,« se sprašu-
je dr. Samo Fakin, »saj se
dobro zaveda, da morebitni
ponovljeni postopek vsebin-
sko ne bo ničesar spremenil.
Pravzaprav se bodo za strežni-
ce razmere še poslabšale, saj
čez nekaj mesecev v čistilnem
podjetju Servisystem zanje
gotovo ne bodo več imeli dela
in bodo morale na cesto.« Dr.
Fakin tudi ne razume, zakaj
hoče skupina delavcev prav
sedaj, ko se bolnišnici obeta
kategorizacija in z njo zmanj-
šanje delovnih mest, na vsak
način očrniti vodstvo zavoda,
čeprav je že ves čas znano, da
je strežnicam v čistilnem pod-
jetju ponujeno delo za nedolo-
čen čas, v primeru, da bi šlo
podjetje v stečaj, pa bi jih po-
novno zaposlili v bolnišnici.
Dr. Samo Fakin ugotavlja,
kako se je prav v njihovem
primeru pokazalo, da trenut-
no veljavna zakonodaja še
zdaleč ne pomeni tudi bolj
učinkovitega delovanja siste-
ma, saj dolgotrajni postopki
pritožb izničujejo uspešnost
ukrepov pri zmanjševanje šte-
vila delavcev. Zato ne ve, kako
bo bolnišnica sploh lahko iz-
vedla ukrepe, ki bodo sledili
kategorizaciji, saj ni ustreznih
mehanizmov.
JANJA INTIHAR
na kratko
Končno cesta
LUČE - Po dolgih usklajeva-
njih je končno steklo popravi-
lo dobrega kilometra cestnega
odseka med Ljubnim in Luča-
mi. Naslednjo pomlad naj bi
zgradili še 2,7 km ceste. Za
obnovo je v državnem prora-
čunu rezerviranih 250 milijo-
nov tolarjev. (Ž.Z.)
Plin do zime
LUČE - Prvi del sistema
ogrevanja s plinom bo zanes-
ljivo končan do nove kurilne
sezone. Najprej bodo na vrsto
prišli naročniki v središču kra-
ja, naslednje. leto pa bodo
zmogljivosti sistema bistveno
večje. (Ž.Z.)
Fiosarji V Avstriji
LJUBNO - V mednarodni
zvezi krajev s splavarskim
izročilom so Ljubenci zelo ak-
tivni. Pred mesecem dni so
bili v Španiji, konec tedna pa v
avstrijskem Spitallu, kjer je bil
njihov gostitelj predsednik
omenjenega združenja Kurt
Mayer. Ljubenci so svoj flesar-
ski bal že predstavili splavar-
jem iz Avstrije, Italije in Špani-
je. (Ž.Z.)
Ravnatelji o pouku
LUČE - Ravnatelji vseh šti-
rih matičnih osnovnih šol
Zgornje Savinjske in Zadreč-
ke doline so na prvi seji akti-
va uskladili cene učbenikov,
malic in podobnih zadev. Iz-
posojevalnina za učbenike
bo še vedno slaba tretjina
cene novih knjig, malica pa
bo na vseh šolah po 100 to-
larjev. V nadaljevanju se je
predsednik aktiva Rajko Pin-
tar iz Ljubnega v imenu kole-
gov poslovil od lučke ravna-
teljice Vide Štiglic, ki se je
upokojila. (Ž.Z.)
Podolševa brez
cevovoda
SOLČAVA - Na razpis za po-
moč demografsko ogroženim
okoljem je občina Luče prija-
vila tri programe. Dva sta bila
potrjena, projekt pitne in po-
žarne vode v naselju Podolše-
va pa je bil zavrnjen. Ob av-
strijski meji, visoki nad Mat-
kovim kotu, so bili v načrtu
gradnja zajetja z vodnim zbi-
ralnikom ter 4 km dolg cevo-
vod. Predračun je bil ocenjen
na 34 milijonov tolarjev, v luč-
ki občini pa so zaman upali na
polovičen prispevek države.
(Ž.Z.)
podrzai
ilegalci
MURSKA SOBOTA, 19.^
gusta (Delo) - Zaradi kosovsj
krize se povečuje število iW
cev, ki prek Madžarske priy
jo k nam s tega območja v a
Ker v prehodnem domuj
tujce v Ljubljani in njegovi e^
ti na Goričkem občasno zni^
kuje prostora, ilegalce s Kose
začasno nameščajo v begi
skem centru v Vidoncih.^
prav pri nas ilegalcem s Koso
ne priznavamo statusa beg(
cev, jih država ne preganja,"
je med njimi največ žen«
otrok in ostarelih.	^
Oddelek za J
avtošole 1
UUBUANA, 20. avgu-
(Dnevnik) - Na ministrstvu
šolstvo so ustanovili poseb
oddelek, ki naj bi naredil i
na področju avtošol. Le-teh'
v Sloveniji vsaj za polovi
preveč, njihova kakovost pa
dvomljiva. V prihodnje bo tf
ko ustanoviti novo avtoša
saj je novi zakon o varnosti
cestnem prometu precej u
stril pogoje na tem področjii
Počasna obnova
POSOČJE, 21. avgusta (I
lo) - V Posočju so doslej pc
pisali 95 vlog za dodelitev (
žavne nepovratne pomoči p
zadetim in 21 gradbenih \
godb z izvajalci. Trenutno o
navijajo 16 hiš v štirih kraj(
nih skupnostih, skupaj pa 1
treba obnoviti okoli tri tisi
objektov. Letos naj bi do ziji
za vselitev usposobili 300
120 objektov naj bi reko
struirali, morda pa bodo za
li zidati 160 novogradenj. ^
Sommarugav^
Sloveniji
LTUBUANA, 24. avgui
(Dnevnik) - Predsednik Me
narodnega odbora Rdeč€
križa Cornelio Sommaruga
ob peti obletnici RK Sloveni
obiskal našo državo. Sloveni
bo septembra poslala konvi
humanitarne pomoči koso
skim beguncem v Črni gori.
Sindikat opozarj
LJUBUANA, 25. avguS
(STA) - Republiški odbor Si
dikata tekstilne in usnjarsk
predelovalne industrije je op
zoril, da se problematika go
podarjenja in socialnega stan
v tekstilni, oblačilni, usnjars
in usnjarskopredelovalni indi
striji izjemno zaostruje. Sini
kat zato zahteva takojšn
ukrepe za zaustavitev razpa'
tekstilne industrije ter za oh'
iiitev prepotrebnih delovn
mest. Višek nerešenih proti
mov ter neizpolnjenih sklep*
in obljub se kaže v predvid
nem stečaju kranjske Planih
in v možnosti, da se to zgo*
tudi v tržiškem Peku.
Srečanje ministro^
OTOČEC, 25. avgusta (STT'
- Na gradu Mokrice se je zač^
delovno srečanje ministrov
zunanje zadeve Slovenije
Hrvaške, Borisa Frieca in M^
Graniča, ter ministrov za gj
podarstvo obeh držav Met"!
Dragonje in Nenada Porg"^^
Na skupnem in ločenem
srečanja se bodo pogovarj^lj
najbolj žgočih odprtih vpr^'
njih med Slovenijo in Hrv^ašl"
___REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenija
Telefon: (061) 17 87 400. Telefaks: (061) 17 87 422
Številka: 350-03-14/98-TŠ, VM
Datum: 25. 8. 1998
Ministrstvo za okolje in prostor. Dunajska 48, Ljubljana,
na podlagi 4. odstavka 60. člena Zakona o varstvu okolja
(Ur. list RS, št. 32/93 in 1/96) v postopku izdaje enotnega
dovoljenja za rekonstrukcijo 2x110 kV daljnovoda Selce-
Laško investitorja Elektro-Slovenija, Hajdrihova 2,
Ljubljana,
OBJAVLJA
1.	daje dne 20.08.1998 z odločbo št. 350-03-14/98-tš/VM
izdalo delno enotno dovoljenje za rekonstrukcijo 2x110
kV daljnovoda Selce-Laško, in sicer v obstoječem koridor-
ju od RTP Selce do RTP Laško, skupne dolžine 7,61 km.
2.	da je bilo v postopku izdaje delnega enotnega dovolje-
nja dne 19.08.1998 izdano okoljevarstveno soglasje
št. 354-05-32/98,
3. da med javno predstavitvijo, javno obravnavo in
zaslišanjem investitorja ni bilo pripomb, ki bi se nanašale
na vpliv obravnavane gradnje na okolje.
«
Sanja TRAUNŠEK, dia
SVETOVALKA VLADE
Predsejemski vrvež
Te dni zaključujejo preplastitev streh na dvoranah A in B Celjskega sejma ter postavljanje
montažnih dvoran - Urejanje razstavnih prostorov 31. MOS po 5. septembru
Do 31. Mednarodnega
obrtnega sejma, ki se na raz-
staviščih Celjskega sejma za-
čenja v petek, 11. septembra,
nas loči le še 14 dni, to pa se
krepko pozna tudi v predse-
jemskem vrvežu. Obnovitve-
na dela na preplastitvi streh
dvorane A in B gredo h kon-
cu, vse bolj dokončno podo-
bo pa dobivajo tudi montaž-
ne sejemske dvorane.
V naslednjih dneh čaka de-
lavce na sejmišču Celjskega
sejma postavitev posameznih
razstavnih prostorov, po 5.
septembru pa se bodo v dvo-
rane že začeli seliti razstav-
ljavci s svojim blagom, ki ga v
desetih sejemskih dneh želijo
predstaviti obiskovalcem in
zlasti svojim poslovnim part-
nerjem. 31. MOS, ki se ga bo
udeležilo 1.794 razstavljavcev
iz 30 držav, namreč prav pri
fizični postavitvi kaže vse svo-
je razsežnosti - te pa so v
slovenskem prostoru rekord-
ne tako po številu razstavljav-
cev in obiskovalcev, ki jih v
mestu ob Savinji tudi letos pri-
čakujejo blizu četrt milijona.
31. MOS bo slovesno odprl
minister za malo gospodars-
tvo in turizem Janko Razgor-
šek, ki se obrtnega sejma ve-
seli tudi zato, ker je glavni cilj
prireditve prav promocija do-
sežkov slovenske obrti in pod-
jetništva v domačem in med-
narodnem okolju ter sklepa-
nje novih poslovnih vezi.
Organizatorja - Obrtna zbor-
nica Slovenije in Celjski sejem
d.d. - tudi za letos obljubljata
izpolnitev sejemskega slogana
»Ogledalo slovenske uspešno-
sti«, za prihodnje leto pa raz-
stavljavcem napovedujeta tisto,
kar si večina med njimi najbolj
želi. Novo sejemsko dvorano, ki
bo zadoščala zahtevam visoke-
ga sejemskega standarda, v Ce-
lju pa naj bi jo začeli graditi
takoj po zaključku letošnjega
MOS, med 1. in 15. oktobrom.
■	I. STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIČ
I	VROČA TEMA ■ FEUTON	I B
Odpisana ulica
Stanovalcem Kumerdejeve ulice v Celju je zavrelo zaradi Cinkarninega odlagališča
odpadnega gradbenega materiala ob njihovih hišah
y Kumerdejevi ulici, ki je tik ob velikem
jfkirišču celjske Cinkarne, je le še pet hiš
že od leta 1970 so predvidene za rušenje,
o bodo hiše odkupili od lastnikov, bodo
jniljišče nasuli, ga poravnali in ulice ne bo
,č. Stanovalci že vrsto let čakajo, kdaj bosta
jnkarna in celjska občina uresničili oblju-
, o odkupu, da se bodo lahko preselili, saj
.njihova okolica zaradi odlagališča vidno
jžuje. Bližnji nasip raste, oni pa se sprašu-
jo, ali bo kmalu dosegel prvi hišni prag.
m-
Družine Hočevar, Kristan in Vezenšek pri-
ilcujejo od odgovornih - Cinkarne in Zavoda
[planiranje in izgradnjo občine Celje - jasne
jgovore, saj jih doslej niso uspeli dobiti,
onec julija in pred dvema tednoma so celo
iprli dovoz v Kumerdejevo ulico in tovornja-
)m preprečili dovažanje in zasipavanje.
Le dvoje jih zanima: najprej pojasnilo o tem,
laj lahko računajo na odkup hiš in selitev,
ugo vprašanje pa je sprožilo odlagališče ob
ihovih domovih. Opozarjajo, da se nasip
ovečuje in izražajo bojazen, da jih bo ob
eževju zalivala voda. Počutijo se namreč kot v
iazenu, katerega robovi se postopoma višajo.
»Nas mislijo žive zakopati?« sprašuje Berta
ločevar iz Kumerdejeve 1, ki živi v tej ulici že
seminštirideset let in se dobro spominja časov,
p so se kot otroci kopali v Voglajni, tam, kjer je
bes Cinkarna, pa so bila polja. »Zadnja leta
iše življenje še zdaleč ni normalno, saj nas vsak
m spremljajo smrad, ropot in prah, februarja
tos pa so si omislili še odlagališče. Naše imetje
dno propada, mi pa niti tega ne vemo, ali naj sg
tirno nujnih popravil v hiši ali naj računamo na
odkup. Redno moramo plačevati tudi davke od
zemljišč, kljub temu da so naši vrtovi popolnoma
nekoristni, hiše pa predvidene za rušenje,« pravi
Hočevarjeva. Njen sosed Ivan Kristan, naveličan
obljub o odkupu, je poudaril, da "bi se morali
.odgovorni z njimi vsaj sestati: »Pošiljajo nas od
vrat do vrat. Cinkarna vali odgovornost na obči-
no, občina jo vali na Cinkarno, inšpektorji doslej
niso ukrepali... Dokler še živimo v teh hišah, naj
nam dovolijo vsaj mir in prenehajo z zasipanjem.
Če hočejo odlagališče, naj naše hiše odkupijo in
šli bomo drugam.«
Večina stanovalcev iz Kumerdejeve ulice je
upokojenih, v treh hišah pa živi tudi šest otrok.
Magda Vezenšek je mama treh otrok in živi z
družino v stari hiši, ki je Cinkarni najbližja in
tudi prva predvidena za odkup. Kljub temu da
so v njej še ljudje, se je hribček odpadnega
materiala za hišo sčasoma tako približal, da se
je pred dnevi naslonil na leseno ograjo in jo
podrl. Nasip je od drugih dveh hiš oddaljen
kakšnih trideset metrov.
Na svoji zemlji
»Zasipavamo na svoji zemlji, in to s čistim
materialom,« je povedal Marjan Prelec, general-
ni direktor Cinkarne. »Teren je prenizek in ga je
treba nasuti, da bomo lahko odlagališče kasneje
poravnali in uredili. Z zasipavanjem se ne mudi,
vendar imamo prav zdaj na voljo odpadni grad-
beni material in ga bomo porabili.« Po besedah
Marjana Prelca je odkup hiš v Kumerdejevi ulici
dolžan urediti Zavod za planiranje in izgradnjo:
»Pred kratkim smo jim plačali 30 milijonov tolar-
jev za komunalni prispevek in s tem bi lahko
odkupili najmanj dve hiši. Pri odkupu je seveda
treba doseči sporazum z lastniki. V hiši, ki je
Cinkarni najbližja in bi jo že odkupili, se je na
primer zapletlo zato, ker je več lastnikov in se ne
morejo zediniti glede dediščine. Razumemo, da
stanovalce moti odlagališče, saj se njihova okoli-
ca spreminja in jih utesnjuje. Razburjajo pa se po
nepotrebnem, saj bomo z zavodom za planiranje
in izgradnjo skušali v doglednem času urediti vse
potrebno za odkup,« je dejal Marjan Prelec.
»Občina je dolžna urediti odkup hiš v Kumer-
dejevi ulici, vendar z denarjem, ki ga prispeva
Cinkarna,« je povedal Peter Drozg, v.d. direktor-
ja Zavoda za planiranje in izgradnjo občine Celje.
Po njegovem mnenju bi morala Cinkarna najprej
omogočiti odkup in se šele nato lotiti nasipava-
nja. »Če ne bi na novo odlagali, se stanovalci ne bi
pritoževali in se tudi z odkupom ne bi tako
mudilo. Če so stanovalci ogroženi, bomo morali
problem reševati prednostno,« je še menil Drozg
in dodal, naj prebivalci Kumerdejeve poiščejo
pomoč inšpekcijskih služb. To so tudi storili.
Viljem Golouh, urbanistični inšpektor, je ob
ogledu v ponedeljek, 24. avgusta, ugotovil, da
Cinkarna nasipava že dlje časa, odlagala pa naj bi
zgolj odpadni gradbeni material. Ga lahko odlaga
v neposredni bližini stanovanjskih hiš? »Le vkoli-
kor so za odlaganje pridobili ustrezna dovolje-
nja,« je zatrdil inšpektor in pojasnil, da je za
izdajanje dovoljenj pristojna upravna enota. Po
njegovem mnenju je ključni problem odlagališč v
tem, da imajo lahko ustrezna dovoljenja, ki pa
segajo daleč nazaj in so stara tudi več let. Na
Upravni enoti Celje smo izvedeli, da Cinkarna
posebej za odlagališče, ki je napoti stanovalcem,
nima nobenega dovoljenja, vendar naj bi prav na
tem mestu obstajala večja deponija že leta 1980,
ki so jo nato delno izpraznili in uredili.
Cinkarna in občina bosta tudi po mnenju
urbanističnega inšpektorja vendarle morali po-
hiteti z odkupom hiš in preselitvijo stanoval-
cev. Letos naj bi imeli denar za odkup dveh hiš,
kar pomeni, da bodo nekateri stanovalci Ku-
merdejeve še vedno prisiljeni živeti na robu
nasipa, uživati smrad, hrup in prah.
E	KSENIJA LEKIČ
Pred nasipom odpadnega gradbenega materiala. Štefka in Ivan Kristan. Berta in Janez
Hočevar ter Magda Vezenšek. Dvakrat so že zaprli dovoz v Kumerdejevo ulico in tovornjakom
preprečili nasipavanje v bližini svojih domov.
Drugi zakonski predpisi in interna navodila so le podrobneje
bravnavali in opredelili njegova posamezna določila. Med
omembnejšimi so bili Odlok Predsedstva AVNOJ iz 13. fe-
ruarja 1945 (UL DFJ, št. 4/51), saj je razveljavil vse predpise, ki
h je okupator izdal ali uporabljal med zasedbo našega ozem-
I Sem sodita tudi navodili Predsedstva AVNOJ in Komisije za
pravo narodne imovine iz 8. oziroma 30. junija 1945. Na
iihovi podlagi so med državljane nemškega Rajha uvrstili vse,
i so imeli to državljanstvo, ne glede na to, če so ga bili med
^upacijo prisiljeni sprejeti. Navodila sta opredelila merila za
oločitev oseb nemške narodnosti, pri čemer so njuni sestav-
^vci izhajali iz tega, da ni bil odločilen kraj rojstva ali
^rodnost staršev, temveč njihovo vedenje in opredelitev pred
'ined drugo svetovno vojno. Obravnavala sta tudi primere, v
%ih so jugoslovanski državljani nemške narodnosti lahko
branili državljanske pravice in premoženje. Pri tem sta podčr-
ta, da predvidene izjeme veljajo le za tiste, ki so od vsega
^^etka aktivno sodelovali v NOB oziroma so bili borci parti-
jskih enot.
Pomembna predpisa sta bila še zakona o zaplembi iz junija
'45 (UL DFJ, št. 40/359, 12.6. 1945) in julija naslednjega leta
FLRJ, št. 61/432, 30.7. 1946), ker sta določila zaplembeni
®stopek. Prvi predpis je dal prednost upravni zaplembi,
-iroma zaplembeni, odločbi, ki sp jih izdajale okrajne ali
'^stne zaplembene komisije. Drugi predpis pa je težišče
^Ženskega postopka postavil na sodno zaplembo, ki so jo
Rjavila okrajna sodišča.
'!"oces podržavljenja »nemškega« premoženja sta sestavljali
»fazi«. Prva, trajala je dva do tri mesece po koncu vojne, so v
^^eniji imenovali »faza zavarovanja« ali »dejanskega zajema-
^ nemškega premoženja«. Z dekretom določeni delegati so
'^niško« premoženje, ki je že bilo zaplenjeno ali se je pričako-
"o. da še bo, prevzeli po predpisanem postopku, nato pa ga
opisali in zaščitili. Zaradi vrste razlogov ni prišlo do urejenega
I ^notnega prevzema tega premoženja, temveč je prevladala
'^•iiopobuda« civilnih, policijskih in vojaških oblasti,
^'^dila je druga »faza«, ki so jo imenovali »faza pravnega
j^nianja« ali »fiksiranja nemškega premoženja« in njegovega
^oblikovanja v splošno ljudsko premoženje. Začela se je z
^^•"anjem podatkov o lastništvu, sledili so zaplembeni postopek,
Pis in ocenitev, končalo se je s prepisom premoženja na državo.
V Sloveniji so že do konca leta 1945 zaplenili pretežni del
»nemškega« premoženja. Po ugotovitvi Komisije za upravo
narodne imovine so do takrat izdali 20293 zaplembenih odločb,
kar je pomenilo, da so zajeli več kot 90 odstotkov vse »nemške«
lastnine v Sloveniji.
Zaradi napak pri zaplembenem postopku, velikega števila
pritožb, ki so jih vlagali oskrbniki ali posamezniki, pa tudi zato,
ker so prihajale zahteve za nove zaplembe, zlasti za premoženje
izseljenih »Nemcev«, sodišča zaplembenih postopkov niso kon-
čala do jeseni 1949. Takrat je zvezno ministrstvo za pravosodje
ocenilo, da je treba iz političnih razlogov ta postopek ustaviti.
Leta 1951 je nastopil čas, ko so lastninsko pravne odnose med
Jugoslavijo na eni ter Avstrijo in Zvezno republiko Nemčijo na
drugi strani začeli urejati z meddržavnimi sporazumi. Najbolj
se je zapletlo z avstrijsko stranjo. Potem, ko so prenehali veljati
predpisi, ki so temeljili na vojnem stanju in je bilo z meddržav-
nim sporazumom in odločbami mešane komisije rešeno tudi
vprašanje dvolastniškega premoženja, je izgledalo, da se je
končalo obdobje revolucionarnega zajemanja »nemškega« pre-
moženja. Toda t.i. druga agrarna reforma je maja 1953 zajela
tudi zemljišča avstrijskih državljanov, predvsem v obmejnem
pasu. Tako se je lastniško vprašanje med Jugoslavijo in Avstrijo
rešilo šele leta 1955 z Avstrijsko državno pogodbo. Z njo je
Avstrija Jugoslaviji dala »pravico, da zapleni, zadrži ali likvidira
avstrijsko premoženje, pravice in interese, ki so v FLRJ« ter se še
obvezala, da bo svojim državljanom plačala odškodnino za to
premoženje. Dve leti kasneje je Zvezni izvršni svet z odlokom
»avstrijske dobrine, pravice in koristi«, ki so na podlagi jugoslo-
vanskih ukrepov pred 28. novembrom prešle v last FLRJ,
»definitivno zadržal in likvidiral v korist FLRJ«. V navodilu za
izpolnitev tega odloka, ki ga je Državni sekretar za finance izdal
januarja naslednjega leta, je bilo posebej poudarjeno, kaj ne
spada v pojem avstrijsko premoženje. To je bilo premoženje
oseb, ki so bile »na dan 6. aprila 1941 ali takrat, ko so bili izdani
posamezni ukrepi, jugoslovanski državljani,« pri čemer ni bilo
pomembno »ali so imele hkrati tudi avstrijsko državljanstvo ali
pa so ga pridobile pozneje«. V smislu 3. točke tega odloka se k
avstrijskemu premočenju ni štelo »premoženje oseb, ki so od
13. marca 1938 (dan >Anschlussa<) do 28. aprila 1945 pridobile
državljanstvo kakšne tretje države.
Največji delež v zaplenjenem »nemškem« premoženju so
predstavljala industrijska podjetja, ki jih je bilo skupaj okoli
160; med njimi so bila vsa največja podjetja, kot na primer
Kranjska industrijska družba. Železarna Ravne, Rudnik in
železarna Štore, Naftna polja v Lendavi, Mariborska livarna itn.
Skoraj enakovreden delež so predstavljala kmetijska posestva
(skupaj 3123 posesti, brez posesti Kočevskih Nemcev) ter
gozdovi v lasti plemiških družin (npr. Thurni so'imeli 6153 ha
gozdov na Ravnah, Prevaljah, Šoštajnu, Radovljici itn., Auers-
pergi 5255 ha gozdov v Soteski, Kočevju, Turjaku itn.). Dolg je
bil tudi seznam zaplenjenih denarnih zavodov, trgovin, gostin-
skih in obrtnih podjetij, stanovanjskih hiš, graščin.
»Nemško« premoženje ni bilo nikoli v celoti ocenjeno. V
Sloveniji so avgusta 1945 napravili prve korake v tej smeri.
Ocenili so premoženje 21 podjetij, 173 kmetijskih posestev, del
gozdov in trgovin ter prišli do vsote nekaj več kot 200 milijonov
din (po vrednosti dinarja iz leta 1938).
Na pol poti so ostala tudi prizadevanja zvezne vlade in
zveznega reparacijskega zavoda. Slednji je do spomladi 1946
zbral podatke o »nemškem« premoženju, vendar pa ni bil
sposoben priti niti do približne vrednosti »nemškega« premože-
nja v državi. Izračunavanja sta se lotili komisija pri Narodni
banki in Reparacijska komisija, vendar sta kmalu ugotovili, da
je zbrana dokumentacija pomanjkljiva in nezadovoljiva. Po
izračunu, ki je bil napravljen leta 1948 je približna vrednost
»čistega nemškega premoženja« v državi znašala 202,5 milijona
predvojnih din. Ta cenitev je bila res zelo približna, saj je
vključevala le vrednost 77 podjetij, med katerimi jih je bilo tudi
deset iz Slovenije.
Nemci na Slovenskem v
popisih prebivalstva po
drugi svetovni vojni
Prvi povojni popis v Jugoslaviji 1. 1948 in vsi nadaljnji do 1.
1991 se glede narodnosti razlikujejo od prejšnjih popisov na
območju Jugoslavije, saj so predvideli, da se vpogled v nacio-
nalni sestavo prebivalstva povojne Jugoslavije dobi z vpraša-
njem o narodnosti. Tako je bilo moč prvič v zgodovini jugoslo-
vanskih popisov dobiti stvarnejšo podobo o nacionalni sestavi
prebivalstva Jugoslavije. Po prejšnjih popisih se je narodnost
lahko ugotovila le posredno prek podatkov o maternem jeziku
in veroizpovedi (1921, 1931), medtem ko so pri avstrijskih
popisih (1880, 1890, 1900, 1910) ugotavljali narodnost po
občevalnem jeziku. Poznavanje in ločevanje različnih kategorij
»nemštva« v popisih pa je pomembno, če jih primerjamo s
števili v povojnih popisih.
D I	GOSPODARSTVO	|
Položaj v Rusi|i brez
bistvenega vpliva
Nekatera podjetja na Celjskem imajo zaradi finančne krize na ruskem trgu kar nekaj težav, poslovanje pa za sedaj
še ni omajano
Gospodarska kriza v Rusiji
in nedavno razvrednotenje
rublja so nekaterim podjet-
jem na širšem celjskem ob-
močju, ki trgujejo s to državo,
povzročila kar nekaj nevšeč-
nosti, večjih težav pa nimajo
nikjer in jih za sedaj tudi ne
pričakujejo. Marsikje so tak-
šne razmere pričakovali in so
se nanje pripravili s pravoča-
sno ustavitvijo poslov, naj-
večje težave pa imajo zaradi
pomanjkanja informacij.
V celjski Kovinotehni pravi-
jo, da so v letošnjem letu, še
zlasti ob spremembah v ruski
vladi, pričakovali restriktivne
ukrepe, zato so poslovanje
omejili le na posle z zagotovlje-
nim plačilom. Pravočasno so
ustavili še neplačano gradnjo
dveh bolnišnic v Sibiriji, dela
pa bodo nadaljevali šele po-
tem, ko se bodo finančne raz-
mere ustalile. Tudi pri poslova-
nju svoje moskovske velebla-
govnice Triglav so se zavarova-
li s tekočimi transferji plačil v
Celju, proučujejo pa tudi mož-
nost zagotovitve dolarjev za
rubeljsko prodajo po tečaju, ki
bo pokril realne stroške proda-
je. Ovira so namreč visoke
marže bank pri prodaji deviz.
Čeprav v Kovinotehni meni-
jo, da razmere v Rusiji ne bodo
bistveno vplivale na njihovo
poslovanje, vseeno stanja ne
podcenjujejo. Zavedajo se na-
mreč, da je rusko tržišče eno
najbolj pomembnih za izvoz-
no usmerjenost. Zato bodo z
ruskimi partnerji in njihovimi
strokovnjaki ocenili položaj in
možen razvoj ter prevetrili vse
možnosti za premostitev izred-
nega stanja. Zlasti je zaskrblju-
joča prodaja blaga na drobno,
saj bo razvrednotenju rublja
najverjetneje sledila rast cen.
zaradi česar se bo zmanjšala
kupna moč prebivalstva.
Zaradi predvidenega padca
kupne moči so zaskrbljeni tudi v
Gorenju, kjer na leto izvozijo na
ruski trg za 20 milijonov dolar-
jev svojih izdelkov, zlasti štedil-
nikov. »Zadnji ukrepi vsekakor
niso v korist razvoju poslovanja
na ruskem trgu, na katerega smo
veliko stavili letos in še posebej v
prihodnjih letih,« pravi član
uprave Gorenja Franjo Bobinac.
»Vse naše posle v konvertibilnih
valutah imamo zavarovane, ven-
dar imamo tudi precej terjatev,
ki so bodo najverjetneje še pove-
čale. Pričakujemo predvsem
probleme z našimi ruskimi part-
nerji, ki bodo gotovo zašli v
težave, saj se bo zaradi predvi-
denega zvišanja cen zmanjšal
obseg prodaje.« V Gorenju so v
teh dneh v stalnih stikih s svojim
predstavništvom v Moskvi in
praktično iz ure v uro spremljajo
dogajanja na ruskem trgu. Tako
so med drugim izvedeli, da je
bilo prejšnji teden nekaj trgovin
s tehničnim blagom celo zapr-
tih, ker trgovci zaradi drsečega
tečaja dolarja niso vedeli, kak-
šne cene naj postavijo. Franjo
Bobinac ocenjuje, da bodo tr-
govci morda celo zahtevali, naj
jim dobavitelji izdelkov celo del-
no pokrijejo izgube, ki jih bodo
imeli zaradi devalvacije rublja.
»To bi bil vsekakor še dodatni
pritisk na nas, vendar bomo te-
žave, če bo do njih res prišlo,
rešili z ustreznimi poslovnimi
dogovori,« pravi Bobinac.
Pomemben celjski izvoznik v
Rusijo je tudi Etol, kjer pa še ne
morejo oceniti, kolikšne posle-
dice bodo imeli zaradi razvred-
notenja rublja. Direktor podjet-
ja Ivan Ferme je povedal, da so
sicer poslovanje na ruskem trgu
zavarovali z devizno klavzulo,
vendar kljub temu pričakujejo
negativne posledice, saj bo kup-
na moč padla. Etol je trenutno
prisoten le na območju mo-
skovske oblasti, kamor je leta
1996 izvozil 3 odstotke svojih
izdelkov in polizdelkov, lani pa
je izvoz povečal že na 15 odstot-
kov. V finančnem smislu pome-
ni to 4 milijone mark letno, kar
je desetina celotnega letnega
prihodka podjetja.
Trg na območju republik
nekdanje Sovjetske zveze je
zaradi velikosti zelo obetaven,
vendar je tudi nepredvidljiv.
Kljub temu v Etolu pričakuje-
jo, da bodo v tem delu Evrope
še povečali rast prodaje, ven-
dar bodo pri tem morali svoje
narediti tudi politiki. »Pomoč
države pri odpiranju novih
gospodarskih poti je trenutno
vse prej kot hvalevredna,« me-
ni Ivan Ferme.
JANJA INTIHAR
Comet tožil vlado
Agencija za trg vrednostnih papirjev je prejšnji teden u
uradno sporočila vodstvu zreške družbe Comet, da ponud
za prevzem Swatya ni uspela. Takšen sklep je sprejela
ker soglasja k prevzemu ni izdala vlada.
Uprava Cometa je zato na vrhovnem sodišču že vložila tož
proti vladi, napovedala pa je tudi, da se bo pritožila tudi
sklep agencije. Pri tem je Comet od vlade tudi zahteval, naj
dokončne odločitve sodišča zadrži sedanji sklep. V Cometu
se za tožbo vlade odločili zato, ker v zakonskih določbah in ti
v uredbi vlade ne vidijo nobenih razlogov za zavrnitev soglaj
želeli pa so tudi varovati roke. S tem, ko je agencija ugotovi
da ponudba za prevzem ni uspela, naj bi namreč preneh
veljati vse že sklenjene pogodbe o zamenjavi Swatyjevih deli
za Cometove, Comet pa ne bi smel ponoviti svoje namere?
leto.
Mont na trdnih tlek
v podjetju Mont iz Kozjega
so imeli konec prejšnjega
tedna tretjo skupščino, na
kateri so se delničarji odloči-
li, da lanskega dobička druž-
be, ki znaša 9,5 milijona to-
larjev ne bodo razdelili, am-
pak bo ostal nerazporejen.
Mont želi še bolj utrditi last-
no blagovno znamko in se pre-
biti med vodilne slovenske kon-
fekcionarje, zato bo še naprej
vlagal v svoj razvoj, predvsem
pa želi ohraniti delovna mesta
in omogočiti zaposlenim boljši
zaslužek. Podjetje gradi pn
vsem na kakovosti in na dea
nu, uvajajo pa tudi nove izd
ke, s katerimi želijo še bolj |
večati tržni delež doma in
tujini. Pred kratkim so priče!
novim programom puhaste j
steljnina, pripravili pa že nt
modele oblačil za zimo, ki
do, kot pravi direktor Jože P
ninc, še višje kakovosti kot
slej. Mont proda polovico pj
zvodnje na slovenskem tri
uspešni pa so tudi na trgih bi!
Jugoslavije in na Slovaškem,
Minister med
savinjsicimi iimeijarji
Država bo pomagala hmeljarjem v krizi
Minuli konec tedna je sa-
vinjske hmeljarje obiskal
kmetijski minister Ciril Smr-
kolj. Minister je seznanjen z
dogajanjem v hmeljarstvu,
še posebej s položajem slo-
venskih proizvajalcev na
svetovnem trgu, na katerem
je že nekaj let huda kriza.
Ciril Smrkolj se je na kmetiji
Janija Marovta v Ločici ob Savi-
nji pogovarjal s predsednikom
upravnega odbora Hmeljarske-
ga združenja Slovenije Rudijem
Janežičem in direktorjem Inšti-
tuta za hmeljarstvo in pivovar-
ništvo Žalec Iztokom Koširjem,
ki sta. ga seznanila s potekom
obiranja hmelja, nato pa si je
ogledal še posestvo hmeljarja
Franca Rojnika v Spodnjih Gru-
šovljah. Savinjčani so ministra
seznanili tudi s škodo, ki je na
pridelku in njegovi kakovosti
nastala zaradi dolgotrajnih vi-
sokih temperatur. Zaradi
zmanjšanega pridelka hmelja
pridelovalci pričakujejo, da bo
ministrstvo za kmetijstvo čim
prej izplačalo drugi del podpo-
re pridelavi hmelja. Minister
Smrkolj je ocenil, da lahko
hmeljarji pričakujejo pomoč že
v prvih dneh septembra.
Obiranje hmelja v savinjski
dolini je v polnem teku. Najbolj
priznana sorta savinjski golding
je obrana, sedaj so na vrsti A in
B kultivarji, med katerimi je
največ aurore. Strokovnjaki
pravijo, da bo letošnji pridelek
po količini povprečen, kakovost
pa je dobra. Med obiralci je
letos manj tujih in več domačih
sezonskih delavcev.
T. TAVČAR
V obiralni hali hmeljarja Franca Rojnika v Zg. Grušovljah od
leve proti desni: direktor Inštituta za hmeljarstvo in pivovar-
ništvo Žalec Iztok Košir, predsednik upravnega odbora Hme-
ljarskega združenja Slovenije Rudi Janežič in minister Ciril
Smrkolj v pogovoru s hmeljarjem Francem Rojnikom.
novo na borzi
Konec vročine
Piše: ZDENKO PODLESNl
Kar nekaj podobnosti z vre-
menom je mogoče najti v
borznih dogajanjih. V prete-
klih tridesetih dneh smo do-
segli najvišji borzni indeks
doslej. Najvišjo vrednost
2026 indeksnih točk smo za-
beležih 10. avgusta, kar je
bilo kar 44,26% više kot ob
začetku leta. V zadnjih štiri-
najstih dneh se je dokaj uspe-
šno upiral vrednosti pod
2000, vendar je v zadnjih
dneh omahnil, 25. avgusta je
bil 1945 točk. Težko je najti
prave vzroke za tako rekord-
no rast, za padec so zagotovo
zaslužni tisti, ki so se odločili
vnovčevati dobičke. Vseka-
kor je tudi zadnja vrednost
nad vsemi pričakovanji za to
leto. Največji delež k rekord-
nemu prometu in vplivu na
slovenski borzni indeks ima-
jo seveda delnice Petrola, Kr-
ke, Leka in seveda tudi Mer-
catorja. Delnice vseh navede-
nih družb so tako dosegle
svojo najvišjo borzno ceno:
PETG 30.300 SIT, KRKG
36.190 SIT, LEK 55.000 SIT,
MERL 7.300 SIT.
Na OTC trgu je opazno po-
rasel promet z delnicami Go-
renja in Cinkarne. Seveda so
pri tem izvzete aplikacije. Naj-
višji tečaj GRVG je bil 2.200
SIT in za CICG 11.500 SIT
Skupni borzni promet je
skoraj 25% večji kot v enakem
obdobju lani. Trenutno trguje-
mo na borzi s 150 vrednostni-
mi papirji, katerih skupna
vrednost (tržna kapitalizacija)
presega 3.000 milijonov ame-
riških dolarjev. Tako velika
številka, da jo je v domači
valuti že težko zapisati. Zna-
čilnost poletnih dni je tudi
vedno večje število delnic
pooblaščenih investicijskih
skladov. Do danes jih je na
borzo uvrščenih 14, štiri pa
pričakujemo kmalu, saj so že
vpisani v KDD. Intenzi\^
promet z nekaterimi se je o
vijal že v preteklem mesecu,
ospredju je bil predvsem 1
fond zlat.
Na lastninskem področju
sedaj ni končana zgodba
prevzemu Tovarne umetn
brusov Swaty iz Mariboi
Kljub temu, da se je za zair
njavo delnic odločila več k
polovica delničarjev, vlada
z njo Agencija za trg vredno
nih papirjev ni dala soglasi
Gre za prvi primer posku
prevzema, ko delnice druži
ki prevzema drugo druži
(Comet) ne kotirajo na bor
delnice ciljne družbe (Swa[
pa kotirajo. Skratka situad!
ki jo leto dni star zakon
predvidel.
Ugibanja, kdo so gla"
kupci delnic družbe Merca"
so dobila potrditev v delnii
knjigi - to so bili člani upr^
družbe. Več takšnih uprav
zagotovo dvignilo zaup^'
tudi drugim. Na tiskovni W
ferenci družbe DADAS soU
niki izvedeli da bodo pričaj
van del obresti in glavnice'
bili z manjšo zamudo, preii
doma v septembru.
Dobiček v rezerve
Včeraj je bila druga skupščina delničarjev Celjskega sejma,
na kateri je uprava družbe predlagala, da bi celotni lanski
dobiček v višini 25,6 milijona tolarjev razporedili v rezerve.
Največji delničar Celjskega sejma je Mestna občina Celje,
zaposleni imajo 17,6-odstotni delež, med večjimi lastniki pa
so še Emo, Aero, PID Trdnjava, državni skladi. Obrtna
zbornica Celje, Slovenske železnice. Banka Celje in Zavaro-
valnica Triglav.	*	JI
Elkroj z A$systom
v zadnjih dveh tednih so v nazarskem Elkroju opravili
večino vzdrževalnih del in v celoti posodobili prostore in
opremo za avtomatsko pripravo dela.
Z računalniško podprtim sistemom Assyst, ki uravnava avto-
matsko krojenje in celotno pripravo delovnega naloga, so ugodili
zahtevam tujih poslovnih partnerjev. V Elkroju zdaj lahko s
pripravo delo in proizvodnjo neposredno sodelujejo z računal-
niškimi sistemi tudi najbolj zahtevnih partnerjev.	Ž.Z.
Rekordna prodaja Zale
Pivovarna Union je julija prodala 12.900 hektolitrov naravne
pitne vode Zala, kar je dvakrat več kot v enakem obdobju lani. V
pivovarni pravijo, da bi lahko prodali vsaj še milijon litrov vode,
če bi imeli dovolj proizvodnih zmogljivosti. V juliju so imeli
vseh 24 ur na dan zasedene vse linije za polnjenje osvežilnih
brezalkoholnih pijač in vode.	JI
r "	RADGONSKI SEJEM"	j Q
O Celjanki, ki kokodaka
Celo štajersko kokoš, edino slovensko izvirno pasmo, pripravljajo na cas združene Evrope - Radgonski sejem v znamenju strahov in upanja v evropske povezave
l^ed številnimi razstavljeni-
j^valmi na Kmetijskem-ži-
^em sejmu v Gornji Radgo-
I vzbuja pozornost tudi šta-
^ kokoš. Gre za edino slo-
jiskD avtohtono pasmo, zna-
Ipo za slovensko (in avstrij-
;q) Štajersko, ki ji je uspelo
^veti vse smrtne obsodbe.
2daj jo ohranjajo za čas
flopske zveze. Zdi se, kot da se
tej razmeroma nepomembni
lali po svoje zrcalijo vsi straho-
in upanje Slovencev, ki se
l^asi približujejo združeni
fTopi. Ti se na radgonskem
(jmu kažejo na skoraj vsakem
htaku. Štajersko kokoš želi
^ti katedra za perutninars-
jo (Biotehniška fakulteta) in to
»financiranjem ministrstva za
inetijstvo, gozdarsko in prehra-
To je žival, ki je na naših
»riščih najbrž že od časa celj-
dh grofov ter so jo do leta 1902
nenovali Celjanka. Za njeno
hranitev si je že pred tem priza-
Eval celjski nadgeometer Marti-
i, v letih pred I. svetovno vojno
a je štajerska kmetijska služba
Kdelila rejcem kar 38 tisoč ko-
)ši ter petelinov ter 50 tisoč
isajenih jajc. Po letu 1960 je
eživljala štajerska kokoš spet
^ desetletji hudih časov, zdaj
preti tej slabi nesnici nova
varnost.
Po predvidevanjih slovenskih
lokovnjakov, ki so jih v treh
dičnih ministrstvih zbrali v
osebni brošuri, se bo za Slo-
!nce na evropskem trgu perut-
edcega mesa ter trga z jajci
5ložaj najbrž poslabšal.
ivniški bik velikan
Takšne razstave najboljših ži-
ili slovenskih rejcev, kot je v
h dneh na radgonskem sejmu,
m še ni bilo. Množice obisko-
Jcev. ki so že v nedeljo prepla-
le Gornjo Radgono, se vsako
to zelo rade ustavijo med naj-
pSimi in najzanimivejšimi ži-
Jmi dežele lipovega lista.
V govejem hlevu vzbuja letos
Kebno pozornost bik Brufen,
^ Jožeta Voge iz Gorice pri
ivnici. Gre za 1300 kilogramov
^ega bika za osemenjevanje
^ste pasme), ki je doslej ose-
enil nad 4500 krav. Lani je bilo
v državi že 60 odstotkov vseh
osemenitev z lisastimi biki. Med
plemenskimi telicami lisaste pa-
sme sta z našega območja Šola
ter Cveta, iz hleva Janija Žnidar-
ja iz Dolge Gore pri Ponikvi.
Sicer pa je pri nas zadnja leta vse
več govedi črnobele pasme. Nji-
hov delež znaša že kar 13 odstot-
kov, pri čemer je preverjeno, da
so skoraj vse mlekarice rekor-
derke črnobele barve.
Govorimo o mleku. Kljub te-
mu, da ga mora Slovenija izva-
žati, bo prireja mleka letos re-
kordna. Nov višek bo treba izvo-
ziti in porabiti tudi doma (naj-
več, 42 odstotkov mleka, prede-
lamo v sire). Slovence naj bi
navadili, da bi med brezalkohol-
nimi pijačami kupovali več
mlečnih napitkov, bogatih z be-
ljakovinami.
Slovensko mleko je tako poce-
ni, da ne dosega niti ravni seda-
njih najnižjih cen v Evropski
uniji. Če bi se Slovenija vključila
v tem trenutku, bi bili naši kme-
tovalci torej na boljšem. Toda v
Evropski zvezi pripravljajo veli-
ko reformo evropske kmetijske
politike ter o prihodnosti prav
tako lahko le ugibajo. Kaj bo?
Za goveje meso naj bi naši
kmetje v prihodnje prejeli več
težko prisluženega denarja. Po-
membna bosta kakovost in iz-
najdljivost. Radgonsko prizna-
nje za pitanega vola so namenili
Francu Špehu iz Krnice pri Lu-
čah. Zgornjesavinjski gorski rej-
ci. ki pasejo vole na zdravi pla-
ninski paši. želijo lastno blagov-
no znamko. Potrošnik takšno
meso bolj ceni ter je zanj pri-
pravljen plačati več.
Po cem so lipicanci?
Na razstavi živali vzbujajo
precej zanimanja tudi najlepši
slovenski konji, ki so zaradi ko-
njeniškega športa vse bolj upo-
števani. Pred leti smo v Sloveniji
redili 6 pasem, zdaj že 13. ostaja
pa večno zanimanje za legen-
darne lipicance. Rejec iz Lokev
pri Divači prodaja na sejmu pet
let staro lipicanko, skupaj z žre-
betom, za 600 tisoč tolarjev, žre-
bico lipicanko pa za 400 tisoč.
Čigava bo?
Razstavljeni so tudi najlepši
prašiči slovenskih rejcev. V na-
ših klavnicah zakoljejo 64 od-
stotkov prašičev s farm, kjer se je
prireja v zadnjih letih povečala.
In Evropa? Tam se ukvarjajo s
stotisoči ton presežkov in to po
nižjih cenah. Pri nas ugotavljajo,
da je prirejo mogoče celo pove-
čati, za kar bi potrebovali tisoč
prašičerejskih kmetij.
Obiskovalci sejma koze in ov-
ce radi ljubkujejo, čeprav ima
povprečni Slovenec še vedno
neumni predsodek, da so izdelki
iz zelo zdravilnega kozjega mle-
ka neprijetnega vonja in okusa
(Društvo rejcev drobnice Slo-
venska Bistrica uspešno odprav-
lja naše predsodke z degustacijo
sirov). Med razstavljenimi žival-
mi zdravega mesa so tudi snež-
nobela slovenska kunka Sika, iz
lastne selekcije kuncev, noji, ri-
be...
Zlato za naše
Potrošnik ima med ponudbo
slovenskega mesa in mesnih
izdelkov dandanašnji presenet-
ljivo veliko izbiro, s tem pa je
kakovost vse boljša. V domači
konkurenci so na letošnjem rad-
gonskem ocenjevanju izdelkov
podelili srebrne ter bronaste me-
dalje v celjsko regijo Celjskim
mesninam, konjiškemu Gozdi-
ču, Kmetijski zadrugi Laško,
Mesarstvu Šentjur in Mesninam
Žerak Rogatec (pri tem je zani-
miv tudi podatek, da je med
blagovno znamko Zlato zrno ro-
gaško podjetje po prodaji teleti-
ne na 1. mestu v državi). V
mednarodni konkurenci pa so
prejele še eno srebrno Celjske
mesnine.
Veliko obiskovalcev se oglasi
tudi v poslopju, kjer razstavljajo
na mnogih ocenjevanjih odliko-
vana vina. Ocenjevanje v Gornji
Radgoni je krona vseh domačih
ocenjevanj (letošnje. 24. po vr-
sti. je največje doslej) Med pride-
lov^ci iz celjske regije je prejel
tri zlate medalje Rajko Pečnik
(Sedlarjevo), po dve zlati Martin
Amon (Virštanj). Vinogradniš-
tvo Založnik (Slovenske Konji-
ce). Zlati grič (Slovenske Konji-
ce) ter po eno zlato Jože Čebular
(Polžanska Gorca). Era vino
(Šmartno ob Paki). Mateja Go-
lob (Spodnja Ponkvica), Franc
Namurš (Spodnje Tmsko), Stan-
ko Stupica (Šmarje pri Jelšah),
Tone Topolšek (Stranice) in
Franc Vreže (Bohovo pri Šmar-
ju).
Med razstavljeno kmetijsko
mehanizacijo in opremo opo-
zarjajo na prezrto slovensko
znanje, ki ga včasih kupujemo s
tujo blagovno znamko. Med do-
mačimi izdelki so podelili dve
zlati ter pet srebrnih medalj
šempetrskemu SIP. eno zlato
Tajfunu s Planine ter sejemsko
priznanje Jožetu Bidru z Rečice
ob Savinji (med uvoženimi iz-
delki je prejelo zlate in srebrne
medalje podjetje Gorenje Trgo-
vina ter eno zlato SŽ Itro Štore).
Sejem ni le na razstavnih pro-
storih. Vrstijo se predavanja in
posveti o kunčereji. kmetijski
tehniki, prihodnosti konjereje,
pridelovanju kakovostne krme
na travinju. o varovalnem drevju
izven gozda...
Evropski bavbav
Radgonski sejem je živ. zares.
Med številnimi obiskovalci je sli-
šati vsa slovenska narečja, veliko
avstrijske nemščine, hrvaščine
in madžarščine, pa tudi italijanš-
čine. Mesto Radgona je na kri-
žišču štirih držav.
Med sejemskimi popestritva-
mi je mogoče poslušati in gledati
igranje prekmurskih cimbal, čla-
ni društva za zdravje srca in
ožilja merijo krvni tlak in količi-
ne holesterola ter sladkorja v
krvi. nekdo izmeri celo vašo bi-
oenergijo. otroci lahko jezdijo
ponije, veliko zanimanja je tudi
za kmetijsko mehanizacijo iz ča-
sa naših dedkov (»Ati, kaj je to,«
radovedno \yprašujejo bodoči
evropski kmetje). Prekmurska
občina Cankova-Tišina pred-
stavlja slamokrovstvo, ki so ga
izvajali kot republiško javno de-
lo, lovci iz Negove se ponašajo z
nagačenimi živalmi ter trofeja-
mi, nekatere kmetijske šole so
povabile predice (bodoče kmeč-
ke gospodinje iz šentjurske šole
prikazujejo ročno izdelovanje
voščilnic).
Veliko ljudi se zbira pri košar-
karskem košu razstavnega pro-
stora Kolinske, kjer na privlačni
način zbirajo denar za Posočje
ter znesek sproti beležijo. Med
razstavljavci so opazni tudi Pivo-
varna Laško, Kovinotehna, Cin-
karna Celje, Klasje Celje. Gore-
nje, Hmezad, Mlekarna Celeia.
Meja Šentjur, Mesnine Žerak,
Celjske mesnine, Libela Trade
servis. Avto Celje, Vrtnarstvo Ce-
lje, Steklarska šola Rogaška Sla-
tina, Unior Zreče, Era vino. Teh-
nos Žalec...
Organizirano, na skupnem
razstavnem prostoru, so tudi ži-
vilci iz Poljske (z mesnimi izdel-
ki in mlekom). Sajam iz Splita
vabi poslovneže na dalmatinsko
razstavišče. Skratka, Evropa po-
staja velika vas. Slovenski evrop-
ski strahovi so upravičeni, nanje
pa skušajo odgovoriti na prosto-
ru ministrstva za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano. Zaradi
slabih zgodovinskih izkušenj je
povprečni Slovenec do tujega
nasploh nezaupljiv.
Napovedi o prihodnosti slo-
venskih kmetijcev in živilcev v
Evropski zvezi, ki tudi temelji-
to reformira svojo kmetijsko
politiko, so negotove. Po seda-
nji, ki je dobro znana, bi bilo
kar 70 odstotkov hribovite Slo-
venije deležne precejšnjih pos-
peševalnih sredstev iz Bruslja
ter bi bil slovenski kmet celo
bogatejši. Sicer pa ni v Evrop-
ski zvezi le bogat kmet iz
evropskega severa, vanjo sodi
tudi približno petnajstkrat
manj premožni portugalski
kmet. Veliko bo odvisno od
pogajalske spretnosti sloven-
ske strani med pogajanji za
vstop. Iztržiti bodo morali čim
več, pri tem pa jim morajo biti
v opomin neslavna poganja za
naše pridruženo članstvo.
Pa še nekaj zdrave kmečke
pameti: tudi po uveljavitvi nove
evropske kmetijske politike bo-
do morali upoštevati, da veliko
francoskih, nemških, španskih,
italijanskih in drugih evropskih
kmetov gospodari v prav tako
hriboviti pokrajini kot je sloven-
BRANE JERANKO
Brufen iz Gorice pri Slivnici. Med govedom zbuja največjo pozornost približno 1300 kilogra-
mov težak bik lisaste pasme.
^'^dstavljajo se kmetijske šole iz vse Slovenije. Živahnost na razstavnem prostoru celjske
vrtnarske šole.
Dve zlati in pet srebrnih medalj za domače izdelke kmetijske mehanizacije in opreme. Veliko
obiskovalcev se ustavlja pri šempetrskem SIP.
D	KULTURA	1
Po jezeru z Dunajskimi
• v« • I	•
pojočimi declci
Najbolj znameniti deški zbor vseh časov navdušil Laško - Edini koncert v Sloveniji ob 500-letnici zbora
Dirigent Lawrence Evvash-
ko je izza klavirja komaj
opazno prikimal z glavo in
dvorano laškega kulturnega
centra so napolnili zvoki pe-
smi Po jezeru bliz' Triglava.
Marsikomu je zastal dih, saj
vsak dan zares ni mogoče
slišati to, Slovencem zelo
priljubljeno melodijo, iz grl
najbolj znamenitega deške-
ga zbora na svetu. Sledil je
buren aplavz, ki so ga dečki
nagradili z znano Straussovo
Po lepi modri Donavi, nato
pa se je slavnostni koncert
končal tako, kot gotovo ni
nihče pričakoval. Zbor je še
enkrat zapel slovensko pe-
sem, vendar tokrat ob
spremljavi celotne dvorane.
Koncert Dunajskih pojočih
dečkov vsekakor pomeni vr-
hunec kuhurnih prireditev v
Laškem in je hkrati tudi edini,
ki ga bo zbor letos, ko praznu-
je 500-letnico delovanja, pri-
pravil v Sloveniji. Zato niti ne
čudi, da so karte pošle že pred
nekaj meseci. Dunajski dečki
so nazadnje gostovali pri nas
pred šestimi leti, ko so imeli
koncert v liublianski filhar-
moniji. in vprašanje je, kdaj
bodo zopet prišli. Turneje so
že za nekaj let razprodane,
poleg tega zahteva njihov na-
stop zelo veliko priprav, pa
tudi poceni niso.
Dunajske pojoče dečke je
20. julija 1498 ustanovil cesar
Maximilijan L V zboru je ta-
krat bilo le dvanajst dečkov,
za katere je skrbela Cerkev.
Ob koncu prve svetovne vojne
so zbor razpustili, vendar ne
za dolgo. Leta 1924 je zadnji
vodja dvorne kapele spet
zbral 18 dečkov, ki so začeli
nastopati tudi javno, prvo tur-
nejo pa so imeli prav v Slove-
niji. Dunajskih dečkov je da-
nes približno sto in pojejo v
štirih zborih, ki so jih poime-
novali po znanih skladateljih.
Mozartov zbor, ki je bil tudi v
Laškem, in Schubertov potu-
»jeta po svetu, Haydnov in
Brucknerjev pa sta stalno na
Dunaju, kjer vsako nedeljo
pojeta med mašo v Hofburgu.
Program se do danes ni bistve-
no spremenil, saj še vedno
obsega cerkveno glasbo in de-
la vseh svetovno znanih skla-
dateljev.
Življenje dečkov je vse prej
kot rožnato, saj se njihovo šo-
lanje v baročni dunajski palači
Augarten prične že pri štirih
letih, TA tiste, ki pri osmih ali
desetih začno nastopati v zbo-
ru, pa se kariera konča pri štiri-
najstih. Le desetina pevcev na-
daljuje glasbeno pot, ostali se
raje odločijo za drugačne po-
klice. Breme, ki ga morajo no-
siti v času svetovne slave, je
očitno prehudo. Vsako leto
imajo več kot 300 koncertov po
vsem svetu. Največ zanimanja
za njihove koncerte je v ZDA,
kamor se Mozartov zbor spet
odpravlja konec septembra,
redno prepevajo tudi na Japon-
skem, v Avstraliji, Južni Ameri-
ki, na Kitajskem ter v mnogih
evropskih in arabskih državah.
JANJA INTIHAR
-I Foto: SHERPA
Člani Dunajskih pojočih dečkov so večinoma iz Avstrije, le desetina je iz drugih držav,
predvsem iz Švice, ZDA in Kanade. V Mozartovem zboru, ki je nastopal v Laškem, poje 22 do
24 fantov, najmlajši med njimi je star osem let.
zapisovanja
Mladi levi
Piše: TADEJ ČATER
Najprej dejstva: Mladi levi je
naslov festivala sodobnega
plesa in gledališča, ki ga je
letos prvič organiziral Zavod
Bunker. Še več. gre sploh za
prvo akcijo novo ustanovljene-
ga zavoda. Mladi levi sodijo v
okvir mednarodne mreže pro-
ducentov, direktorjev in orga-
nizatorjev Junge Hunde. kate-
re člani so poleg slovenskega
Bunkerja še hamburški Kamp-
nagel, Inteatro iz Polverigija,
Monty iz Antiverpna, Kanon-
hallen iz Kobenhavna ter sa-
mostojna producenta Toni
Cots iz Španije in Bush Harts-
hom iz Velike Britanije.
Ja. dejstva so pač dejstva. In
v konteksu dejstev, ki jih poz-
namo. je moč vrednotiti rav-
nokar se iztekajoči ljubljanski
plesno-gledališki festival. Kot
je edino mogoče vrednotiti tu-
di vsak drug festival. In Mladi
levi so festival, ki se v ničemer
ne razlikuje od drugih tovrst-
nih festivalov. Je naslednik
propadlega Exodosa. gradi na
temeljih Ex Ponta, se s svojo
vsebinsko zasnovo skuša prib-
ližati tistemu, kar je konec
osemdesetih in v začetku de-
vetdesetih zakoličil zagrebški
Eurokaz. sledi potezam itali-
janskih retrospektivnih ple-
snih in gledaliških prerezov, se
trudi, da bi v.našo malo domo-
vino pripeljal tisto, kar smo v
odsotnosti podobnih festivalov
zadnja leta spregledali in za-
mudili. In to slednje je najvaž-
nejše. Prav. že res. da imamo
Mesto žensk, če mene vpraša-
te. enega najpomembnejših in
najbolj inovativnih festivalov
na Slovenskem. Že res, da se
gospodu Rotovniku tu in tam
posreči in v svoj hram tu in
tam nastani kakšno manife-
stativno prireditev, ki bi resni-
ci na ljubo sodila kam dru-
gam, ki se tam med tistim
Cankarjevsko domskim mar-
morjem in ogledali ne počuti
najbolj domače, najbolj prist-
no. toda festivala, ki bi štartal
na sodobno plesno-gledališko
produkcijo s konca tisočletja.
ki bi združeval tako formaj^
kot tudi vsebinsko, se p^
estetsko, najrazličnejše mo^
le pogledov na sodobni pfes
sodobno gledališče, v Slovei
nimamo. In ga tudi še nin
imeli. žal.
Kot. žal. tudi ena sam last
ka še ne prinese pomladi, i
to pomeni? Hmm, Exodos
štartal zelo ambiciozno, p
tako Mesto žensk. Ex Ponto
resda bolj marginalna in
prostor nekdanje Jugoslm
vezana institucija, zato ga
nemarnem v tej zvezi ne
omenjal, toda že po svojem
nalu se je moral soočiti s ti
realnostjo, ki jo v tem prosu
goji kulturna politika. Oba
počasi uganila. (Čeprav i; JI
sto žensk še kar nekako upi
in verjamem)! Razlog? 1
manjkanje finančnih sredsli
In nerazumevanje struktur,
imajo moč in se pretvarjajo,
ne vedo. da krojijo kultm
politiko. Institucije, denimo,
so ob vsaki podobni festival
akciji ogrožene. Kar ne pom
nič drugega kot to, da je sM
na festivalska akcija, ki od
pa od koncepta repertoan
produkcij, kamor denimo s
tudi Mednarodni poletni fe
val. ki se ne zadovolji z mari
stiranjem tistega, kar je moi
če dobiti, pač pa teži k maii
staciji tistega, kar je treba n
nifestirati. svojevrstna ifij
togo strukturiranim institn
jam. Ne verjamete? Hja, za i
ste togo strukturimne institi
je sredstev ne bo nikoli zrna
kalo. Pa ne glede na to, i
bodo sploh kaj manifestirak
Na polovici
Mozaikove kolonije
V Galeriji Mozaik iz Gos-
poske ulice 3 v Celju tudi
letos, že šestič zapored, pri-
pravljajo slikarsko kiparsko
kolonijo MOS 98.
Do 4. septembra bo v treh 5-
dnevnih terminih 19 prizna-
nih umetnikov v Malih Bra-
slovčah upodabljalo lepote Sa-
vinjske doline in Celja, njiho-
va dela pa bodo v Galeriji Mo-
zaik razstavljena od 11. sep-
tembra naprej. V galeriji, ki
praznuje letos 10-letnico svo-
jega dela, želijo z razstavo del,
ustvarjenih na tradicionalni
poletni slikarsko kiparski ko-
loniji, primakniti svoj kamen-
ček v mozaik kulturnega do-
gajanja v mestu ob Savinji v
času Mednarodnega obrtnega
sejma. Pokrovitelj VI. Mozai-
kove slikarsko kiparske kolo-
nije MOS 98 je tudi letos Delo
TČR.
Prejšnji teden so v Malih
Braslovčah gostili Leona Ko-
po rca in Darinko Pavletič-
Lorenčak, v ponedeljek pa so
se na teren odpravili Viktor
Šest, Simon Kajtna, Tihomir
Lončar, John Ferry, Stane
Žerko, Jure Cihlar in Stane
Kolman. Najštevilčnejša ude-
ležba slikarjev in kiparjev bo v
zadnjem terminu, od pone-
deljka do petka, ko bodo us-
tvarjali Peter Beus, Ismar
Mujezinovič, Jože Tisnikar,
Tomaž Perko, Milena Brani-
selj, Vladimira Štoviček,
Franc Vozel, Zvest Apollo-
nio, Ivana Andrič-Todič in
Aladar Zahariaš.	IS
Petnajstič »Družina poje«
Organizacijski odbor prireditve Družina poje v Andražu se
že dalj časa pripravlja na letošnjo jubilejno, petnajsto prire-
ditev. Tokrat bo v nedeljo, 30. avgusta, s pričetkom ob 14.30,
na igrišču v Andražu.
Kot nam je povedal predsednik organizacijskega odbora
Anton Mešič, bo nastopilo 23 družin iz vseh koncev Slovenije in
iz zamejstva. Med občinstvom pričakujejo tudi nekatere znane
Slovence iz kulturnega in političnega življenja. T. TAVČAR
130 let II. slovenskega tabora
žg^.^ .......................
Na kulturnem področju je
mesec september v žalski
občini rezerviran za priredi-
tve, posvečene spominu na
II. slovenski tabor v Žalcu.
Letos praznujemo 130-letni-
co tega, za slovenstvo tako
pomembnega dogodka. Ker
je obletnica okrogla, je pro-
gram prireditev, ki bodo od
4. do 25. septembra, še po-
sebno pester in bogat.
■■»»j^^^tMiiraM'urifii i i i 'i' ^m-iM iT i aaaitM
Taborski kulturni dnevi se
bodo začeli v petek, 4. sep-
tembra, s prireditvama Ko ci-
tre zazvene in Taborsko noč-
jo v letnem gledališču Lem-
berg v Grižah, v nedeljo, 6.
septembra, bo osrednja pro-
slava 130-letnice II. sloven-
skega tabora v Domu 11. slo-
venskega tabora, 7. septem-
bra bo predstavitev zbornika
Drobci iz preteklosti našega
kraja ob 180-letnici poučeva-
nja v Šempetru v občinski
matični knjižnici, v sredo, 9.
septembra, bo odprtje razsta-
ve Žalec na starih razgledni-
cah v občinski matični knjiž-
nici, naslednji dan pa koncert
Adjja Smolarja v dvorani Do-
ma II. slovenskega tabora. V
torek, 15., se bo predstavil v
občinski matični knjižnici
naš rojak in prevajalec Niko
Jež, naslednji dan pa bodo
predstavili nalogo o Adiju Ar-
zenšku v OŠ Petrovče. V četr-
tek, 17., bo v Domu 11. sloven-
skega tabora monodrama M.
Kmecla Polnočno kričanje v
izvedbi Toneta Gogale in na-
slednji dan koncert Tria Lo-
renz, v Savinovem salonu pa
bo odprta razstava slik Jelice
Žuža. V soboto, 19., bo Mop-
ped show, v ponedeljek, 21.,
bo pogovor z umetnostno
zgodovinarsko Mileno Moš-
kon v Savinovi hiši, naslednji
dan predstavitev knjige o
Fanny Hausmann, prvi slo-
venski pesnici, ob 180-letnici
rojstva, v sredo, 23., bo ek-
skurzija izžrebanih učencev
vseslovenskega kviza o Oto-
nu Župančiču v Belo Krajino,
naslednji dan projekcija slo-
venskega filma Vesna in zad-
nji dan, v petek, 25. septem-
bra, koncert skupine Orlek v
Domu 11. slovenskega tabC
V času taborskih kultum
dni si bodo podružnične!
OŠ lahko ogledale lutkov
predstavi Oj, boli in Fidl Fai
mmmmmmm T. tavČ
Celjani, zavrtite se z namili
v Plesnem valu Celje se bodo konec tedna od letošnj«
poletja poslovili z dvema plesnima prireditvama, hkrat
pa bosta petkov in sobotni plesni večer organizatorje'
tudi priprava za osrednji slovenski decembrski plesu
dogodek - državno prvenstvo v standardnih plesih.
Jutri, v petek ob 20. uri, pripravljajo v Celjskem dojT^
prikaz standardnih in latinsko-ameriških športnih pleso«
Občinstvu bi radi predstavili naporne športne treninge ''
hkrati tudi ljubezen do plesa, ki jo gojijo tekmovalni P^
Plesnega vala Celje.
Sobotni večer bo namenjen vsem ljubiteljem družabneg'
plesa. S povabilom »Celjani, zavrtite se z nami!« želijo'
Plesnem valu pritegniti vse ljubitelje družabnega plesa, ki ^
se radi zavrteli ob ritmih plesne glasbe. S tem bi oživili
potrdili dolgoletno tradicijo in trditve, da ima mesto Cef'
globoke korenine plesne kulture, ki jo je treba le ohraniti
povabiti ljudi dobre volje in misli v plesno dvorano, kakM
v Celjskem domu mesto ob Savinji tudi ima.
pihh]m\ I	_ KULTURA _________________ _____________ Q
Veronikma nagrada za Kašmir
Letošnji lovreat poezije je Aleš Šteger, ki je pesniško zbirko Kašmir izdal pri založbi Nova revija
l^a torkovem literarnem
^eru Iz roda v rod duh
pot v dvorani Celjskega
oflia je Tone Pavček, pred-
j^nik žirije Društva slo-
jflskih pisateljev, razgla-
jj letošnjega lavreata poe-
jjp. Veronikino nagrado v
jjini 600 tisoč tolarjev in
osebno listino Mestne ob-
ije Celje je prejel Aleš Šte-
^ za pesniško zbirko Kaš-
lir, ki je izšla pri založbi
ova revija.
»Leta 1973 na Desterniku
ri Ptuju rojen Aleš Šteger je
jnes vodilno ime najmlajše
jneracije slovenskih poetov,
ase je vidno opozoril že s
Esniško zbirko Šahovnice ur
r zanjo leta 1995 prejel na-
ado Slovenskega knjižnega
^ma za najboljši prvenec,
jegova druga pesniška zbir-
1 Kašmir je kljub temu razve-
iljivo presenečenje: ni prvič,
pa vendarle precej redko, da
ide izpod peresa mladega
rtorja pesniško zrela stvari-
ki navduši s svojo vsebin-
ffl in oblikovno izbrušenost-
i. Ob tem pa je vseskozi pre-
feta z mladostno svežino, z
^upljivim tveganjem v nepre-
lanem iskanju odgovora na
sfingično naravo človeške in
pesniške biti,« je utemeljeval
izbor letošnjega lavreata poe-
zije predsednik žirije Tone
Pavček. »Kašmir je umetniško
strukturirana kronika pesni-
kovega sestopa z vsakršnih
iluzij naphanega neba v rezko
hladne in z negotovostjo pre-
predene zemeljske poljane.
Štegrove pesmi so tako umet-
niško poročilo o eksistencial-
nih premikih in navzkrižjih,
burnih notranjih bojih in red-
kih pomiritvah, trenutnih
spoznanjih in dvomih. In za
konec: Kašmir predstavlja
enega najbolj samosvojih in
izzivalnih pesniških podvigov
zadnjih let.«
Ob Alešu Štegru so bili za
letošnjo Veronikino nagrado
nominirani še Tone Kuntner
za pesniško zbirko Cmurek
(založba Mladinska knjiga).
Vida Mokrin Pauer za pesniš-
ko zbirko Krili v kletki (Can-
karjeva založba), Milan Vin-
cetič za pesniško zbirko Tanin
(Pomurska založba) in Uroš
Zupan za pesniško zbirko Na-
sledstvo (Študentska založ-
ba). Vseh pet nominirancev je
skupaj z Ervinom Fritzem, Zo-
ranom Pevcem in Cirilom
Zlobcem svoje pesmi prebira-
lo na literarnem večeru Iz ro-
da v rod duh išče pot. ki so ga
v Celju priredili v okviru prire-
ditev Poletje v Celju, knežjem
mestu.
mmmmmmm i. stamejčič
Lani so Veronikino na-
grado kot prvemu dobitni-
ku podelili Iztoku Osojniku
za zbirko Razglednice za
Darjo. Za letošnji naziv la-
vreata poezije in Veroniki-
no nagrado, ki jo gmotno
podpirajo v Mestni občini
Celje, Goričane d.d. Medvo-
de in Slovenskih železni-
cah, pa so se potegovali av-
torji 150 pesniških zbirk, ki
so izšle med lanskim 31.
majem in letošnjim 1. juni-
jem.
Zemlja in nebo v Kuliurnici
Minuli petek so v velenjski knjigarni Kulturnica odprli
razstavo slik Mojce Vilar, slikarke iz Domžal.
Vilarjeva, ki se z likovno umetnostjo ukvarja že od zgodnje
mladosti, je sedaj absolventka Visoke strokovne šole za
risanje in slikanje v Ljubljani. Serijo slik, nastalih v zadnjem
času, je poimenovala Zemlja in nebo. gre pa za akrilne in
mešane tehnike na večjih in manjših formatih. Razstavljene
slike bodo v Kulturnici na ogled do prihodnjega tedna,
potem pa bodo razstavo prestavili v galerijo Gorenje, obisko-
valcem otvoritve pa bo ob nastopu mezzosopranistke Danile
Perne ostal v spominu nastop ciganske zasedbe Kontrabant,
katerega člani so za prijetno vzdušje pred Kulturnico skrbeli
vse do poznih večernih ur.	-	NMS
prireditve
. KONCERTI_
V	Kristalni dvorani v Ro-
gaški Slatini bo v torek ob 20.
uri klavirski recital pianista
Željka Vlahoviča iz Zagreba.
Zlatorog club pripravlja v
soboto ob 21. uri koncert The
Sausages.
RAISWVE
V	Muzeju novejše zgodovi-
ne je na ogled razstava Kaj se
skriva pod klobukom?
V	pritličju Stare grofije
ima Pokrajinski muzej dve
razstavi: Habsburžani na por-
tretnih podobah in Habsbur-
žani - portreti članov družine
Habsburg rta novcih in meda-
ljah.
V	Lapidariju je na ogled
razstava Rimske nekropole se-
verne Hrvaške.
V	Osrednji knjižnici do
septembra razstavlja Grbe no-
vih in starih občin na Celj-
skem Branko Goropevšek.
V	Etohi do 24. septembra
razstavlja slike Jana Strušnik.
OSTAIO "I
Pokrajinski muzej Celje
vabi od torka do četrtka pri-
hodnji teden med 10. in 13.
uro na delavnice za staro in
mlado na temo razstave Habs-
buržani. tokratna delavnica
ima naslov Jaz kot medaljer
Habsburžanov.
V	dvorani Zdraviliškega
doma na Dobrni bo jutri ob
20. uri nastop folklorne skupi-
ne in vokalnega seksteta Vi-
gred z Dobrne.
V	Kristalni dvorani v Ro-
gaški Slatini bo jutri ob 20.30
revija v standardnih in latin-
sko-ameriških plesih. Sodelo-
vali bodo plesni pari iz različ-
nih plesnih klubov Slovenije v
organizaciji plesne šole Rolly.
Na Cankarjevi ulici v cen-
tru Velenja bo jutri plesni stu-
dio n Velenje predstavil večer
sodobnega plesa.
\ /
Po i etj eBHfl v Celju
IfflEŽlEjPrjMESTU
mm^SSSmSSSBrnm
V	Hermanovem gleda-
lišču Muzeja novejše zgo-
dovine v Celju bo v soboto
ob 10. uri lutkovna pred-
stava z naslovom Škratje,
bratje, tatje. v izvedbi Lut-
kovne skupine Buba iz
Šmihela v Avstriji.
V	atriju Friderik (Gos-
poska ulica) bo danes ob
18. uri predstava Kje ste
Celjski? v izvedbi KUD Al-
me Karlin.
Na Starem gradu bo v
soboto ob 10. do 18. ure
srednjeveški dan. ki ga
pripravlja Turistično druš-
tvo Celje.
Na Prešernovi ulici in
Krekovem trgu bo v sobo-
to ob 20. uri predstava Zr-
calni svet, uličnega gleda-
lišča Ane Monro.
V	Celjskem domu bo v
soboto ob 21. uri družabni
ples z ansamblom Journal.
V	atriju Majolke bo v
sredo ob 20.30 koncert
pevca Lada Leskovarja, v
spremljavi pianista Mojmi-
ra Šepeta.
V	Galeriji sodobne
umetnosti je do 31. avgusta
na ogled razstava Mlade
španske fotografije.
Piran zopet pleše
studio za ples Celje in Ple-
sni teater Igen že desetič za-
pored organizirata plesno
kolonijo, ki bo tudi letos v
umetniško slikovitem ozrač-
ju slovenske obale. Plesalci
se pod vodstvom pedagogov
klasične in sodobne baletne
tehnike pripravljajo na novo
plesno sezono.
Letošnje piranske kolonije,
ki je pod umetniškim vods-
tvom Igorja Jelena, se udele-
žuje preko trideset plesalcev
iz vse Slovenije. v baletni dvo-
rani Osnovne šole Cirila Ko-
smača se pod budnimi očmi
priznanih plesnih pedagoginj
Olje Ilič in Helene Krieger iz
Maribora med drugim pri-
pravljajo tudi na zaključno
produkcijo, ki bo predvidoma
29. avgusta zvečer na piran-
skih ulicah.
Studio za ples Celje tako
zaključuje desetletno izobra-
ževanje za mlade, ki si želijo
pridobiti nove izkušnje na po-
dročju plesa, vrata v novo ple-
sno sezono pa bo odprl 1.
oktobra. Vsi tisti, ki bi se želeli
pobliže spoznati z jazzom, ba-
letom. sodobnim plesom ali
plesnim teatrom, se lahko v
program rednega šolskega ci-
klusa vpišejo od 25. avgusta
do 25. septembra. U. KNEZ
Kje ste. Celjski?
jOdgovor je zelo preprost -
»coj, v četrtek ob 18. uri, se
odo vrnili v Friderikov atrij
a gostilnico Friderik) v
nestnem središču. Gre pa
eveda za satiro »Kje ste,
Oljski?« gledališke skupine
^JD Alme Karlin.
Avtorja predstave, ki jo bodo
Jladi gledal iščniki nocoj pre-
Jierno uprizorili, sta Andreja
ezemik in Vlado Torov. Sled-
ji se celjskemu občinstvu
Jttlstavlja tudi v vlogi režiser-
producentka predstave pa
'Mateja Žvižej. V predstavi -
godba govori o treh neposred-
potomcih celjskih grofov.
' se po v Sloveniji pred leti
sprejetem denacionalizacij-
skem zakonu čutijo upraviče-
ne do vrnitve ozemelj, izgub-
ljenih v 14. stoletju, na pomoč
pa jim priskočita odvetnik in
duhovnik - bodo zaigrali Anže
Čater, Daniela Likar, Lenart
Skok, Gregor Stamejčič in
Mateja Žvižej. Za likovno
opremo so poskrbeli Vojko Vo-
lavšek in Viviana Kolka, ki sta
narisala zemljevid, ter Mojca
Šon, ki je izdelala plakate in
gledališke liste.
Predstavo so omogočili
Mestna občina Celje, D&V tek-
stil. Četisk, Scan-art in Rekrea-
cijsko konjeniški klub Brezo-
va.	IS
Razstava španske fotografije
v Galeriji sodobne umet-
®sti v Celju je postavljena
^tava z naslovom Mlada
I^^nska fotografija, vsebuje
^ izbor fotografskih del, ki
naredili sodobni avtor-
•iilajše generacije,
'fotografija ima v Španiji že
Olgo tradicijo in mnogo uve-
'^Jjenih avtorjev, ki so znani
izven meja svoje domovi-
Fotografi, ki razstavljajo v
^ ju. se ne uvrščajo med naj-
znane, kajti gre za mlajše
Igorje, stare do trideset let.
^^ petnajstimi razstavljajo-
jih je večina študirala na
^ni od likovnih akademij,
^^ma šolah, na katerih
^^ujejo likovno umetnost,
^teri pa so tudi naredili
'^alizirane programe za fo-
^fijo.
skupini petnajstih foto-
nov se posamezniki zani-
majo za različno motiviko,
katero snemajo s fotografsko
kamero in nato izdelujejo čr-
no-bele, oziroma barvne foto-
grafije. Nekatere zanimajo
običajni predmeti, ki jih se-
stavljajo in z njimi delajo
kompozicije tihožitij. Tovrst-
ne fotografije so zanimive tu-
di zaradi tega, ker lahko gle-
dalec spozna, da je mogoče
tudi iz povsem običajnih
predmetov narediti zanimive
fotografske posnetke, seveda
ob upoštevanju osnovnih li-
kovnih dejavnikov, ki foto-
grafiji dajo svojo kvaliteto in
zaradi katerih se ta dela tudi
razlikujejo od fotografij, ka-
kršne delajo priložnostni fo-
tografi.
Precej poudarka pa razstav-
ljajoči avtorji dajejo figural-
nim motivom. Portret in akt
sta tudi sicer ena od najpogo-
stejših motivov v fotografiji in
španski avtorji so do figure
pristopili na različne načine.
Ponekod gre za dokumentari-
stični način fotografiranja,
predvsem pa za raziskovanje
različnih možnosti osvetlje-
vanja modelov, poudarjanje
različnih izrazov in razpolo-
ženja fotografiranih oseb ter
gradnjo skladnih kompozicij-
skih celot. Med razstavljajoči-
mi petnajstimi avtorji je tež-
ko najti enoten likovni slog,
saj vsak posameznik išče last-
ne oblike izražanja v fotogra-
fiji. Zato so posamezne foto-
grafije bližje naslonu na uve-
ljavljene likovne sheme,
mnoge pa izražajo izrazito ra-
ziskovalno naravnanost in is-
kanje novih modelov, najsi
gre za estetske ali tehnične
značilnosti.
BORIS GORUPIČ
Glasbena poslastica z violinami
12. mednarodna violinska
šola Igorja Ozima v Velenju
je tudi letos več kot zadovo-
ljivo zadostila okusom glas-
benih sladokuscev iz Slove-
nije in tujine.
Preko dvajset violinistov iz
Slovenije, Hrvaške, Avstrije,
Danske, Finske, Nemčije, Nor-
veške. Poljske, Švice in Južne
Koreje si je v velenjski osnovni
šoli Frana K. Koželjskega, pod
taktirko mojstra in priznanega
glasbenega pedagoga profe-
sorja Igorja Ozima. nabiralo
nove dragocene izkušnje v tej
vrsti zahtevne glasbe. Z odlič-
nim sodelovanjem mentorja
prof. Christiane Hutcap ter s
pomočjo sponzorjev so udele-
žencem pripravili nadvse stro-
kovno izpopolnjevanje.
Kvaliteto pridobljenega
znanja so nadarjeni violinisti
pokazali najprej v Kristalni
dvorani v Rogaški Slatini, z
dovršenim nastopom v orgel-
ski dvorani GŠ Velenje pa so
Violinisti in korepetitorji ob zaključku koncertnega nastopa v velenjski glasbeni šoli.
enako navdušili tudi velenj-
sko občinstvo. Na zaključ-
nem koncertu so nastopili
Rachel Kolly iz Švice. Uta Ku-
nert iz Nemčije. Wonji Kim iz
Južne Koreje ter David Couc-
heron iz Norveške, spremljali
pa so jih korepetitorji Anna
de Capitani iz Švice, Dana
Kunert iz Nemčije in Wion-
min Kim iz Južne Koreje. Na-
stop je bil vsekakor imenitna
glasbena poslastica.
JOŽE MIKLAVC
D3 II	PISMA BRALCEV	^
odmevi
šentjurski
raj za
črnograditelje
v 28. št. Novega tednika
sem prebral članek pod gor-
njim naslovom glede črne
gradnje asfaltne baze v Planin-
ske vasi. Nisem bil presene-
čen, da se take stvari dogajajo
v šentjurski občini, ker so se
podobne in še hujše stvari pri
nas že dogajale (npr. črna
gradnja pokopališča, za kar je
šlo brez potrebe že ogromno
denarja in uničenje naravnih
lepot kraja).
Ta objekt v nobenem prime-
ru ne spada v to vas, tudi če se
s tem pridobi nekaj delovnih
mest. To bo potrdil vsak po-
šten strokovnjak.
Zaskrbljujoče je, da je bilo
toliko podpisnikov za legaliza-
cijo in da je kar 2/3 svetnikov
glasovalo za to. Je krivo po-
manjkanje znanja ali srčne
kulture ali kaj drugega? Javno
pohvalo pa si zaslužijo tisti
svetniki, ki so glasovali proti
legalizaciji asfaltne baze v Pla-
ninski vasi. S tem so dokazah,
da pošteno in pametno raz-
mišljajo.
Svetniku, ki trdi, da poti
nazaj ni, pa odgovarjam: poti
je več, če kdo ugotovi, da ni
na pravi poti, lahko še vedno
gre nazaj.
Svetnika, ki trdi, da ni ovir,
bi vprašal, če bi on imel dom
sam 20 - 30 m oddaljen od
asfaltne mešanice in če bi tu-
di takrat rekel, da ni ovir.
Zagotovo ne.
Svetnika, ki pravi, da so za
razvoj kraja potrebne žrtve, pa
sprašujem, če bi on hotel biti
ta žrtev. Prav gotovo ne.
Za razvoj kraja niso potreb-
ne take žrtve, pač pa je potreb-
no veliko znanja na večih po-
dročjih, zdrava pamet, poseb-
no tistim ljudem, ki so na vo-
dilnih mestih, pa še zraven
pridnost in poštenje.
Pred približno 18 leti je no-
vinar napisal: »Občine, ki so
na repu razvitosti, ne bodo
napredovale, če ne bodo
okrepile svoje pameti.« Šent-
jur je vedno na repu razvito-
sti, čeprav je imel vse naravne
pogoje, da postane eno izmed
najlepših mest v Sloveniji. Ta-
ko pa je po urbanistični ure-
ditvi pod kritiko. Tako nima
podobe vasi, še manj pa po-
dobo mesta.
Ker se bližajo volitve za no-
vega župana, priporočam, da
vendar poiščete človeka, ki bi
ustrezal vsem tem pogojem,
katere sem zgoraj navedel. Žu-
pan je oblast in od nje je odvi-
sno, kaj vse se v občini godi.
Po mojem prepričanju in po
prepričanju tudi nekaterih
drugih še nismo imeli takega
župana, kot bi moral biti -
razen enega in še to le za
kratek čas.
Vse to sem napisal dobro-
namerno, da bi ljudje začeli
drugače razmišljati, da bi
nam bilo boljše, da bi imeli
več spoštovanja do sočloveka,
več srčne kulture. Če ljudem
ne moreš pomagati, jim vsaj
škoduj ne.
Vaščanom lepe Planinske
vasi pa priporočam več soli-
darnosti. Ni lepo, če sosedu
ne pomagate, če ima težave in
trpi. Če boste solidarni, v vaši
vasi asfaltne baze ne bo. Poi-
skati si bodo morali novo lo-
kacijo na bolj primernem kra-
ju, tako da bi bilo prav za vse.
Tudi za lastnika asfaltne baze,
ker bi s tem imel mirno vest, s
svojim izsiljevanjem ne bi ni-
komur škodoval, ne uničeval
mirnega in lepega doma.
SLAVKO JAZBINŠEK,
Šentjur
rpREjgj^
H smo
Kako bi
škodovali
upokojencem?
v območnih odborih in Po-
krajinskem odboru stranke
DeSUS Celje skrbno spremlja-
mo polemiko o novem pokoj-
ninskem zakonu, ki zlasti pri-
zadeva nas mlajše, starejše
upokojence in zanamce.
V sobotni prilogi Dela 1.
avgusta 1998 se je o tej prob-
lematiki zelo razpisal Grega
Repovž. V člankih je bil zelo
kritičen in je večkrat tudi ža-
ljivo nastopal v škodo upoko-
jencem - sedanjim in zanam-
cem. Na pisanje g. Repovža se
je oglasil Jože Globačnik,
predsednik stranke DeSUS RS
in javno, jasno ter nedvoum-
no odgovoril, kakšna so sta-
lišča stranke DeSUS do pred-
videne reforme upokojenske-
ga sistema. Repovž piše, da
stranka DeSUS nastopa egoi-
stično, ker vztraja pri usklaje-
vanju pokojnin. V obeh pri-
merih to počne za sedanje in
bodoče generacije upokojen-
cev, torej se z vso pravico
štejemo med tiste, ki jih za-
namci zanimajo. Trdi, da koa-
licijskega sporazuma stranka
ni podpisala na lepe oči. Spo-
razum obvezuje k usklajeva-
nju pokojnin s plačami in k
postopnemu uvajanju vdov-
skih pokojnin. Prav zaradi te-
ga je poudarjeno, da smo za-
radi skrbi za zanamce zago-
varjali to zahtevo in kot tre-
nutno kaže, tudi uspeli v us-
treznejšem urejanju pokoj-
ninskih vprašanj. Le-ta so:
odprava privilegijev v upoko-
jevanju, izenačevanje pris-
pevnih stopenj za vse zavaro-
vance, očiščenje pokojninske
blagajne, načelo plačevanja
vseh olajšav, zagotavljanje
doseženega nivoja pravic in-
validov, razumem razpon
med najnižjo in najvišjo mož-
no pokojnino, diferencirano
upoštevanje upokojitvene
starosti za moške in ženske,
večje upoštevanje delovne
dobe pri upokojitvi in obliko-
vanje obvezne rezerve pri po-
kojninskem skladu.
StaUšča DeSUS do aktual-
nih vprašanj in zavzemanje
poslanske skupine DeSUS da-
jejo odgovore na vprašanje,
kaj vse nas združuje. Združu-
jejo nas pokojnine tako kot
verjetno tudi plače združuje-
jo novinarje, ki najbrž niso
indiferentni do višine regresa
za letni dopust. Ne znamo si
razlagati, kje g. -Repovž po
vsem tem vidi vztrajanje pri
privilegijih že upokojenih in
kateri so ti privilegiji. Kje vidi
egoistične interese desusov-
cev in kje so dokazi za žaljivo
trditev, da nas v DeSUS zdru-
žujejo le leta in isti dan preje-
manja pokojnin.
Zelo dokumentiran odgo-
vor v pismih bralcev v sobot-
ni prilogi Dela 1. avgusta 1998
je napisal Vinko Gobec, pred-
sednik združenja upokojen-
cev Slovenije. Vse je doku-
mentiral in utemeljil s števil-
kami. Naša odbora, območni
odbor Celje in Štore, ter po-
krajinski v Celju, v celoti pod-
piramo vsebino obeh pisem
predsednika DeSUS g. Glo-
bačnika in predsednika ZDUS
g. Gobca, g. Repovžu pa sve-
tujemo, naj bo v prihodnje
bolj prizanesljiv s svojim pi-
sanjem. Upokojenci imamo
sicer tudi trdo kožo, ni pa
dostojno, da se novinarski in-
teligent na tako nesprejemljiv
način loteva nas upokojen-
cev, starejše generacije, ki bi
glede na svoj prispevek k raz- •
voju naše družbe zaslužila
predvsem hvaležno in spošt-
ljivo obravnavo, ne pa samo
grajo. G. Repovž, tudi vi bo-
ste jutri med upokojenci. Za-
mislite se!
Odbor DeSUS Celje
Zgolj
polnjenje
državne
blagajne?
Proti naravnim nesrečam
smo ljudje še zmeraj bolj ali
manj nemočni. Potresi podre-
jo hiše, poplave jih odnesejo,
ljudje pa ostanejo brez strehe
nad glavo. Brez doma. Veliko-
krat se je že izkazalo, da ljud-
je v takih težkih situacijah
pomagajo prizadetim. Kaj pa
država?
Živi od davkoplačevalcev.
Del proračuna je vsekakor na-
menjen odstranitvi posledic
elementarnih nesreč. Zakaj
potem na hitro sprejeti zakon
o Posočju? Ali mora res drža-
va tudi od prizadetih nekaj
iztržiti? V Delu (13. 8. 1998)
je članek, v katerem je Boris
Tomašič s skupino podpisni-
kov vložil na ustavno sodišče
pobudo za presojo ustavnosti
šestega člena zakona o popo-
tresni obnovi Posočja. Zakon
se naj ne bi ujemal z ustavo v
2., 148. in 155. členu. Nas-
protno temu pa minister Gan-
tar trdi, da je vse v najlepšem
redu in poziva državljane, naj
pridno plačujejo položnice.
Dobivajo jih študentje in ljud-
je, ki živijo od socialne pod-
pore. Ali je država že res tako
na psu, da pobira denar od
socialno ogroženih ljudi in
študentov? V meni se pojavlja
vprašanje, za kaj se bo pora-
bil denar, če se izkaže, da je
zakon v redu in ni v nasprotju
z ustavo? V državo, v kateri se
dogajajo lumparije na dnev-
nem redu, preprosto ne mo-
rem imeti zaupanje. Prora-
čunskega denarja pa je tako
zmeraj premalo.
V meni se poraja dvom, da
tega denarja v celoti ne bodo
dobili prizadeti v potresu. Sem
mnenja, da se položnice ne bi
smele pošiljati, dokler ustavno
sodišče ne odloči, ali je zakon v
skladu z ustavo ali ne.
ANDREJ VANOVŠEK,
Celje
Pritožba
davčni upravi
v imenu vseh članov družin
Kaučič in Vrhovšek se pritožu-
jem na izdane odločbe o plači-
lu prispevka za popotresno
območje v Posočju, kar ute-
meljujem s sledečim:
-	čeprav se je o tem veliko
govorilo, nas kljub temu moti,
da se lahko izda odločba na
podlagi zakonov o davčni poli-
tiki, zakon o posebnih »prosto-
voljnih« prispevkih pa v držav-
nem zboru še vedno ni sprejet.
-	Moti nas, da se plačilo
prispevka obračunava od bru-
to letnega izplačila, v katerem
so že tako in tako zajeti vsi
prispevki in davki do države,
kakor tudi prispevek za ele-
mentarne nezgode.
-	Moti nas, da nas državljane
o pomoči in tudi med drugim
o tem, kako mi živimo z do-
hodki, ki jih prejemamo, nih-
če od poslancev, kakor tudi od
ministrov in premiera nič ne
vpraša, o vprašanju, ki zadeva
vse državljane RS, pa enostav-
no sprejmejo zakon, ki bo po-
trjen šele, »če bo«, po konča-
nih poletnih počitnicah, po-
sebne položnice dobimo pa že
pred sprejemom tega zakona.
-	Moti nas, da je bila doslej še
vsaka solidarna pomoč vseh
državljanov RS (ne štejem ti-
stih, ki v RS niso prijavljeni, ali
celo niso državljani RS, pa živi-
jo dosti bolje od nas) s strani
naše vlade prepolovljena in
ljudje, ki so pomoč dejansko
potrebovali, le-te niso prijeli,
ali pa so jo prejeli v obliki
kredita, ki so ga morali vrniti
(primer potres na Kozjanskem
leta 1975 in poplava leta 1990 v
Savinjski dohni). V Savinjski
dolini je komunalna urejenost
ali neurejenost še vedno taka
kot je bila, kljub veliki finančni
pomoči vseh domačih ljudi,
kakor tudi tujih državnih vlad
in posameznikov.
-	Sprašujemo se, kje je denar,
ki je zbran s strani obveznih
prispevkov za elementarne
nezgode, kakor tudi, kje je de-
nar, ki ga država prejme iz
tujine v primeru elementarnih
nezgod. Prav tako zahtevamo,
da vlada objavi poimensko in
finančno, katerim družinam in
s kolikšno vsoto jim je iz zbra-
nih sredstev pomagala in da
pojasni, zakaj še štiri mesece
po potresu v Posočju ni naredi-
la nič za obnovo, razen, da je
izdala posebne položnice.
-	Poleg tega s polno odgovor-
nostjo izjavljamo, da smo pri-
pravljeni sprejeti čez zimo ka-
terega koli starejšega občana,
ki zime ne bo mogel preživeti
v kontejnerju, kakor tudi vsaki
družini, ki je bila v potresu
zelo prizadeta, finančno po-
magati, vendar direktno, ne
pa preko države, ki vsaj polo-
vico sredstev obdrži zase.
Vsem prizadetim v Posočju
želimo, da si bodo z našo po-
močjo, ne s pomočjo države,
čimprej uredili svc^e domove.
našim poslance, državne
zboru, premieru in vsem os
lim pa želimo, da se korrf
odločijo delati za državljane,^
so jih volili, svoje spore in intii
pa naj rešujejo na osebni rav
brez podtikanj, za katera mori
davek plačati navadni državi
ni, ki so jih z zaupanjem volili
HILDAKAUČli
Škof ja v
za družini Kauč/č
Vrhovši
pohvalh
Prijetno
srečanje
Maturanti Ekonomske sre
nje šole Celje smo praznovJ
45-letnico mature in to na«
dan, ko smo 26. junija pred^
leti prejeli diplomo o opravi
ni maturi.
Naša srečanja so vedno zd
prijateljska in prisrčna. 1
praznovanje je bilo sedmo p
vrsti, za kar se moramo zah«
liti organizacijskemu odboi
z Vladom Kuštrinom na čelu
S svojo prisotnostjo na sfl
čanjih nas vedno ra2:vesetf
naša draga profesorja gosf
Milena Vršnik-Štiftar in g«
pod Zoran Razboršek, za k
se jima iskreno zahvaljujeiu'
Pri obujanju prijetnih spoi"
nov na našo šolo sta nam poii»
gala gospod Janko Poklič,
natelj ESŠ in njegova gospa
močnica. Ob prijaznem spi^
mu v šoli in obhodu po razre<i
smo se, ali pa tudi ne, sponu"
v kateri klopi je kdo sedel
45 in več leti. Za lepe spon^
in letopis ESŠ Celje 1997/^
predvsem pa za prijazne be^
de, v imenu vseh hvala.
Ob koncu kličem vsem ^
šolkam in sošolcem - mati
rantom letnika 1952/53 in ^
šim profesorjem na veselo
č^je čez 5 let in ob naši
ti« obletnici leta 2003.
ANGELCA MIHEIJJ
mh^mnia] \	nasi kraji m uupje	id
Končno vec prostora
Pouk v konjiški Osnovni šoli Pod goro noj bi bil nemoten, čeprav bodo prizidek
končali šele do konca septembra
Osnovna šola Pod goro v
[ovenskih Konjicah bo letos
p(,ila nove prostore v vez-
delu med novim in sta-
0 šolskim poslopjem. Na-
^ba, vredna 214 milijonov
ilarjev, naj bi bila predvido-
,a zaključena do konca sep-
)nibra. Vendar pa naj bi po
jgotovilu konjiškega župa-
3 Janeza Jazbeca pouk
ljub delu potekal nemote-
; Vzrok za to, da bo prizidek
okončan šele mesec dni po
ačetku pouka, je na strani
ivajalcev del, domačega pod-
aja Kongrad, ki bi moralo
[radnjo dokončati že v začet-
[u julija. Denar za investicijo,
[i bo vsekakor dobrodošla pri-
iobitev tako za učitelje kot
udi učence, sta prispevala mi-
listrstvo za šolstvo in šport in
Mina Slovenske Konjice.
Veliko truda je bilo vloženega
to, da se je sploh kaj premak-
ilo,« je povedal Jazbec. »Po-
lovni popis potreb je bil nare-
!n že leta '93, in sicer za
ekdanjo občino, naknadno
a smo opozorili na potrebe.
šole dve leti kasneje in prepri-
čali ministrstvo, da nam pri
tem pomaga. Leta '95 smo ta-
ko načelno dobili soglasje, na-
slednje leto začeli pripravljati
dokumentacijo, lani pa smo
pričeli z deli.«
Prizidek bo omogočil nemo-
ten pouk, prehod na devetlet-
ko, še zlasti pa novo kuhinjo,
saj so razmere v stari nemogo-
če. Učitelji bodo dobili novo
zbornico, nove pa bodo tudi
računalniška učilnica, knjižni-
ca in še nekaj učilnic ter kabi-
netov. Dokončane so nove gar-
derobe v starih prostorih, novi
del pa bodo predvidoma v
kratkem opremili in dokonča-
li. Tako naj bi nove prostore
uporabljali že od začetka me-
seca oktobra.
Nova podoba šole, ki jo obi-
skuje okoli 600 učencev, je
pomembna tudi zaradi zago-
tovitve 'pogojev za devetletno
šolanje konjiških in okoliških
otrok, ki so prej obiskovali po-
družnične šole v Tepanju in
Špitaliču. Šola Pod goro ima
precej prostora tudi na pod-
strešju, ki bi ga lahko koristno
uporabili za učilnice glasbene
šole. Stara glasbena šola je
Med rožicami
Pet dni cvetja ob dvajseti obletnici Mozirskega gaja
Od 4. do 8. septembra prire-
lObčina Mozirje v sodelova-
ju z Ekološko-hortikultur-
im društvom Savinjski gaj
eliko prireditev ob 20. oblet-
ici Mozirskega gaja, parka
vetja, zelenja in etnografije.
ubilej bodo počastili z med-
arodno razstavo cvetja v ga-
1 Floriada in cvetlično po-
orko skozi Mozirje v gaj.
iV petih dneh si bodo lahko
pskovalci v okviru prireditve
fed drugim ogledali razstavo
■zanega cvetja v šotoru na
"O kvadratnih metrih, tradi-
onalni vrtnarski sejem na
^rkirišču pred parkom, kjer
o poskrbljeno tudi za gostin-
ponudbo in še kaj. V sobo-
'>5. septembra ob 15. uri, bo
Jemanje radijske in televizij-
oddaje Zapojmo v rož'cah,
'ju bodo predvajali na Radiu
'Snjišče in Televiziji Sloveni-
Osrednja slovesnost se bo
v nedeljo ob 10. uri s
^vnostno cvetlično povorko
'' trgu vse do nogometnega
^išča v Lokah, nasproti Sa-
:'^iskega gaja. Na povorki naj
' sodelovalo okoli 60 udele-
^ncev, 45 vozov, ki jih bodo
^''asili mnogi slovenski vrt-
ani. mažoretke, različna
^^štva, godbe na pihala, old-
^erji...
14. uri naj bi se predvi-
^^a začela slavnostna seja,
^ kateri bosta spregovorila
predsednik Republike
°^enije Milan Kučan in
organizacijskega
mozirski župan Jakob
[^Sečnik. V ponedeljek in to-
f si bodo eksponate iz cvet-
povorke lahko ogledali
tudi »zamudniki« in šolska
mladina. Vstopnina bo 700 to-
larjev, za skupine nad 15 oseb
600 tolarjev in za osnovnošol-
ce 300 tolarjev.
Park obišče vsako leto, od
sredine aprila do konca sep-
tembra, okoli 100 tisoč ljudi in
z gotovostjo lahko trdimo, da
predstavlja enega od nosilnih
stebrov slovenskega turizma.
Za cvetlične gredice v parku
skrbi okrog 100 slovenskih
vrtnarjev, v zadnjem času pa
se jim je pridružilo tudi več
podjetij, bank in celo zavaro-
valnica, ki s svojimi prispevki
gaju nudijo finančno pomoč.
Cvetlični park, ki se razteza na
površini petih hektarjev, je.za-
nimiv tudi po svoji etnografski
plati. Tukaj si lahko obiskoval-
ci ogledajo najrazličnejše ob-
jekte, znamenite po svoji pre-
teklosti, med drugim kaščo,
kmečko hišo, preužitkarsko
hišo - skromno, avtentično
hiško iz Šmihela, v kateri naj
bi nekoč živel stari gospodar,
ki je svojemu sinu prepustil
večjo hišo, v zameno pa ga je
moral le-ta vse življenje hrani-
ti in skrbeti zanj; gospodar se
je preselil v manjšo, skromnej-
šo hiško, ki naj bi jo prikazali
tudi v okviru prireditve. Tu je
še mlin in čebelnjak, v parku
pa imajo svoje domove tudi
različna društva, kot je Ribiš-
ko društvo Mozirje, ki obe-
nem skrbi za tamkajšnji rib-
nik, Planinsko društvo, mozir-
sko Ornitološko društvo Ka-
lin, leta '90 pa je bila tam
postavljena tudi kapelica sve-
tega Valentina, ki jo sedaj upo-
rabljajo tudi za poroke v tem
čudovitem okolju.
BOJANA JANČIČ
Vojaki se ne
bojijo igle
v celjski vojašnici so prejš-
nji teden darovali kri za potre-
be celjske bolnišnice. Na proš-
njo celjskega območnega Rde-
čega križa je prišlo na akcijo
54 vojakov.
Septembra bosta v mestni
vojašnici še dve krvodajalski
akciji, za kar se je prijavilo že
230 darovalcev. Na akcijah jim
namreč dajo dober zgled tudi
njihovi predpostavljeni. BJ
Dober dan,
nova šola!
Na Ljubečni bodo osnov-
nošolci v torek prvič presto-
pili prag nove šolske zgrad-
be, prav danes pa opravlja-
jo tehnični pregled novo-
gradnje.
Po besedah ravnatelja OŠ
Ljubečna Martina Groseka
je 254 učencev, ki se bodo v
15 oddelkih popolne osemlet-
ke šolali na Ljubečni, prav te
dni dobilo vabilo, da v torek
prvič prestopijo nov šolski
prag. Čeprav je te dni na Lju-
bečni še pravo gradbišče, saj
delavci hitijo z zaključnimi
deli, bo za začetek šolskega
leta vse nared. Za šolarje na
Ljubečni bo skrbel 29-članski
šolski kolektiv, za razpisana
delovna mesta pa je prispelo
kar 414 prijav.	IS
Nov veter na Hudinji
oš Hudinja je z izgradnjo šole na Ljubečni razbremenjena, vendar še daleč od
dobrih pogojev zo delo
v novo šolsko leto stopajo v
Osnovni šoli Hudinja nekoli-
ko drugače kot prejšnja leta.
Ne samo, da je pročelje po
novem lepše in bolj prijazno,
saj so ga opremili z znakom
in imenom šole, tudi znotraj
šole je v poletnem času priš-
lo do sprememb, ki se bodo
gotovo odražale v njenem de-
lovanju.
Z odprtjem OŠ Ljubečna se
je precej zmanjšalo število
učencev na Hudinji, posle-
dično pa tudi učiteljev. Na-
mesto nekdanjih skoraj tisoč
otrok jih bo čez nekaj dni
prestopilo šolski prag 524,
od tega dva razreda prvošolč-
kov, kar je tudi manj kot
prejšnja leta. Učiteljski ko-
lektiv šteje namesto 53 po
novem 37 članov. Med njimi
je nekaj novih, mlajših, viso-
košolsko izobraženih pred-
metnih učiteljev. Zaradi
manjšega števila otrok se je
prvič pojavil problem preveč
zaposlenih, ki pa se niso
znašli na cesti. Trem učite-
ljem razrednega pouka so us-
peli zagotoviti delovna mesta
na drugih celjskih šolah.
Z vsem tem se je moral takoj
po imenovanju sredi julija
spoprijeti novi vršilec dolžno-
sti ravnatelja. Svet zavoda je
namreč na to mesto imenoval
profesorja matematike in fizi-
ke Jožeta Berka, ki obljublja
nov veter v šoli, saj je ta prete-
klo šolsko leto postala »zna-
na« predvsem po neuspešnih
postopkih za imenovanje no-
vega ravnatelja.
Jože Berk bo funkcijo oprav-
ljal do konca šolskega leta (pri
tem mu pomaga Stanka Brež-
nik), ko bo ponovno izšel raz-
pis za ravnatelja šole. Do takrat
pa želi, da bi kolektiv svoja
prizadevanja usmeril pred-
vsem v delo z otroki, da bi bila
šola prepoznavna po svojih re-
zultatih, kar od njih prav goto-
vo pričakujejo tudi starši.
Šola na Hudinji je že doslej
dosegala lepe uspehe na različ-
nih tekmovanjih, kar je eden
od pokazatelj njene kakovosti.
Zlasti na področju naravoslov-
ja je šola ena najuspešnejših v
regiji. Preteklo šolsko leto so
učenci osvojili 8 srebrnih in tri
zlata Preglova priznanja v zna-
nju kemije, kjer je imela šola
tudi državnega prvaka, 10 sre-
brnih in eno zlato Vegovo priz-
nanje v matematiki ter 4 srebr-
na Štefanova priznanja v fiziki,
kjer sta dva učenca postala re-
gijska prvaka. Uspešni so bili
tudi v tekmovanjih iz angleške-
ga in slovenskega jezika. Pri
tem pa ne pozabljajo na vzgoj-
no delo z otroki, ki naj bi pripo-
mogli k temu, da bodo šolo
jemali kot svojo. Zato bodo
tudi letos spodbujali akcije, ki
so bile uspešne že lani: nagra-
jevanje vedenjsko najboljšega
razreda, učno najuspešnejših
učencev, uvajanje odgovornej-
šega dežurstva, prirejanje šol-
skih plesov...
Z izgradnjo šole na Ljubečni
je šola na Hudinji sicer razbre-
menjena, njena prostorska sti-
ska pa s tem še zdaleč ni reše-
na. 23 oddelkov so morali raz-
porediti v 19 učilnic, kar pome-
ni, da bo pouk za tretje, četrte
in pete razrede še vedno pote-
kal v dveh izmenah. Šola tudi
nima vseh potrebnih speciali-
ziranih učilnic, primerne jedil-
nice in dovolj velike telovadni-
ce, kar bi lahko rešila le izgrad-
nja dolgo načrtovanega prizid-
ka. Zanj bo vodstvo šole skupaj
s svetom zavoda začelo aktiv-
nosti že prve dni septembra.
Illllllljlljlll^llipiiggil^^^
Prizadevanja za prijaznejšo hiidinjsko šolo so vidna na pročelju.
V šolo teden dni kasneje
Na stopniščih in učilnicah v laški šoli je odstopil omet - Za nižjo stopnjo bo pouk spet v izmenah
Tik pred pričetkom novega šolskega
leta so na osnovni šoli Primož Trubar v
Laškem ugotovili, da se bodo popravila
razpok na stropu stopnišča in nekate-
rih učilnic morali lotiti temeljiteje kot
so sprva predvidevali. Pouk se bo zato
pričel 7. in ne 1. septembra, manjkajoče
dneve pa bodo učenci in učitelji nado-
mestili s štirimi delovnimi sobotami.
Na stropu stopnišča v novejšem delu
zgradbe je omet odstopil že kmalu po
koncu prejšnjega šolska leta, vendar so v
šoli menili, da popravilo ne bo zahtevalo
večjih posegov. Nato pa so pred dvema
tednoina strokovnjaki zavoda za raziska-
vo materiala ugotovili, da je kritično tudi
v šolski avli in sedemnajstih učilnicah.
Očitno gre za napake pri gradnji objekta.
ki je že ali pa šele star osemnajst let. Šola
je imela podobne težave že pred leti, ko je
omet najprej odstopil v eni od učilnic,
nato pa še na stopnišču.
Kot je povedala ravnateljica šole Irena
Mulej, bo popravilo poškodovanih stropov
stalo blizu 10 milijonov tolarjev. V občinski
upravi so že izbrali izvajalca, dela, ki so se
pričela šele v soboto, pa bodo zagotovo
končana do 7. septembra. Tako je zapisano
v pogodbi, to pa je tudi datum, do katerega
ministrstvo za šolstvo še dovoli zamik pri-
četka pouka. Šola bo manjkajoče dneve
nadomestila 19. in 26. septembra ter 10. in
24. oktobra, prihodnji teden pa bodo rodi-
teljski sestanki za starše in učence.
Laško osnovno šolo bo letos obiskovalo
blizu 800 otrok. Za nižjo stopnjo bo pouk
zaradi prostorske stiske še naprej potekal
v dveh izmenah, kar sicer mnogim star-
šem ne ustreza, vendar bo tako vse do
takrat, ko bo v Debru zgrajena nova šola.
V Osnovni šoli Primož Trubar bodo v
novem šolskem letu ponudili učencem
tudi program različnih kulturnih pri-
reditev, Ici so ga pripravili v sodelova-
nju s Kulturnim centrom Laško. Pro-
gram, ki so ga poimenovali ABC abon-
majček, je prilagojen otrokom v raz-
ličnih starostnih skupinah. Med letom
bo pet predstav, ki bodo v času pouka,
za celotni abonma pa bo treba plačati
1.500 tolarjev.
Učenci prvih in tretjih razredov bodo
pouk pričeli dopoldne, učenci drugih in
četrtih razredov pa popoldne. Po zimskih
počitnicah, ki bodo od 15. do 21. februar-
ja..se bosta turnusa zamenjala.
JANJA INTIHAR
namreč precej dotrajana in bi
nove prostore nujno potrebo-
vala. Vendar pa bodo te prob-
leme po besedah župana Jaz-
beca reševali kasneje. Druga
konjiška osnovna šola Ob Dra-
vinji se v prihodnje ne bo širi-
la, ampak naj bi dobila denar
le za notranje izboljšave. Pri
vsem tem je v ospredju tudi
pomemben demografski de-
javnik, na katerega ne gre po-
zabiti: vpis šolarjev je vsako
leto manjši.
BOJANA JANČIČ
12
NASI KRAJI IN UUDJE
mmm
S taksijem v srednji vek
S pešcico novcev v srednjeveško kremo - Grajski oder za viteške igre
Bi si za sobotno kosilo pri-
voščili pečenega pujsa, golaž
in zeljne krpice? Pri mizi pa
pustili ob strani novodobni
bonton in se slastnih jedi iz
lončenih posod lotili kar z
rokami? Če vas mika tovrstna
pustolovščina, vas Turistično
društvo Celje v sodelovanju z
društvom Moj Aron v soboto
med 11. in 18. uro vabi na
Stari grad nad Celjem.
^ij^iSai™.	. ff _____i."
Tam vam bodo v krčmi ob
lesenih mizah in klopeh po-
stregli s srednjeveško pojedi-
no, namesto pribora pa vam
bodo k mizi prinesli zaščitna
oblačila. Zato, seveda, da bi se
zvečer domov vrnili le s prijet-
nimi spomini na srednjeveške
čase, ne pa tudi packami in
ostanki hrane na svoji obleki,
čeprav so bili tudi slednji zna-
čilni za čas izpred nekaj stole-
tij. Ideja za Srednjeveški dan
na Starem gradu, ki ga bodo
pripravili v soboto, je v Turi-
stičnem društvu Celje zaživela
že lani, letos pa bodo z njim
zaključili grajske prireditve Po-
letja v Celju, knežjem mestu.
Po besedah predsednice Turi-
stičnega društva Celje Andreje
Rihter in njenih sodelavk Kata-
rine Verk, Barbare Šoster, Ve-
sne Vidovič in Barbare Vrečko,
ki delujejo v okviru programa
javnih del za oživitev Starega
gradu, bo v soboto na Starem
gradu vse v znamenju starega
veka. Zahtevnega projekta so se
v Celju lotili v sodelovanju z
zavodom za naravno in kultur-
no izobraževanje mladih Moj
Aron, ki ima v prirejanju sred-
njeveških prireditev že 4-letne
izkušnje. »V društvu Moj Aron
sodelujejo s številnimi obrtniki,
ki poskrbijo za avtentično sred-
njeveško opravo sodelujočih in
izdelajo potrebno opremo, za
srednjeveški dan na Starem gra-
du pa bodo v Celje pripeljali
tudi tržnične stojnice in vse os-
talo, kar bomo potrebovali,«
pripoveduje Riht^jeva in doda-
ja, da se bo na srednjeveški
tržnici grajskega dvorišča pred-
stavilo kar 12 obrti, značilnih za
tiste čase.
Obiskovalci bodo lahko med
drugim spremljali delo grajske-
ga pisarja, orožarja in lokostrel-
cev, predstavili se bodo nečkar,
zeliščarica, tkalka, pletilja, pro-
dajalka rož, izdelovalec papirja
in lutkar. Ves dan se bo med
obiskovalci sprehajala vedeže-
valka, zabaval jih bo dvorni nor-
ček, najmlajši pa bodo poleg
srednjeveških igric - omenimo
le hojo na hoduljah in metanje
podkev - najbrž najbolj veseli
čarovnika in vitezov, ki se bodo
z malčki, seveda preoblečenimi
v srednjeveška oblačila, posta-
vili tudi pred objektive članov
Foto kino društva Celje.
Fotografija za spomin na
srednji vek je kakor vožnja s
taksisti celjskega Radio taxija
sicer novodobna popestritev
srednjeveškega dne, a vseeno
dobrodošla dopolnitev sobot-
nega dogajanja na Starem gra-
du. Ker je parkirišče pred gra-
dom sila tesno, organizatorji pa
pričakujejo kar nekaj radoved-
nežev, so se s taksisti dogovori-
li, da za 100 tolarjev (po osebi)
vozijo obiskovalce izpred mest-
ne železniške postaje na grad.
Plačilo taksistom pa bo v soboto
tudi zadnje, kar si boste lahko
plačali s tolarji, za vso ostalo
srednjeveško ponudbo boste
namreč morali veljavno valuto
zamenjati za spominske srebr-
ne, bakrene ali medeninaste
novčiče - teh pa se ne na tržnici
ne v krčmi ne bodo branili.
mmmmmmm i. stamejčič
Na grajskem odru se bodo
med 11. in 18. uro predstavljali
člani društva Audax s prika-
zom viteških iger, dogajanje pa
bo ves čas spremljala tudi sred-
njeveška glasba. Srednjeveški
dan na Starem gradu je spon-
zorsko podprlo celjsko podjetje
Klasje, ki se bo predstavilo s
svojo ponudbo kruha - pomoč
pa je bila celjskim turističnim
delavcem še kako dobrodošla,
saj so iz občinskega proračuna
za izvedbo prireditve dobili le
500 tisočakov, oziroma polovi-
co denarja, ki ga za obisk sred-
njega veka potrebujejo.
To soboto srednjeveški dan,
čez slab mesec, v soboto, 26.
septembra, pa še srednjeveška
noč v Celju. »Tržnica je tudi v
srednjem veku sodila v mesto,
zato bomo prireditev ponovili
še konec prihodnjega meseca,
takrat na Prešernovi ulici v
Celju, ko bo duh srednjega
veka v jesenski noči morda še
bolj zaživel,« napoveduje An-
dreja Rihter in dodaja, da bo
sobotna prireditev v vsakem
vremenu. In, če bo deževalo -
nikar si ne belite glave, saj v
srednjem veku dežnikov še ni-
so poznali!
Z glasbo skozi življenje
Pred kratkim sta se tistim,
ki so užili to srečo, da je
njihovo zakonsko življenje
trajalo petdeset in več let,
pridružila tudi 69-letna Ka-
tarina in 77-letni Štefan Fre-
ce iz Liboj. Zlato poroko sta
proslavila v libojski cerkvi
sv. Neže, obred pa je opravil
domači župnik Jože Planine.
Oba jubilanta izhajata iz šte-
vilnih kmečkih družin, v kate-
rih je bilo po deset otrok, oba
pa sta bila sedma po vrsti. Po
poroki sta se posvetila kmetiji.
Zaradi obilice dela je moral
Štefan opustiti sodelovanje pri
rudarski godbi Uboje. Ker pa
mu je glasba vedno veliko po-
menila, si je kupil harmoniko
in skupaj s sosedom sta igrala
na mnogih ohcetih in ob dru-
gih priložnostih. Medtem je
čas tekel, družina se je poveča-
la za dva sinova in hčer, vsi
skupaj pa so še vedno zapisani
glasbi. Tako se je hčerka poro-
čila z Mirom Klincem, znanim
glasbenikom, ki ima svoj an-
sambel, sin Štefan sodeluje z
ansamblom Savinjskih sedem,
sin Vinko pa igra v ansamblu
Igor in zlati zvoki. Ob tem seve-
da ne gre dvomiti, da je bilo na
zlatoporočnem slavju glasbe,
petja in dobre zabave v izobi-
lju.
Zlatoporočencema lepšajo
življenje vnuki in vnukinje,
pred kratkim pa sta dobila prve-
ga pravnuka. Zakonca Frece sta
še dokaj dobrega zdravja, Kata-
rina še vedno dela na zemlji,
medtem, ko se mož Štefan tre-
nutno še malo crklja po operaci-
ji, ki jo je imel pred kratkim.
t. tavčar
Tekma v striženju ovac
Ob Škalskem jezeru v Velenju bo v nedeljo, 30. avgusta,
državno tekmovanje v striženju ovac, ki ga organizirajo revija
Drobnica, Društvo rejcev drobnice celjske in koroške regije ter
Premogovnik Velenje. Državni prvak v striženju ovac bo postal
tisti, ki se bo najbolje izkazal pri ročnem in strojnem striženju.
Na prireditvi bo na ogled tudi postopek predenja volne._ K.L.
Tako sta si nazdravila še na veliko srečnih skupnih let v krogu družine.
S citrami na Kopitniku ^
Pri planinski koči na Kopitniku se bodo v soboto, jj
avgusta, spet zbrali mnogi ljubitelji lepe glasbe. Planins]^
društvo Rimske Toplice že osmič zapovrstjo pripravlja priredj
tev Popoldne ob citrah, ki se bo pričela ob 14. uri.
Nastopili bodo znani in manj znani citrarji, mojstri in njiho,
učenci, svoje na novo pridobljeno znanje pa bodo pokazali tu,
vsi tisti, ki so se v poletnih mesecih udeležili šole citranja, ki jo
na Kopitniku vodil prof. Peter Napret. Organizatorji napovedujejo
da bo srečanje z glasbo trajalo pozno v noč, saj so poleg citrarji
povabili še druge ansamble, ki bodo poskrbeli, da druženje
Kopitniku ne bo kar tako odšlo v pozabo.	j
Prenovljeni prostori upokojence]
Društvo upokojencev Polzela je gotovo eno izmed najbo
delavnih. Že več let imajo svoje klubske prostore, zaraj
pomanjkanja sredstev pa so jih obnavljali postopoma. Sedaj
ponosom naznanjajo, da so z delom končali in da bodo klubsj
prostore v svojem domu upokojencev na Polzeli slovesno odpi|
v soboto, 29. avgusta ob 8. uri. Predsednik polzelskih upokojej
cev Slavko Mačkovšek je povedal, da bo slovesnost seveda|
prenovljenih prostorih, ob 11. uri pa bo v gasilskem domu tu
letno srečanje vseh članov društva.	T TAVQ
Dovolj pitne vode v Cirkovcah
Ob praznovanju krajevnega praznika v Cirkovcah v velenjski občini so odprli novo vodi
črpališče in brunarico ob športnem igrišču, pridobili pa so tudi dober kilometer nov^
vodovoda.
Za krajane je to velika pridobitev, saj bo imelo vseh 52 gospodinjstev odslej dovolj kakovostii
pitne vode. Mestna občina Velenje je prispevala 5 milijonov tolarjev, krajani pa so opravili velil
udarniških ur in dela zaključili v predvidenem roku. Za novo brunarico, v kateri bo imela svoi
prostore krajevna skupnost, so krajani prispevali les, več kot 600 tisočakov pa so jim podarili člai
Društva šaleških likovnikov.	LOJZE OJSTERŠI
Z ladjo po Slivniškem jezeru j
Sobota je bila za Slivniško jezero v šentjurski občini pomemben dan. Potem ko je njiho^:
Jezerska kraljica odplula na celjsko Šmartinsko jezero, je bilo na Slivniškem dolgo mrtvf'
Od sobote je povsem drugače, saj je slovesno zaplula ladja Julka III, ki jo je (s pomo^'i
sodelavcev) izdelal šentjurski zdravnik dr. Ivan Moser. Ladja, ki je last Barbare Moser, ■
imenuje po njeni babici, ki se je družina spominja s posebnim spoštovanjem.
Botra turistične ladje, ki sprejme do 30 potnikov, je soproga šentjurskega župana in
Jožica Malovrh. Po njenem uspešnem krstu (na fotografiji), je Julka III. vozila po jezeri i
nedeljo, sicer pa se bo z njo mogoče popeljati vsako nedeljo ob 15. in 17. uri (za 500 tolarjevPj
osebi). Tako bo predvidoma do konca oktobra, načrtujejo pa tudi možnost postankov na jiJ^
obali jezera.	BJ, Foto: SHE^
pilHOllim I	NAŠI KRAJUN UUPJE	| Q
Pri Vidu v Radegundi
V kraljestvu cvetja in belega zajca
fjiste nas videli, ko smo se
|,(|rolali. Ste nas pa slišali, ko
'jpio se od tam oglašali in vas
2 namigi vabili in privabili,
obdarili pa s poletno majico
jii osvežilnimi napitki Pivo-
Laško.
n^reh je bil trd. Orehovača,
■i je priljubljeno »domače
zdravilo« te, po gospodarjih,
5fcu in stažu mlade gostilne,
je pošla že tiste vroče avgu-
jtovske nedelje, ko je mladi
gospodar Jure Marolt v poto-
l(uGolobnica pod gostilno or-
ganizira} turnir v vaterpolu.
»Kaj turnir! To je bil pravi
vodni vvrestling!« bi me zdaj
popravil Jure. A o vsem po
vrsti. Tako, kot je ob »njenem
evem bregu« šumelo Zlatoro-
govo rolanje...
Zelena dolina
Dolino zelenega zlata smo v
torkovem dopoldnevu prevo-
zili ob pogovoru o obiralcih
hmelja, ki so jih danes v večini
nadomestili stroji, žičnate na-
|)eljave so zamenjale nekoč le-
sene »štange«. Pisanih rut in
črnih predpasnikov obiralk
hmelja nismo videli nikjer,
»štangarja«, ki bi podiral hme-
Ijevke in zbijal šale, tudi ne.
Le tu in tam kakšen traktor na
cesti, ki je dal vedeti, da za-
puščamo dolino zelenega zla-
ta, iz katerih znajo pivovarji
pripraviti napitek iz hmelja:
pivo, v zadnjem času pa vse
bolj priljubljeni roler, lahko
pivo in še lažji gren.
Ja, če bi bilo tako enostav-
no, da bi lahko obtičali kar v
zeleni dolini, v kakšni gostilni
ob cesti, ki s svojo košato ko-
stanjevo senco ali belo platne-
no streho z napisom »zvesto-
ba do roba«, vabi goste... V
opoldanski pripeki smo zapu-
stili to kraljestvo in se že znaš-
li v naslednjem...
Y dolini cvelfa
Tisti, ki ste nas po telefonu
iskali po bližnjih, resda zelo
znanih gostiščih spodnje Sa-
vinjske doline, kjer točijo pi-
vo, ste se morali, žal, hitro
posloviti. Dokler vam ni po-
slušalka Ana toliko odškrnila
vrat, da ste izvedeli, da smo v
zgornjem toku Savinje, na nje-
nem levem bregu torej, kjer je
lepotica še čista, neokrnjena,
ob deževju divja kot vranec...
Na njenem desnem bregu, ste
pravilno ugibali naprej, je cve-
toči Savinjski gaj. Kraljestvo
cvetja in zelenja pa seže veliko
dlje. Do vsake hiše posebej,
do vsake bližnje vasi posebej,
na okna vsake kajžice, v Šmi-
hel in drugam, pod vzpenjačo,
pod Golte, pod Mozirsko ko-
čo. Radegunda se imenuje ze-
leno območje, kamor smo si
šli od mestne vročine in prahu
spočit dušo in oči. In vas vabili
z namigi še v eno kraljestvo:
kraljestvo belega zajca, po ka-
terih so znane Golte z okolico.
Ste že kdaj videli belega zajca?
Če boste pogosteje hodili v te
lepe konce, ga utegnete vide-
ti... Verjemite. Na pot se po
pomenku z gostoljubnim go-
stilničarjem ali pa domačini v
njegovi gostilni, odpravite
prav iz gostilne Vid v Rade-
gundi 53, kjer se boste prej
privezali dušo z enim »lah-
kim« ali pa »rolanjem«. Počuti-
li se boste kot kralji, v tem
kraljestvu, ki nima primere.
Marjanova ukana
Bingo! Ko smo že mislili, da
ne bomo dobili družbe, in da
ne bomo oddali zlatorogove
majice, je v studiu, kjer je
tistega dne za zveze skrbel
tehnik Boštjan Lah, spet po-
zvonilo. Menda trinajstič.
Marjan Pasar iz Vojnika, Pot v
Konjsko 24 je ustrelil, kot iz
topa: To je gostilna Marolt! ...?
Odgovor je bil kajpak pravi-
len, morda bi bilo potrebno
dodati samo še gostilna Vid, a
lastnik Jure je odgovor priz-
nal. Kako nas je Marjan našel?
Zvito. Ko se je okrožje treh
dolin zožilo v lokacijo v bliži-
ni postaje Žekovec in Savinj-
skega gaja, pod Golte in Mo-
zirsko planino, je Marjan
medtem ko so drugi ugibali
»na slepo«, pobrskal po tele-
fonskem imeniku in našel go-
stilno, v katero smo se bili
odrolali. V prihodnjih dneh bo
prijazen kotiček v zelenem ra-
ju še obiskal in okušal hišno
specialiteto, žrebička, ali pa
žlikrofe in druge kulinarične
dobrote mame in tašče Marja-
ne.
Pozvonil je
dvakrat
Tako smo dobili prvega na-
grajenca in veseli smo bili te
družbe. Drugi je »pof^onil
dvakrat« in pred nami je stal -
nihče drug kot poštar Stane
Bizjak iz Mozirja, ki v teh
krajih raznaša pošta. V veliki
torbi je v teh dneh še kar
precej počitniških pozdravov
s planin in morja, nam je po-
tem pripovedoval, a žal tudi
tista manj priljubljena pošta, s
položnicami z davkarije in še
od kod drugod. Takrat pa se še
zgodi, da mora pozvoniti dva-
krat, preden mu ljudje odpre-
jo vrata, je bolj v šah kot zares
vesel pripovedoval poštar Sta-
ne. Še veliko zgodb iz teh vasi
in o teh ljudeh ima najbrž v
rokavu poštarske uniforme. A
kaj, ko so ga ljudje že čakali in
moral je dalje. O, brez zlatoro-
gove majice in napitkov Pivo-
varne Laško, seveda tudi on ni
zapustil našega terenskega
skrivališča na terasi s 45 sede-
ži, v hladu gozdov in bližnjega
potočka...Pa srečno pot, po-
štar!
Vodni wrestling
Toda, da je potoček lahko
tudi pravi potok, kaj pravi po-
tok, bazen, igrišče za vaterpo-
lo, je gostilničar Jure dokazal
pred nekaj tedni, ko je potok
enostavno zajezil, pod most
postavil mrežo, zbral ekipe iz
bližnjih vasi in napovedal va-
terpolo tekmo v Golobnici.
Toliko ljudi, kot se je zbralo
tedaj, jih v gostilni še ni bilo,
odkar je odprta, je bil dogod-
ka in odziva vesel gospodar,
ko je kazal fotografije borbe-
nih ekip in komentiral: Kaj
vaterpolo, to je bil »vodni boj«
v 16 stopinj mrzli vodi, z ore-
hovačo, ki jo zna narediti oče
in ki je ogrela premrzle ude.
Jure, tudi sam rekreativni
športnik, predvsem rad kole-
sari, je z idejo, da v potočku
takšno zabavo, navdušil do-
mačine in goste. Zdaj razmiš-
lja dalje, a svojih potez ne
pove do konca... Zakaj bi. Iz-
virno je igrati vaterpolo, pred
domačo gostilno, biti dobre
volje in poln idej že za prihod-
nje leto. Na tisto avgustovsko
nedeljo bomo morda tam tudi
mi: radijci. In takrat nas boste
hipoma odkrili: Gostilna Vid,
v Radegundi, kjer z ženo A'n-
drejo in dvema ljubkima otro-
koma gospodari Jure Marolt.
Gostilna se imenuje po njego-
vem triletnem junaku. Si bo
nekoč tudi on privezal beli
predpasnik okoli pasu, kot
njegov ata? Bo igral vaterpolo
pod domačo hišo, ali vvrest-
ling. Počakajmo!
EP
Poštar Stane Bizjak iz Mozirja je pozvonil dvakrat.
Jubilej radmirskih gasilcev
V soboto je Gasilsko društvo Radmirje v Zgornji Savinj-
ski dolini praznovalo 100-letnico svojega dela.
Ob tej priložnosti so krstili nov gasilski avtomobil, udele-
■žencem slovesnosti je mariborski škof dr. Franc Kramber-
ger poslal čestitko. Gasilskega srečanja v Radmirju pa se je
udeležil tudi obrambni minister Alojz Krapež.	CS
Z žogo pomagajo Posočju
Pred petkovo prvenstveno tekmo Maribor Teatanic-Publi-
l^um so sekretarju celjskega območnega Rdečega križa,
Igorju Poljanšku, izročili ček za 150 tisoč tolarjev.
Gre za izkupiček prijateljske tekme v dobrodelni namen, ki
^ta jo omenjena kluba igrala v začetku julija. Tekmo, ki je bila v
i^ogaški Slatini, sta organizirala radio Štajerski val in nogometni
'^lub Steklar. Ček sta Poljanšku izročila direktorica šmarskega
fadia Mimica Kidrič ter predsednik Steklarja Jože Rebek.
Znesek bodo namenili prizadeti družini iz Posočja.	BJ
^laninski kotiček
6. pohod po obrobju KS
Ponikva
Planinsko društvo Žalec in planinska sekcija Ponikva pri
vabita na 6. pohod po obrobju KS Ponikva, ki bo to
••^deljo, 30. avgusta.
Zbor pohodnikov bo ob 8. uri pri Vodosteču - bistro Lovec,
'^er pohoda bo Stebovnik-Podkraj-Brezovo in Ponikva.
Prijavnine in štartnine ni. Dodatne informacije vam nudi Dani
^^len, telefon 888-695.
Na Kofce
, ^'aninsko društvo Ojstrica in planinska sekcija Društva upoko-
j^ncev Dolgo polje vabita planince na enodnevni planinski izlet na
nad Tržičem, ki bo prihodnjo nedeljo, 6. septembra.
podhod posebnega avtobusa z Glazije bo ob 7. uri zjutraj,
^•"ijave sprejema Klobučarstvo Tomažin na Glavnem trgu do
/^de. 2. septembra, oziroma do zasedbe avtobusa. Prijavite se
^^ko tudi Milanu Gombaču, telefon 38-855. MOJCA MAROT
Aci avto za celjslco bolnišnico
Avto hiši Aci avto, pooblaščenemu trgovcu
in serviserju Daevvoojevih vozil z Maribor-
ske 202 v Celju, uspeva združiti poslovne
interese z dobrodelnimi nameni.
Takšna bo tudi vsa sobota, 5. septembra.
Dopoldan po 8. uri bo namenjen predstavitvi
Daevvoojevih vozil, zlasti malčka matiz, teren-
skega vozila Sangyong Musso in dostavnega
vozila Daewoo FSO pred sedežem podjetja Aci
avto na Mariborski 202.
Popoldan pa se bo po 14. uri na letališču Leveč
začel Daewoojev piknik avtohiše Aci avto. Pečene-
ga vola bodo pekli in razdelili zastonj, za zabavo
bo skrbel Aleksander Jež, zanimiv pa bo pred-
vsem srečolov, katerega čisti izkupiček bo šel za
nakup ultrazvočnega aparata za preiskavo srca za
potrebe kardiološkega oddelka celjske bolnišnice.
Aco Vodeb vabi na letališče Leveč čimveč sedanjih
in bodočih Daevvoojevcev, da bo tudi izkupiček za
bolnišnico Celje čim večji.	UM
Za divjad ni prostora
v petek so se člani Savinjsko-Kozjanske zveze lovskih družin Celje zbrali na strokovnem
posvetu glede gospodarjenja z lovišči, ki spadajo pod okrilje Združenja lovskih družin Celje.
Vodilna nit pogovora je bil problem gojitve divjadi, ohranjanja živalskih vrst, krčenja življenjske-
ga prostora divjadi, preprečevanja bolezni, krivolova in povračilo škode, ki jo povzroča divjad na
kmetijskih in ostalih površinah. Predstavniki ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so
obenem potrdili lovsko - gospodarske načrte, ki jih je izdelal zavod za gozdove v sodelovanju z
lovskimi družinami, zvezo lovskih družin, zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine,
zavodom za živinorejo in veterinarstvo in kmetijskimi organizacijami.	B. B.
Eurofolk
Od 27. do 30. avgusta bo v
Velenju festival folklornih
skupin Eurofolk, ki se ga
bodo v okviru srečanja part-
nerskih mest občine Vele-
nje udeležili folkloristi iz
Italije, Hrvaške in Francije.
Prvo srečanje folklornih
skupin partnerskih mest je
bilo pred petimi leti v franco-
skem mestu Vienne, drugo
leto v Furlaniji, tretje znova v
Franciji, kjer • so praznovali
40-letnico partnerstva. Lani
so skupine, med njimi velenj-
ska Koleda, odpotovale v
španski Albacete, kjer je bila
konferenca partnerskih
mest. Letošnji festival v Vele-
nju, španski folkloristi se ga
ne bodo mogli udeležiti, sta
organizirala Mestna občina
Velenje in šaleško folklorno
društvo Koleda. Nastopi sku-
pin se bodo vrstili štiri dni,
osrednja prireditev, na kateri
se bodo predstavili prav vsi
folkloristi, pa bo v soboto,
29. avgusta ob 18. uri, na
Titovem trgu v Velenju.
Veseli dan v
Velenju
Otroci, mladi in vsi, ki se
tako ali drugače počutijo
mladi po srcu, se bodo imeli
v soboto priložnost poveseli-
ti na zadnjem počitniškem
živ žavu pred pričetkom no-
vega šolskega leta.
V organizaciji Zveze prijate-
ljev mladine Velenje in kluba
Mladi za mlade, se bo namreč
od 15. ure naprej na mestnem
otroškem igrišču dogajalo
marsikaj zanimivega. Mladi
nadobudneži se bodo lahko
preizkusili v petju, izdelova-
nju šolskih potrebščin in raz-
nih drugih ustvarjalnih delav-
nicah.	UK
14
NAŠI KRAJI IN UUDJE

Hudomušnež v letih
Eden najstarejših slovenskih ljudskih piscev živi v Velenju
»Dovolite, da se vam pred-
stavim: prisrčno vas pozdra-
vim, sem stari jaz kanon, sveti
Štefan je moj patron,« je v
verzih o sebi najprej povedal
šestindevetdesetletni Štefan
Frankovič, prav gotovo eden
najstarejših ljudskih piscev
na Slovenskem. Duša tega pis-
ca je ostala mlada in hudomu-
šno nagajiva, humorna in
igriva. Kako tudi ne, ko pa je,
kot pravi, v zasluženem poko-
ju komaj osemintrideset let.
»Želimo dočakati visoko sta-
rost? Bodimo zmerni v vsem,
česar se lotevamo in ohranjaj-
mo red v življenju,« razmišlja
gospod Štefan, ki kani dočakati
sto let. Jih bo res? »To ve le
ciganka!« je zamomljal v brado
in se za spoznanje namrdnil.
V nočeh, ko ne more spati,
recitira svoje pesmi in brusi
spomin. Prav vse pesmi zna
na pamet in ni odveč vedeti,
da so zvečine zelo dolge. Naj-
daljše med njimi recitira po
pet minut in še dlje. Tudi tisto
o Vidi, ki je nastala ob rojstvu
njegove vnukinje in ima po
njegovih besedah komaj
dvaindvajset kitic.
Pred štirimi leti je postal
vdovec in od takrat stanuje pri
sinu Zmagu v Velenju. Z ženo
Jožico, poročena sta bila na-
tanko šestdeset let, sta vrsto
let živela v Mariboru. Prišel je
dan, ko sta praznovala .srebr-
no poroko, a naslednji dan nje
že ni bilo več. Bila je odlična
žena, pravi gospod Štefan, ki o
senčnih straneh življenja ne
govori rad.
»Rodil sem se v vasi Brstje
pri Ptuju, kot enajsti otrok v
družini brez vsakega imetja,«
pripoveduje. Očeta Simona je
izgubil pri štirih letih, mama
Ana pa je kot dninarica preživ-
ljala številno družino Štefan je
končal osnovno šolo v Ptuju in
dva razreda obrtne. Njegova
brata sta bila ključavničarja in
on, ki je vsak dan drugače
mislil, se je tudi izučil za klju-
čavničarja: »Naš delovni dan
je trajal od jutra do večera,
okoli poldneva sem imel uro
oddiha in takrat sem jedel ze-
lo star, zelo suh kruh in zra-
ven pil vodo.«
Otroška vedrina ga je dohitela
šele v zrelih letih in tudi visoka
starost ji ni segla do živega.
Kot ključavničar je službo-
val v raznih krajih po Sloveniji
in v Srbiji, kjer je opravil moj-
strski izpit za vojaškega puš-
karja. V Kragujevcu je bil pet
let. Bil je puškar v veliki tovar-
ni orožja, ko je stopil v zakon
z Jožico Bukovec. Imel je sre-
čo, da je mladenka prišla k
bratu na obisk in mimogrede
postala še njegova ljubeča že-
na. Štefana so premestili v
Sombor, v drugo vojaško
okrožje. V tem kraju, kjer je
Frankovičeva ujela vojna, sta
zakonca dobila sinka in mu
dala ime Zmago. Mlada druži-
na je zaradi vojne pustila vse,
kar si je ustvarila, in se z majh-
nim kovčkom vrnila v Sloveni-
jo. V Mariboru se je Štefan
zaposlil na železnici, žena pa
je bila z otrokom sprva pri
tašči v Brstju. Dobili so skrom-
no stanovanje in tudi vojna ni
trajala v nedogled. Kot želez-
ničarski delavec je Štefan
Frankovič dočakal upokojitev
leta 1960. Takrat je že več let
pesnil. Bil je tudi navdušen
pevec in svojevrsten zbiratelj.
Eni zbirajo znamke ali znač-
ke, on pa je že v času kraljevi-
ne SHS zbiral mačje slike.
Vedrino v značaju kajpak
kaže tudi v pisanju. Takole
pravi njegovo Svarilo:
Mlada lepa ženska je
magnet,
hitro spravi te na led,
možu rogeje nabila,
okrog prsta ga ovita.
Verzi moji vas svarijo,
samo dobro vam želijo,
za starejše niso mlade žene,
za vas je to pretežko breme.
Napisal je za obsežno zbir-
ko pesmi in jih objavljal pred-
vsem v Zborniku ljudskih pis-
cev upokojencev Slovenije.
Rad pripoveduje, glasno in ja-
sno. Pesniti še dolgo ne bo
nehal, pa naj ciganka vidi, kar
hoče.
KSENIJA LEKIČ
^ Foto: JOŽE MIKLAVC
Štefan Frankovič pri tridesetih.
...in šestinšestdeset let kasneje.
Brigadirji
v Novo Gorico
Koordinacija klubov
MDB celjske regije vabi vse
svoje člane in nekdanje bri-
gadirje, da se udeležijo vse-
slovenskega srečanja briga-
dirjev, ki bo v soboto, 12.
septembra, v Novi Gorici. Iz
Celja bo organiziran avto-
busni prevoz, prijave briga-
dirjev pa sprejemajo v pi-
sarni celjske borčevske or-
ganizacije v Gledališki ulici
2 še danes in jutri, med 7.30
in 10. uro.
Na vseslovenskem srečanju
brigadirjev v spomin na iz-
gradnjo Nove Gorice in proge
Sežana-Dutovlje- bodo nasto-
pili Združeni pevski zbori
Primorske in Iva Zupančiče-
va, Jurij Souček ter Andrej
Kurent, priznani slovenski
umetniki, ki so kot brigadirji
gradili Novo Gorico, glavni
govornik bo eden od koman-
dantov novogoriške delovne
akcije Stane Markič, organi-
zatorji pa so v goste povabili
tudi predsednika države Mi-
lana Kučana.
Prijavljene brigadirje bodo
avtobusi iz Celja odpeljali v
soboto zjutraj, ko naj bi s
parkirišča za mestnim gra-
dom na pot krenili ob g.i
uri, iz Nove Gorice pa se bo(j
vračali ob 15. uri. Za vožnj
ter brigadirski paket, ki b
udeležencem srečanja v Noi
Gorici zagotavljal hrano in p;
jačo ter značko in priložnos
no filatelistično pisenisls
ovojnico prvega dne akcije
simbolom in znamko, bod
brigadirji ob prijavi odšte
2.000 tolarjev.
V Klub MDB Celje je bilo d
poletja včlanjenih 135 nekdi
njih brigadirjev, pogrešajo p|
zlasti mlajše člane, tiste, kijj
na mladinskih delovnih akc
jah sodelovali v zadnjem de
setletju mladinskega prosto
voljnega dela, torej med
1980 in 1990. Sprotno del
nekdanjih brigadirjev uskl;
juje odbor Kluba MDB Celje
v katerega so na poletnen
srečanju brigadirjev in briga
dirk izvolili Staneta Brglez«
Branka Gartnerja, Milan
Gombača, Ivanko Horvat, Ne
vo Iršič, Boža Juraka, Jasni
Markpvič, Janka Poljanška
Slavko Travnar in Ivico Fiše
kot koordinatorico dejavnosi
kluba pri Območnem združe
nju ZB Celje.	II
Jesensko šolanje psov i
v sredo, 2. septembra ob 17. uri se bo na vadišču kinološk^
ga društva v Lokrovcu pričela začetna mala šola za pse ter
tečaj v agilityju. 4. septembra ob 17. uri se bosta pričela
nadaljevalni ter pripravljalni tečaj. Vse podrobnejše inforin^
cije o šoli za pse lahko dobite vsako sredo od 17. do 19. ure'na
vadišču v Lokrovcu, ah po telefonu, številka 451-867. NMŠ
Delo, znanje, izkušnje
Minulo nedeljo se je v Si-
njem Vrhu, blizu Vinice v
Beli Krajini, zaključila de-
lovna akcija Mladega foru-
ma ZLSD Slovenije, Žalec.
Akcija je potekala v dveh
izmenah od 3. do 23. avgusta.
V tem času je 40 mladih pro-
stovoljcev marsikaj postorilo v
tem demografsko ogroženem
kraju.
Delovna akcija je bila zami-
sel Darka Naraglava iz Pre-
bolda, znanega jamarja, novi-
narja - dopisnika in vodnika
v Snežni jami na Raduhi. Da
je do ideje sploh prišlo, pa
imata zaslugo uredništvo Sa-
vinjčana in Turistično druš-
tvo Žalec, ki sta na Žalsko noč
povabila vse, ki se ponašajo s
priimkom Žalec. Ugotovili so
namreč, da korenine tega
priimka izvirajo prav iz KS
Sinji Vrh. Ob tem so se stkale
tudi vezi, ki so mlade spod-
budile k sodelovanju. Glavno
breme pri organizaciji akcije
je poleg Darka Naraglava no-
sila območna organizacija
ZLSD Žalec s predsednikoii
Francijem Tratarjem. Na d
lovni akciji so imeli mladi (
delu veliko priložnosti za dru
ženje z domačini in svojiffl
vrstniki in za spoznavanje živ
Ijenja v teh krajih, pripravit
pa so tudi več kulturnih i!
družabnih večerov, pri čemel
so poseben poudarek dali 130'
letnici rojstva Otona ŽupanČ
ča iz bližnje Vinice. Udeležili
so se speleološke delavnice in
si ogledali jamo Kobiljačo.
■ T. TAVČAS
Mladi med čiščenjem zaraščenih površin v Sinjem Vrhu.
Darila za oskrbovance
Lions klub Keleia Celje s svojo dobrodelno dejavnostjo med drugim finančno podpira mlade
nadarjene ljudi. Letos je zanje organiziral tudi mednarodni tabor mladih. Prejšnji teden pa so
člani kluba na pobudo žalskega župana Milana Dobnika obiskali dom Nine Pokom v Grmovju.
Direktorica doma Marija Trobec je gostom predstavila delo in življenje v domu. Člani kluba so za
oskrbovance pripravih tudi darila, vsi pa so bili enotni, da takšni obiski krepijo zavest o
potrebnosti dobrodelne dejavnosti.	T. TAVČAR
Žalski župan Milan Dobnik izroča darilo direktorici doma Mariji Trobec.
iOVI TEPMIK
REPORTAŽA
15
Štimunga je
bila ta prava
odbor za obujanje in ohranjanje starih ljudsicih šeg in delovnih opravil občine Laško
je proslavil poldrugo desetletje delovanja
VSkofcah, idilični vasici nad Rimskimi Toplicami, se je na
ernejevo nedeljo kolo časa zavrtelo nazaj. Pod kozolcem so
fjrali in ajnrikali, v bližnji kašči florjevali, na travniku so
jgali hlode in mlatili na cepe, perice so prale in opravljale,
jrice so trle lan, predice pa so poganjale kolovrate in česale
olno. Vmes se je pelo, plesalo in vriskalo, pritrkovanje v
miklavški cerkvi in streljanje iz možnarja pa sta že sicer
rijetno vzdušje naredila še bolj praznično. Takšno, kot se za
etnajsti prikaz starih ljudskih šeg in delovnih opravil tudi
podobi.
Ni naključje, da so se kultur-
1 društva in etno skupine, ki
; poldrugo desetletje pod
(riljem Odbora za ohranja-
e, oživljanje in prikazovanje
arih ljudskih šeg in opravil
}čine Laško trgajo iz pozabe
! zdavnaj odrinjene podobe
eteklosti, zbrale prav v Škof-
ih. Kulturno društvo Šmi-
klavž, ki deluje na tem območ-
ju, je namreč sodelovalo prav
na vseh dosedanjih prikazih,
njihove kmečke igre na Jerne-
jevo nedeljo pa so pravzaprav
»krive«, da se je vse skupaj
sploh začelo. Skupine so v
preteklih letih prikazale čez
petdeset običajev, njihova
vztrajnost pa je brez primere v
Sloveniji. Pri tem so ves čas
imeli podporo ljudi, ki so svo-
jo veliko privrženost gibanju
dokazah tudi v nedeljo. Ob
znamenitem kozolcu se jih je
namreč zbralo več kot tisoč
petsto.
Program, ki je trajal skoraj
tri ure, so pričeli godbeniki s
Svetine in učenci frajtonarice
iz Marija Gradca. Naredili so
štimungo, da so noge kar sa-
me začele udarjati takt, dlani
pa so bile od ploskanja vse
bolj razgrete. Za mladimi
harmonikarji so zaplesali
otroci iz kulturnega društva
iz Jurkloštra, člani društva
podeželske mladine Laško so
pokazali, kako je bilo včasih,
ko je župan spremljal fante k
vojakom in tolažil dekleta.
otroška folklorna skupina Li-
pa pa se je spomnila, da so
imeli nekoč v Rečici kar štiri-
najst mlinov. Nato so se gle-
dalci preselili na travnik,
kjer so Šentrupertčani mlati-
li na cepe, Trobnodolčani so
žagali hlode, njihove ženske,
oblečene v nedeljsko kmeč-
ko nošo, pa so predle in pele,
članice kulturnega društva
Šmiklavž so prikazale trenje
lanu, prav tako, kakor so jih
naučile še živeče terice, Reči-
čanke, napravljene v perice,
pa so pokazale, da je bilo
včasih pranje še kako po-
memben dogodek. Za konec
so navdušili vedno odhčni
marijagraški Tanci, fantje iz
Jurkloštra pa so prikazali še
vedno živ običaj florjevanja.
Škofčani so bili dobri gosti-
telji in v nedeljo se je le red-
kim mudilo domov.
JANJA INTIHAR
Foto: JOLANDA SOJČ
Sedanjim ljubiteljem ljudskega izročila v laški občini se ni treba bati, da bo z njimi odšlo v
pozabo tudi vse tisto, kar so v poldrugem desetletju ponovno oživeli ali ohranili. V mnogih
društvih prenašajo znanje na mlajše in na vsakem prikazu je veliko otrok tako med
nastopajočimi kot med gledalci.
Perice so včasih največ žehte oprale poleti. Imele so posebne pralne dneve, ko so se zbrale ob
potoku ali vaškem vodnjaku, kjer jim nikoli ni bilo dolg čas. Poleg svojega so »oprale« še vso
vaško perilo, mnogokrat pa so se lotile tudi sosednje fare. Najbolj glasne so bile, kadar jim je
vaški hlapec prinesel vodo.
^anje starih ljudskih šeg in delovnih opravil ima v Šmiklavžu dolgoletno tradicijo in prav
ihove kmečke igre, ki so jih pripravljali na Jernejevo nedeljo, so spodbudile ostale
^esenjake v občini Laško, da so ustanovili odbor, v katerem danes redno deluje preko 250
ifiov. Thdi Miha Jelene iz Lož ter Martin Bezgovšek in Franc Povše iz Vodiškega so bili med
tistimi, ki so v preteklih vrednotah iskali moč za jutri.
^ev na cepe je bila težko in tudi umazano delo. Mlatiči so delali več dni, bolečine v nogah, rokah in hrbtu pa so prega-
njali s kozarčkom vina in smehom. Če so le mogli, so v senu na hitro pomečkali še kakšru) dekle.
16
AKCIJA NT&RC - DOBRODOŠLI DOMA

Let nad Vojnilcom,
Polže, konji in grofi
Dež obetajoče nebo, ki nam je grozilo v soboto zjutraj, ni moglo preprečiti skupini devetdesetih izletnikov, da
se ne bi čudovito zabavala tudi na našem četrtem izletu. Po Vojniku, Polžah in Socki smo vas v okviru akcije
NT&RC Dobrodošli doma popeljali minulo soboto.
NINA M. SEDLAR
Foto: GREGOR KATIČ
V Sorževem mlinu v Polžah, kjer so nas lepo pogostili z domačimi dobrotami in likerjem, smo
pazljivo prisluhnili gospodarju mlina Otonu Samcu, ki nam je predstavil zgodovino spomeniško
zaščitenih objektov in vasice pri Novi Cerkvi, ki je večina izletnikov do sedaj ni poznala.
Po ogledu Polž smo se odpravili na kosilo h gostišču Koprivnik v Socko. Tam so nas
razveseljevale Oglarke in pa Vrajeva peč, skupina, ki je instrumente zamenjala kar z
domačimi stroji kot so »rifl« mašina ter naprava za tlačenje repe...
V Polžah so najpogumnejše izletnice kar na svojo roko
preizkusile delovanje žage Venecijanke, druge največje žage v
Sloveniji, ki jo je Oton Samec v soboto pognal samo za nas.
Takole prijetno se je ena od naših izletnic počutila v naroi
Dušana Bojanoviča, predsednika balonarskega kluba, kiji
kavalirsko pomagal vstopiti v balon.
Sledil je obisk domačije Šeškovih v Socki, kjer se ukvarjajo s konjerejo, potem pa smo i
travniku ob njihovi domačiji videli čudovit prikaz srednjeveških plesov, ki so ga kiji
rahlemu dežju za nas pripravili člani skupine Grofje.
Še skupinska fotografija za spomin - z obljubo, da se na prihodnjem izletu spet vidimo!
I	NAŠI KRAJI IN UUDJE	Q
V soboto na pot v Rogatec!
gtevilni potniki, ki so se
^jjavili na izlet NT&RC z
L^ejskim vlakom v Roga-
lec, gotovo nestrpno priča-
l^jejo nepozabno doživetje.
I Starinski vlak bo v soboto,
avgusta, odpeljal na dolgo
v obsoteljsko pokrajino iz
^danega Mosta, kjer bo odhod
K^no ob 7. uri zjutraj. Nato bo
fl^kob Zli odpeljal iz Rimskih
Toplic, ob 7.40 iz Laškega, ob
0	iz Celja, ob 8.32 iz Štor,
,QČno ob 9. uri iz Šentjurja, ob
)16 iz Grobelnega, ob 9.22 iz
Šentvida pri Grobelnem, ob
129 iz Šmarja pri Jelšah, ob
J36 iz Stranja, ob 9.41 iz Me-
jtinja, ob 9.45 s Podplata, ob
j,53 iz Tekačevega, ob 9.58 iz
Rogaške Slatine, v Rogatec pa
jiomo prispeh ob 10.08.
Vmes, na nekaterih večjih
lačetnih železniških postajah,
)odo postanki s krajšim zabav-
lim programom, ki bodo goto-
/0 privabili tudi precej kraja-
lov. Na železniški postaji Ro-
;atec pa nas bodo najprej poz-
Iravili harmonika, rogaški fol-
doristi (pod strokovnim vods-
vom Marte Pelko) in tambu-
aši (vodi jih Boris Kidrič, ki je
iredsednik Kulturnega druš-
va) ter župan Martin Mikolič,
lakar bomo odšli z domačimi
irističnimi vodiči na ogled za-
fmivega starinskega trga. Med
iilturnimi presenečenji bo tu-
1	ogled baročne cerkve sv. Jer-
neja, ki jo bo predstavil na-
džupnik Andrej Grobelnik.
Po ogledu trških zanimivosti
se bomo napotili v bližnji skan-
sen - muzej na prostem, kjer
bo tako kot je bilo nekoč na
štajerskem podeželju. V krušni
peči Šmitove, s slamo krite do-
mačije, bomo pekli kruh, v vi-
ničariji pa sirovo zavihanko.
Kovač Janez Pepelnak bo v
muzejski kovaški delavnici ko-
val, predica Ivanka Fric nam
bo predla, z nami bosta prav
tako vezilja Marica Plavčak
ter pletarka Anica Kores. Na-
stopile bodo domače ljudske
pevke (pod vodstvcm Hilde
Ozvaldič) ter šaljivi posebnež
Devčki Jaka (Tone Krušič). V
»lodnu«, starinski trgovini z
mešanim blagom, se bo mogo-
če oskrbeti tudi s spominki.
Približno ob 14. uri bo pogo-
stitev. Za dobro hrano izletni-
kov bodo poskrbele Mesnine
Žerak Rogatec (ki se ponašajo
z Zlatim zrnom) ter osebje
gostinstva Kocjan-Grad. Po-
skusih bomo tudi sladke do-
brote, ki jih bo pripravilo
Društvo žena Rogatec. V le-
pem Rogatcu nas bodo ves čas
spremljali člani Turističnega
društva (vodi ga Mira Tepeš)
ter med drugim pomagali pri
pogostitvi. Popoldan bodo tu-
di na zabavnih družabnih
igrah po stari kmečki šegi in
na tekmovanju v ličkanju ko-
ruze, za kar bo poskrbel tudi
domačin Becis Vrešak. Zapo:f^.
sebno veselje bčdo prišli an-
sambel Avia Celeia band ter
Valerija in Lili Mikolič iz
okolice Rogaške Slatine. Za
otroke izletnikov bo vrtec Ro-
gatec (Jožica Brezinščak in
Vesna Križanec) pripravil us-
pešno lutkovno igrico, v mu-
zeju pa bo za otroke še dodat-
no presenečenje.
Vsi skupaj bomo spoznali
izjemno zanimiv obmejni
kraj, ki se v zadnjih letih hitro
razvija, pri tem pa želi ohraniti
zanimivosti ^lekdanjega
kmečkega življenja. Zato je
postal priljubljeni turistični
cilj. Upravljavec Muzeja na
prostem je mlada občina Ro-
gatec. Občina je prevzela orga-
nizacijo bogatega programa v
Rogatcu, Irena Roškar, ki ima
na skrbi muzejske programe,
pa je zasnovala odUčno vsebi-
no ter poskrbela za koordina-
cijo. Spoznali bomo vse naj-
boljše iz teh čudovitih krajev.
Lepo bo, toda na večer se bo
treba vrniti domov. Z muzej-
skim vlakom se bomo od Ro-
gatca ločih ob 18.20, ob 18.30
bomd'prispeli v Rogaško Slati-
no, ob 18.35 v Tekačevo, ob
18.43 na Podplat, ob 18.47 v
Mestinje, ob 18.53 v Stranje,
ob 19. uri v Šmarje, ob 19.07 v
Šentvid, ob 19.13 na Grobel-
no, ob 19.19 v Šentjur, ob
19.27 v Štore, ob 19.35 v Celje,
ob 19.48 v Laško, ob 19.57 v
Rimske Tophce ter ob 20.08 v
Zidani Most. Pa srečno pot ter
veliko dobre volje!
Počitniški pozdrav,
NT&RC
Muzejski vlak, s katerim se bomo popeljali na zanimiv izlet v Rogatec.
Tabor praktičnih spoznanj
Med udeleženci jubilejnega tabora v Vinski Gori je bila večina Zoisovih štipendistov
v nedeljo se je zaključil 10. raziskovalni
tabor v Vinski Gori, na katerem je letos sodelo-
alo okoli osemdeset mladih raziskovalcev in
ijihovih mentorjev iz vse Slovenije in iz Splita.
Petnajst skupm je od ponedeljka do nedelje
lelovalo na različnih področjih naravoslovnih
JI humanistično-družboslovnih ved, kulturne-
»a in umetniškega ustvarjanja, lotili pa so se
^di internega dokumentiranja z medijsko pro-
iiocijo, izdajali dnevni časopis ter izdelali pro-
^sionalni videofilm, ki so ga med drugim
Prikazali na nedeljskem slavnostnem zaključ-
ili- Iz gradiv in spoznanj bodo do konca leta
Zdali zbornik, kar bo nedvomno izjemno po-
■emben dokument o zgodovini, naravi, ekolo-
gi in arhitekturi Vinske Gore z okolico.
Predstavitve in zaključnega srečanja sta se
udeležila tudi dr. Dušan Plut in predsednik RS
Milan Kučan, ki sta izrazila priznanje ustvar-
jalcem in organizatorjem. Milan Kučan je me-
nil, da je to še en način, kako priti do bolj
bogate dežele, do boljšega sožitja ljudi in nara-
ve. Menil je, da je generaciji, ki se udejstvuje v
Vinski Gori, pravzaprav odprla pot do praktič-
nih spoznanj, do lažjega razumevanja družbe,
posameznih dejanj, poklicev in to ji omogoča
vključevanje v družbo odraslih in zaposlenih.
Ob koncu je še enkrat iskreno čestital vsem
udeležencem skupaj z mentorji, organizatorju
Inštitutu ERICo Velenje ter vodstvu in kraja-
nom Vinske Gore. Mag. Franc Avberšek, di-
rektor ERICa Velenje, eden od idejnih vodij
tega projekta, je dejal, da bodo tabor organizi-
rali tudi v prihodnje, saj se zavedajo, da je to
tudi za njih odhčna naložba v smislu pridobi-
vanja kakovostnih kadrov.
Zametki raziskovalnega tabora segajo daleč na-
zaj, ko so se pred več kot desetletjem pričeli prvi
poskusi tovrstnega dela v srednjem šolstvu Šaleš-
ke doline. Prvi organizatorji so bili kustosi Muzeja
Velenje, tabor pa je bil v tistem začetnem obdobju
predvsem družboslovno usmerjen ter namenjen
dijakom takratne velenjske občine. Z leti se je
tabor vse bolj krepil in spreminjal, raziskovanje pa
se je razširilo tudi na naravoslovne vede. Na
pobudo Kulturnega centra Velenje je organizacijo
tabora leta 1995 prevzel Inštitut za ekološke razi-
skave ERICo Velenje, z njegovo organizacijo pa se
je okrepil ekološki vidik raziskovanja.
Pokrovitelj raziskovalnega tabora je že vrsto
let Republiški zavod za zaposlovanje, k organi-
zaciji in financiranju pa prispevajo tudi lokalne
skupnosti v Šaleški dolini. Mestna občina Vele-
nje, občini Šoštanj in Šmartno ob Paki ter
številna podjetja, k izvedbi taborov pa pripo-
morejo zlasti domačini, ki mlade raziskovalce
vedno radi sprejmejo medse.
, . JOŽE MIKLAVC
^ladi raziskovalci ob predsedniku Milanu Kučanu, ki jih je obiskal ob zaključku tabora.
Tri svečke za prvi rojstni dan
Berglezovi trojčki, Patricija, Jure in Rok, so v torek, 25. avgusta, z navdušenjem upihnili
prve tri svečke.
O njihovem rojstvu, predvsem pa o socialni in stanovanjski stiski družine, smo septembra lani
precej pisali in skušali posameznike in podjetja spodbuditi, da bi jim po svojih močeh pomagali.
Akcija se je zaključila s selitvijo Berglezovih v Štore, v lepo in prostorno stanovanje, ki jim ga je
dodelil Stanovanjski sklad Celje. »Otroci lepo napredujejo, so zdravi, radovedni in živahni,« je
povedala njihova mamica Andreja Berglez in se tudi ob tej priložnosti zahvalila prav vsem, ki so
jim priskočili na pomoč. »Največja sreča za naju je, da sva otrokom podarila življenje. Prav vsak
dan posebej,« sta še dodala starša trojčkov.	K.L., Foto: G.K.
18
NASI KRAJI IN UUDJE
NOVI TEDNIK
Politiki za trojčke
Na 11. teniškem VIP turnirju v Velenju se je zbralo preko petsto udeležencev
Predvideni program se je za-
radi muhastega vremena neko-
Hko spremenil, vendar pa to ni-
kogar ni motilo. Teniško tekmo-
vanje se je pričelo z enoinpolur-
no zamudo, avtomobilske dirke
pa so se pričele in zaključile po
načrtih. Na žalost je odpadla
dirka s skuterji po velenjskem
jezeru, ki so jo letos prvič uvedli
v program, novost pa je bila tudi
humanitarna akcija za pomoč
družini Metličar, ki se bo v krat-
kem povečala še za tri člane.
Kljub nenehnemu kapljanju
in curljanju z neba pa je bila
sobotna prireditev prav zani-
miva in prijetna, zlasti za tiste,
ki so uspeli združiti prijetno s
koristnim in skleniti tudi kak-
šen posel. Ob jezeru naj bi se
po okvirnih ocenah zbralo kar
petsto in več slovenskih in tu-
jih veljakov - politikov, gospo-
darstvenikov in pa seveda no-
vinarjev, ki so lahko prav tako
prišli na svoj račun. Kako tudi
ne bi! Sedma sila tokrat ni
igrala vloge čuvaja, ampak se
je zlila z okolico, prav s tisti-
mi, ki jim dajejo delovno gra-
divo in s katerimi niso vedno v
najboljših odnosih. Vsi udele-
ženci so imeli en cilj: zabavati
se ob hrani in pijači in po
možnosti dokazati kakšnemu
od kolegov vse svoje znanje o
tenisu in dirkanju.
Kot že toliko let je VIP turnir
tudi letos organiziral in spon-
zoriral velenjski M club, gene-
ralna pokrovitelja pa sta bila
še Ballantines in Peugeot
Class. Slednji je bil tudi orga-
nizator tradicionalne avtomo-
bilske dirke v razredu F. Obi-
skovalcem so omogočili tudi
ogled novega Peugeota 206,
katerega uradna predstavitev
in prodaja bo šele čez dober
mesec in pol. Nekaj deset mi-
lijonov tolarjev vreden turnir
je obiskalo kar nekaj znanih
osebnosti, kot so: minister
Anton Rop, general Janez
Slapar, slovenski ombutsman
Ivo Bizjak, poslanca Tone
Anderlič in Ciril Ribičič, Jo-
žica Velišček, Mima Jauše-
vec, Alenka Godec, ki je tudi
nastopila v zaključnem delu,
Andrej Šifrer in drugi.
V teniškem finalu sta*si prislu-
žila lovorike lastnik revije Moški
svet Bojan Požar in Smeltov
stečajni upravitelj Savo Tatalo-
vič, ki sta premagala dr. Otmar-
ja Kugovnika in Evgena Drva-
riča. V tolažilni skupini sta zma-
gala Tone Brodnik iz Mestne
občine Velenje in Roman Ma-
cun, direktor Philip Morrisa iz
Ljubljane. V hitrostni dirki s
peugeoti so se znova izkazale
tudi pripadnice ženskega spola,
med katerimi je bila najhitrejša
športna novinarka POP TV Na-
taša Briški, sledila ji je Alenka
Žaubi iz Nedela, na tretjem me-
stu pa je pristala Sanja Ivezič iz
Fortice. V moški konkurenci je
prvo mesto osvojil Zdenko Lah
iz velenjskega Premogovnika,
drugi je bil Ivo Milovanovič iz
RTV Slovenija, tretji pa Jani To-
roš iz Droge Portorož. Tekmo-
valci niso imeli na tekmovalni
stezi prav nobenih težav, čeprav
je bilo cestišče mokro. Očitno
znajo »voziti« tudi na spolzkem
terenu.
Da pa bi nekaj dobrega na-
redili tudi za druge, so se letos
»veliki« odločili, da postan^
botri trem malčkom, ki bo(
kmalu privekali na svet in df,
žino Metličar, ki že ima d,
otroka, naredili še številnek
V skladu za VIP botrstvo, u
so ga poimenovali, so zbr
500 tisoč tolarjev, ki jih'
očetu Franciju Metličarju i^t,
čil direktor M cluba Marjj
Gaberšek. Še več takšnih \
manitarnih akcij, pa borj
Slovenci morda začeli raznu
Ijati o številnejših družinah
BOJANA JANO
Foto: GREGOR KAT
Dobimo se v Stari vasi
v soboto, 29. avgusta popoldan, bo v Stari vasi v Velei^
vsakoletno srečanje krajank in krajanov, ki so ga poimen
vali Dobimo se v Stari vasi.
Udeleženci srečanja bodo lahko prisluhnili izboru star
pesmi, ki so ga imenovali »Peh so jih mati moja...« Z njimii
bodo predstavili moški vokalni kvartet Pevci in ženski pevs
zbor Pevke iz Stare vasi ter gostujoča družina Pižorn
Andraža. Na srečanju bodo podelili priznanja 32 razstavlja
kam in razstavljavcem dobrot iz Stare vasi. Razstavo so pripn
vili marca letos v Domu krajanov.	M.:
Marjan Gaberšek: »Punce, dajte vse od sebe. Vsa slovenska smetana vas gleda.«
Po šrangi še poljub
v nedeljo je bila v okviru zaključnih prireditev Poletnih večerov Vransko '98 prireditev,* ni'
kateri je sodelovalo 112 od 540 zakonskih parov, ki so se odzvali povabilu Jožeta Križnika'
muzikanta, ki jim je igral na svatbah. Prireditev se je pričela ob 10. uri. Najprej je bila maša, p( ■
maši pa šranga, skozi katero so morali vsi pari. Po šranganju je sledil poljub, nato pa so zakoncf ^
popeljali s kočijami do prostora, kjer se je nadaljevalo slavje.	B. J., Foto: SHERP^^"
S curicom v gol
v nedeljo popoldan so si lahko Velenjčani na ulicah ogledali sprevod gasilcev s konjenik''
zastavonošami, mislinjsko godbo in vpregami, na katerih so bile najstarejše ročne prevozu^'
brizgalne iz Gasilskega muzeja Valenci, ki je s tem tudi obeležil svojo 20. obletnico.
Prireditev se je nadaljevala pred gasilskim domom, kjer se je nekaj deset gasilskih desetin iz ŠaleŠl<^'
Mislinjske in Spodnje Savinjske doline pomerilo v športu, ki ga je ustanovitelj Gasilskega muzeja Mi^^
Valenci poimenoval curkomet. S pomočjo ročne brizgalne so morali gasilci z vodnimi curki potisk^"
žogo 100 metrov daleč do gola, vmes pa spraviti žogo s premerom 60 centimetrov skozi dva štiri
dolga rova. Tekmovanje, že sedmo po vrsti, je bilo organizirano v spomin na prvo vajo z ročnii^'
prevoznimi brizgalnami v Starem Velenju leta 1926.	B. JANČIČ, Foto: GREGOR KATI^
N^C
Št. 34.-27. avgust 1998
pMj I	ŠPORT	~1 |Q
Za čevelj prekratko
Celjski atleti se v Budimpešti niso proslavili
Itevilčna slovenska atlet-
odprava se je z EP v
[jjnipešti z izjemo srebrne
jgite Bukovec vrnila sklo-
nih glav. Večina repre-
(tantov, katerih število bi
,1(0 primerjali z nogomet-
, ekipo, se je poslovila že
začetku tekmovanj. V
jntetu celjskih atletov je
jnejši dosežek uspel le
akalcu Gregorju Cankar-
jai(aj so mnogi pred pr-
jstvom slovenske atlete oz-
^vali za turistično odpra-
bodo najbrž znali odgovo-
i v Atletski zvezi. Vehkanski
liž, za katerim bo še dolgo
)čskrivati vse spodrsljaje, je
feda (pričakovano) odličje
še edine prave šampionke,
jporno pa je, da slovenska
jtika znova izgublja stik z
lunsko - zaostanka pa zgolj
inožičnostjo ni moč nadok-
liti.
Iprinter Urban Acman se je
[ezal domala po napovedih,
pred prvenstvom ni napo-
loval teka blizu svojega dr-
»nega rekorda. »Pribitek« je
skorajda prevelik, opravi-
emo ga lahko le s strmim
ionom mladega Šmihelča-
za katerega lani v tem času
ilišal še nihče, za razglaše-
t šprinterske štafete
100 m) pa Urban seveda ni
tfen Topolovčan je z 29.
.'stom v troskoku močno ra-
žaral. Slednje bolj velja za
;ultat, ko mu je do kvalifika-
ike norme in osebnega re-
rda (16,59) zmanjkalo sko-
dva metra. Dosežka pa ta-
ni vredno zapisati. V isti
logi se Anji Valant kljub
iboljšemu letošnjemu re-
Itatu ni posrečil doskok čez
'jo 14 metrov (13,85 m, 17.
•Sto), nato pa se je bolj za
šalo, kot zares, preizkusila še
v skoku v daljino in s 593 cm
končala na repu (24. mesto).
Tudi Miru Kocuvanu ni us-
pelo popraviti najboljšega do-
sežka sezone (50,43), se mu je
pa zelo približal, vendar vse
skupaj ni zadostovalo za kaj
več kot častno slovo v predtek-
movanju (20. mesto). Njegov
delež je bil vidnejši v štafeti
4x400 m, kjer je slovenska
četvorka po času sicer zasedla
zadnje 10. mesto, a postavila
najboljši letošnji izid.
Gregor Cankar je v celjski
odpravi edini zadovoljil. Na pr-
venstvo je dopotoval z zastra-
šujočim osebnim rekordom
(840 cm), s katerim bi gladko
osvojil zlato odličje, a s slabimi
dosežki v tej sezoni. Prav na
prvenstvu pa je pokazal naj-
boljšo formo in doskočil na
svoj letošnji rekord (807 cm).
se tudi brez težav prerinil v
finale, toda tam pristal kar ne-
kaj stopničk nižje, kot je tudi
sam upal - na 6. mestu (800
cm). Relativno majhen zaosta-
nek za zmagovalcem Rusom
Kirilom Sosunovom (828 cm)
in dejstvo, da se je v 28 cm
nagnetlo kar 6 tekmovalcev
(do brona je zmanjkalo borih 6
cm), zapušča občutek, da bi se
morda dalo iztisniti več. Uvrsti-
tev je enaka tisti na Olimpiadi
izpred dveh let, toda konku-
renca je na EP v primerjavi z
drugimi velikimi tekmovanji
prav mikroskopska.
PRIMOŽ ŠKERL
Foto: GREGOR KATIČ
Gregor Cankar se je v Budimpešti le naskakal, toda zaostal
za ciljem.
Kipar Anton Herman, doma
iz Galicije pri Žalcu ustvarja
galerijo športnikov, med izde-
lanimi kipi, ki čakajo le še na
vlitje v bron pa je tudi figura
»srebrne« Brigite Bukovec.
na kratko
'alec: Rokometašice Jutek-
so izgubile prijateljsko sre-
nje z zagrebškim Krašem, ki
slavil s 24:19 (12:11). Novi
ner Bogosav Perič je preiz-
sil vse igralke, s 6 zadetki pa
je odlikovala Mojca Derčar.
'niartno na Pohorju: Na
•ddruštveni tekmi smučar-
■ skakalcev sta slavila Velenj-
^a Klemen Omladič (do 8
) in Aljoša Čutuk (do 12 let),
•dtem kp je bil Tadej Sleme-
^med dečki do 10 let drugi,
^ranj: Na smučarsko-ska-
tekmi za pokal"MIP je
znova slavil Klemen Omladič
(do 8 let), v drugih konkuren-
cah pa so se velenjski skakalci
slabše odrezali.
Rožnau na češkem: Velenj-
ski smučarski skakalec Rolan-
do Kaligaro (B reprezentant) je
na močno zasedeni mednarod-
ni tekmi zasedel 12. mesto.
Zmagal je Čeh Jaroslav Šakala.
Velenje: Na prvenstvu ša-
leško-dolenjske balinarske
zveze je v hitrostnem izbija-
nju slavil Zoran Rednak pred
Alešem Krohotom (oba Vel.
premogovnik).
Urška osvojila Paks
Na judo tekmovanju za
Evropski pokal je zmagoval-
ka Olimpiade mladih Urška
Žolnir za zmago v finalu po-
trebovala le 20 sekund. Ne-
srečna poškodba kolena bo
Urško stala operacije.
Na Madžarskem so se poja-
vili tekmovalci iz 17 držav ter
gostje iz Kanade. Žolnirjeva je
v 1. krogu izločila domačinko
Sajo, nato Rusinjo Poznicevo
in Avstrijko Heillovo, v finalu
pa je Nemka Bonischeva že po
20 sekundah morala priznati
premoč članici celjskega San-
kakuja. Petra Nareks je prista-
la le stopničko nižje. Po vrsti
je odpravila Nemko Klotske,
Avstrijko Drekslerjevo, Ukra-
jinko Kozmenkovo in Madžar-
ko Tilovo, v finalu pa jo je
ugnala avstrijska predstavnica
Flizmoserjeva. Obe naši tek-
movalki sta z uspehoma izpol-
nili normo za Evropsko pr-
venstvo. Njun dosežek sta s 5.
mestom dopolnili Maja Frece
in Regina Jerneje, prvo urad-
no mednarodno zmago pa je
priborila Jožica Svečak, ki je
bila ob koncu deveta.
Na treningu po vrnitvi iz
Paksa si je Urška Žolnir pretr-
gala kolenske vezi. Operacijo
bodo opravili v Avstriji, po-
trebna pa bo daljša rehabilita-
cijska doba.
VLADO LIPOVŠEK
brskamo po arhivu
Celjski dirkač Jože Mešarec je ž mehariikoiu Sašom Ivanovi-
čem leta 1983 privozil naslov državnega prvaka v razredu A-
100. Med drugim je Mesarec, ki je pred časom z aktivnim
tekmovanjem že prenehal, osvojil tudi Zlato čelado za petkrat-
no zmago v državnih prvenstvih.
20
ŠPORT

Vnovič tudi pariške slavje?
Po dobljenem turnirju v Sarajevu so pivovarji že v Parizu
Rokometaši Celja Pivovarne
Laško so se z mednarodnega
turnirja v Sarajevu vrnili z naj-
večjim pokalom v rokah, za-
menjali kovčke in odpotovali v
Pariz na pokal Marrane, kjer
po zmagi v letu 1994 znova
branijo lani osvojeno lovoriko.
Glavno mesto nesrečne Bo-
sne in Hercegovine je po dol-
gem času znova lahko videlo
vrhunski rokomet, kar morda
še najbolj velja za finalno tek-
mo med Celjani in Badlom Za-
grebom. Žal se na turnirju, nad
katerega je pokroviteljsko roko
postavila prav Pivovarna Laško,
niso pojavili nekateri uglednejši
klubi, npr. Barcelona in Kiel,
tako da se je zadeva sprevrgla v
nekakšno odprto mini prvens-
tvo nekdanje Jugoslavije. O
vzrokih krčenja ne gre razprav-
ljati, organizator pa je luknje
zakrpal s klubi »za vogalom«.
Izdatna finalna celjska zma-
ga je pravšnji antibiotik za dvig
samozavesti, saj so Zagrebča-
ni, s katerimi ima CPL še veliko
odprtih računov, tokrat delova-
li nebogljeno. V zaključnem
poigravanju so poleg gledalcev
na svoj račun prišli še tisti igral-
ci, ki so zaradi hrvaških prva-
kov več noči buljili v strop.
Seveda si nihče ne dela utvar,
da je klub z najbolj nesramni-
mi navijači letos slabše pri-
pravljen in sestavljen. Badel je
že prevečkrat »odigral« slabo-
sti, neotesano obnašanje na
igrišču je zanje kot amen v
cerkvi, sploh pa jim tokrat ni
bilo treba aktivirati zakulisnih
potencialov. Uradne evropske
tekme bodo nekaj povsem dru-
gega (med zagrebškimi okrepi-
tvami je tudi vratar Mirko Ba-
šič), toda prvi korak je storjen.
V nekaj zaključkih sarajev-
skega podviga velja pohvaliti
celjska moža med vratnicami
Perica (proglašen za najboljše-
ga vratarja) in Lapajneta, eks-
plodirala sta novinca Mana-
skov in Škrbič (najboljši igra-
lec), svoje priložnosti je lepo
izkoristil mladi Praznik.
Obramba, na kateri bo slonelo
vsaj tri četrtine igre, v tem ob-
dobju še ni briljantna, zagoto-
vo pa bo trener Hasanefendič
znal odpraviti tudi te slabosti.
Že zdaj pa se pozna drugačen
pristop novega trenerja do na-
čina dela in igralcev.
Turnir v mestu zaljubljen-
cev bo v primerjavi s Saraje-
vom pravi figuralni zasuk.
Lansko L mesto verjetno ne
bo preveUko breme, kakor tu-
di ne gre preveč adutov metati
na mizo. V celjski skupini A
igrajo švedski IFK Skovde in
francoska Spacers Toulouse in
US Ivry (v B skupini so ma-
džarski Fotex Veszprem, ru-
ska CSK Moskva, francoski
Dunkerque in nemški HSG
Dutenhofen). Lani je Celje Pi-
vovarna Laško po vrsti odpra-
vila španski Ademar Leon
(29:22), avstrijski Stockerau
(45:37), francoski Creteil
[26:23), italijanski GeneraU
(30:26) in v finalu pred 3 tisoč
gledalci še portugalsko Brago
s 37:29 (strelci Puc 9, Stefano-
vič 8, Šerbec 7, Jelčič 6, Nači-
novič in Likavec 2, Pajovič,
Tomšič in Pungartnik 1).
Fizioterapevt Maksimovič
in zdravnik dr. Čajavec imata
nekaj dela z Jelčičevim kole-
nom, Manskovim gležnjem,
medtem ko Škrbič (udarec) in
Pajovič (staral poškodba) toži-
ta nad bolečinami v hrbtu.
TSa ' ?:	PRIMOŽ ŠKERL
Foto: GREGOR KATIČ
Aleša Pajoviča pestijo težave s hrbtenico, ki bi do začetka
pomembnejših tekem morale biti odpravljene.
Slabo jih cenijo
Fizioterapija je potrebna, a v športu in rekreaciji^
podcenjena	*
Celjan Dalibor Iveljič je
eden najmlajših slovenskih fi-
zioterapevtov. Kot nogometaš
je pri 24 letih staknil težko
poškodbo gležnja, zaradi ka-
tere je nogometne čevlje mo-
ral obesiti na klin. Istočasno je
bil to prelomni trenutek, ko se
je zapisal fizioterapiji.
Kako bi označili svoje delo
in dosežke?
Večji del dneva zajema služ-
ba v domu "upokojencev v
Šmarju pri Jelšah, kjer sem
vodja oddelka Demenca - gre
za najtežjo skupino starostni-
kov. Športna terapija pa je po-
vsem drugačnega značaja. Dve
sezoni sem skrbel za košarkar-
je Pivovarne Laško, nogometa-
še Šentjurja, delal sem v član-
ski košarkarski reprezentanci,
trenutno pa imam pogodbo s
KK Kemoplast. Poškodbe sem
uspel sanirati kopici znanih
športnikov, na primer Rolandu
Pušniku, Romanu Pungartni-
ku, Matjažu Tovorniku, Mileti
Lisici, Veljku Petranoviču, Sta-
netu Blatniku, Janiju Žilniku in
drugim. V bližnji prihodnosti
bi želel odpreti še svoj masažni
studio.
Potemtakem ste in boste z
delom okupirani ves dan?
Res je, dela mi ne zmanjka.
Zato se zelo trudim čim več
časa preživeti z družino. N
vikendi, ko so na sporedu!
me in imam nekaj več časa,
največ ukvarjam s svojim
mesečnim sinom Aljošo. F
tič bo najbrž športnik in rai
vedno opazuje tudi moje de
Kako bi ocenili vlogo fiz
terapije v športu in kakšei
njen položaj pri nas?
Vsi klubi in posamezniki
morali poskrbeti za fiziota i
pij o, pa naj si gre za rekreat
ca ali vrhunskega športnii
Le tako je mogoče pravočas
ukrepanje in preprečeval
težjih posledic, saj je poško
bo potrebno nemudoma (
kriti in jo pričeti zdraviti. N
položaj v Sloveniji pa je dol
slab. Pojavlja se veliko tujci
ki z nekakšnimi papirji dok
zujejo svojo usposobljeno
kar pa vselej še ne pomeni,
znajo poškodbe tudi pravili
ozdraviti. Lahko nastan«
trajne posledice, ki športnii
uničijo kariero.
Je delo fizioterapevtov I
materialni strani dovolj'
njeno?	^
V tem merilu smo mof,
podcenjeni, predvsem gl«* !
na odgovornost, ki jo od ,
zahtevajo. Delo zahteva ce!^
ga človeka, kar pa lahko puš ^
posledice na drugih podro^! ^
- družina, zdravje ipd.. ^
PRIMOŽ ŠKEf ,
Korak naprej
Odbojkarji Šoštanja Topol-
šice, ki se trenutno mudijo
na pripravah na Rogli, bodo
tudi v novi sezoni branili
čast celjske regije v najelit-
nejšem razredu. Potem, ko
so si obstanek v družbi naj-
boljših zagotovili šele v kva-
lifikacijah, so tokrat načrti
višji.
Iz ekipe državnih prvakov
ravenskega Fužinarja je prišel
organizator igre Mitja Verbič,
iz Jugoslavije pa so pripeljali
dvometraša Mirsada Čokovi-
ča, ki lahko igra na vseh polo-
žajih. Moštvu se je po ozdrav-
ljeni poškodbi kolena znova
priključil Celjan Peter Žilnik,
Šoštanj čane pa bo v novem
tekmovalnem obdobju vodil
Mariborčan Teo Pojnik, sicer
trener mladinske reprezentan-
ce. Aktivno kariero sta zaklju-
čila Vito Mihalinec in najboljši
igralec lanske sezone Darko
Dimec, Grega Bevc pa odhaja
k vojakom.
Konkurenca v 10-članski pr-
vi ligi bo letos večja, čeprav so
favoriti isti kot lani: Fužinar,
Salonit in Gradiš. Po mnenju
predsednika šoštanjskega klu-.
ba Branka Sevčnikarja bi uteg-
nila presenetiti Olimpija ali
Pomurje, sami pa bodo svoje
mesto iskali v prvoligaški sre-
dini, na vsak način pa se želijo
izogniti kvalifikacijam. Doma-
čemu občinstvu se bodo prvič
predstavili v naslednjih dneh,
ko bodo v dvorani Biba Ročk
pripravili memorialni turnir,
nato pa se bodo udeležili še
močnega turnirja v Veszpre-
mu na Madžarskem (12.9.).
Poleti so v Črni na Koroš-
kem prekalili tudi drugo moš-
tvo, s katerim nastopajo v
3.DOL, na tekmovanjih v od-
bojki na mivki pa so pri mla-
dincih osvojili naslov držav-
nih prvakov (David Sevčnikar
in Grega Bevc), med kadeti in
Bi pa 3. mesto.
PRIMOŽ ŠKERL
Foto: GREGOR KATIČ
Sevčnikar, Medved in Dimec med zaustavljanjem šempetrskega »kvalifikacijskega« napada.
Z okrepitvijo Čokovičem bodo Šoštanjčani močnejši na vseh položajih.
športni
koledar
ČETRTEK, 27.8.
Košarka
Ikov memorial - Slovenske
Konjice: Rogla-Kemoplast
(18),	Banex-Elektra (20).
PETEK, 28.8.
Košarka
Ikov memorial - Slovenske
Konjice: Za 3. mesto (18), fi-
nale (20).
SOBOTA, 29.8.
Nogomet
3.SNL sever, 3. krog - Zreče:
Unior-Mons Claudius, Šo-
štanj: Usnjar-Hajdina, Sp.
Kungota: Kungota-TIM Laško,
Gerečja vas: Gerečja vas-Dra-
vinja (vse ob 17).
Avtomobilizem
Ljubečna: DP v kartingu
(14,30).
NEDEUA, 30.8.
Nogomet
l.SNL, 5. krog - Murska So-
bota: Mura-Pubhkum (16.30),
Maribor: Maribor Teatanic-
Rudar (20).
2.SNL, 3. krog - Dravograd:
Dravograd-Šentjur, Ruše: Po-
horje-Esotech Šmartno (obe
ob 16,30).
TOREK, 1.9.
Košarka
Prijateljska tekma - Šent-
jur: Kemoplast-ZM Lumar
(19).
iiovi TEDNIK Hi^^^^^^EHnBBI^^^^^^^Mlž'
Pivo spili beograjsici »črpalkarji»
Laščani prvič izgubili, Polzelani z novim imenom, Ingradovke v Jugoslaviji, pri Kemoplastu težave z Vukičem
[(ošarkarsko kolo se vrti vse hitreje. Pred
^orn novega prvenstva klubi hitijo s se-
^Ijanjem ekip in preverjanjem pripravlje-
gji. Mednarodni turnirji in pripravljalne
0ie niso vselej najboljši pokazatelji forme,
pa pravšnje sredstvo za skrivanje adutov.
pivovarna Laško je izgubila prvo v nizu pri-
jvljalnih tekem in to prav v finalu mednarod-
na turnirja Laško pivo, ko jo je v Treh lilijah v
liujih minutah finala ugnal Beopetrol (nekda-
IMT), ki je po zaslugi Prekoviča in Peroviča
Ji osvojil turnir. Najboljši strelec »Laškega
g« je bil Grušanovič (IMT), najboljši igralec pa
iSirovič (PIL). Pivovarji so že v Franciji, kjer
(jo po prijateljski tekmi z Le Mansom nastopili
na turnirju v Parizu. Nakupu tujca na položaju
otra so se dokončno odrekli, v klub pa so iz
oiŠkega Čelika pripeljali Adnana Bajramoviča
p let, 209 cm), s katerim bo mladinski trener
fosavljevič imel še veliko opravka, preden ga
Wo lahko priključili prvemu moštvu.
Polzelski ligaš je na vsem lepem spremenil
ae. Moštvo bo odslej nastopalo z imenom
jvinjski Hopsi, podrobnosti v zvezi s spre-
lembami pa nameravajo obelodaniti na novi-
arski konferenci po vrnitvi iz Italije. Že prej se
šušljajo o finančnih težavah (pocenitev moš-
aj, predvsem iz naslova najmočnejšega po-
•ovitelja Kovinotehne.
Kemoplast bi po »prijateljskih« zmagah s
eljem in Pivovarno Haler utegnil ostati brez
avne okrepitve. Zapletlo se je z Mihajlom
iikičem, ki mu je nekdanji klub Krško izpla-
J del obveznosti in potemtakem ni več
;ost igralec, četudi je v Šentjurju že pokasi-
I avans in opravil priprave. Registracijska
misija KZS je predpisala višino odškodni-
, Vukič pa na zadnji pripravljalni tekmi ni
igral, kar velja tudi za lažje poškodovanega
Andreja Gajška.
Košarkarice celjskega Ingrada so se vrnile iz
turnirja in nakupov v Novem Sadu. Trener Sergej
Ravnikar je preveril znanje potencialne nove
okrepitve Celjank 31-letne Jugoslovanke Smilja-
ne Randjelovič (194 cm) in njegova odločitev je
- -v-i^-^rv.;. r
bila: Kupljeno! Tako se bo
(predvidoma danes) priključila
rojakinji Oliveri Vasič (29 let,
193 cm), ki se je z Ingradom
sporazumela že prej. Jera Gro-
belnik se bo verjetno pomakni-
la na krilni položaj, vrsta podpr-
vakinj pa mora dodelati še
»škripajočo« igro 1 na 1. Celjan-
ke se v vojvodinski prestolnici v
družbi Crvene zvezde, banja-
luškega Port MK in domače Voj-
vodine NIS-GAS sicer niso kdo
ve kako proslavile (glej panora-
mo).
Registracijska komisija
KZS je klubom medtem razpo-
slala še nekaj odločb o presto-
pih. Tako bosta nekdanja Pol-
zelana Blaž Ručigaj in Damir
Simonovič odslej igrala za
kranjski Triglav oziroma Plimo
Prebold (tja je iz Laškega prišel
še Sašo Govc), na Polzeli pa sta
se znašla Celjan Radenko Bodi-
roža in Postojnčan Edo Nikito-
vič. V konjiški Banex sta pris-
pela Mariborčana Raden Ami-
džič in Peter Ritonja, potrjena
sta prestopa celjskega »razbija-
ča« Petra Jovanoviča v šentjur-
ski Kemoplast in reprezentanta
Matjaža Tovornika v KK Pošta
Branik Maribor. Šoštanj ska
Elektra je zgrabila Andreja Bo-
žiča (Idrija), KK Celje je iz
Hrastnika pripeljal Dušana Ko-
vačiča, v Rogaško 98 pa izpu-
stil Mateja Jugovarja, ki bo v
novem klubu soigralec Jerneja
Štahla (Plima) in Mitje Krivca
(MKK Rogaška). Veteran Miran
Šrot se je iz Rogle preselil k
sosedom Anchi Inženiringu iz
Poljčan. Ingradovke so šentjur-
skemu Pletivatu prepustile Po-
lono Šumej, Tanjo Mihevc, Leo
Komerički in Petro Šafran.
PRIMOŽ ŠKERL
Foto: GREGOR KATIČ
Šentjurska okrepitev Peter »air« Jovanovič -
pred trenerjem Pučkom se je po zabijanju
nekoč že prikazal s povito glavo in obročem v
rokah.
Slander brani 3. mesto
v soboto bo na avtopoligonu na Ljubečni predzadnja
dirka za državno prvenstvo v kartingu. Tokrat je organiza-
tor AMD Šlander iz Celja.
Letos celjski tekmovalci nimajo tako blestečih rezultatov,
kot so jih imeli prejšnja leta. Kljub temu pa so med ekipami
tretji v državi in to mesto želijo potrditi tudi v sobotni dirki.
Vozniki Šlandra stavijo na Klemna Pevca v kategoriji A-100 ter
Aleša Pevca v formuli C-125. Za celjsko moštvo pa bodo
nastopili še Dejan Paj v Slakartu, Jernej Pitako (125 ccm) in
Florjan Vidaček (A -100).	J.K.
Med favoriti le Steidar
Pričenja se prvenstvo v celj-
ski Medobčinski nogometni
zvezi, kjer bo letos sodelovalo
vsega 7 ekip, med njimi trije
predstavniki s šmarskega ob-
močja. Nogomet ima v tem de-
lu bogato tradicijo, predvsem
po zaslugi nekdanjih uspehov
slatinskega Steklarja, tekmo-
vanje v najnižji ligi pa nikakor
ne bo zadovoljilo okusa navija-
čev.
tfii
Ob Steklarju sta v Ugi še
Šmarje in kozjanski Odred, ki
sta v tem rangu že stalnici.
Njuna vloga ne bo vidnejša,
pa tudi ambicije ne sežejo čez
dosedanje. Mnenja iz taborov
omenjenih ligašev so glede
načina tekmovanja enotna:
play-off je nesmisel, z ozirom
na majhno število moštev bi
lahko igrali štirikrožni sistem.
Steklar je kljub novemu šta-
dionu (ta je poglavje zase) še
vedno v veliki krizi. V klubu ni
dovolj ljudi za delo, breme nosi
peščica posameznikov. Trener
še naprej ostaja Ibrahim Ne-
skič, ki ima kljub nekaterim
novincem zelo skromen igral-
ski kader. Steklar premore le
enega vratarja, v napadu ni
pravega strelca. Vodstvo kluba
napoveduje prodor v 3.SNL,
trener Neskič pa daje prednost
okrepljeni ekipi Krškega. Na
glavnem igrišču se je pojavilo
več rjavih lis, torej je navkljub
delni sanaciji slabo vzdrževa-
no ali slabo narejeno. Steklarji
so za novo prvenstvo morali
registrirati pomožni štadion.
V Šmarju pri Jelšah bodo
gradili na dolgi rok, zato so
zadržali priznanega trenerja
Rada Jurjeca. 20 nogometašev
se je na prvenstvo pripravljalo
mesec dni, opravili so tudi 4-
dnevne priprave na Rogli. K
sodelovanju so privabili več
okoliških igralcev malega nogo-
meta, iz Rogaške Slatine je pri-
šel vratar Kitak. V dveh letih se
želijo uvrstiti v tretjo ligo, zato
bodo igrišče razširili in posodo-
bili. Razen mladincev so letos
uspeli dvigniti na noge vse se-
lekcije, favorita novega prvens-
tva pa sta po mnenju trenerja
Jurjeca Steklar in Krško.
V NK Odred Kozje je tudi
tokrat zavladalo mrtvilo, saj
ekipa še vedno ni sestavljena.
Podobno je bilo pred lansko
sezono, vendar so Kozjani z
uvrstitvijo v play-off presene-
tili prav vse. Razen mešanja
štren glavnim favoritom v
Kozjem ni ambicij, saj večina
nogometašev nastopa še v ma-
lem nogometu, nekateri med
njimi pa celo v košarki, kar je
posebnost tega ligaša.
JANEZTERBOVC
panorama
NOGOMET
1.SNI
4. krog: Publikum-Maribor
Teatanic 0:0. Rudar-SCT Olim-
pija 1:2 (1:0) Pavlovič 10. Vrst-
ni red: SCT Olimpija 12, Mari-
bor Teatanic in Mura 10, HIT
Gorica in Potrošnik 9, Rudar 6,
Publikum 5, Primorje in Koro-
tan 3, Koper in Živila Triglav 1,
BST Domžale 0.
2.SNL
2. krog: Šentjur-Zagorje 2:1
(0:0) Vavdi 70, Poštrak 81.
Esotech Šmartno-Dravograd
1:1 (0:0) Zlobej 85. Vrstni red:
Goriške Opekarne, Tabor Se-
žana, Pohorje in Šentjur 6,
Aluminij, Nafta in Dravograd
4, Zagorje in Elan 3, Esotech
Šmartno, Factor in SET Vevče
1, Rudar, Drava, Železničar in
Jadran Šepič 0.
3.SNL sever
2. krog: Mons Claudius-Ge-
rečja vas 0:3, Dravinja-Kungo-
ta 9:0, TIM Laško-Kovinar 2:0,
Pobrežje-Usnjar 3:1, Hajdina-
Unior 1:1. Vrstni red: Dravi-
nja, Gerečja vas in Starše 6,
Hajdina, Paloma Šega in Unior
4, Pobrežje in TIM Laško 3,
Usnjar, Brunšvik in Montavar
1, Kovinar, Mons Claudius in
Kungota 0.
KOŠARKA (M)
Turnir Laško pivo: PIL-
Kapfenberg 108:53, Split-Beo-
petrol 84:69. Za 3. mesto:
Split-Kapfenberg	88:41
(31:25). Finale: PIL-Beopetrol
85:90 (43:36).
Prijateljske tekme: Savinj-
ski Hopsi-Kraški Zidar 81:56.
Iraklis-Savinjski Hopsi 57:54.
Banex-Slovan 72:78
KOŠARKA (Ž)
Turnir Novi Sad: Vojvodina-
Ingrad 93:74. Za 3. mesto: Cr-
vena Zvezda-Ingrad 79:70.
Prijateljska tekma: Vojvo-
dina-Ingrad 87:6Z
ROKOMET (M)
Turnir Sarajevo 98: CPL-
Komloi 30:21 (17:9), CPL-Var-
dar 28:26 (18:12), CPL-Bosna
37:14 (18:8). Finale: CPL-Ba-
del Zagreb 30:22 (12:8).
Izkoristili priložnost
Velenjčani igrajo danes za vstop v prvi krog evropskih pokalnih zmagovalcev
JL..............................
Nogometaši velenjskega Ru-
^a se bodo danes na povrat-
i tekmi v Moldaviji potegova-
za vstop v prvi krog evrop-
iega pokala pokalnih zma-
»valcev. Obračun se bo začel
^ 18, uri po lokalnem času,
ovenski predstavnik pa si je
Velenju priigral prednost, ki
naj ne bi zapravil.
Constructorul se še zdaleč
^namerava predati, kar je z
■denjem svojih članov poka-
di že takoj po prvi tekmi, ki
> jo Velenjčani dobili z 2:0.
dednost je sicer lepa, toda po
peripetijah po prvem
^tačunu je pričakovati uma-
Jno igro gostiteljev, ki so že
^kazali, da bodo storili vse
^6)potrebno za uvrstitev v
^daljnje tekmovanje. Rudar-
odprava je v Moldavijo
potovala včeraj, med potni-
' je tudi kuhar, kar je edino
^^vilno, kajti na podobnih
otovanjih je nemogoče pred-
l^evati česa vsega so sposob-
[ Moldavijci. S predstavo na
••^^šČu sicer Rudarja niso pre-
rašili, z obnašanjem pač,
'Mar je kljub vsemu treba
^'^jeti, da si bo napredovanje
^'borilo moštvo, ki bo prika-
ilo več na travnati površini.
primeru so naši pokalni
l^^ki favoriti, čeprav v zad-
Jh tekmah ne blestijo, toda
'^^Pa je pač Evropa, motivov
ne bo manjkalo, borbenosti
tudi ne, verjetno pa bi bilo vse
odločeno, če bi »knapi« dose-
gli zadetek tudi na povratnem
srečanju. Na njem najbrž ne
bodo napadali v tolikšni meri,
kot pred svojim občinstvom,
bo pa več prostora za hitre
protinapade, kjer se Vidojevič
zlahka znajde v priložnosti,
ampak jih ne izkorišča pogo-
sto. Če bo tokrat drugače, se
za uspeh ni bati. Na težki
preizkušnji bo vratar Mladen
Dabanovič, ki pred revanšo
pravi: »Izid je za nas ugoden, a
nam še zdaleč ne zagotavlja
napredovanja v 1. krog. Verja-
mem, da smo boljša ekipa in
da se bomo iz Moldavije vrnili
dobre volje. Zavedamo se, da
moramo izkoristiti lepo pri-
ložnost za napredovanje.«
TOMAŽ LUKAČ
Po slovenskem času bo tek-
ma ob 17. uri, delegat bo Chri-
stakis Skapoulis s Cipra, glav-
ni sodnik Fasolis Georgios in
pomočnika Groutsis Dimi-
tros in Renzis loannis ter četr-
ti sodnik Mintiouris Naoum
pa prihajajo iz Grčije.
Šentjur drugič, Dravinja deveticrat!
Nogometaši Šentjurja so
presenetljivo dobro štartali v
novo drugoligaško prvens-
tva, saj so se iz Novega mesta
vrnili s tremi točkami, uspeh
pa so ponovili na svojem
igrišču proti zelo solidni eki-
pi Zagorja.
Varovanci trenerja Draga
Grbavca so opravili tudi z Za-
gorjem, ki je na trenutke pri-
kazal dopadljivo igro, toda
Vaudi in Poštrak sta vnovič
zatresla mrežo in poskrbela za
novo veselje. Radič je končno
postal slovenski državljan, ta-
ko da lahko igra ob tujcu Paša-
liču. Obrez se v obrambnih
nalogah dobro znajde, Kidrič
je standardno soliden, prijet-
no pa sta presenetila Kos in
Križanič. Slednji je že bil po-
nujen celjskemu Publikumu,
njegova odškodnina je sme-
šno nizka, ob koncu sezone
bo nična, vprašanje pa je, ali
bi v Publikumu prišel do izra-
za.
V III. SNL je za najvišjo
zmago poskrbela Dravinja, ki
je pometla s Kungoto in ji na-
sula kar 9 golov! S tem je
potrdila kandidaturo za naj-
višja mesta v letošnjem pr-
venstvu in morda si lahko obe-
tamo v prihodnji sezoni 3 dru-
goligaše s Celjskega. Prvo
zmago v tretjeligaški konku-
renci pa je zabeležil TIM Laš-
ko. V klubu so dolgo odlašali z
otvoritvijo igrišča, kajti vselej
jim je ponagajalo vreme. V
soboto so ga, kljub nalivu, slo-
vesno odprli, največ pa je k
slavju pripomogla zmaga Laš-
čanov proti Kovinarju z 2:0 (v
predtekmi Novinarji:Veterani
Laškega 1:1) in prve tri točke
so pristale tudi v žepu trenerja
Zdravka Martuna, ki ostaja na
tleh: »Letošnja sezona nam ne
bo prinesla vrhunskih rezulta-
tov. Borili se bomo za sredino
lestvice in spoznavali konku-
renco. O višjih ciljih bomo
razmišljah v prihodnjih sezo-
nah.«	T. L.
ES I	ZA RAZVEDRILO	| liMilllli
ZA RAZVEDRILO_ |
Q I	FEUfON-ROM^ ^ ^^
Indija Koromandija
Običajno potujem mesec in
pol. tokrat pa sem načrtoval
dva meseca. Najprej sem na-
meraval videti Tibet in Nepal,
za »desert« pa še Indijo. Šele
ko sem bil visoko v zraku,
sem doumel, da resnično po-
tujem. Še danes ne vem, za-
kaj sem se Indije veselil in po
svt^ bal. Kolegi, ki so potova-
li v to deželo, so mi jo opisali
kot enkratno, malce manj
navdušeni pa so bili nad ljud-
mi (beri uradniki, trgovci).
Ko je bilo potovanje za mano,
sem lahko dodal, da je bilo
nekaj svetlih izjem, ki so pre-
segle moja pričakovanja.
Pri poletu v Nepal je bilo
treba presedati v New Delhiju.
Ker pa je bil polet odpovedan,
sva si s prijateljem Matjažem
Čukom v nekaj urah ogledala
največje zanimivosti Delhija.
Precej težav je bilo pri pridobi-
tvi vstopne vize za Matjaža in
za ostale prebukirance našega
poleta. Nič manj težav pa ni-
smo imeli z indijskimi uradniki
oziroma letališkimi delavci. V
vsakem tujcu vidijo vir zasluž-
ka. Ker so v privUegiranem po-
ložaju, to s pridom izkoriščajo.
Kljub temu da so me c^zorili,
da njihov vsak najmanjši poseg
stane nekaj »zelencev«, sva
imela pri transportu prtljage
težave. Ker še nisva zamenjala
denarja, sva vsak odštela po
nekaj italijanskih lir (1000), ki
so komaj zadostile njihove
apetite, kajti bistveno je število
ničel na bankovdh.
Zo kazen brez
hrane
Na letališču smo najeh taksi
za 4000 rupij, kar je bilo zelo
ugodno. Ko smo zapustili leta-
lišče. se nam je 8-milijonsko
mesto pokazalo v pravi luči.
Na eni strani peščica zelo bo-
gatih, ki se živijo v razkošnih
palačah, na drugi strani pa
ogromne množice ljudi, ki se
rojevajo in umirajo na cesti.
Mesto je pravi Babilon različ-
nih narodov in verskih prepri-
čanj. Poleg obupnega smradu
organskih snovi so prisotni še
izpušni plini. Avtomobili na-
mreč uporabljajo najslabša in
obenem najcenejša goriva. Hi-
gienske razmere pa so zelo
podobne južnoameriškim.
Delhi kakor tudi Indija sta bila
nekoč britanska kolonija, kar
se lepo vidi v novem Delhiju.
Palače, banke, predstavništva
tekmujejo po lepoti in mogoč-
nosti.
Indijski uradniki so našo od-
sotnost kaznovaU na takšen
način, da smo ostali brez ob-
ljubljenega obroka hrane. Kaj
dosti se nismo pritoževali, kaj-
ti prvo doživetje ob srečanju z
Indijo je odtehtalo hrano.
Predsodke pusti
doma
Ko je bila za mano pot po
Nepalu in Tibetu, sem se spet
vrnil v Indijo. Priznati moram,
da me je kar malce stisnilo pri
srcu, ko sem zopet priletel na
delhijsko letališče, kar se mi
zelo redko dogaja. Letališke
formalnosti sem dokaj hitro
opravil, malce več težav je bilo
pri Čekiranju letalske vozovni-
ce za domovino. Zaradi obili-
ce prtljage sem bil dokaj ne-
mobilen. Zaprosil sem unifor-
miranega paznika, da bi mi
popazil na moje stvari. Ker se
v moji roki niso zasvetili »ze-
lenci«, sem naletel na gluha
ušesa. Na pomoč mi je prisko-
čila starka, ki je sedela na
klopci.
Nastanil sem se v predelu
Jampath. Cena prenočevanja
v hotelu je znašala 200 rupij (1
dolar je bil 35 rupij). Za naše
razmere je bila cena razmero-
ma ugodna, toda doma moraš
pustiti predsodke, kajti soba
je bila strahovito zanemarje-
na. Zaradi umazanije sem si
na posteljo namestil spalno
vrečo, v kateri sem se počutil
precej bolj domače in varno.
Rjuhe so bile pisano pobarva-
ne od uriniranja ali podobne-
ga početja, raztrgane tapete so
visele s sten kot v kakšni groz-
ljivki, stenice pa so mi napra-
vile slavnostni mimohod. Ker
že nekaj časa hodim po svetu,
mi tudi ta kulturni šok ni pok-
varil veselja.
Ko sem si malce odpočil,
sem šel na železniško postajo
z namenom, da bi si kupil
vozovnico za Jaipur. Toda na-
men je bil premalo, saj je bilo
v njej kot v panju. Vrste čaka-
jočih so bile strahovito dolge
in nič podobne tistim v Angli-
ji, ko potniki mirno čakajo, da
pridejo na vrsto. Po kakšni uri
čakanja sem spoznal, da iz te
moke ne bo kruha, zato sem
šel do agencije, ki ponuja av-
tobusne prevoze za 250 rupij.
Dogovoril sem se, v dobri veri,
da pridejo naslednje jutro v
hotel, kar je bil zanje najmanj-
ši problem.
Vidno potolažen z mislijo,
da vsi Indijci le niso pokvarje-
ni, sem si šel pogledati hinduj-
ski tempelj Lakshmi Narayan,
nekateri ga imenujejo Birla
Mandir. Temf)elj je bil zgrajen
1. 1938 in posvečen bogu Vi-
šnuju. Ogromen kompleks je
še v dobrem stanju, kljub te-
mu pa je okolica precej zane-
marjena. Udeležil sem se ve-
černega obreda. Notranjost je
zanimivo in bogato opremlje-
na, še posebej me je prevzela
soba z ogledali.
Po ogledu templja sem zavil
na večerjo. Juha z zelenjavo je
bila premalo za moj želodec,
za kaj boljšega pa sem imel
preveč prazno denarnico.
Naporno vožnjo z-
viokom
Naslednji dan je bilo zopet
vse po starem. Indijci in za-
nesljivost pač ne gredo sku-
paj. Zjutraj ni bilo dogovorje-
nega avtobusa, v agenciji pa
tudi ni bilo pretiranega obža-
lovanja, ker sem ostal v Delhi-
ju: vrnili so mi denar in zanje
je bila stvar opravljena. Jezen
kot ris sem skoval nov načrt.
Iz hotela sem presehl prtljago
na železniško postajo, kjer
sem jo deponiral. Nato sem si
uredil prevoz na postajo Sa-
rah Rohilla, kjer sem kupil za
66 rupij vozovnico za Jaipur.
Ker sem imel še nekaj časa,
sem ga izkoristil za ogled
templja Birla Mandir ter pred-
sedniške palače. Ta ogromni
kompleks je edinstven, na ža-
lost ga lahko opazuješ bolj od
daleč.
Za konec sem nos pomolil
še v moderno trgovino, kjer
prevladujejo ročno narejeni
izdelki, temu primerna je tudi
cena. Ko sem se »napasel« teh
lepot, sem ves omotičen najel
rikšo, ki me je popeljala na
železniško postajo. Vlak je že
stal na tiru in je bil primerno
zaseden. Pri vhodu me je ogo-
voril posrednik, ki je za sedež
želel imeti denar. Ko sem mu
razložil, da nimam odvečnega
denarja, sem mirno odšel svo-
jo pot. Prostor sem si našel na
hodniku blizu stranišča. Ne-
kaj časa je bilo mirno, tik pred
odhodom pa so se mi pridru-
žili še čudovito odišavljeni do-
mačini. Nekateri izmed njih
so polegli po tleh, drugi pa so
posedli po prtljagi. Vlak je
speljal, napetost v meni pa je
rasla. Torbo s fotoaparati in
filmi sem stiskal k sebi in ča-
kal, kdaj bo po meni. Nič take-
ga se ni zgodilo razen tega, da
se je noč strahovito vlekla.
Okoli četrte ure zjutraj so se
pred straniščem pričeli zbirati
ljudje, kajti polni mehurji in
toaleta sta pač zahtevali svoje.
Vonjave so bile res enkratne,
prav tako glasovi, ki so priha-
jali iz toaletnih prostorov. Tak-
šnega smrkanja in pljuvanja
še nisem doživel, še poJ
ne pri ženskah. Pričelo jj
daniti, vlak se je začel ijj
Ijati. Končno smo bili v J^
ju. Doživel sem čudovit s,
ni vzhod s prekrasnim nelj
s tem pa je bila za mano
izmed najbolj napornih
ženj v mojem življenju.
Jaipur je glavno mesto d,
ve Rajastan. Šteje 1,5 miljj
prebivalcev, pravijo mu j
Rožnato mesto. Kot sem
sneje opazil, je mesto dol
to ime zaradi rožnato obai
nih fasad v starem mestj
predelu. Mesto je znano
čudoviti trdnjavi, mestni p
či, observatoriju z* najvf
sončno uro na svetu, pa iJ
Mahalu oziroma Palači ve«
To puščavsko mesto pa je ti
eno izmed svetovnih cent
za obdelavo dragih in poli
gib kamnov.
Nekaj vodičev mi je poni
lo svoje usluge, toda najbi
se zanesem na svoje noge.
postaji sem si prepisal gla
zanimivosti mesta in vzel]
pod noge. Mesto je veli
prav tako razdalje med po
meznimi zanimivostmi,
poti proti mestni trdnjavi s
si rezerviral nočno vožnji
avtobusom za Agro (200 k
kar je zneslo 77 rupij.
V prebujajoče mesto so
hajali ljudje z vozovi, ki so
vlekle kamele ali voh. Si
krave pa imajo povsem dn
poslanstvo. Običajno se hla
jo v kakšni senci di prežvd
jejo karton kot največjo pos
stico.
■	FRANCI HORVi
(Nadaljevanje in konei
prihodnji števil]
Neskladnost med njeno razpoloženostjo. ki se ji je v moje
veselje nepričakovano hitro vrnila in še bolj nepričakovano,
zame vsenničujočo vestjo, da je najbrž noseča, česar sama še
slutila ni. je ustvarjala v meni razdejanja nasprotujočih si sil -
upanja in obupa. Duša se je razletela kot jata ptic. ko poči strel
Razletela seje na ideale, veselje, upanje, dvom, negotovost in na
nepopisno žalost - na resničnost. Čustva so se neprenehoma
menjavala. Prišel je trenutek, ko sem moral oditi.
»O. skoraj bi pozabila.*! je vzkliknila in odšla v kamro. Vrnila
se je z lepo pisano kapo v rokah, ki jo je spletla zame. Na njej je
bilo vkvačkano njeno ime. Z otroškim veseljem mi jo je natakni-
la im glavo - po njenih očeh sem spoznal, da je s svojim delom
zadovoljna.
Ko sem se poslavljal od matere, sem po njenih kretnjah, nekaj
besedah, kijih je izrekla in po žalostnem pogledu zaznal na njej
hudo. a mimo prenašajoča vsesplošno utrujenost.
Ivanka me je spremljala do gozda. Tam me je prijela za
podlaket in me tiho. s prizvokom sramežljivosti vprašala:
»Me imt^ res še rad. ti smem pisati?*i
Vprašanje me je zabolelo, le malo je manjkalo, da nisem
glasno zajokal. Kako zelo se mi je spet približala, ne da bi
slutila, da naju usoda lahko že jutri loči za vselej. Nenadoma me
je zagrabil občutek, da se ne poslavljam od nje le za nekaj
mesecev, temveč za vedno, in da imam le še nekaj kratkih
minut, ki jih še smem užiti ob njej. Naglo sem jo objel in jo
silovito stiskal k sebi. boječ se. da mi jo bodo že naslednji
trenutek vzeli. Tesno sem naslonil lice ob njerw in rekel:
»Dragfi Ivanka! ljubim te. pa naj se zgodi karkoli!*t
»Dragi Mirko, nekaj dni pred tvojim prihodom, ko sem bila že
kolikor toliko pri sebi. sem se najbolj bala. da me še pogledati ne
boš več maral. Zdaj pa se mi spet z naglimi koraki približuje
sreča.«
Mn obupa in s strašno malo upanja sem ji začel divje
poljubljati Uca. oči. lase in usta z noro željo, da bi se tTtjoj jaz zlil
z njenim za vselej.
Za slovo meje prgela za roke in me poljubila - bil je spet tisti
čudoviti pomirjevalni poljub. Ko sem bi že nekaj lučajev daleč v
gozdu. semjizaklicaL
»Ivanka! Na svidenje ob jurjevem!
»Ncmndenje. ko bo spet vse cvetelo!«
Ko bo spet vse cvetelo... mi je kar naprej odmevalo v ušesih.
Kako sem hodil po plundrasti poti, ne vem; v Žalec sem prišel
z razmeroma suhimi hlačnicami.
Ne oče niti mati me nista povprašala po njej; nisem vedel, ali
iz obzirnosti alizamdi česa drugega. Najprej meje njuno prezrt je
užaUlo. po drugi stmni pa sem jima bil hvaležen, da nista
drezala v moje rane in me silila k lažem.
Naslednji dan je bilo snega že pol manj. kajti vso noč je močno
deževalo in tudi čez dan ni ponehalo; zoprno vreme! K nikomur
se nisem šel poslovit in nikogar ni bilo k meni. Na železniško
postajo so kmalu za menoj posamič prikapljali Ivan. Rudi in
Jože. ki ga je moral imeti nekaj pod kapo. kajti nenavadno
močno je vlekel slino skozi zobe. Rudi nasmejan kot vedno, Ivan
pa radoveden, kako sem minule dneve preživel z Ivanko, kar me
je spravilo v jezo.
V Celju smo se spet zbrali v Sokolskem domu; manjkal je neki
Velenjčan. baje sije pri smučanju zlomil nogo; šušljalo se je. da
namenoma. Kmalu po poldnevu smo se odpeljali naprej in
prispeli tik pred polnočjo v Passau. kjer je bilo peklensko mrzlo.
Bril je močen, leden veter in pometal suh sneg s streh. S postaje
smo odšli skozi mesto in nato bredli v hrib rm neko državno
posestvo, kjer smo v velikem in toplem prostoru z velikimi
mizami in širokimi klopmi, na katere je večina polegla, počakali
na vlak proti Hofu. kije imel odhod šele okoli sedme urezjutmj.
Ko nas je skupinovodja zgodaj qutmj s precej truda le spravil
pokonci iz nihanja med dremežem in budnostjo, smo, ko smo
prišli ven. imeli kaj videti, zlasti pa čutiti. Veter je rmpihal velike
žamete. THje rmjmanjši so hodili takoj za skupinovodjo. Največ-
ja. Rudi. za njim pa jaz. sva hodila zadnja v koloni, ker je bila
najmanjša verjetrwst. da bi ne zmogla žametov, če bi zabredla v
katerega. Veter je tulil in preglasil še tako glasno kričanje. Hodili
srru) kolikor mogoče sk^učeru). da smo se uspešneje branili
močnih sunlujv vetrn. Največkrat nisem mogel videti niti Rudija,
kije bil pred menoj, pa ne zaradi teme. ampak zaradi od vetrn
giumih gostih gmot kot moka suhega snega, kije bU v obraz in
oči. Nenadoma sem se znašel do pazduhe v puhastem snegu.
Zakričal sem Rudiju naj počaka, toda še sam sebe nisem slišal
rokami sem se otepal snega, sicer bi mi hitro zametlo gla
Mislil sem že. da bo po meni, kajti od dosega rok naprej jel
sneg vedno višji in me že precej »prerasel«. V ušesa, obraz in rol
mi je postajalo toplo, saj me vihar in sneg nista več dosegla, \!
sem zaslišal krike - klicali so me. Začel sem na vse grlo kričš '
šlo je za življenje. Zgrabila me je močna roka - bila je Rudija '
Ko smo prišli v mesto, kjer veter ni več razsajal, ampak se je k ^
poigmval s snežinkami, mi je Rudi pravil, kako se je stali •
oziml za mano. Ko me nenadoma ni več videl in se tudi na kli ^
nisem odzval, je svojemu predniku zarjul, naj sporoči naprej,i-
me ni za njimi. Vest je zamdi tulečega vetra le počasi prodid
proti skupinovodji. Nekaj prej je prišla nazaj od njega,
poveljem, naj gre nazaj, za njim pa bo šla cela kolona.
V Hof smo prišli pozno zi^er in kmalu zatem v Wailo. (
postaje grede skozi mesto do barake sem se spomnil hoje po 'i
ulicah pred štirirmjstimi dnevi. Takrat sem bil zaradi negota
sti, kaj je z Ivanko, popolnoma zmeden, zdaj pa popolno^
izgubljen - prazen; v uteho mi je bilo lažno upanje, da ni nosd
Snega je bilo še nekaj več kot pred božičem in z njim tudi dolgei
časa. Veliko bolje bi se počutil, če bi imel dovolj dela. saj de
misli razžene in tolaži, pomirja, jaz pa sem tuhtal o vsemo^
nih življenjskih vprašanjih in usodah. Postal sem odljnd^
zlasti do tovarišev v baraki. Rosi mi je očitala, da postaj(^
nedostopen in hotela vedeti za vzrok. Ni veliko manjkalo, pfl'
jo nahrulil. Gotovo je mislila, da sem le do nje takšen. Vednj
sem postajal konec januarja, ko sem prejel od Ivanke dok ^
pismo z ljubko vsebino, v kateri ni bilo sledu o kakšni potrto^
Prepričan sem postajal, da Uršina napoved ne drži. saj ®
enajstih tednih morala spoznati, da je noseča. Dnevi so postajo
spet lepši; pozlatili so se.
jm^^ |__INFORMACIJE	^
radijski škratki
jjfliona Brglez si bo avgust
LfO zapomnila. Kar štiri vi-
pde zapored je preživela de-
službeno, sedaj pa že
jjgva dneve, ki jo ločijo do
Odlikovanja v Tuniziji. V
Ijdu s priporočilom Dobro-
^ doma je zadnje tri viken-
preživela na naših enod-
^ izletih po Sloveniji. Re-
na ljubo pove, da ne bo
^a niti malo slabe vesti, ko
bo dolge počitnice privošči-
V tujini. Pa akcija gor ali dol.
Te dni pa že plava v porto-
Mh bazenih Tone Vmbl.
isluženi dopust si je neu-
idni Toni privoščil v Luciji. A
j, ko ga prifujdiijo soboto že
če Zlata harmonika Ljubeč-
. Zato bo počitnikovanje
ntko, a sladko, pravi.
Medtem ko so prve ohladi-
ifna delovno mesto prinesle
Hgejo Mitič, ki je dopusto-
ila na Visu, je na Korčulo
Jdneslo« Matjaža Marinčka.
aš modni bjondi si obeta, da
na Korčuh zgorelo vse, kar
imelo zgoreti, zato naj bi se
času njegovega dopustova-
a vnelo le še kakšno dekliš-
Jsrce...
% Ibizi pa te dni rejvajo naš
asbeni urednik Stane z ženo
Bojaru). prav tako radijko, a
velenjsko, pa naš Hugo. I^bi
Tajnik, ki lani po vrnitvi z
Ibize še nekaj tednov ni prišel
k sebi od spominov na krasne
bejbe...
Kaj lahko sploh še vznemiri
vsega vajene radijske tehnike?
Pogled na žensko krilo. Ob
novi okrepitvi v vrstah propa-
gandistov sta bila še posebej iz
sebe naša tehnika »mladinca«
Aljoša in Simon.
V soboto popoldne je im va-
lovih Radia Celje neusmiljeno
tumbala neznosna rejverska
glasba. Ko je prekipelo radijski
urednici Nataši Gerkeš. je po-
klicala tonskega tehnika in
glasbenega opremljevalca Si-
mona in ga milo prosila, imj
prizanese poslušalcem. V tre-
nutku je bilo zaznati blagode-
jen učinek za. radio normalne
glasbe. Po ponedeljkovem po-
govoru s Simonom, ki je malo
za šalo malo zares dejal, da je
pred sobotnim večerom pač ho-
tel ustvariti že popoldne rejver-
sko vzdušje, mu je Nataša pri-
jazno svetovala, naj ga tovrst-
ne skušnjave na radiu ne pri-
mejo več. v slogu Adijeve: »Saj
te prime, pa te mine. fantje ne
ga srat!« Škratki mu svetujejo,
da jo uboga.
Afera Clinton je razvnela tu-
di Celjane, sodeč po kontaktni
oddaji, ki jo je z njimi na to
temo v sredo pripravila Darja
Hribernik. To je bil hkrati
njen ognjeni krst na področju
kontaktnih oddaj in škratki
ocenjujejo, da ga je opravila
dobro. Le tako naprej, Darja!
jI Rojsm
V celjski porodnišnici so
rodile:
14.8.: Ksenija MLINARIČ iz
Celja - dečka. Elica PODBRE-
GAR z Motnika - dečka, Zvez-
dana GAL iz Nove Cerkve -
dečka, Brigita KOKLIČ iz Celja
- deklico, Marija VOVK iz Slo-
venskih Konjic - deklico;
15.8.: Simona BELLE VR-
BOVŠEK iz Celja - deklico. Ire-
na MARN iz Tabora - dečka.
Romana KAVČIČ iz Gorice pri
Slivnici - dečka. Andreja LEŠ-
NIK iz Celja - dečka. Jožica
FISTER iz Celja - dečka. An-
dreja REHER iz Bistrice ob
Sotli - dečka;
16.8.: Nataša GAJŠEK iz Ce-
lja- dečka, Andreja ŠPIUAK iz
Šentjurja - dečka;
17.8,: Andreja KOVAČ iz Pri-
stave - dečka, Lidija ERJAVEC
iz Celja - dečka, Damjana
SMOLE iz Škofje vasi - dekli-
co, Marija TOMAŽIČ iz Šmart-
nega v Rožni dolini - dečka;
18.8.: Lidija VNUČEC z Go-
milslega - dečka. Diana PET-
RIČ iz Slovenskih Konjic - de-
klico, Mojca TOMAŽIN iz Šo-
štanja - dečka, Marija SUŠNIK
z Vranskega - deklico, Nataša
MATKO iz Celja - deklico, Kri-
stina KUZMAN s Frankolove-
ga - deklico, Agica BELINA iz
Loke pri Žusmu - dekhco, Pe-
tra BEVC iz Velenja - dečka;
19.8.: Stanka STAROVEŠKl
iz Rogaške Slatine - dečka. Na-
taša KRAGL iz Šentruperta -
deklico. Alenka FISTRIČ iz
Podčetrtka - dečka, Tanja ŠPl-
LER iz Celja - deklico, Mirjana
KONDIČ ŠIMIČ iz Šoštanja -
dečka, Leja ČADEJ iz Žalca -
deklico. Romana BRATINA iz
Laškega - dečka, Alma MEHIČ
iz Šentjurja - dečka;
20A: Marjeta KOVAČ z
Ljubnega ob Savinji - dečka,
Zdenka BRGLEZ iz Celja - de-
klico. Maja VINTAR z Vrha
pri Boštanju - deklico, Sonja
ŠALAMON iz Celja - dečka.
Marija OBRADOVIČ iz Celja -
deklico, Hermina BEVC iz
Žalca - deklico, Darja ROMIH
iz Gorice pri Slivnici - dečka.
Esnefa IKELJIČ iz Celja - deč-
ka, Dijana BEVC iz Šentjurja -
dečka.
I POROKE
Celje
Poročili so se: Marjan BU-
DIŠA in Simona GRABENŠEK
iz Celja, Igor INKRET in Po-
lonca ZUPAN iz Celja, Bošt-
jan KAVČ iz Slovenskih Ko-
njic in Nataša FIDLER KAVČ
iz Celja, Sandi VREČEK in
Rebeka HRIBERŠEK iz Celja.
Drago ADAMIČ in Suzana FE-
LICIJAN iz Celja. Andrej MA-
ROLT in Danijela VIDMAR iz
Celja.
Zlata poroka: Ljudmila in
Konrad ŠTORMAN iz Celja.
Laško
Poročilo se je 16 parov od
tega: Franc LAVRINC iz Ra-
deč in Anna LAMAKOVA iz
Ukrajine, Tomaž STRNIŠA iz
Dobrave pri Radečah in Klav-
dija KOKOT iz Mengša, Bošt-
jan BRINJOVC iz Brezja pri
Mozirju in Andrej ka GUN-
ZEK iz Trojnega, Blaž KRA-
JNC iz Laškega in Mojca VEŠ-
LIGAJ iz Kompol, Edin DO-
GIČ iz Hrastnika in Pamela
RUGOLE iz Radeč. Kristijan
ŠOŠIČ iz Divače in Jasmina
SINTIČ iz Celja, Mitja BREČ-
KO in Ingrid ZUPANC. oba iz
Teharij pri Celju. Matej RO-
MIH iz Celja in Sabina VlDEC
iz Migojnic, Martin HRIBER-
ŠEK iz Laškega in Matejka
VORINA iz Sevc pri Rimskih
Toplicah, Anton VODIŠEK iz
Trojnega in Erna VEBER iz
Laškega, Marko ŠPOUARIČ
iz Ljubljane in Blanka STRA-
ŠEK iz Imenega pri Šmarju,
Darko STRAŠEK in Konuške-
ga pri Šmarju in Karolina LA-
ZAR iz Celja ter Bojan SUŠIN
iz Košnice pri Celju in Barba-
ra POLUTNIK iz Celja.
Šmarje pri Jelšah
Poročili so se: Andrej ULČ-
NIK in Nena MARINKOVIČ iz
Ljubljane, Andrija ČUČEK iz
Rogatca in Larisa NEVMITA iz
Ukrajme. Boris PODHRAŠKl
in Jožica KERŽINA iz Rogatca.
Radko ŽGAJNER iz Sp. Sečo-
vega in Mateja KOLAR iz Sv.
Florijana ter Aleksander KNA-
US iz Male vasi pri Ormožu in
Stanka ŠKRABL iz Nezbiš.
Žalec
Poročili so se: Srečko KU-
KOVIČ iz Vrbja in Polonca
MAROVT iz Žalca, Zoran OC-
VIRK iz Ločice ob Savinji in
Nataša VARGA iz Žalca. An-
drej GOJZNIKAR iz Pongraca
in Jerica MERZEU iz Kaplje
vasi ter Bogomir PUŠNIK z
Vranskega in Anica KRAU iz
Brod.
SMBU ^
Celje
Umrli so: Franc MULEJ iz
Šentjurja, 67 let, Nataša
STRAJNIČ iz Dobriše vasi. 33
let, Ana ŠORN iz Trnovelj pri
Celju. 86 let, Štefanija SIKO-
ŠEK iz Pečovja. 87 let. Jožef
ŠTOR iz Kompol, 71 let. Vladi-
mir UUPI iz Zeč, 74 let. Srečko
MALIN iz Celja. 52 let. Maks
VOUK iz Šmarjete pri Celju, 87
let, Stanislav DOLENC iz Ce-
lja. 70 let, Alojzija POLANC iz
Lemberga pri Novi Cerkvi. 77
let. Štefanija MAUH iz Vojni-
ka. 46 let, Vincenc MAJHEN-
ŠEK iz Griž, 70 let, Jože KU-
MERC iz Migojnic, 75 let.
Frančiška LUBEJ iz Ogorevca,
69 let, Marija BUČEJ iz Liboj,
84 let, Leopold ODLAZEK iz
Brezna, 68 let, Marjan STRA-
ŠEK iz Gorinske Gorce, 44 let.
Angela KLANČAR iz Celja, 86
let, Venčeslav GRAŠIČ iz Bu-
kovžlaka, 71 let, Ana JELENC
iz Javornika, 78 let, Štefan PO-
ČIVAVŠEK iz Imenega, 62 let.
Karol LORGER, z Babnih Brd,
69 let in Neža SUŠEČ iz Šošta-
nja. 78 let.
Laško
Umrli so: Ivanka JAMŠEK
iz Radeč, 70 let. Boštjan VRE-
JK iz Polane pri Jurkloštru. 18
let. Anton CESAR iz Polane
pri Jurkloštru. 93 let. Marija
POVALEJ iz Mrzlega Polja pri
Jurkloštru. 85 let, Ivana Šl-
PEK iz Debra pri Laškem. 73
let iz Debra pri Laškem. Mari-
ja BELEJ iz Laškega. 76 let,
Justina URANKAR iz Šmihela
nad Laškim. 84 let in Ignac
VIDIC iz Harja pri Uškem, 31
let.
Šentjur pri Celju
Umrl Je: Stanislav VODEB iz
Lopace. 66 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Janez VALANT z
Donačke Gore, 46 let. Neža
TAČEK iz Cerovca pri Šmarju,
90 let. Vladimir KRKLEC. iz
Sp. Sečovega. 46 let. Marija
KOSTANJŠEK iz Gostince. 80
let. Marinko ARBAJTER iz Zg.
Tinskega, 49 let. Franc CENC
iz Pečice, 50 let, Marija
ŠPRAJC iz Zg. Gabrnika. 92
let in Mihael JURIČAN s Polja
ob Sotli, 70 let.
Žalec
Umrla sta: Jožef STRAŠEK
iz Žalca. 68 let in Toni OBLAK
iz Prapreč. 5 let.
Sobota, 29.8. med 9.00 in 14.00 -
Z muzejskim vlakom v Rogatec
Tristo potnikov bo hiša NT&RC v soboto popeljala na izlet v
•^atec. Z muzejskim vlakom, z vmesnimi postanki na želez-
liških postajah, igrala bo svetinska godba na pihala, mi pa se
®tno vse dopoldne oglašali v program Radia Celje in tistim, ki
5 boste mogli z nami, pričarali izletniški sobotni utrip.
Sobota, 29.8. med 11.00 in 14.00 -
Srednjeveški dan na Starem gradu
Letos prvič pripravlfa celjsko Turistično društvo srednjeveški
na Starem gradu. Od 11. do 18. ure se bo kolo zgodovine
^^rtelo na gradu v srednji vek, kako, boste izvedeli tudi, če
^ste ob radijskem sprejemniku.
Sreda, 2.9. ob 18.00 - Full cool
Počitnic je konec in Fullcoolovci: vračamo vam vašo oddajo!
"^^ona Brglez bo skozi celo šolsko leto z vami. In ne pozabite,
Full cool demotop se z jesenjo nadaljuje.
Torek, 1.9. ob 13.00 - Poročila
^^0 mislili, da bo avgust čas kislih kumaric, da se bo premalo
"^Sajalo, pa smo poročila ob 13.00 ukinili za mesec dni in jih
®Qoniestili. z novicami. Pa se je izkazalo, da časa kislih
|iniaric takorekoč ni več, da se neprestano kaj doagaja, četudi
politiki na počitnice. Zato s 1. septembrom ob 13.00 zopet
^jamo obširna lokalna poročila. Prisluhnite jim!
Območna enota Celje
Celje: pomožni tapetnik, šivilja (2), lesar
tapetnik, frizer, zidar, voznik avtomehanik (2),
prodajalec živilskih prehrambenih artiklov,
kuhar, natakar (2), elektrotehnik energetik,
elektrotehnik elektronik, komercialni tehnik,
inženir elektrotehnike, inženir gradbeništva,
diplomirani inženir strojništva, diplomirani
ekonomist za analize in planiranje, profesor
jezika s književnostjo.
Laško: pomožni delavec.
Slovenske Konjice: voznik avtomehanik,
predmetni učitelj telesne vzgoje, diplomirani
ekonomist specialist.
Šentjur pri Celju: strojni mehanik, zoboz-
dravnik.
Šmarje pri Jelšah: pomožna šivilja, šivilja,
slikopleskar, natakar (2), ekonomski tehnik,
varuh predšolskih otrok, vzgojitelj predšolskih
otrok, diplomirani inženir gradbeništva za or-
ganiz. - tehnolog.
Žalec: lesarski delavec, gradbeni delavec
(10), pomožni delavec, tesar opažev, zidar za
zidanje in ometavanje, mizar, zidar, natakar.
lesarski tehnik, predmetni učitelj telesne vzgo-
je, predmetni učitelj tehnične vzgoje, diplomi-
rani inženir farmacije.
Podrobnejše informacije po telefonu, šte-
vilka 442-630.
Območna enota Velenje
Delavec brez poklica, monter ogrevalnih na-
prav, šivilja, voznik avtomehanik, prodajalec,
kuhar natakar, kuhar, pek, ekonomski tehnik,
ekonomsko komercialni tehnik, predmetni uči-
telj za družboslovne predmete, predmetni uči-
telj gospodinjstva (2). diplomirani inženir
gradben, za organiz. - tehnolog, dela, profesor
za matematično naravoslovne predmete, profe-
sor za angleški jezik, profesor za nemški jezik,
profesor telesne vzgoje (2). pomožni klepar,
strojni vezilec, ključavničar (3), stavbni klepar,
varilec, izolater inštalacij (3), keramik, avtoli-
čar, železokrivec, zidar, voznik avtomehanik,
žerjavar, kuhar natakar, natakar, ekonomski
tehnik in profesor telesne vzgoje.
Podrobnejše informacije po telefonu, šte-
vilka 855-421.
ra	MALI OGLASI ■ INFORMACIJE________ IIM'ihj»!;]]
MALI OGUSI ■ INFORMACIJE	| [fl
BJ I_MALI OGLASI ■ INFORMACIJE_|
f[j™!ll|	INFORMACIJE	~ | gl
m I	KRONIKA	I |l ['lih^ inj
nočne
cvetke
•	Patrulja je šla 18. avgusta
ponoči intervenirat v kavarni-
co Oskar. Tam je neka zaklju-
čena družba praznovala rojst-
ni dan, zapletlo pa se je pri
plačilu zapitka. Med prijavite-
ljico in slavljencem se je vnel
prepir, v katerem pa slavlje-
nec ni skoparil z žaljivkami.
•	V sredo, 19. avgusta zvečer,
je bila intervencija na dvorišču
stanovanjskega bloka Pod kosta-
nji 10. Tam je Jure G. s pestmi
obdeloval Klavdija R. in si s tem
prislužil sodnika za prekrške.
•	V petek popoldne se je pa-
trulja odpravila v Rožni Vrh,
kjer je glava družine Drago R.
pretepal svojo ženo in hčerko.
Za to neodpustljivo početje se
bo moral zagovarjati pri sod-
niku,za prekrške.
•	V petek pozno popoldne sta
na železniški postaji javni red
in mir kršila Aleš H. in Jaka Š.
Ker ju niti prihod patrulje ni
utišal in streznil, so jima polici-
sti odredili prisilno treznitev.
•	V petek zvečer sta se na
Pleteršnikovi ulici dva Mari-
borčana spravila nad Celjana.
Andrej Š. in Aleš H. sta tepla
Boštjana K.
•	Nedeljski opoldanski tepež
v Štorah. Celjan Roman U. je
udaiil domačina Hermana D.
Tudi Roman se bo v neki pri-
hodnosti srečal s sodnikom za
prekrške.
•	V nedeljo je bila potrebna
intervencija tudi na Smrekar-
jevi 4. V hodniku se je pred
vrata Irminega stanovanja po-
stavil David B., se drl in za-
man tolkel po vratih. Si je pa z
vpitjem in razbijanjem nako-
pal policijsko patruljo in sod-
nika za prekrške.	M.A.
Zlorabljeni spomin na tragedijo
Skupina mladih Velenjčanov je dan spomina na tragično nesrečo izkoristila za vsesplošno razgrajanje in uničevanje
Minuli petek je minilo mesec dni od
tragične prometne nesreče v križišču
Šaleške in Kidričeve ceste v Velenju, ko
sta v trčenju vozil umrla 19-letni moto-
rist Dalibor Anič in njegova sopotnica,
18-letna Petra Češek. Nesrečo naj bi bil
zakrivil policist velenjske policijske
postaje.
Prav slednje dejstvo je okoli 50 mladih
fantov in deklet v petek zvečer izkoristilo
za nadvse neprimeren protest in razgraja-
nje ter uničevanje. Sveče na kraju tragedi-
je so prižigali le tisti, ki iskreno sočustvu-
jejo s svojci obeh preminulih mladih
ljudi.
Mladi Velenjčani so na nesrečnem kri-
žišču protestirali tako, da so na cesto
postavili zabojnik s smetmi in zažgali
njegovo vsebino, tja so privlekli razne
prometne znake in panoje ter na tak
način onemogočali promet in nadlegovali
voznike, ves čas pa so vpili in grobo žalili
velenjske policiste. Vročekrvnim »pro-
testnikom« so se kmalu pridružili številni
Velenjčani, od 150 do 200 naj bi jih na
dovolj varni razdalji spremljalo dogajanje
in mnogi med njimi so se nad početjem
mladih zgražali.
Okrog 22.30 so bili o dogajanju tele-
fonsko obveščeni velenjski policisti, ki
so odšli na kraj in se kmalu vrnili na
policijsko postajo, saj so ocenili, da ni
razlogov za intervencijo, sploh pa so se
hoteli izogniti provokacijam mladih, da
bi ne prišlo do še hujših nemirov in
napetosti. Kasneje, ko so okoli 23. ure
sprejeli ponovni telefonski klic in poda-
tek, da se situacija zaostruje, so okoli
polnoči odšli ponovno na kraj dogaja-
nja. Po nekaterih ocenah občanov so
prišli prepozno. Za hitrejše posredova-
nje se niso odločili zato, ker so se
morali nanj dovolj dobro pripraviti, si
zagotoviti pomoč sosednjih policijskih
postaj in se primerno opremiti (inter-
vencijska vozila, službeni psi, tehnični
pripomočki), je v ponedeljek pojasnil
Bojan Vrečič, inšpektor v UNZ Celje, in
dodal, da je intervencija potekala dokaj
mirno, saj so se kršitelji razbežali na
vse strani, nekaj občinstva pa je ostalo
in si dajalo duška z žaljenjem polici-
stov. Prijeli so le enega kršitelja, vinje-
nega 22-letnega Velenjčana Simona V.
in ga pridržali do streznitve ter ga pred-
lagali v postQt)ek pri sodniku za prekrš-
ke. Ker so policisti dogajanje posneli s
kamero, bodo na posnetkih bržčas pre-
poznali še več izgrednikov in zoper nje
primerno ukrepali.
mmmmmmmmmmmmmmm M.A.
V šolo po najbolj varnih poteh
širok program aktivnosti policije v prvih šolskih dneh - Sporočilo za javnost
v celjski upravi za notra-
nje zadeve so se na prve dni
novega šolskega leta dobro
pripravili s številnimi aktiv-
nostmi in ukrepi za varne
poti naših šolarjev, zlasti ti-
stih, ki se bodo 1. septembra
prvič podali na pot v šolo.
Aktivnosti potekajo že od
17. avgusta dalje, ko so polici-
sti, zadolženi za promet, pre-
gledali stanje prometne signa-
lizacije, se posvetovali z vods-
tvi šol in skupno pregledah
načrte najbolj varnih poti v
posamezne šole. Aktivnosti
ob pričetku pouka bodo traja-
le vse do 12. septembra, ko
bodo policisti izvajali poostre-
ne nadzore prometa na cestah
in še zlasti v bhžini osnovnih
šol ter vrtcev. V šolah se bodo
policisti na sestankih pogovar-
jali z učitelji in starši in jim
svetovali, k sodelovanju pa je
UNZ Celje povabila tudi druge
ustrezne institucije, na primer
avtošole, avto moto društva.
Združenje šoferjev in avtome-
hanikov. Posebne pozornosti
bodo deležni otroci-kolesarji,
je na ponedeljkovi novinarski
konferenci povedal Bojan
Vrečič, inšpektor UNZ Celje,
in še opozoril na obvezno no-
šenje rumenih rutic za prvo-
šolčke, na uporabo odsevnih
teles v mraku in temi in na
spremstvo odraslih oseb, ki je
po novem prometnem zakonu
za najmlajše šolarje obvezno.
Pod policijskim drobnogle-
dom bodo v prvih šolskih
dneh tudi organizatorji šol-
skih prevozov z avtobusi, si-
cer pa bodo poostreni nadzori
prometa potekali na celotnem
območju UNZ Celje, kjer je
prometna varnost v tem času
precej boljša od lanske. Do 24.
avgusta se je na naših cestah
pripetilo 27 smrtnih nesreč,
lani v tem času pa 33, manj pa
je tudi nesreč s hudimi telesni-
mi poškodbami udeležencev.
Najpogostejši povzročitelji ne-
sreč v prometu so v tem času
vozniki motornih koles in ko-
les z motorjem, je opozoril
inšpektor Vrečič.
V teh dneh na pričetek pou-
ka opozarja tudi Sporočilo za
javnost, pod katerega so se
podpisali Mirko Bandelj, slo-
venski notranji minister, dr.
Slavko Gaber, minister • za
šolstvo in šport, ter Ivan Win-
kler, predsednik Sveta za pre-
ventivo in vzgojo v cestnem
prometu. V sporočilu med
drugim piše:
»Za večjo varnost otrok lah-
ko veliko storimo tudi vozni-
ki. V okolici šol, vrtcev, stano-
vanjskih hiš in igrišč, kjer lah-
ko pričakujemo otroke, vozi-
mo počasneje in bolj previd-
no. Kadar pri prehodu za peš-
ce stoji otrok, ki čaka, da bi
lahko prišel čez cesto, mu us-
tavimo in jasno pokažimo, da
lahko gre čez cesto.
S strpno vožnjo, ko vedno
razmišljamo tudi o tem, kako
bodo ukrepali drugi in kako
lahko preprečimo napako ali
nevarnost, ne glede na to kdo
jo povzroči, lahko storimo ve-
liko za našo varnost in var-
nost drugih. Med dejavniki,
ki najbolj vplivajo na stanje
prometne varnosti, je hitrost.
V naseljih, kjer se na istih
površinah srečujejo otroci,
kolesarji in motorna vozila,
bomo hitrost prilagodili naj-
šibkejšim.
Prometna varnost je odgo-
vornost nas vseh, zato bi žele-
li, tako otroke in mladino, kot
starše, pedagoške delavce in
voznike, povabiti k sodelova-
nju pri ustvarjanju varnih po-
gojev za otroke in mladino, ki
bo v naslednjih dneh zopet v
večji meri udeležena v prome-
tu,« so ob koncu zapisali av-
torji Sporočila za javnost.
M.A.
513 metrov kabla
v času od minulega petka
do ponedeljka je nekdo vlomil
v priročno Ingradovo skladiš-
če v Medlogu. Ukradel je 513
metrov električnega gumija-
stega kabla in s tem omenje-
nemu podjetju povzročil za
okoli 400 tisoč tolarjev gmot-
ne škode.
minr
krimičl
Okradeni
Evergreen Clui
v času od 16. do 18. avg;
je bilo dvakrat vlomljen
gostinski lokal Evergreen (
na Linhartovi ulici v q
Storilec je ukradel ojačev
Aiwa, dva CD playerja,
zgoščenk, mešalno mizj
palico za baseball. Lastnil;
drej K. je oškodovan za o]
380 tisoč tolarjev.
Spor, pretep,
preiskava
v torek, 18. avgusta o|
13. ure, sta se pred lokal
Gigant na Ulici mesta Grev
broich v Celju sprla in nat(
stepla 30-letni Miran R. in
letni Bojan H. Med prepii
je Bojan stopil do svojega
tomobila in se vrnil s pištol
roki ter z njo grozil Mira
Policisti in kriminalisti so
dejanju Bojana izsledili,'
njegovem, avtomobilu pa
našli malokalibersko pišti
znamke Smith&Wesson ii
nabojev. Ker je orožje po
doval brez dovoljenja, so
ga zasegli in zanj predlaj'
postopek pri sodniku za|
krške.
Ukradeni milijo
Sredi minulega tedna s«
neznani storilec podal v I
dajalno z rabljenimi avtoi
bili Avto Škrinjar v Beaj
Očitno je iskal denar, saj
notranjost trgovine temei
preiskal, nazadnje pa našJ
ukradel 1 milijon tolarjev!
tovine.
Tat V Šoli
Na Trgu mladosti v Velei
je neznani storilec v sre
zvečer vlomil v pisarno ravi. ^
telja in v tajništvo tamkajšo
ga šolskega centra. Ukradel
5 nalivnih peres, laserski*
dilnik za šolsko tablo ter s:
klenico soka in steklenico j
na.
Vlom v gostišče
v noči na 20. avgust je nt
do vlomil v prostore gostiš
Berger v Celju. Tam je ukra(i
glasbeni stolp Samsung, p"
stavek od računalniške bla&
ne in okoli 30 bonov za
co. Lastnik Franc B. je oškod
van za približno 100 tisoč:
larjev.
S ceste naravnost v zapor
v ponedeljek, 24. avgusta popoldne sta policista PP
Laško na Aškerčevem trgu v Laškem ustavila in preverila
voznika osebnega avtomobila, 23-letnega Branka V. iz
Sevc. Pri pregledu sta ugotovila, da je zoper njega izdana
pravnomočna odločba za prestajanje zaporne kazni.
Po tej ugotovitvi sta ga policista povabila v službeno
vozilo, Branko pa se je izgovoril, da mora pred tem svoje
vozilo zakleniti. Priložnost je izkoristil tako, da je sedel za
volan in sunkovito speljal v smeri Orožnovega trga, pri tem
pa je s sprednjim delom avtomobila trčil v oba policista, ki ju
je vrglo na polcrov motorja. Tako ju je vozil več metrov, nakar
mu je pot zaprla druga policijska patrulja. Pri trčenju in
padcu po vozišču sta policista utrpela več udarcev, na
Brankovem vozilu pa je nastala manjša gmotna škoda. Kljub
upiranju in agresivnemu obnašanju so Branka odpeljali na
prestajanje zaporne kazni, zaradi ponedeljkovega početja pa
se bo moral zagovarjati na sodišču.	M.A.
Prijeli vlomilca, goljufa in roparja
Pred kratkim so policisti
Policijske postaje Celje pri-
vedli k preiskovalnemu sod-
niku celjskega okrožnega
sodišča 27'-letnega Danila K.
iz Celja, ki ga kazenska
ovadba bremeni vrste kazni-
vih dejanj, od vlomov in ta-
tvin do goljufije, ponarejanja
listin in ropa.
V preiskavi so policisti ugo-
tovili, da je Danilo K., v sosto-
rilstvu z 28-letnim Robertom
D. in 26-letnim Gvozdenom
K., osumljen vloma v proda-
jalno Tehno na Savinovi ulici v
Celju. Tam so 9. avgusta zve-
čer ukradli 6 avtoradijskih
sprejemnikov in komponento
glasbenega stolpa, s tem pa
lastnika oškodovali za okoli
250 tisoč tolarjev.
Istega dne naj bi Danilo K. in
Gvozden K. vlomila tudi v go-
stinski lokal Evergreen na isti
ulici in od tam odnesla 2 CD
playerja in radio kasetofon v
vrednosti okoli 100 tisoč tolarjev
Oba ukradena predmeta so poli-
cisti zasegli preprodajalcem, ki
so playerja plačali z manjšo koli-
čino mamila. Zato so za kaznivo
dejanje prikrivanja osumljeni
Robert K., 33-letni Vinko S. iz
Celja in 21-letni Aleksander J.,
prav tako iz Celja.
Danilo K. in Robert D. sta
osumljena tudi vloma v oseb-
ni avtomobil R-4, ki je bil 10.
avgusta parkiran na Trubarje-
vi ulici v Celju in iz vozila
ukradla avtoradio kasetofon.
Čez dva dni sta na Gledališki
ulici v Celju vlomila v osebni
avtomobil Fiat Ritmo in iz nje-
ga pobrala fotografski aparat,
avtomat za kavo ter nahrbt-
nik, poln oblačil.
Na začetku julija je Danilo
K. na Cankarjevi ulici v Celju
srečal in oropal Mateja G. iz
Celja, ki mu je pod pritiskom
groženj moral izročiti ves de-
nar, ki ga je imel pri sebi, 6
tisočakov. Nekaj dni kasneje
je Danilo K. na podoben na-
čin, tokrat v sostorilstvu s 24-
letnim Borisom B.,oropal iste-
ga Mateja, ki je iz žepa poteg-
nil 5 tisoč tolarjev, da ga ro-
parja ne bi ubila, kot sta mu
zagrozila.
Koncem maja je 28-letna
Bernarda K., v stanovanju
Aleksandra G. na Trubarjevi
ulici v Celju, ukradla denarni-
co z denarjem, dokumenti in
plačilnimi karticami. Ukrade-
no Magna kartico je izročila
Danilu K., ki je 3. avgusta,
skupaj z Borutom A.,v proda-
jalni Fontana v Celju kupil ci-
garete in viski v skupni vredno-
sti 13.965 tolarjev. Naslednji
dan sta osumljenca stopila v
prodajalno Potrošnik na Can-
karjevi ulici v Celju, kjer sta z
isto kartico spet kupila cigarete
in pijačo v vrednosti dobrih 13
tisoč tolarjev.	M.A.
Radarji bodo • •• in
•	v petek, 28. avgusta dopoldne na območju Slovenskih
Konjic, v popoldanskem času pa na območju Žalca, ^
•	v noči z 28. na 29. avgust na območju Celja,	"
•	v noči z 29. na 30. avgust na območju Laškega in Velenja
•	v nedeljo, 30. avgusta popoldne na območju Rogašl^^ z
Slatine in Celja,	^
•	v ponedeljek, 31. avgusta dopoldne na območju Šmarja
pri Jelšah in Velenja, popoldne pa na območju Mozirja ^
Šentjurja pri Celju,
•	v torek, 1. septembra dopoldne na območju Celja,|
nja, Mozirja in Laškega, popoldne pa na območju Žalc^ ^
Šentjurja pri Celju, Šmarja pri Jelšah in Rogaške Slatine, ^
•	v sredo, 2. septembra dopoldne na območju Celja, Vel^
nja, Žalca in Šentjurja pri Celju, v popoldanskem času pa j
območju Mozirja, Laškega, Šmarja pri Jelšah in Rogašl^'^
Slatine in
•	v četrtek, 3. septembra dopoldne na območju Velenja
Žalca in Mozirja, popoldne pa na območju Celja, Laškega
Šentjurja pri Celju in Šmarja pri Jelšah.
Laserski merilnik hitrosti je (bo) v času od 21. do
avgusta pogosteje »aktiven« na območju Mozirja in ŠentjuD''
pri Celju.
|Viijj™i r__KRONIKA___j □
Gaberski ninja z mačeto nad policista
Policista, ki sta se srečala z oboroženim čudakom, sta bila prisiljena streljati - Dva strela v noge, en strel v trebuh
prejšnji četrtek ob 19.45
^ je na OKC celjske UNZ
^Klical 34-letni Zdenko Fri-
iz Vitanja in povedal, da
j je v Celju napadel njegov
^dnajemnik Roman Bobek,
jitno močno vinjen. Fridau
[ namreč na omenjeni in
osednji Delavski ulici last-
ili dveh objektov, katerih
Ijnovanjske enote oddaja v
ajem.
t
fja kraj dogajanja sta odšla
va policista in tam našla le
denka Fridaua, ki jima je po-
fdal, da je 37-letni Roman
obek odšel v stanovanje na
lelavski 20a, kjer stanuje, in
a mu je zagrozil, da se bo
rnil z mačeto ter mu odrezal
lavo. Tedaj pa so oba polici-
a že obstopili otroci, ki so
pazovali dogajanje, in pove-
ili, da se jim približuje »ni-
|a«. In res se je pojavil moški,
Mečen v črna oblačila, z ma-
drno kapo čez glavo in opa-
in z dvema večjima sabljama
(mačeti), v rokah pa je držal
dva noža »sai« in dva kovinska
križa. Brez dvoma je šlo za
Romana Bobka.
Roman Bobek se je policisto-
ma približeval in takrat sta ga
večkrat glasno pozvala, naj se
ustavi in odloži vse nevarne
predmete. Po tem se je Bobek
obrnil in šel nazaj na Delavsko
ulico, policista pa sta stopila za
njim. Ko sta bila od njega od-
daljena približno 3 metre (na
ovinku omenjenih ulic), je Bo-
bek proti policistoma večkrat
zamahnil z nožem in vpil, da
bo vse pobil, med tem pa se je
pomikal na drugo stran ceste
proti večjemu dvorišču pred
Vulkanizerstvom. Tam je odvr-
gel črno kapuco z izrezoma za
oči, se pred vrati delavnice us-
tavil in proti policistoma, iz
oddaljenosti petih metrov, za-
lučal kovinski nož in nož »sai«,
da sta morala odskočiti. Takrat
sta oba potegnila pištoli znam-
ke Beretta 92 kal. 5 mm in
napadalca ponovno pozvala,
naj se umiri, sicer bosta strelja-
la. Ker tudi to opozorilo ni
zaleglo, je eden od policistov
izstrelil 2 opozorilna strela v
tla pred Bobka, takrat pa mu je
na tla padel nož »sai«, ki ga je
hotel pobrati. Ko je opazil, da
se mu je policist za nekaj kora-
kov približal, je začel opletati z
nožem, proti policistu pa je
vrgel drugi nož in kovinski
križ. Takrat je policist v tla
izstrelil še 3 opozorilne naboje,
ki napadalca še vedno niso
umirili. Bobek je nato z mačeto
v rokah tekel proti zgradbi,
kjer stanuje, policista pa sta
tekla za njim. Na dvorišču je z
mačeto mahal proti policisto-
ma in se jima molče približeval
do razdalje treh metrov, vmes
pa je eden od policistov ponov-
ni zavpil, da bo streljal, če se
ne ustavi. Kot je bilo povedano
na ponedeljkovi novinarski
konferenci, je bil policist prisi-
ljen streljati, pred tem pa sta
oba policista storila vse, kar je
bilo v danih okoliščinah mogo-
če, da do dejanja s hudimi
posledicami ne bi prišlo. Poli-
cist je namreč iz pištole izstre-
lil tri naboje, od kateri sta dva
zadela nogi (obe goleni), tretji
naboj pa se je ustavil v predelu
napadalčevega trebuha. Ob 20.
uri sta policista Romana Bobka
vklenila in takoj poklicala reše-
valno službo. Na kraj dogodka
sta v četrtek zvečer prispela
tudi okrožni tožilec in preisko-
valni sodnik Okrožnega sodiš-
ča v Celju.
Po prvih ugotovitvah v prei-
skavi je policist streljal v skla-
du z zakonom, sicer pa je
načelnik UNZ Celje (tako kot
v vseh podobnih primerih)
nemudoma imenoval poseb-
no delovno skupino, ki bo ra-
ziskala okoliščine opisanega
dogodka in zakonitost upora-
be strelnega orožja. Po 52.člen
zakona o policiji lahko policist
(med drugim) uporabi strelno
orožje tudi takrat, ko mora od
sebe odvrniti napad, s katerim
je neposredno ogroženo nje-
govo življenje. Pred tem mora
napadalca ustno opozoriti in
opozorilno streljati.
Na navedbe v tisku, da je
Roman Bobek stari znanec po-
licije (večkratni kršitelj javne-
ga reda in miru ter storilec
različnih kaznivih dejanj) so se
oglasili stanovalci zgradb na
Kovinarski in Delavski ulici v
Celju, ki Romana Bobka že dol-
go poznajo. Po njihovih oce-
nah gre za človeka, ki v svoji
soseski ni nikoli delal proble-
mov, ki je vsakomur rad poma-
gal. Tudi v Libeli, kjer je zapo-
slen, ni bil nasilen, sicer pa tam
velja za pridnega in vestnega
delavca. Od sosedov smo še
izvedeli, da je Roman Bobek
preživljal težko otroštvo in
mladost, da so njegove umske
sposobnosti precej omejene
(uspel je končati le 3 razrede
osnovne šole) in da se je včasih
res čudaško (javni morali ne-
primerno) vedel, nikoli pa ni
bil nasilen, vsaj do sosedov in
znancev ne. Kot posebnež je
bil tudi velik oboževalec japon-
skih bojevnikov nindj in tovrst-
nih ameriških filmov, značilno
orožje pa je začel zbirati že pri
šestnajstih letih.
Izvedeli smo še, da je do
četrtkovega spora s stanoda-
jalcem prišlo zaradi višine ra-
čuna za elektriko, s katerim se
Bobek ni mogel strinjati. Za
neopravičljivo ravnanje pa je
bil kriv predvsem alkohol. Ti-
stega dne je Roman dobil pla-
čo in je segel mnogo preglobo-
ko v kozarec, so še dodali
sosedje, ki ranjenega Bobka
obiskujejo v bolnišnici, kjer je
sicer že zunaj smrtne nevar-
nosti, hudi zapleti pa so še
vedno mogoči.
MARJELA AGREŽ
Foto: SHERPA
Orožje, s katerim je policistoma grozil minja«.
Na kraj dogodka so takoj prispeli tudi kriminalisti.
Prelep med zaporniki
Minulo nedeljo popoldne je na dvorišču Zaporov Celje
prišlo do hujšega pretepa.
Med igranjem nogometa je petim zapornikom tako močno
zavrela kri, da se je med njimi vnel srditi pretep. Med točo
udarcev je 17-letni Sebastjan Dž. iz Maribora hudo telesno
poškodoval 38-letnega sozapornika Agana K. iz Celja. Zoper
Sebastjana bodo policisti napisah kazensko ovadbo za pov-
zročitev hude telesne poškodbe, zoper 21-letnega Anesa G.
iz Kranja, 22-letnega Zlatka K. iz Cirkulan in zoper 20-
letnega Marjana T. iz Virštanja pa bodo napisali kazensko
ovadbo zaradi sodelovanja v pretepu.	M.A.
prometne nezgode
s*
Sestero ranjenih
Na magistralni cesti zunaj
^selja Črnova se je v soboto,
julija dopoldne, pripetila
^zgoda, v kateri se je poš-
odovalo šest udeležencev.
^ Vozilih je škode za okoli 1
'ilijon tolarjev.
Zoran R. (33) iz Ljubljane,
®^asno stanujoč v Velenju, je
osebni avtomobil iz sme-
Vinske Gore proti Studen-
Ko je zunaj naselja Črno-
^ Pripeljal v oster levi nepre-
'6dni ovinek, ga je na mo-
''^rn in spolzkem vozišču za-
^slo na levo, nakar je vozilo
^ilo v drsno zaščitno ograjo,
^ tem pa še v osebni avtomo-
'' 40.1etnega Aleša I. iz Ljub-
ki se je pripeljal iz smeri
vasi. V nesreči so hude
■lesne poškodbe utrpeli: voz-
^^ Zoran R. in sopotniki v
J2ilu Aleša L, 66-letna Doro-
1. iz Celja, 39-letna Katari-
lO-letni Vid in 4-letna Ve-
vsi trije iz Ljubljane. Laž-
je telesne poškodbe je utrpel
voznik Aleš I.
Prehitro na
magistralico
v križišču magistralne in
regionalne ceste v Šentru-
pertu se je v torek, 18. avgu-
sta zjutraj, pripetila nezgo-
da, v kateri so bile ranjene tri
osebe, na vozilih pa je škode
za okoli 400 tisoč tolarjev.
Aleksander K. (20) iz Kaple
vasi je vozil osebni avtomobil
iz smeri Gomilskega proti Žal-
cu. V križišču z regionalno
cesto za smer Mozirje je zavi-
jal v levo v času, ko je iz žalske
smeri po magistralki pripeljal
osebni avtomobil, ki ga je vo-
zil 70-letni Janez K. iz Žalca.
Prišlo je do trčenja, v katerem
se je voznik Janez K. hudo
telesno poškodoval, potnica v
njegovem vozilu, 29-letna Li-
dija G. iz Velenja, ter voznik
Aleksander K. pa sta utrpela
lahke telesne poškodbe.
Čelno trčenje
Na lokalni cesti zunaj na-
selja Bukovžlak se je v torek,
18. avgusta popoldne, pripe-
tila nezgoda, v kateri je ena
oseba utrpela hude telesne
poškodbe, gmotna škoda na
vozilih pa znaša približno
500 tisoč tolarjev.
Bogdan A. (22) iz Laškega je
vozil osebni avtomobil iz smeri
Proseniškega proti Trnovljam.
Blizu naselja Bukovžlak je do-
hitel osebni avtomobil in ga
začel prehitevati. V času prehi-
tevanja mu je iz nasprotne
smeri pripeljal voznik kolesa z
motorjem, 16-letni Matej T. iz
Primoža, tedaj pa sta vozili čel-
no trčili. Pri tem je voznik Ma-
tej T. utrpel hude telesne poš-
kodbe, kolo z motorjem pa se
je vnelo in zagorelo. Ogenj so
pogasili celjski poklicni gasilci.
Ponesrečeni
kolesar
v križišču lokalne in re-
gionalne ceste v naselju Koz-
je se je v sredo, 19. avgusta
popoldne, pripetila nezgoda,
v kateri je hude telesne poš-
kodbe utrpel voznik kolesa.
Trinajstletni Mihec iz Kozje-
ga se je peljal s kolesom po
lokalni cesti iz smeri Veterni-
ka proti Lesičnem. V križišču
z regionalno cesto je, potem
ko je zadel v rob pločnika,
padel in se hudo poškodoval.
No spolzkem
» w
VOZIŠČU
Na lokalni cesti, zunaj na-
selja Sveti Vid, se je v soboto,
22. avgusta popoldne, pripe-
tila nezgoda, v kateri sta dva
udeleženca utrpela hude te-
lesne poškodbe. Na vozilih je
škode za okoli pol milijona
tolarjev.
Robert Š. (16) iz Stenice je
vozil kolo z motorjem iz smeri
Brestovca proti Sveti Emi. Ko
je zunaj naselja Sveti Vid pri-
peljal v desni nepregledni ovi-
nek, je na mokrem vozišču
zapeljal na nasprotni vozni
pas, po katerem se je takrat
pripeljal voznik osebnega av-
tomobila, 33-letni Marko R. iz
Dobropolja. V trčenju sta voz-
nik Robert Š. in njegov sopot-
nik, 16-letni Aleš I. iz Velenja,
utrpela hude telesne poškod-
be.
Po trčenju
pobegnila
v križišču Levstikove in
Vrunčeve ulice v Celju se je v
soboto, 22. avgusta popold-
ne, pripetila nezgoda, v kate-
ri je ena oseba utrpela lahke
telesne poškodbe, domnevna
povzročiteljica nezgode pa je
peljala dalje.
Borka M. (33) je vozila
osebni avtomobil po Levstiko-
vi ulici iz smeri križišča z
Vrunčevo ulico. Pred križiš-
čem je zaradi gostega prometa
zmanjšala hitrost, takrat pa je
vanjo trčila druga voznica
osebnega avtomobila. Udele-
ženki sta si po trčenju sicer
izmenjali nekaj besed, ko pa
naj bi si izmenjali osebne po-
datke in podatke o zavarova-
nju vozila, pa je neznana voz-
nica odpeljala s kraja nesreče.
Voznica Borka M. je po nesre-
či obiskala zdravnika, ki je
ugotovil, da je utrpela lahko
telesno poškodbo.
Neznana voznica in dom-
nevna povzročiteljica nezgode
je vozila temnomoder osebni
avto znamke Opel kadett z
registrsko tablico celjskega
območja.
Smrtno trčenje
Tragična prometna nesreča
se je pripetila v ponedeljek,
24. avgusta ob 17.15 uri na
regionalni cesti Velenje-Mo-
zirje, zunaj naselja Lokovica.
Zvonko M. (32) iz Velenja je
vozil osebni avtomobil po re-
gionalni cesti iz smeri Velenja
proti Gorenju. Na ravnem delu
ceste je zunaj naselja Lokovica
pričel prehitevati osebni avto-
mobil, in to v času, ko mu je
nasproti pripeljala voznica
osebnega avtomobila, 28-letna
Jelena S. iz Metleč. Vozili sta
silovito trčili, pri tem pa je voz-
nik Zvonko M. utrpel tako hude
telesne poškodbe, da je na kra-
ju nesreče umrl. Voznica Jelena
S. je bila lažje ranjena. M.A.
Šl. 34..27. avgust 1998
N^C
32
KRONIKA S CEUSKEGA
NOVI TEDNI
Luc z daljšim, Muri z mehkim
Aleksander Lucu na VIP teniškem turnirju z daljšim loparjem, Zvonko Murgelj z mehkimi koleni - Bojan Križaj izločil Romana Matka, Janez Češnovar pa je zopet zaklenil ključe v i
Ko so se teniški zanesenja-
ki iz Zdravilišča Laško sreča-
li septembra lani v Križah na
revanši z gorenjskimi člani
Zveze paraplegikov Sloveni-
je, je beseda dala besedo in
na igrišču Camloh je bil
prejšnji teden svojevrstni te-
nišlci turnir.
Janez Čadež, Bojan Križaj,
Zvonko Murgelj, Tone Ribni-
kar, Janez Slapar, Aleksander
Lucu, Marjan Krajnc in Ro-
man Matek so si za partnerje
izbrali Mojco Tomažin, Zdrav-
ka Eržena, Marjana Trdino,
Grego Škerla, Janeza Češno-
varja, Slavka Bračiča, Borisa
Štera in Petra Robnika. Vse
skupaj^je bilo še bolj imenitno
zaradi naziva VIP in firbcev
seveda ni manjkalo.
Vipovce je skupaj zbobnal
direktor Zdravilišča Laško Ro-
man Matek, ki ni samo zag-
nan teniški igralec (posledice
so že vidne v obliki značilne
poškodbe teniškega komol-
ca), marveč tudi strelec. Ko je
bil zadnji predsednik laškega
izvršnega sveta, je postal
predsednik občinske strelske
zveze in pogosto tudi tekmo-
val z zračno puško. V družini
je redko zmagoval, saj je hčera
Vojka med vrstnicami najbolj-
ša v državi, natančno pa meri
tudi sin Simon.
isla rdečem pesku je največ
znanja pokazal prvi general
Slovenske vojske Janez Sla-
par, ki je tako izbojeval zad-
njo zmago v domovini. Po
odpoklicu s položaja načelni-
ka štaba je ostal zaposlen na
ministrstvu za obrambo, v
teh dneh pa bo postal naš
vojaški ataše v New Yorku. V
finalu je bil v dvojici z Marja-
nom Trdino boljši od naše
smučarske legende Bojana
Križaja (igral je skupaj s
Slavkom Bračičem), ki je
pred približno letom dni do-
bil še tretjega potomca. Križa-
jevi stanujejo v Križah pred
Tržičem, kjer se Bojan z neiz-
mernim užitkom podi z
manjšim kroserjem. Že vrsto
let je generalni zastopnik naj-
večje štajerske pivovarne
Gosser, smučarsko izročilo
pa nadaljuje najstarejši sin
Boštjan, ki je že reprezen-
tant, vendar zadnjo zimo za-
radi poškodbe ni tekmoval.
Ključ na vrvici
Mimogrede še nekaj o dru-
gih junakih slovenske smu-
čarske pomladi. Srebrni olim-
pijec Jure Franko (»Volimo
Jureka više od bureka!«) je za
japonsko televizijo več let
spremljal tekme svetovnega
pokala, zdaj pa je svetovalec
za gradnjo športnih objektov.
Živi blizu mondenega dela
Los Angelesa in zadnje mese-
ce ga redno spremlja pevka
Simona Vodopivec. Prvi do-
bitnik kolajne svetovnih pr-
venstev Boris Strel je servis
smučarske opreme dopolnil z
zastopstvom za Tyronio, Ma-
teja Svet je nedolgo tega pr-
vič postala mamica, Grega
Benedik ima v bližini Kranj-
ske Gore penzion, nekdanji
šef Elanove tekmovalne ekipe
Boštjan Gaser je zdaj direk-
tor jeseniških hokejistov. To-
ne Vogrinec pa še vedno
vztraja v smučarji in je tudi
predsednik fondacije za fi-
nanciranje športnih organiza-
cij.
Najbolj nesrečni udeleže-
nec laškega turnirja je bil vse-
kakor organizacijski vodja
paraplegikov Janez Češno-
var, ki je pred leti za (tedaj
še) ljubljansko televizijo ko-
mentiral košarkarske tekme
prvenstva Jugoslavije in vodil
športne oddaje. V avto si je
zaklenil ključe, kar se mu je
zgodilo že lansko jesen na
podobnem teniškem turnirju
v Portorožu. Rezervne je pu-
stil v Ljubljani in proti večeru
je po avtobusu vendarle dobil
odrešilni ključ.
Še hujšo izkušnjo z zakle-
njenimi ključi, je imel Alek-
sander Lucu. Primerilo se mu
je na avstrijskem prelazu
Brenner, a najhuje šele pride.
Bilo je ob dveh zjutraj, Luc pa
je bil skupaj s prijateljem sa-
mo v srajci in od takrat ključe
nosi okrog vratu na debeli vo-
jaški verižici. Zanimivi so tudi
njegovi teniški začetki. Ker je
bil beli šport dolga leta naj
modni šport, se čaru ni mogel
upreti. Čez zimo si je v Ljub-
ljani najel Festivalno dvorano
in trenerja, tako da je na pom-
lad že premagoval vse nao-
krog.
In zaradi tenisa ima zdaj
daljšega. Lopar, da ne bo po-
mote. Na pohodu so namreč
loparji, ki so za nekaj centime-
trov (Lucov Yonex za natanko
decimeter) daljši od klasičnih.
Kralj slovenskih družabnih
kronik (propadli dnevnik mu
je za prestop ponujal pogod-
bo, v katero bi sam napisal
številko za honorar, a je ostal
zvest Nedelu) se izzivu ni mo-
gel upreti, tenisu pa je zapisan
še kot koncesionar ATP Toura
za organizacijo turnirjev te-
niških profesionalcev v Slove-
niji in Sibiriji.
Mehka in trda
kolena
Tenis je tudi velika strast
direktorja celjske poslovne
enote Zavarovalnice Adriatic
Marjana Krajnca, ki je letos
že zmagoval na VIP turnirjih.
Pogosto ga je mogoče videti
tudi na kolesu, kjer je pred
dnevi doživel neprijetno trče-
nje z mačko. Žena Milena je
že upokojena (bila je v Aeru),
sin Andrej je poročen in je
mesto zastopnika za Coca-co-
lo zamenjal z mariborskim
Henkel-Zlatorogom, hčera
Sabina pa je bila obetavna
tekačica na 400 metrov in pri-
čakuje otroka s kapetanom
celjskih hokejistov Draga-
nom Mrdženovičem, ki po-
staja uspešen avtoprevoznik.
Marjan Kranjc je bil pred
Adriaticom direktor IKI Lju-
bečne, kjer je bil zaposlen
tudi njegov brat dvojček Vili-
bald, ki je kipar. Drugi brat
Rudi je zdravnik v Celju, Sil-
vester je bil špediter, sestra
Romana je poročena z Zvon-
kom Perhčem, druga sestra
Dora pa ima hči Jolando, ki
vodi glasbeni vrtec.
Pravi direktorji poleg teii
igrajo tudi golf in mednje
di Zvonko Murgelj. »Pri te
su moraš imeti mehka k(
na, pri golfu pa trda,« je rai
gal direktor mestinjskega
tala in vmes reklamiral m
pijačo Bittef Orange. Muri
bil v mladosti košarkar
sodnik (tudi zato je krai
čas predsednikoval košari;
jem propadlega kluba Rog
ka Donat Mg), v zače
osemdesetih direktor Ra
Šmarje, v Vitalu pa je odi
1986. Golf igra že štiri If
najboljši rezultat pa je do
gel letos na Bledu s 13 uda
čez par. Nečak Damjan je
celo mladinski reprezenta
zdaj pa je v Zagrebu uči
golfa.
VIP turnir rekreativcev
paraplegikov na vozičkih je!
na igriščih Franca Camlol
ki je tast direktorja Carinar
ce Celje Aca Turnška. Ca
loh ima daleč naokrog najve
vozni park tovornjakov s p
klopniki (vsi po vrsti imi
živo rumene cerade) in je (
teniških igriščih želel zgra(
še manjši hotel, toda zdaj ri
mišlja o oddaji lokala.
JANJA INTIHI
žEUKo zm
Foto: GREGOR KAH
Janez Slapar
Roman Matek
Bojan Križaj
Marjan Krajnc
Zvonko Murgelj in Aleksander Lucu.
Udeleženci VIP turnirja v Laškem. Janez Češnovar je v spodnji vrsti prvi z desne.
i Vbzila
I prihodnosti?
f Zadnja
lelenjava za skrinjo
V pričakovanju
Angie
Marmelade
In džemi
Največ Slovencev
na Kalamoti
Koločep - otok miru in prijaznih domačinov
Letos je zelo veliko slovenskih gostov
)iskalo otok Koločep, ki je prvi naseljen
»k severovzhodno od Dubrovnika. Spada
skupino Elafitskih ali Jelenjih otokov, ki
žijo v nizu od Lokruma do Mljeta. Ima
jgato zgodovinsko preteklost, je bujne ve-
itacije, izredno razčlenjen s številnimi peš-
mimi zalivi in kar je najpomembnejše - je
tok miru, saj na njem ni ne ceste in ne
Itomobilov.
I
Pogled V zgodovino
v zlati dobi dubrovniške republike je na
loločepu - drugo ime otoka je Kalamota (grška
eseda za ribiško palico - trstiko) - živelo vsaj
feetkrat več ljudi kot danes, ko jih je okoli
50. To dokazuje že podatek, da je bilo na
toku pet cerkvic. Ostale so samo tri.
V	predelu Donjega Čela, kjer je sedaj prenov-
fno hotelsko naselje, je bila nekoč ena du-
rovniških ladjedelnic - »škverov«. Koločeplja-
1	so bili hkrati ribiči, kmetje in pomorci.
naj bi jadrnica Santa Marija s Kalamote
iula v 16. stoletju ob drugi Kolumbovi plovbi
K Atlantik v Novi svet.
V	Donjem Čelu se na pristaniški zaliv in
iSčeno plažo razgleduje obrambni stolp nek-
toje utrdbe še iz beneških časov.
V	Borju, gozdnatem vzhodnem delu otoka,
'ostanki »baterije«, topniškega položaja fran-
feke vojske iz časa, ko se je z Napoleonovo
fcedbo končala samostojnost Dubrovnika kot
dostojne države v prvih letih 19. stoletja.
Sprehodi po otoku
2	zanesljivim ribiškim motornim čolnom
''^ko otok Koločep obkrožite v poldrugi,
''^fjemu dveh urah. Domačina, ki vas bo
^Ijal, nagovorite, da vam po vožnji okoli rta
•ilinjak pokaže skalno tesen Galije, kjer naj bi
'orski roparji skrivali svoje hitre ladjice. Za
svetilnikom Bezdan in pred ploščadjo Placet je
čudovita naravna znamenitost - Modra jama.
Dosegljiva je plavaje iz čolna. Obisk je najlepši
med 10. in 11. uro, ko se sončni žarki lomijo v
jamo poševno in jo osvetlijo, da kopalec čofota
kot v jezercu živega srebra.
Zadovoljni gostitelji in gostje
Pavo Vlaiki, direktor hotela Ville Koločep:
»Nihče ni verjel, da bo že letos s polno močjo
pričel obratovati prenovljeni hotelski kom-
pleks. ZagrizH smo namreč v kar 20 milijonov
mark »težko« investicijo. Vendarle nam je
uspelo skoraj vsa dela zaključiti tik pred sezo-
no, ko so že skoraj vse tuje agencije odpoveda-
le sodelovanje. Izredno me je presenetila agen-
cija Dober dan iz Slovenije, ki nam je ves čas
stala ob strani in z delnim predplačilom omo-
gočila pričetek obratovanja. Dobivamo veliko
pohval - predvsem naši kuharji in natakarji.
Tudi izvenpenzionska potrošnja je večja kot
smo pričakovali, saj so naše cene v povprečju
za 20 odstotkov nižje kot na primer v Dubrov-
niku, kljub temu, da moramo vsako steklenico
pripeljati po dražji, morski poti. Odločili smo
se za mirno in čisto okolje, naj tako ostane.«
Otok Koločep je primeren za ljudi, ki imajo
radi mir, naturizem, sprehode med bujno me-
diteransko vegetacijo, poskrbljeno pa je tudi
za rekreacijo. Kako so bili zadovoljni nekateri
gostje?
»Žal nama je, da sva se odločila le za sedem
dnevne počitnice, ki so kar prehitro minile,« je
povedal Igor Fenko.
Marjan Novak: »Skrivnostno nočno skovi-
kanje te popelje v prijeten spanec. Zjutraj
bujenje z neumornimi škržati in odštevanje ur
vaških zvonov.«
Milan in Andreja Pliberšek: »Pri večerjah
sva bila vesela raznolikih in super dobrih
slaščič - to je nekaj za sladokusce.«
Stanislav Bes: »Kot poklicni bioenergetik in
radiestezist sem med raziskovanjem otoka
ugotovil zelo močne pozitivne energije. Naj-
močnejša točka se čuti pri glavnem vhodu v
cerkev, ki stoji v Donjem Čelu. Ljudem z malo
energije, slabim počutjem in slabšim zdravs-
tvenim stanjem priporočam letovanje na oto-
ku.«
Največ Doberdonovcev
Letos so obnovili hotelsko naselje na Kolo-
čepu, katerega krasi na novo zgrajeni bazen
neposredno ob veliki peščeni obali, za novo
restavracijo, od koder lahko na primer starši
ob kozarčku hladnega opazujejo svoj naraščaj
ob morju. Za dobro počutje gostov poleg
hotelskih animatorjev zgledno skrbi tudi
predstavnik agencije. Med drugim gradijo
gradove v pesku in vsak teden pripravijo
nogometno tekmo med domačo ekipo in eki-
po DOBER DAN Slovenija. Zajtrki in večerje
so samopostrežni, gosti pa radi pohvalijo
domačega kuharja, ki zna s svojo ekipo zado-
voljiti še tako zahtevnega gosta. Doberdanovi
gostje imajo v sobah tudi TV sprejemnike. Ker
se poletje v tem delu Dalmacije »zavleče« tudi
v pozne jesenske dni, so pripravili v agenciji
DOBER DAN izredno zanimive pakete, kjer
bodo med drugim imeli otroci' do 7. leta
brezplačno letalsko vozovnico in hrano, osta-
li pa tudi gratis uporabo teniških igrišč in izlet
v Modro jamo v bližini otoka. Do srede
oktobra bo še dovolj priložnosti za imenitno
počitnikovanje.
JUREKRAŠOVEC
vi	Foto: EDI MASNEC
Ob zaključku poletja pripravljajo v agen-
ciji DOBER DAN 6-dnevno dalmatinsko £e-
što, izlet, združen z obilo zabave, ogledov,
dogodkov in presenečenj. Tako se bo mala
karavana za dva dni ustavila na Elafitskih
otokih, na Koločepu, gradila gradove v miv-
ki, pripravila nekaj športnih tekmovanj;
zanimivo bo na Korčuli, kjer bo v Pupnatu
odigrana viteška igra in prirejen sprejem,
velik piknik s športnimi tekmovanji bo na
otoku Badiji, vino in pršut bodo degustirali
na Pelješcu, za kulturno hrano bodo poskr-
beli v Dubrovniku... Za ta izlet velja izredno
zanimanje, cena pa je 46.000 SIT.
Iz mivke v zalivu otoka Koločep bodo zrasli gradovi.
|Q	FOTOREPORTAŽA	^
HH
Vozila
prihodnosti?
Expo 98 v Lizboni na temo preživetja oceanov so ob večerih popestrili umetniki z domišljijskim svetom vozil
Katapult ali metulj na kolesih, vožnja leže, v čolnu, v vozilu z obliko človeške glave, v glavnem vsa na nožni
pogon. Bi se tudi vi peljali v katerem od teh? Morda pa bomo že čez nekaj let, ob kakšni naftni krizi, razmišljali
o takšnem prevozu...	SHERPA PRESS
PETICA
V MODNEM VRTINCU
35
i' •
Sprava z zrcalno podobo
Sem že prestara za modo? Kaj pomeni nasvet: oblačiti se letom primerno?
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
gje se že kdaj zares vpraša-
liaj pravzaprav sporočajo
|j tisti nasveti, ki so jih pol-
I sodobni modni mediji,
pa nekako v smislu
Iblačiti se letom primer-
(..«? V katerem življenj-
m obdobju ženska, ki z
tkom spremlja lepe oble-
in najnovejše modne to-
e, postane »prestara« za-
t
t
Sicer konvencionalno vljud-
j Angleži vse prej kot prijaz-
5 pravijo zreli ženski, ki se
)lači kot najstnica »v jagnje
^oblečena ovca«.
V jagnje
reoblecena ovca?
Raje ne...
Nekoč je bilo lažje. Meje so
lile jasno začrtane in veljala
o železna pravila o tem, kaj
f primerno za starejše žen-
ke in kaj ni. Zdaj je svet
Crnjen na glavo, vsi povprek
pvoričimo o »lastnem stilu
iblačenja, pogojenem s sti-
Hn življenja...«
Videvamo petdesetletnice,
dete v popolno usnjeno opra-
D, ki norijo po cestah s težki-
li motorji, kar v njihovem
nenu se včasih počutimo tra-
asto, ko naletimo na že dav-
il »odcvetele« gospe z zadnji-
pni kot vzhajano testo, oble-
feie kot najstnice v tigraste
Hjkice, ali mame, obute v
deče bulerje svoje odrasle
Ičerke...
Za tovrstno »svobodno obla-
bje po lastnem okusu« in
ivljenjske filozofije »star si
oliko, kot se počutiš«, ki se
spontano prenašajo tudi na
(ne) estetiko oblačenja, so v
veliki meri krive slavne oseb-
nosti (npr.Elizabeth Taylor,
Cher). Nekatere, sicer z nešte-
timi liftingi in plastičnimi re-
konstrukcijami telesa na videz
»dobro ohranjene« dive, ven-
darle pozabljajo, da staranja
ni mogoče zaustaviti. Tistega,
kar vidimo v ogledalu, ne mo-
remo bistveno spremeniti z
nobenim lepotnim posegom.
Lahko pa seveda spremenimo
svoj pogled in skušamo odkri-
ti v odsevu zrcalne podobe še
kaj drugega. To je mogoče le,
če se ne trudimo krčevito, da
bi plavali proti toku časa, da bi
se »zamrznili« v določenih le-
tih, temveč skušamo spre-
membo svoje zunanjosti spre-
jeti kot odtenek na poti k no-
vim življenjskim vizijam.
Zrela leta, vendar
ne v oblekah
starih tet ...
Pa dovolj modrovanja. Da
ne bi kdo slučajno pomisHl,
kako vas zdajle s škodoželjno
ali celo sadistično naslado
skušam zapeljati v prepriča-
nje, da se morate, če ste že
malce v letih, oblačiti kot stare
tete. Minili so časi, ko so bile
mame, ki so spremljale svoje
hčerke na prvi ples, videti »ne-
vidne«, v najboljšem primeru
kot brezspolne guvernante,
čeprav so bile šele v drugi
polovici tridesetih!
Priznati pa je treba, da res ni
najbolj primerno, če se kdor-
koli, pa naj bo to moški ali
ženska, pozabi pogledati v og-
ledalo. Letom primerna garde-
roba že lep čas ne pomeni
sivih, do vratu zapetih oblek
do sredine meč, »po ovčje sko-
drane trajne« pričeske ter dol-
gočasnih čevljev in torbice, ki
»pašejo povsod«... Vendar, res
je prava umetnost najti pravo
mero - moderna, udobna obla-
čila, v katerih pa ženska obrat-
no ni videti, kot zgrešena po-
doba najstnice. Joj, kako je
svet zapleten, kajne? Sama
pravila, prepovedi, zgraža-
nja...
Pa naj v zadnjem poletno
obarvanem modnem utrinku
natrosim še nekaj preprostih
in učinkovitih nasvetov pri us-
tvarjanju vizualne podobe za
ženske s rahlo »problematič-
no« rojstno letnico.
Veliko žensk ima tudi po
štiridesetem letu krasno po-
stavo - ne skrivajte je v ohlap-
nih oblekah - in najbolj stari-
kavi dolžini - do sredine meč.
Saj vem, še vedno vas je veči-
na prepričanih, kako je prav ta
dolžina najbolj spodobna,
prava. Razmislite, jaz trdim,
da ni tako!
Diskreten mini, ki odkriva
le koleno? Brez problema, če
so noge vitke in lepo obliko-
vane! Ali pa skoraj do glež-
njev...ne, nikakor ne boste vi-
deti kot stara mama, ki ji
manjka le še predpasnik in
ruta na glavi!
Pri intenzivnosti oziroma
obilnosti Učenja ni najbolj mo-
dro imeti za vzgled legendar-
ne temnolase gospe iz svetov-
no znanega cirkusa! V zrelih
letih je meja med ravno prav
in veliko preveč ličila hitro
prekoračena. Preveč ličil po-
stara, ne pa pomladi! Enako
velja za nakit, razen če ste že
davno prekoračile sedemdese-
to. V teh letih postaneta preti-
ravanje in ekscentričnost pri
oblačenju znova očarljiva! Da
ne? Pa mi povejte, kdo zameri
angleški materi kraljici, če na
repu svojih devetdesetih let
nosi rožnate cvetlične klobuč-
ke in obilico nakita?
Vaš ponos - gosta, dolga gri-
va las iz mladih dni - morda ni
več tako bujen? Z leti se lasje
redčijo in tanjšajo, zato jih.
tudi, če ste zaprisežena dolgo-
laska, postopoma krajšajte.
Tudi platinasta barva las v slo-
gu Marlyn Monroe deluje ob
starejšem obrazu skoraj gro-
teskno. Pozabite raje na tak-
šen »look«, razen, če niste fa-
natična oboževalka slavne
punkovske mame, skoraj šest-
desetletne modne kreatorke
Vivienne Westwood...
Hlače in hlačni kostimi so
seveda del železnega reper-
toarja v garderobi sleherne
ženske, tudi starejše. Vendar,
še enkrat - ne pajkice, pa naj
bodo še tako praktične!
Salonarji z visoko peto? Le-
po, elegantno, vendar s preti-
ravanjem v višino vendarle ne
kaže eksperimentirati. Saj ve-
ste, poleg vašega, z leti vse
bolj labilnega oziroma manj
prožnega koraka, se znajo v
hipu pojaviti še dodatne nad-
loge - ženske »tekmice«, ki
hitro ugotovijo, katera si pri-
vošči preveč oziroma si priza-
deva zadržati mladosten, sen-
zualen videz. »Kaj si pa ven-
dar misli, saj ona je že stara,
oblačiti se mora vlogi babice
primerno!« je običajna ploha,
ki se včasih povsem neuteme-
ljeno zlije na nesrečnico...
Skratka, če potegnemo črto
pod današnja razmišljanja:
moda je v prefinjeno izbranih
odmerkih, izključujoč najbolj
atraktivne nove trende, pri-
merna tudi za starejše ženske.
Kajti nikjer ni zapisano, da se
znajo lepo oblačiti samo mla-
da dekleta. Pregovor namreč
pravi, da je škoda, ker imajo
mladost mladi ljudje, saj je ne
znajo ceniti. Nemara se del te
resnice skriva tudi v oblače-
nju...
^ualna podoba, ki si jo na
^Su šestdesetih privošči le
žensk. Angleška modna
^torka, »punkovska ma-
•o« Vivienne Westwood, je le
ena od njih.
Zrela leta z mladostno priče-
sko, optimističnimi barvami
in diskretnim Učenjem.
Le katera rojstna letnica in postava ne bi (ob
korekciji dolžine) mogla obleči takšne kreacije?
Poslovna eleganca v diskretnem minijn - tudi
po štiridesetem.
moda v laseh
Atraktiven
londonski salon
Ker sta najbolj vroča polet-
na meseca julij in avgust v
svetu mode zelo zatišna, se
začne z jesenjo veliko doga-
jati. Tako je že skoraj pred
vrati osrednja svetovna fri-
zerska prireditev Salon In-
ternational, ki bo 10. okto-
bra v Londonu.
Wembley Exhibition Center
bo torej letos ponovno oder za
najbolj bleščeča svetovna fri-
zerska imena. Približno 30 ti-
soč frizerjev iz 50 držav obiš-
če letno to prireditev. Na povr-
šini treh velikih dvoran bo
svoje proizvode ponujalo čez
dvesto razstavljavcev iz Evro-
pe in ZDA. Seveda pa bo sre-
dišče vsega »Salon Live« v
Wembley Grand Hali Theatre,
kjer se bodo vodilna frizerska
imena predstavila s svojimi
novimi kolekcijami in sicer:
Vidal Sassoon, Toni&Guy, Pa-
trick Cameron, Rita Rusk, Co-
bella, Mahogany, Umberto
Giannini (letos prvič), Guy
Kremer in Charles Worthing-
ton.
Ker prireditev praznuje
letos svoj 25. rojstni dan,
bo to doslej največja in naj-
bolj atraktivna, kar se jih je
zgodilo v zgodovini frizers-
tva.
V seminarskih dvoranah bo-
do svoje tehnike predstavljali
Toni&Guy, Vidal Sassoon in
Rita Rusk. Kot zanimivost pa
se bodo predstavili novi talen-
ti, združeni pod imenom »Bri-
tish Hot Shots«.
KRISTJAN PETEK
Z lanskega Salona International: Toni&Guy.
m	GLASBA	I
V pričakovanju Angie
Veterani rock'n'rolla zgradili »generacijski most« tudi cez zagrebški hipodrom
Minuli četrtek je legen-
darna zasedba skupine The
Rolling Stones zopet doka-
zala, da se še vedno kotali s
tisto hitrostjo in močjo, ki
je pred davnimi štiriintri-
desetimi leti prvič zatresla
Chicago. Na zagrebškem hi-
podromu so se zvezdniki z
več kot dve uri trajajočim
koncertom v okviru evrop-
skega dela turneje "Bridges
to Babylon« uspešno odku-
pili za razdejanje, ki naj bi
ga v zagrebškem hotelu In-
terkontinental povzročili
ob svojem prvem nastopu v
hrvaškem glavnem mestu,
leta 1976.
Več kot osemdeset tisoč
glava množica, ki se je zbrala
na četrtkovem koncertu, do-
kazuje, da generacije zad-
njih trideset let, skupaj s Sto-
nesi, še vedno enako preprič-
ljivo kričijo: »I Can't Get No
Satisfaction!«
Turnejo, ki gradi
mostove
Večno mladi nesojeni kra-
lji ročka so s sicer petino-
semdesetdnevno zamudo
naposled uspeli izpeljati
koncert tudi v hrvaški pre-
stolnici. Zagrebški koncert je
le eden izmed številnih v ni-
zu, predvidenih za evropski
del turneje Bridges to Baby-
lon, ki se je zaradi domnevne
Richardsove poškodbe zače-
la šele 13. junija letos v
Nurnbergu.
Skupina je ugibanja o slo-
vesu odločno zanikala, tudi
njihov spektakularen nastop
kaže, da šestdesetletniki,
kljub letom, ko so se po žilah
pretakali vodka, pomirjevala
in heroin, še vedno premore-
jo nekaj energije in ekstatič-
nosti, ki so jo kazali v dneh
prvih vzponov na ameriške
in britanske lestvice.
Čakajoč no
zadovoljstvo
že več ur pred pričetkom
zagrebškega spektakla se je
pred hipodromom začela
zbirati množica najbolj za-
grizenih privržencev glasbe,
ki jo je Jagger nekoč opisal
kot seks, drogo in nasilje.
Večurno sedenje na mestu
(sicer bolj na prahu kot na
travi), kajenje (raznovrstno)
in kozarec hladnega piva za
premagovanje vročine, je še
najbolj spominjalo na vzduš-
je kakšnega Woodstocka, s
to razliko, da se v zagrebški
različici seveda pije ožujsko
pivo. Ob 15. uri so redarji z
enourno zamudo končno za-
čeli spuščati že nekoliko ne-
strpno, predvsem pa vedno
bolj številno množico na hi-
podrom. Fotoaparat je bilo
treba pretihotapiti preko
dvojne kontrole. Na začetku
le pri pregledu nahrbtnikov,
na vstopnem mestu na prizo-
rišče koncerta pa ob pregle-
du prtljage še pri telesni kon-
troli. Pred hipodromom so v
slogu velikih koncertov osta-
le tudi litrske steklenice in
pločevinke. Tam okoli 18.ure
se je slika »Woodstocka« že
dodobra spremenila, ko se je
namesto vzornega in miro-
ljubnega sedenja začelo ne-
koliko manj vzorno preriva-
nje in siljenje v čim bližje
vrste, po načelu »kdor pride
zadnji, melje prvi.«
Comebock
pozabljene dežele
Okoli pol devete ure pa se
je začelo zares. Že skoraj po-
zabljena skupina škotskega
porekla Big Country je s
približno petinštiridesetmi-
nutnim izjemno kvahtetnim
nastopom ogrela publiko, ki
se je v Zagrebu zbrala z vseh
koncev Hrvaške, Slovenije,
Madžarske, Italije, Avstrije
in še od kod. Gre za skupino,
ki je nastala leta 1981 in sa-
mo dve leti kasneje s svojim
prvim hitom Fields of Fire že
osvojila svet. Njihov debi-
tantski albuni »The Cros-
sing« je bil prodan v treh
milijonih izvodov, poleg tega
je odnesel dva grammya, na-
grado Rolling Stonesov in še
mnogo drugih priznanj.
Veliki finale
Okoli desete ure zvečer se
je končno začelo tisto, na kar
je množica čakala že ves
dan. Ko so se Stonesi spekta-
kularno pojavili na odru v
taktih skladbe Satisfaction,
je pritisk iz zadnjih vrst do-
segel vrhunec. Nenadoma
smo bili ujeti med sosede, z
milimetrskim prostorom za
premikanje. Pa vendar vse to
ob zvokih Keithove in Ron-
nove kitare, Charlijevih bob-
nov in Mickovega hipnotič-
nega, krčevitega glasu ni bilo
več pomembno. Po začet-
nem »udaru« je Mick dodo-
bra razgreto publiko nagovo-
ril s sicer nekoliko sintetični-
mi besedami: »Dobro je opet
biti u Hrvatski,« in po hipo-
dromu je završalo od navdu-
šenja. Satisfaction je skoraj
neizogibno sledila skladba
Lefs Spend the Night Toget-
her, nato pa nekaj največjih
uspešnic z najnovejšega al-
buma »Bridges to Babylon«.
Kot skladbo z Interneta so
Stonesi izbrali Starfucker,
pesem, ki uteleša tisto po-
dročje, v katerega je skupina
neizogibno vtisnila svoj pe-
čat, to sta seks in erotika.
Za intermezzo pred naj-
bolj spektakularnim delom
koncerta je poskrbel Keith
1
Richards, ki je z manjšo,
močjo spremljevalnih vo
lov odpel dve skladbi, ^
drugim eno z najnovejj.
albuma, skladbo Thief inj
Night. Ob tem je treba o«
zoriti na sijajen nast,
spremljevalnih vokai,
predvsem atraktivne terni
polte vokalistke Lise Fisc|
(tiste, ki ji poredni Mic^
nekem trenutku začne oj
zovati palec na nogi) in ^
narda Fowlerja, ki sta vsei,
kor nepogrešljivo dopoin
celotne turneje.
Po Keithovemu nastopu
je iz scene proti občinst
začel spektakularno pomik
petdesetmetrski hidravlij
most, najverjetneje vizuj
simbol albuma »Bridges
Babylon.« Oder med publii
kjer se most ustavi, pa mni
razlagajo kot nostalgičensp
min na čas, ko je skupina
nastopala po londonskih k
bih in barih. Četverica je ži
znamenju dežja na odru p
leg Dylanove Like a Rolli
Stone zaigrala med drugim
Little Quennie, skladbo ei
ga najpomembnejših vzori
kov skupine, Chucka Bern
Sledil je povratek na glav
oder, na njem pa v stilu trid
setletne ročk kariere še nek
največjih hitov, kot na prim
Sympathy for the Dev
Tiimbling Dice ali Start }
Up. Konec koncerta pa je a
namovala tista, ki po mnen
mnogih velja za najboljš
Brown Sugar.
Publika je po tihem še vc
no upala na Angie, ki je
veliko žalost vseh izpušče
iz koncertnega repertoai
turneje. Je že tako. Mogo
hočejo Stonesi na svoj nail
povedati, da ne moreš vedi
dobiti, kar želiš. You Cai
Always Get What You Wai
Bomo pač prisiljeni še napr«
skupaj z njimi, iskati tisto u
steriozno, tolikokrat opev
no, a vedno znova izmikajoč
se popolno zadovoljstvo.
URŠA KNE
Množica je čakala na pričetek koncerta.
Predšolski žu
v Tea Tru
To soboto, poslednjo pi
začetkom novega šolske
leta, pripravljajo v puhu 1
rer zadnji počitniški žur.
Na njem bo igral kantav
Blaž Pentek skupaj s prij^
Ijem Urošem Planincem, {
družili pa se jim bodo še 5
:eljske zasedbe Horse Cont
in skupaj z obiskovalci ro
nrolali do zgodnjih jutran
ur.	NI
Zlata harmonika pred finalom
Po dvanajstih predtekmovanjih in
dveh polfinalih v Postojni in na Dobrni,
je 18. Zlata harmonika Ljubečna 98
pred finalom, ki bo v nedeljo, 6. sep-
tembra pri gasilskem domu na Ljubeč-
ni.
Še prej, v soboto, 29. avgusta, pa se
bodo v Gorišnici pomerili veterani har-
monikarji za naj godca 98. Ta prireditev
je sestavni del srečanja na Ljubečni, ki pa
jo organizatorji v zadnjih dveh letih pri-
pravljajo v drugem kraju. Organizator bo
Prosvetno društvo Ruda Sever Gorišnica,
harmonikarji pa se bodo pomerili pred
več kot 200 let staro Dominkovo domači-
jo, ki predstavlja pravi biser v Gorišnici.
V	Gorišnici se bo za naj godca 98 potego-
valo kar sedemnajst harmonikarjev: Štefan
Gor (Murska Sobota), Jože Čekon (Ravne na
Koroškem), Jakob Ermenc (Gornji Gad),
Franc Fabjan (Zg. Besnica), Anton Kogovšek
(Vrhnika), Jože Krajnc (Toronto), Dani Kralj
(Sežana), Angel Lapanja (Grahovo ob Bači),
Kario Logar (Sežana), Miro Magister (Be-
ljak), Franc Moharčič (Ljubljana), Alojz Mr-
gole (Tržišče), Jože Škrlj (Ilirska Bistrica),
Franc Škufca (Šmarje Sap), Anton Špringer
(Novo mesto), Vinko Ušeničnik (Žabnica) in
Alojz Žvar (Senovo).
V	finalu na Ljubečni, 6. septembra, pa se
bodo predstavili: v skupini od 41 do 60 let
Viktor Kotnik, Stanko Vrčkovnik (manjkal je
samo na enem tekmovanju za Zlato harfii'
niko!) in Ivan Šekoranja, v skupini od iS''
26 let Jože Gnidica, Primož Kelenc, Bor^
Žagar, Egon Taucer, Marjanca Valenč^
Dejan Vene, Roman Striekar, Zvoni Bašl^'
vič, Bojan Jerič, Robert Furar, Matej Biz)^
in Viktor Malec ter v skupini do 14 let Jerii'
Kolar, Aleš Bukovšek, Uroš Točaj, Stoj^
Imperi, Indira Simunič, Jane LekŠe, Andf^
Kamnar, Andrej Gropajc in Jure Ciber.
Harmonikarji bodo dobili zlate, sre"
ne in bronaste medalje, trije najboljši f
še naslov absolutnega zmagovalca,
grado Avgusta Stanka in nagrado ob^i^
tva, ki jo podeljujeta Novi tednik in
Celje.	TONE VRA^
Dan in noč zbira nagrade
Velenjska skupina Dan in noč nadaljuje z zbiranjem
nagrad. Posebni specialisti so za Vurberški festival. Ob
ansamblu Vigred iz Laškega so doslej nastopili na vseh
sedmih festivalih in se z vseh tudi vrnili vsaj z eno nagrado.
Letos so dobili 3. nagrado občinstva, bronastega zmaja za
pesem Marela je kriva.
Sicer pa velenjgka skupina Dan in noč veselo nastopa v
različnih krajih Slovenije, dobro igra vse zvrsti glasbe, pa tudi
humor jim ni tuj. Med zadnjimi uspešnimi nastopi gre omeniti
Holcerijo 98 v Vitanju in Gremo na Vransko. Na posnetku od
leve Mišo Melanšek, Frenk Oder, Metka Bračko, Milan
Verboten (vodja) in Miro Doki.	TV
GUSBA	Q
glasbeni ex-press
Na veliko skupno turnejo po 25 največjih ameriških mestih
ose podali trije veliki soul-jazz bendi - ISLEY BROTHERS (na
iki), EARTH, WIND&FIRE in The 0'JAYS. Nekoč veliki
vali, so v sedemdesetih in osemdesetih na ameriških lestvicah
anizah kar 180 uspešnic, na stara leta pa skušajo, sicer še
edno aktivni glasbeniki, na tej prijateljski turneji še zadnjič
red odhodom v zasluženi pokoj zaslužiti za njihove precej
oboke žepe in življenjski stil omembe vreden denar.
Vedno popularnejša švedska
ifant-pop zasedba THE CAR-
JlGANS, ki se je po vsem svetu
jroslavila z LP-jem »First Band
pThe Moon« (1996) in singlo-
pa »Sick And Tired« ter »Love-
()ol«, bo svoj četrti studijski
llbum spet objavila pri založbi
|lercury. Prikupni Švedi bodo
roje najnovejše kreacije izda-
ina albumu »Gran Turismo«,
kaj pa so opravili pod taktirko
znanega švedskega producen-
ta Torea Johanssona bo jasno
že sredi septembra, ko bo moč
slišati in videti njihov prvi
single »My Favorite Gamer«,
za katerega je videospot reži-
ral slavni Jonas Akerlund
(»Ray Of Light« - Madonna,
»Smack My Bitch Up« - The
Prodigy....).
V petek, 4. septembra, se bo
v okviru celodnevne priredi-
tve ADIJO POLETJE 98 na
stadionu v Lendavi zgodil
ročk festival, na katerem bodo
poleg domačega hard-core
benda Juff in elektro metal
razgrajačev Hi-Tech-Mind, na-
stopili še VVrong iz Gornje
Radgone, hrvaški kvartet
Gipps, prekmurski alter hero-
ji Psycho-Path, dolenjski roc-
kovnjači Demolition Group,
nemški pop noiserji Sans Se-
cours in legendarni madžarski
punkerji VHK.
Dan kasneje, v soboto, 5.
septembra, pa se bo na velenj-
skem gradu zgodil festival
KUNIGUNDA 98, kjer bodo
podobne ritme in tone ubirali
hrvaške Majke, videmski Jit-
terbugs, reški Glasshopper,
celjski Riot in domačini Kaoz
in Khnični testiranci.
Sredi tega meseca (16. av-
gust) je MADONNA Luisa Ve-
ronica Ciccone v krogu svojih
najbližjih prijateljev prazno-
vala 40. rojstni dan. Z umirje-
no večerjo, ki je bila popolno
nasprotje njenih razuzdanih
rojstnodnevnih zabav v prete-
klosti, je Madonna javnost
spet skušala prepričati, da je
»končno« le odrasla mati. Na
diskretni pojedini so novinar-
ski vohljači opazili tudi očeta
njene hčerke Carlosa Leona.
Čeprav se s svetovnih lestvic
še vedno nista poslovila prva
dva singla - »Push It« in »I
Think Fm Paranoid« - z druge-
ga albuma trenutno najbolj
vroče ameriške ročk zasedbe
GARBAGE, se ta kreativna če-
tverica že pripravlja na sko-
rajšnji izid tretjega singla.
Nanj bo založba Mushroom
uvrstila skladbo »Special«, ki
bo podprta še z akustično ver-
zijo pesmi »Medication«.
SNOOP DOGGY DOGG je s
svojim najnovejšim albumom
»Da Game Is To Be Sold, Not
To Be Told« s prvega mesta
prestižne Billboardove lestvice
najbolje prodajanih albumov
izrinil newyorške kralje bele-
ga hip-hopa BEASTIE BOYS in
njihov peti studijski LP »Hello
Nasty«. Omenjeni album je pr-
vi, ki ga je Snoop posnel za
založbo No Limit, katere šef je
prav tako mega uspešni raper,
producent in avtor Master P.
Slednji ima precej »zaslug« tu-
di za zvočno podobo Snoopo-
vega glasbenega izdelka, ki pa
mu kritiki očitajo preveliko
podobnost z nekaj mesecev
starim No.l albumom »Da Last
Don« Master P-ja. To pa, kot
kaže, Doggovih podanikov
prav nič ne moti, saj so v prvem
tednu samo v ZDA kupili kar
520.000 izvodov. To je, po leta
1993 objavljenemu »Doggysty-
le« in tri leta kasneje lansirane-
mu »Tha Doggfarther«, že tretji
Snoopov album, ki se je zavih-
tel naravnost na prvo mesto
najbolje prodajanih LP-jev v
ZDA.
27. oktobra bo končno le
izšel dolgo pričakovani nov
studijski album megazvezdni-
kov R.E.M., ki po odhodu
bobnarja Billa Berrya deluje
kot trio. Michael Stipe, Peter
Buck in Mike Mills so ob po-
moči številnih studijskih
glasbenikov v Kaliforniji že
posneli vse skladbe za album
»Up«, katerega izid bo v začet-
ku septembra najavil single s
skladbo >>Daysleeper«, za ka-
terega removci prav te dni sne-
majo videospot.
Kitarski polbog JEFF BECK
(ex-Jardbirds) je s svojo novo
spremljevalno skupino - kita-
ristko Jennifer Batten (Michael
Jackon), basistom Randyem
Taylorjem in bobnarjem Ste-
vom Alexandrom (ex- Duran
Duran) - na pred nedavnim kon-
čani evropski turneji posnel
material za album, ki pa naj bi
po napovedih založbe Epic izšel
šele v začetku prihodnjega leta.
Plošča bo za ljubitelje »dobrega
starega ročk« pravi šok, saj je
Beck svojo kitarske mojstrovi-
ne tokrat gradil na moderni
ritmični podlagi, ki precej spo-
minja na zadnje dosežke kra-
ljev break-beata The Prodigy.
Floridski trio NO MERCY je s posrečeno mešanico flamenka,
soula in tehna pred dobrima dvema letoma prepričal več kot 3
milijone ljubiteljev lahkotnih viž, ki so kupili njihov LP prvenec
»My Promise«. Po uspešni svetovni turneji in krajših počitnicah
se Marty Cintron in brata Hernandez, Ariel in Gabriel, spet
•vračajo na glasbeno sceno s singlom »Hello, How Are You« in
albumom »More«. Ta po prvih odzivih sodeč niti približno ne bo
ponovil uspeha svojega predhodnika, s katerega je še danes moč
velikokrat slišati uspešnice »VVhere Do You Go«, »When I Die«,
»Kiss You Ali Over«, »Please Don't Go« in »Missing«.
Številnim zbirkam uspešnic tipa »A Tribute to...«, s katerimi
skušajo na račun na novo obdelanih skladb že odpisanih mega-
zvezdnikov zaslužiti založbe, se bo v kratkem pridružila tudi
kompilacija nekaterih najvidnejših glasbenih dosežkov zname-
nitega dua SPARKS. Brata Mael, Russell in Ron, sta za razliko od
podobnih projektov, pri katerih se starih hitov lotijo aktualni
bendi, vse svoje uspešnice na novo aranžirala in posnela kar
sama. Na ploščo z zgovornim naslovom »Plagiarism« sta uvrstila
kar 19 skladb, na nekaterih izmed njih pa bo mogoče slišati tudi
glasbene vložke, ki so jih prispevali njuni fani - člani skupin Faith
No More, Erasure, Bronski Beat.... Sicer pa sta brata Meal v svetu
show-bussinesa znana tudi kot avtorja filmske glashe - leta 1977
sta se proslavila z glasbo za kultni film »Rollercoaster«, pred
nedavnim pa sta napisala glasbo za najnovejši film Jean-Claudea
van Damma »Kick Off«.	STANE ŠPEGEL
Smrtonosno orožje četrtič
Serija uspešnih filmov
Smrtonosno orožje z Melom
Gibsonom in Dannyjem Glo-
verjem v vlogah detektivskih
partnerjev Riggsa in Mur-
taugha se je začela leta 1987.
Ko se je občinstvo srečalo s
tema nekonvencionalnima
policajema, se je z njima po-
dalo na filmski vrtiljak akci-
je in humorja; film je čez noč
postal svetovna uspešnica.
v >
■Le v redkokaterem akcij-
skem filmu lahko najdemo ju-
naka, s katerima bi občinstvo
tako hitro navezalo stik. Mno-
žicam, ki so z navdušenjem
sprejele Smrtonosno orožje,
se je zdelo, kot bi Riggsa in
Murtaugha osebno poznale in
želele so ju spoznati še pobli-
že. Smrtonosnemu orožju 2 se
je leta 1989 pridružil gostobe-
sedni Joe Pešci kot Leo Getz,
ki je nase prikoval marsikateri
par oči. Drugi del je postal še
bolj gledan od prvega. V Smr-
tonosnem orožju 3, ki je med
vsemi zaslužil največ, pa smo
se seznanili še z Rene Russo.
Upodobila je dekle Mela Gib-
sona, vražjo detektivko Lorno
Gole. Od takrat naprej je ob-
činstvo hrepenelo po vrnitvi
Riggsa, Murtaugha, Colove in
Getza na filmska platna.
V Smrtonosnem orožju 4 se
je kvartetu pridružil mladi
detektiv Lee Butters (igra ga
igralec - komik Chris Ročk).
Vsi skupaj si prizadevajo raz-
kriti serijo zločinov tihotap-
ljenja beguncev in ponareja-
nja. Sledi jih prevedejo do
človeka po imenu Wah Sing
Ku (kitajski akcijski zvezdnik
Jet Li). To je mož z železno
disciplino in eden vodilnih
članov azijskega trikotnika, ki
si je zadal izvesti izjemno za-
pleteno in smrtonosno nalo-
go.
Tako kot prejšnji trije deli se
tudi četrti prične s spektakular-
nim akcijskim prizorom. To-
krat pri njem sodelujejo Riggs,
Murtaugh in psihopat, oboro-
žen z metalcem plamena. Na-
hajajo se na bencinski črpalki,
nevarno blizu pa je tudi cister-
na, polna goriva. Gibson in
Glover sta dejansko sodelovala
pri snemanju prizora, ob kate-
rem so se ježili lasje in ki so ga
snemali s 16 kamerami. Še en
dih jemajoči akcijski prizor se
je odvijal na lasvegaški avto-
cest, po kateri se je Mel pustil
vleči za tovornjakom, sedeč na
kavni mizici. V Las Vegasu so
snemali zato, ker v južni Kali-
forniji enostavno niso našli av-
toceste, ki bi jim ustrezala. Dr-
žava Nevada pa je za dva tedna
filmarjem na ljubo zaprla tri
milje dolg nov odsek Highway
215.
Na vrhuncu filma se vzhod
sreča z zahodom: vname se
ogorčen spopad med Gibso-
nom, Gloverjem in Lijem. Po
besedah producenta Silverja
»se neprekosljive borilne veš-
čine srečajo s pronicljivim
pouličnim pretepaštvom.«
Detektiva Riggs in Murtaugh sta spet v akciji.
Festival kratkih filmov
Te dni poteka v Sao Paulu v Braziliji najpomembnejši
festival kratkih filmov v. Južni Ameriki. Slovenski kratki
filmi postajajo redni del tega festivala, saj bodo letos na
sporedu že tretje l^o zapored.
Leta 1996 se je najprej predstavil Amir Muratovič s filmom
Utrinki s snemanja, leta 1997 Janez Drozg s filmom Okus krvi,
letos pa bodo odvrteli kar dva filma: Adrian Maje Weiss in
študentski film Koromandija Urške Žnidaršič.
Film Adrian pa svojo pot nadaljuje tudi na festivalu v
Montrealu, ki poteka med 22. avgustom in 2. septembrom.
Film se je uvrstil v tekmovalni program kratkih filmov, v
katerem bo imel tri projekcije: dve bosta 31. avgusta, ena pa 1.
septembra.	S.B.
kino
Kino
Union: 27.8. predstave od-
padejo. Od 28.8. do 2.9. ob
16., 18.30 in 21. uri akcijska
komedija Smrtonosno orož-
je 4.
Mali Union: od 27.8. do 2.9.
ob 18. in 20.30 uri znanstve-
no-fantastični spektakel Izgu-
bljeni v vesolju.
Metropol: 27.8 ob 17. in 19.
uri pustolovsko romantična
komedip Šest dni, sedem
noči. Premiera: ob 21. uri
akcijska komedija Smrtonos-
no orožje 4. Od 28.8. do 2.9
ob 17., 19. in 21. uri pustolov-
sko romantična komedija
Šest dni, sedem noči.
Sobotna matineja - 29.8. ob
10. uri Smrtonosno orožje 4.
Sobotna predstava za
ponočnjake: ob 23. uri Smr-
tosnosno orožje 4.
Žalec: 28. ob 20. in 30. 8. ob
18. uri vohunski thriller Rdeči
kot, 29. in 30. 8. ob 20. uri pa
erotični triler Divje strasti.
Dobrna: 29. ob 19. in 30. 8.
ob 17. uri ameriški film Gos-
pod Magoo.
v družbi s kanalom a
Mesarjeva žena
Ameriško komedijo Mesar-
jeva žena z Demi Moore in
Jeffom Danielsom v glavnih
vlogah si boste lahko ogledali
v soboto, 29. avgusta, ob 16.
uri.
Nenadna poroka Marine z
mesarjem iz Greenwicha v
mestu dvigne nemalo prahu in
govoric. Še posebno vehko po-
drobnosti imajo na zalogi lo-
kalni vinogradniki, prvo bese-
do pa imata kot vedno Gina in
Molly...
Franicie in Johnny
če imate radi romantične
filme, ne smete zamuditi ne-
deljskega popoldanskega fil-
ma 30. avgusta ob 16. uri z
naslovom Frankie in Johnny,
v katerem sta odlična Al Paci-
no in Michelle Pfeiffer pod
režijskim vodstvcm Garryja
Marshalla.
Šestkratni nominiranec za
nagrado akademije Al Pacino
in dvakratna nominiranka za
Oskarja Michelle Pfeiffer
igrata Johnnyja in Frankie,
sodelavca v kavarni Nicka
Apolla. Gre za ljubezensko
zgodbo z vsemi občečloveš-
kimi problemi, osamljenost-
jo, spolnostjo, samospošto-
vanjem in klasičnimi človeš-
kimi vprašanji. Film je name-
njen vsem tistim ženskam, ki
še vedno mislijo, da se je
njihov očarljivi princ nekje
ponesrečil in zato zamuja,
oziroma vsem tistim moš-
kim, ki so prepričani, da je
njihova Pepelka obtičala
nekje zaklenjena in se zato
nikakor ne bo prikazala pred
polnočjo...
V spomin no Diono
Te dni mineva leto dni od
smrti princese Diane. Njene-
mu spominu bodo tudi na Ka-
nalu A posvetili dva dokumen-
tarna filma v nedeljskem po-
poldnevu. Tako bo 30. avgusta
ob 18. uri najprej film Diana -
ljudska princesa in ob 19. uri
Dianini spomini.
V zadnjem
trenuticu
Nedeljski večer pa bo za
vse ljubitelje trilerjev. Ob 20.
uri se bodo v filmu V zad-
njem trenutku predstavili:
Kim Basinger, Richard Gere,
Eric Roberts in Ulma Thur-
man. Režija: Phil Joanou.
Ko psihiater Isaac Barr sreča
Heather Evans, sestro svoje te-
žavne pacientke Diane, odpove
njegova poklicna etika. Zaljub-
ljen do ušes ne sprevidi spretne
manipulacije, s katero ga Heat-
her zapelje v nevarno igro. Šele
čez čas, ko je vse bolj vpleten v
življenje sester, začne odkrivati,
da stvari niso takšne, kakor se
mu je do tedaj zdelo...
Iz filma Frankie in Johnny.
Gremo V kino!
Anne Heche smo spoznali v filmu Pasji dnevi. Takšen je
pravilni odgovor na vprašanje v prejšnji Petici, ki so ga med
drugim vedeli: Rudi Mustabašič, Brezova 2, 300 Celje, Bogdan
Podrekar, Podvin 185, 3310 Žalec in Marjeta Primožič, Cankar-
jeva 13, 3000 Celje. Prejeli bodo vstopnico za kino predstavo
Celjskih kinematografov.
Tokratno nagradno vprašanje se glasi: kdo je režiser vseh
štirih delov filma Smrtonosno orožje?
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje,
do ponedeljka, 31. avgusta.
kamerI
Na veliko veselje malošted
nih gledalcev se je iztekla J
daja TV most, v katero je 2
venska televizija to poletje vU
žila veliko truda in denarja,
precej manj domiselnosti j,
izvirnosti. »Ni važno, kakšn
je, važno je, da je naša,« i
kritiko v duhu novokompoiu
rane slovenske politike
mentiral generalni direkto
TVS Janez Čadež. Pa naj stj
ne, kolikor stane!
Sicer pa se izteka tudi tele^
zijsko poletno zatišje. Pripravi
na jesensko programsko stie
mo so praktično zaključene
Spet se začenja boj za gledal
med »nacionalko« in komei
cialnimi TV postajami. Tal«
eni kot drugi svoje adute bol
ali manj uspešno skrivajo. Ta
ko se še vedno ne ve, ali bost
s svojimi umotvori nadaljev^
neumorna zabavljača Stojai
Auer in Jonas Ž. Nobeden ^
nima v žepu nove pogodbe
POP TV, katere šefi z oddaja
ma Super pop in Brez zapo
niso bili preveč zadovoljni
Programski direktor TVS Ja
nez Lombergar bi dal tudi z;
mašo, če bi kaj pomagalo, da
bi oba še naprej ostala na ko
mercialki. »Konkurenca mon
biti«, je izjavil Lombergar, m
posebej pa smo veseli take, li
gledalce naravnost' stimulira
da pritisnejo na gumb in vklju
čijo program TVS.« Tam bost
ob nedeljskih večerih še na
prej kraljevala Desa Muck 2
Mario Galunič, njuna šefiaT
Miša Molk pa si je, po zapletra
z avtorstvom oddaje Res je
tudi zagotovila svoj proste
pod slovenskim medijskim ne
bom. Oddaja ne bo doživet
•kakšnih večjih kozmetičnil
popravkov, njena voditeljica
pa menda tudi ne.	j
Vinko Šimek, Sašo Hr^
bar in Tone Fornezzi-Tof pa
je trojica, ki bo od 4. septem-
bra blestela, tako napoveduje
jo, pa tudi njihova imena so
menda dovoljšen razlog za pn
čakovani uspeh v novi petkd^
razvedrilni oddaji TVS. Njihfr
va naloga bo poskrbeti ža hu^
mor. Ob tej novici gre nekate
rim gledalcem že zdaj na jok^
Potem ko sta minulo sredo
televizijca Janja Koren (vodi
teljica Odmevov) in Janko Šfr
par (voditelj Dnevnika) opra-
vila svoje delo, sta bila nasled;
nji dan opažena v Zagrebu na
ročk spektaklu Kolatečega se
kamenja. Dedki roka so nanjti
naredili močan vtis, še zlaso
na Janjo, ki je v času največje
slave Rolling Stonesov v 60^
privekala na svet. Janko, ki j^
takrat kot eden prvih slovel
skih disck jockeyev v Celji^.
vrtel tudi plošče Stonesov, P^
je izjavil, da je znani rek »pr^jl
star za ročk - premlad za smrt|^s
izgubil ves svoj smisel.
O Rolling Stonesih v Zagr^j
bu je poročala tudi TVS. Ob
podatkih, da je bilo na konce^
tu 80.000 navdušenih ljudi, P^
se je urednik in voditelj Dne|
nika Vlado Krejač samo n^i
muznil in dejal, da je TeleviZr
ski Dnevnik vsak dan spos^^
ben zbrati publiko, ki je tuo'
do 10-krat številčnejša kot 'f.
bila v Zagrebu. O tem, ali 'f
tudi enako navdušena, pa ^
hotel povedati nič.
PETICA	TV VODIČ	[S
n]	TV VODIC	^ ^
f	TV VODIČ	Q
[3	TV VODIC	^
PETICA	PO SLOVENIJI	| H
Krasna si, bistra hci planin
Nad koriti in brzicami Soče - Lepote doline, zaznamovane s potresom
jj kranjskogorskem glav-
m trgu je narisan potek ce-
la se vzpne na 800 metrov
'■A prelaz Vršič. Čezenj je
{daj potekala pešpot, po ka-
jso Trentarji hodili v Kranj-
jGoro in Beljak nakupovat,
Ravniku in na sejme, pre-
uci s savske strani pa so
na trentarski strani pa-
•)(£, Kasneje je pot služila še
I prevažanje lesa in spravilo
pa, zato se je postopno širila,
adnje ceste so se lotili v pol-
B zamahu z vstopom Italije
fvo svetovno vojno. V hudih
merah jo je gradilo več kot
,000 vojnih ujetnikov.
Predvsem pozimi so jim pre-
plazovi in mraz, kar je ob
iaškem delu nepopisno trp-
Dje še povečalo. Iz lesa so
idili strehe, ki naj bi jih varo-
lepred plazovi, vendar jih je
onje dreves povzročilo še
1. Spomladi leta 1916 strehe
D vzdržale strahovitega pla-
. Pod seboj je pokopal 110
<nikov in stražnikov. V spo-
D nanje in na vse tiste, ki so
dili cesto, so ob dokončanju
ne gradnje, oktobra 1917,
tniki nekaj metrov od vršiške
te postavili Rusko kapelico,
•etdeset serpentin, ki nas pri-
jejo na trentarsko stran, je
lačenih z ^porednimi šte-
;ami in nadmorsko višino,
ves čas vemo, kako visoko
o in koliko zavojev je še pred
pi. Cesta se začne občutneje
jenjati ob jezercu Jasna, kjer
goli sprehajalcev. V zelenih
ercih se zrcalijo hribi in bro-
ti kozorog, pravo barvno
protje pa je mrzla Pišnica, ki
ie strugo v belo kamenje,
inj obljudeno, pa prav nič
inj zanimivo, je ob strugi Ma^
Sšnice navzgor.
^ vse je bolje, če se voznik
edotoči na vožnjo, ostali pa
uživajo v nenehno spreminja-
jočem razgledu z vršiške ceste.
Najprej imamo na levi strani
veličasten pogled na Škrlatico,
za 16. zavojem pa je večji par-
kirni prostor z razglednimi
tablami. Ob njem se pasejo
krave, lepo se vidi Prosojniko-
vo okno. Z malce več domišljije
vidimo tudi Ajdovsko deklico,
v steno izklesan ženski obraz,
ki pa ga boste bolje videli z
vrha Vršiča. Med Kočo na Goz-
du in Erjavčevo kočo je vojaško
pokopališče, nekaj grobov je
tudi ob Erjavčevi koči.
Ko prispemo na prelaz, je
treba plačati parkirnino. Tik ob
cesti je Tičarjev dom, do leta
1945 italijanska obmejna posto-
janka. Po široki poti pridemo v
dvajsetih, minutah na Poštar ski
dom, od tam pa po kozji stezici
v nekaj minutah na vrh Vršiča.
1737 metrov nad morjem, pre-
laz 120 metrov pod nami, čudo-
vit razgled. Zanimivost Vršiča
so ostanki vojaških zgradb, ki
jih srečamo na poti in vse nao-
krog, poleg tega je dobro izho-
dišče za planinske ture.
v Trenti
Navzdol proti Trenti vidimo
na levi strani dva rova, koder
naj bi nekdaj zaradi nevarnosti
plazov potekala cesta. Pri zad-
njih serpentinah se ustavimo za
ogled spomenika Juliusu Kugy-
ju, velikemu ljubitelju naših hri-
bov. Slovensko planinsko druš-
tvo mu je postavilo spomenik s
pogledom na Trento in Jalovec
za njo. Takoj za zadnjo serpen-
tino je smerokaz za Kočo pri
izviru Soče, pol kilometra z
glavne ceste. V nekaj minutah
peš navkreber smo pri izviru.
Pot se pri vrhu razcepi: levo gre
lažja do prvega slapa, desno
težja do izvira. Slednja je
opremljena z jeklenimi vrvmi
in klini. Kristalno čista Soča se
zaganja čez skale v Zadnjo
Trento. Gladina vode pri izviru,
kot v drugih kraških izvirih,
niha. Če se sprehodimo po doli-
ni po travnikih naprej, pridemo
do starih, samotnih kmetij.
Ko se vrnemo na vršiško ce-
sto, je kmalu na levi strani
označena pot v sotesko Mlina-
rice. Avto pustimo ob cesti in
se napotimo čez viseči most in
že v nekaj minutah nas zajame
hlad. Z drugega visečega mo-
sta vidimo slap, padajoč v tol-
munček med strmima stena-
ma. Mlinarica ima sicer več
slapov in lepih sotesk, vendar
so navadnim smrtnikom nedo-
stopni. Je naravni spomenik,
gozd naokoli naj bi se ponovno
zarasel v pragozd.
Po nekaj minutah vožnje na-
prej nas ustavi tabla za alpski
botanični vrt Julijana, urejene-
ga tik nad cesto, nekaj kasneje
pa Trentarski etnografski mu-
zej v Trenti. Oblikovali so ga iz
starih italijanskih kasarn iz pr-
ve svetovne vojne. Predstavlje-
na je etnološka dediščina, kul-
turno in zgodovinsko izročilo
Trente, rekonstrukcija trentar-
ske hiše in ovčje planine, mul-
tivizijsko predstavijo Triglavski
narodni park ter neživo in živo
naravo v njem.
Globoka korita
Soče
Soča se na svoji poti spremi-
nja iz široke, počasne v divjo na
predelih, kjer sife morala ure-
zati pot med skalami. Z nekate-
rih čez reko napeljanih visečih
mostov se vidijo globoka korita:
Mala korita. Velika korita in
Korita Soče pri Kršovcu. Mala
korita so nad vasjo Soča. Parki-
ramo ob cesti in z zibajočega
mosta pogledamo globoko
navzdol v korito modre reke.
Velika korita so za vasjo. Tod se
je reka vrezala petnajst metrov
globoko, steni pa sta oddaljeni
le tri metre. Tik pred Bovško
kotlino, ko se reka na dolžini
150 metrov ozko vreže v skalo,
so Korita Soče pri Kršovcu. Soča
ima tod že veliko vode in se
kaže prav spoštovanja vredna.
Če ne prej, dobimo tu navdih za
recitiranje: Krasna si, bistra hči
planin!
Kluže
Ko se nekaj za vasjo Kal -
Koritnica cesta razcepi v dve,
zavijemo desno, proti mejne-
mu prehodu Predel. Peljemo
ob Koritnici in kmalu je na
strateški točki, ko se stene doli-
ne zelo zožijo, trdnjava Kluže.
Prva poročila o trdnj&vi so iz
leta 1470, ko je bila še lesena.
Najprej so jo zgradili kot neke
vrste carino, saj je tod že davno
potekala pot v Italijo. Že pred
prvo svetovno vojno, še zlasti
pa med njo, so jo uporabljali za
hranjenje pred napadajočo voj-
sko. Nekoč so uporabili zvija-
čo. Ker je bil nasprotnik pre-
močan zanje, so ponoči odstra-
nili most. V temni noči je veli-
ko napadalcev popadalo v sote-
sko Koritnice.
Več časa nam vzame, če se
vanjo napotimo peš. Pot je spe-
ljana navzdol nasproti trdnjave,
čez glavno cesto. V nekaj minu-
tah smo v povsem drugačnem
svetu. Dvesto metrov dolga in
60 metrov globoka korita tur-
kizne, pekoče mrzle Koritnice.
Zanimiva je tudi notranjost
trdnjave, ki jo je moč doživeti
ob nedeljah v juliju in avgustu.
Takrat društvo 1313 predstavi
prvo svetovno vojno na Bovš-
kem in uprizori kratek spopad
med avstoogrskimi in italijan-
skimi vojaki.
Nad trdnjavo Kluže je trdnjava
Fort Hermann. Do nje vodijo
stare, železne stopnice, zabite v
strmo steno skale, ki pa so
dvomljivo majave. Bolje je vzeti
baterijo in zaviti skozi rov ob
začetku stopnic. Pridemo na vo-
jaško pot in jo uberemo do vrha.
Sledi vojne vihre
Desno za trdnjavo Kluže zavi-
jemo v čudovito, naravno ohra-
njeno dolino Bavšico, naprej po
glavni cesti pa so še korita Mož-
nice in zgornja korita Koritnice.
Lep pogled vanje je s cestnega
mosta čez reko, čeprav ne vidi-
mo vseh sto metrov dolžine.
Potem pridemo v idilično vas
Log pod Mangrtom: vasica s
pokošenimi travniki, v objemu
visokih gora. Na vojaškem po-
kopališču ob cerkvi naj bi bilo
pokopanih 16.000 vojakov z
Rombona. Na križih so imena
padlih vojakov, na nekaterih pi-
še: neznan. Na Rombonu, gor-
ski trdnjavi, kjer so potekali v
prvi svetovni vojni srditi boji, še
zdaj najdejo mine, orožje,
okostje, vidni so ostanki ka-
vern, strelskih jarkov, bunker-
jev, vojaške poti. Črta soške
fronte je šla prav čez njegov vrh,
najbolj utrjen vrh na avstrijski
strani.
Pot na Rombon začnemo v
Bovcu pri župnijski cerkvi. Vrh
dosežemo po petih urah, ki so
najbolj naporne poleti, ko se
sonce upre v strmino. Kako hu-
do je bilo šele za vojake prema-
govati hrib v popolni bojni
opremi, poleti ob hudi vročini,
pozimi gaziti sneg!
Vrnemo se na vršiško cesto. V
Ravelniku, nekaj kilometrov
pred Bovcem, je društvo 1313
na območju soške fronte obno-
vilo pot, ki poteka po prvi av-
stoogrski liniji. Utrdbe, line, jar-
ki, kaverna, oficirska kaverna,
rovi, baraka, gorske stopnice,
mitralješko gnezdo, strelne li-
ne, strelni jarki, z žico preplete-
na meja linije. Med drugim so
originalne tudi luknje v tleh, ki
so jih izkopale mine. Zanimivo
je v živo občutiti mraz v vojaški
kaverni, videti strelske jarke in
globoko luknjo, nastalo po eks-
ploziji mine.
Prava pika na i za sklenitev
potovanja po poteh prve svetov-
ne vojne ob Soči je kobariški
muzej. Da je odlično urejen za-
trjujejo tudi podpisi znanih
osebnosti. Najdeno orožje,
oprema, fotografije dogajanja,
multivizijska predstavitev, veli-
ka maketa kaninskega pogorja
z vrisanimi linijami,...
Za konec rafting in
Kanin
Na prvem delu, kjer se poreč-
je Soče nekoliko razširi, je kaja-
kaško in rafting središče Bovec.
Že ob poti, ki sem jo opisala, je
veliko kmetij, kjer se ukvarjajo s
kmečkim turizmom, v Bovcu
pa so tudi hoteli. Okusna pica,
kolesarjenje, sprehodi, pa seve-
da - rafting. Najbolje reko doži-
vimo iz čolna. Oblečeni kot
marsovci se naučimo plavati po
reki, skakati na glavo, obračati
čoln, veslati naprej in nazaj,
premagovati brzice, in se dodo-
bra nasmejemo.
Parkirišče ob gondolski žič-
nici, ki nas popelje na razgled-
no točko Kanin, je kilometer
jugozahodno od Bovca. Sedem
kilometrov naprej po cesti pa je
parkirišče, s katerega se vidi
mogočen slap Boka. Kaninske
vode se tu izlivajo več kot sto
metrov globoko. Do Boke vodi
dobro označena pot, treba pa
si je vzeti slabo uro časa. Pa
korita Tolminke naprej ob ce-
sti...
To je le del vsega, kar se
skriva v dolini, ki je ostala neo-
krnjeno lepa. Nekaj morate
najti tudi sami! Zagotovo bo
bera polna, pa čeprav je te dni
dolina še vedno zaznamovana
s potresom.
BARBARA ČEH
Zelena dolina ob turkizni hčeri planin.
Globoka korita Soče in njenih pritokov.
Vode kaninskega pogorja privrejo na dan v številnih slapo-
vih. Največji je Boka, visok 106 metrov.
[Q	ZA AVTOMOBIIISTE	^^ J^
Fial prodaja
svojo
»zgodovino«?
Ni še znano, ali je morda
italijanski Fiat v izjemno
velikih finančnih težavah,
vendar pa je znano, da pro-
daja svoj Lingotto center.
To je poslopje, ki ga je
italijanski koncem pred leti
povsem obnovil, saj so v
njem začeli v začetku tega
stoletja izdelovati fiate -
skratka je del njegove zgodo-
vine. Posebnost tega centra
je bila tudi v tem, da so imeli
na strehi preskusno stezo. V
Lingottu avtomobili že dolgo
časa ne nastajajo več, je pa
vzdrževanje obnovljenega
kompleksa očitno dovolj dra-
go. Menda pa Fiat razmišlja
tudi o prodaji svojega smu-
čarskega centra Sestrieres
nekako 70 kilometrov od To-
rina.
Nižje carine ne bodo
bistveno znižale cen
Pred nedavnim je sloven-
ska vlada sprejela uredbo, ki
je za pet odstotkov znižala
carinske dajatve za tako
imenovane enoprostorske
avtomobile z motorjem z
gibno prostornino nad 1500
kubičnih centimetrov. Očit-
no je, ugotavljajo tisti, ki
imajo v svoji ponudbi tovrst-
na vozila (renault espace,
VW sharan, chrysler voya-
ger, honda shuttle ipd.), da
uredba ne bo imela večjega
vpliva na znižanje cen.
Po mnenju velike večine bi
se lahko cene za ta vozila
zaradi pet odstotkov nižje ca-
rine (s prejšnjih 27 na seda-
njih 22 odstotkov) znižale za
en ali morda dva odstotka.
Zanimivo pa je, da po homo-
logacijskih predpisih enopro-
storskih vozil pri nas sploh ne
poznamo, saj so vsi enopro-
storski avtomobili registrirani
kot t.i. podaljšane limuzine.
Tako je povsem nejasno - če
bi spoštovali črko zakona - za
katere avtomobile velja zni-
žana carina. Po drugi strani
tudi drži, da bi utegnilo zni-
žanje carin pomagati pred-
vsem tistim tovarnam, ki na
slovenskem avtomobilskem
trgu nimajo statusa evropske-
ga izdelovalca. Zanje namreč
ne veljajo določila posebnih
sporazumov, ki jih ima Slove-
nija z EU, zato pa so tudi
carine višje. Sicer pa je bilo v
letošnjih sedmih mesecih v
Sloveniji prodanih nekaj več
kot 370 enoprostorskih vozil,
pri čemer gre najbolje v pro-
met VW sharan, sledi pa mu
renauh espace in še nekateri
drugi avtomobili. Posel torej
ni izjemen.
Na sliki: VW sharan.
borza cen
Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na pro^
avtomobilov. Prodanih je bilo 6 vozil. Organizatorji so izdali tuj
kupoprodajnih pogodb. Na sejmu je bilo 2000 obiskovalcev. '
Gunak iz
»kluba v klub«
Ne menjajo svojih barv in klu-
bov samo športniki, pač pa tudi
pomembni ljudje avtomobilskih
tovarn, še posebej oblikovalci.
Znano ime iz tega sveta je Murat
Gunak, po rodu sicer Turek, si-
cer pa po državljanstvu Nemec.
Gunak je bil nekaj časa pri Mer-
cedesu, potem tudi pri Fordu in
nazadnje pri francoskem Peu-
geotu, kjer je imel pomembno
vlogo pri oblikovanju za sedaj še
nerojenega peugeota 206. Sedaj
pa se Gunak vrata nazaj k Mer-
cedesu. Tam bo 1. decembra
postal šef oblikovanja osebnih
avtomobilov, kar je dokaj po-
membna in odgovorna naloga.
Audi jeve novosti za jesen in zimo
Nemški Audi bo letos in v prvih mesecih prihodnjega leta pokazal veliko novosti, po svoje
dobrodošlih tudi na slovenskem trgu. Tisto, kar bo še posebej uporabno, utegne biti audi A3,
trenutno najmanjši avtomobil te tovarne, s petimi vrati.
Vse doslej je tovarna ponujala zgolj trivratno izvedenko, ki pa je šla tako dobro v promet, da s
sedanjimi dobavnimi roki ne razveseljujejo tistih, ki bi radi hitro do avtomobila. Audi A3 s petimi
vrati bo na voljo z vsemi doslej znanimi motorji. Septembra (ali nekaj kasneje) bo na trge
pripeljal audi TT, kupe, ki naj bi popestril ponudbo, kajti v zadnjih letih tovarna v svojem
programu ni imela izrazito novega kupeja. Srednje veliki audi A6 bo v začetku prihodnjega leta
razveselil predvsem tiste, ki prisegajo na zmogljive motorje. Avto bo namreč dobil V8 bencinski
motor, agregat, ki ga vgrajujejo v večjega audija AS in zmore 300 KM. Zraven bo seveda
šeststopenjski menjalnik in pa stalni pogon quattro. Za sedaj še ni znano, koliko naj bi ta
zmogljivi audi A6 stal, vendar je jasno, da približno 100 tisoč nemških mark.
Mazda demio že naprodaj
Pred neda\mim smo že poročali o pravi Mazdini ofenzivi na slovenski trg, kajti tovarn^'
predstavila dva nova modela: prenovljeno izvedenko 323 (limuzino in kombilimuzifl" i;
oznako F) ter enoprostorskega demia. Medtem ko bosta obnovljeni izvedenki mazde 323 n
nas na voljo sredi septembra, pa je prodaja demia že stekla.	, i
Demio ni novo vozilo, saj ga na domačem, torej japonskem trgu prodajajo že skoraj tri leta- s
pa to novost na slovenskem in seveda evropskih trgih. Avto je narejen na osnovi prejel i
izvedenke mazde 121, spada pa med tako imenovane mini enoprostorska vozila, kar dokazal )
tudi njegova dolžina 3,8 metra. Slovenskim kupcem je demio pri pooblaščenih zastopf'"
Mazde na voljo z dvema motorjema, ki pa imata v obeh primerih enako delovno prostornino ;
litra, vendar pa enkrat moč 63, drugič pa 72 KM. Demio je razmeroma dobro opremljenJ,
čemer pa je mogoče izbirati med štirimi paketi opreme, cene pa so od najmanj 1,699 do naj\
2,33 milijona tolarjev. Na sliki: mazda demio.
^	ZA AVTOMOBILISTE	Q
Evropa beleži dobre rezultate
letošnja polletna prodaja
jjpih avtomobilov na 18
jjodnoevropskih trgih do-
^ Številke, ki si jih na
^gtku leta seveda nihče ni
jl napovedati. Vendar je to
skoraj običaj, kajti pri na-
-dovanju so seveda pre-
dni-
prŽi torej, da so v šestih
lošnjih mesecih v 18 drža-
^ (pretežno članice EU in
jsjorveška, Švica in Liech-
ostein) prodali za 7,6 od-
otka več avtomobilov kot v
,3l(em lanskem obdobju, po
ugi strani pa so tudi junija
beležili plus (7,2 odstotka
pč oziroma skupaj 1,21 mili-
ma novih osebnih avtomobi-
,v). Je pa pri tem zanimivo,
J gre letos nekaj slabše Itali-
^ saj je bila junija prodaja
lanjša za 1,5 odstotka. To je
inesljivo posledica dejstva,
) so pred nedavnim prene-
sle veljati posebne državne
)včne spodbude. V Franciji
)bili zelo zadovoljni z junij-
[0 prodajo (plus devet od-
otkov), seveda tudi v Veliki
Britaniji, kjer je bilo tega me-
seca za 13 odstotkov več kup-
cev. Nemčija niha (junija za
0,1 odstotka manj), kar pa je
pomembno, saj je to največji
evropski trg.
Vrstni red tovarn tako v le-
tošnjih šestih mesecih kot ju-
nija kaže že ustaljeno podo-
bo. Volksvvagen (še Audi,
Seat in Škoda) si je v juniju
ustvaril 18,2-odstotni tržni
delež, kar pomeni, da je na
prvem mestu. Za njim se je
uvrstil Fiat, ki je junija imel
11,5 odstotka trga, vendar je
bilo to manj kot junija lani.
Na tretjem mestu je bil evrop-
ski del koncema General Mo-
tors z 11,2 odstotka trga,
medtem ko je imel koncem
PSA (Citroen in Peugeot ) v
rokah 10,5 odstotka trga. Na
sliki: audi A6 avant.
Novi master minibus
Renaultov program gospo-
irskih vozil je po novem
kaj pestrejši, saj je tovarna
fela ponujati masterja v
rianti s 15 oziroma 16 se-
ži (s skupno nosilnostjo
? tone). To vozilo je name-
leno prevozu potnikov na
rajše in srednje dolge raz-
lije.
Pomembno je, da ima novi
aster minibus na vseh sede-
li vgrajene varnostne paso-
',kar je izjemno pomembna
ivost v tem razredu. Ob tem
iže omeniti, da ima ta mini-
is izvirno zasnovano pred-
0 premo, zelo nizek zadnji
ag, uporabno notranjo viši-
ni,91 metra, da je uporabni
bstor dolg celo 3,71 metra,
fje vstop v vozilo olajšan
tadi drsnih bočnih vrat ipd.
'gata je tudi serijska oprema
5a dokaj velikega minibusa:
protiblokirni zavorni sistem
ABS, dve varnostni blazini,
termoodbojno vetrobransko
steklo, zadnje steklo je ogreva-
no, motor ima blokado, ki
onemogoča nepooblaščen za-
gon, zraven je radijski spre-
jemnik ipd.
Vozilu pri Renaultu name-
njajo dva prečno vgrajena di-
zelska motorja: 2,5-litrskega
turbodizla z močjo 80 KM pri
3200 vrtljajih v minuti in novi
2,8-litrski dTi motor z nepo-
srednim vbrizgom goriva ter
hladilnikom polnilnega zraka
z največjo močjo 115 KM pri
3600 vrtljajih v minuti. Novi
master tako dopolnjuje Re-
naultovo prisotnost na tem tr-
gu, poleg tega pa se lahko to-
varna pohvali, da je vozilo do-
živelo svoj »ognjeni krst« na
nedavnem svetovnem prvens-
tvu v nogometu, kjer so 82
kombijev uporabljali kot urad-
no vozilo za prevoz novinarjev.
Na sliki: novi master minibus.
Hondini avtomobili se
malo kvarifo
Ugotavljanje, kako zanesljivi so avtomobili, je dokaj
razširjena metoda, ki včasih precej pripomore k boljši ali
morda slabši prodaji. Pred nedavnim so pri britanski reviji
Top Gear objavili statistiko o tem, kako zanesljivi so avto-
mobili.
Po teh podatkih se v prvih treh letih v povprečju pokvari
nekako 17 odstotkov vozil. Zanimivo je, da se je za eno najbolj
zanesljivih vozil izkazala japonska honda, kajti v treh letih po
nakupu je imelo okvaro samo osem odstotkov hond, kar je
seveda daleč pod povprečjem. Nasploh pa omenjena revija
ugotavlja in potrjuje tisto, kar je dokaj znano: da so japonski
avtomobili zelo zanesljivi, kajti takoj za Hondo so se uvrstili
Mazda, Nissan in Toyota ter Mitsubishi; po svoje je zanimivo, da
so se v Veliki Britaniji kot zelo zanesljivi izkazali španski seati,
pa tudi citroeni, medtem ko je na prepričljivem zadnjem mestu
ruska tovarna Lada.
Honda praznuje petdeset
let obstoja
»laponska Honda je bila ustanovljena leta 1948 in torej te dni
feznuje petdeset let obstoja, kar med drugim pomeni, da ne
Jada med najstarejše avtomobilske hiše z otoka vzhajajočega
^nca. Ob tem je tovarna pripravila vrsto predstav, na katerih
bodo lahko obiskovalci med drugim ogledali, kako nastajajo
f^omobili, opazovali bodo motocikle in avtomobile na poseb-
' 200 metrov dolgi progi ipd. Poleg tega so ah bodo kmalu
'^Prli tudi poseben muzej, kjer bo prav vse namenjeno
kaznovanju tega jubileja in predstavitvi zgodovine te japon-
^^ avtomobilske tovarne.
Mercedes M tudi iz Gradca?
^emški Daimler Benz v ameriški zvezni državi Alabama
^^luje svojega M, terensko vozilo, ki ga v ZDA uvrščajo med
imenovane trucke. Avtomobil gre na drugi strani Atlantika
'^nino dobro v promet, poleg tega pa je veliko kupcev tudi na
celini. Zaradi tega so se dobavni roki dokaj raztegnili in
^^cedes išče tovarno, kjer bi lahko izdelovali mercedesa M.
kaže, da je med najresnejšimi kandidati avstrijski Gradec,
Po licenci že nastaja mercedes G (pri nas avto poznamo z
'^nom puch G). V Gradcu Steyr Daimler Puch poleg tega v
^ru projekta Eurostar izdeluje Chryslerjevega voyagerja in
pe na to, da sta se Daimler Benz in Chrysler pred meseci
^^žila, bi bil Gradec kot nalašč.

kuhajmo po domače
Marmelade in dzemi
časi, ko so naše babice in
mame bile zaradi slabega iz-
bora v trgovini prisiljene ku-
hati marmelado za zimo, so
že mimo. Kljub temu pa se
verjetno marsikje še odloča-
jo za domačo pripravo sad-
no-sladkih dobrot, če ne za-
radi drugega zato, ker so do-
mači izdelki pač okusnejši.
Hitra slivova
marmelada
Potrebujemo: Ikg shv, 1/2
kg sladkorja.
Priprava: slive operemo in
razkoščičimo, zrežemo na
mesoreznici, stresemo v koži-
co in segrevamo do vrenja, ter
pustimo vreti pol ure. Doda-
mo sladkor, pustimo še malo
vreti in vroče polnimo v dobro
oprane in pogrete kozarce.
Jabolčna
marmelada s
slivami
Potrebujemo: 1 kg jabolk, 2
kg sliv, 1 kg sladkorja.
Priprava: jabolka operemo
in narežemo, dodamo razkoš-
čičene slive in prav malo vode.
Dušimo, da se zmehča. Pretla-
čimo in ponovno zavremo. Ko
se začne gostiti, dodamo slad-
kor in dobro prevremo. Polni-
mo v vroče in dobro oprane
kozarce.
Morelicno
marmelado
Potrebujemo: kg zrelih ma-
relic, 1/2 kg sladkorja.
Priprava: dobro oprane ma-
relice narežemo, jim odstrani-
mo koščice, nato jih v lastnem
soku kuhamo. Ko so mehke,
jih pretlačimo, zavremo in do-
damo sladkor. Ko se začne
gostiti, napolnimo v čiste in
ogrete kozarce.
Surovo jogodova
marmelado
Potrebujemo: 1 kg jabolk, 1
kg sladkorja, sok limone.
Priprava: jagode operemo,
dobro preberemo in odstrani-
mo peclje. Nato jih pretlačimo
v skledo in dodamo sladkor in
limonin sok. Mešamo s kuhal-
nico približno 3 ure (v mešal-
niku bo hitreje - približno 15
minut), da se sladkor poraz-
deU in stopi. Marmelado da-
mo v kozarec, ki ga pokrijemo
s celofanom, namočenim v al-
koholu in zavežemo.
Šipkovo
marmelado
Potrebujemo: 1 kg šipka, 50
dag sladkorja.
Priprava: nabranemu šipku
odstranimo muho in skozi na-
stalo odprtino pečke. Šipek
stresemo v lonec in dodamo
malo vode. Pustimo, da zavre
in se zmehča. Kuhanega pret-
lačimo. Sladkor oblijemo s pol
kozarca vode in ga kuhamo,
da se »potegne«. Vanj strese-
mo šipek in ponovno zavremo
ter kuhamo pol ure. Polnimo v
ogrete in čiste kozarce.
Tako za vsakdanje džeme
kot za marmelade je vseka-
kor dovolj, če vzamemo na
težo sadja samo pol teže
sladkorja. Veliko vode na-
mreč izpari, tako da je v
končnem proizvodu še ved-
no 60 odstotkov sladkorja.
Breskov džem
Potrebujemo: 1 kg breskev,
1/2 kg sladkorja, 1/8 1 ribezo-
vega soka.
Priprava: breskve narežemo
na krhlje in potrosimo s slad-
korjem. Pustimo jih stati 3 ure.
Nafo jim dodamo ribezov sok
in kuhamo, da se zgostijo. Do-
bro oprane kozarce ogrejemo
in polnimo z vročim džemom.
Džem iz češenj in
ribeza
Potrebujemo: 1 kg češenj,
1/2 kg ribeza, kg sladkorja.
Priprava: češnjam odstrani-
mo pečke, ribez posmukamo.
Nato obe vrsti sadja premeša-
mo in potrosimo s sladkorjem.
Na hladnem pustimo stati ne-
kaj ur. Nato ga skuhamo kot
breskdv džem.
Jesenski džem
Potrebujemo: 500 g jabolk,
500 g hrušk, 500 g sliv, 250 g
bezgovih jagod, 2 kg sladkor-
ja, 1 zgoščevalec skupaj s ci-
tronsko kislino.
Priprava: jabolka in hruške
umijemo, olupimo, očistimo in
razrežemo na majhne koščke.
Damo v lonec in polijemo s
Čas kuhanja merimo od ta-
krat, ko med mešanjem brbo-
ta celotna površina v posodi.
citronsko kislino. Slive opere-
mo, razpolovimo, odstranimo
koščice in še enkrat prerežemo.
Bezeg osmukamo s pecljev, na
hitro operemo in osušimo. Sku-
paj s slivami jih dodamo jabol-
kam in hruškam in vmešamo še
sladkor. Obtežimo in pustimo
pokrito čez noč, da se vse pre-
poji med seboj. Potem na moč-
nem ognju hitro zavremo, ku-
hamo 4 minute in ves čas meša-
mo. Dodamo zgoščevalec in še
enkrat zavremo. Vroč džem da-
mo v kozarce in takoj zapremo.
Marmelado iz buč
in grenivk
Potrebujemo: 1 kg bučk, 3
grenivke, jedilno žlico drobno
naribane pomarančne lupine,
1,25 kg sladkorja z zgoščeval-
cem.
Priprava: buče olupimo, od-
stranimo pečke in mehko sre-
dino in jih zmeljemo. Zmelje-
mo tudi meso grenivk, ki smo
Kadar zapiramo kozarce s ce-
lofanom, se džem in marmela-
da na površini rada izsušita. Če
se vam to zgodi, ju lahko pred
uporabo zmešate z malo vrele
vode, potem pa preložite v ko-
zarce, ki se zapirajo z navojem.
ga z žlico pobrali iz počez pre-
rezanih sadežev. Vse skupaj
damo v lonec, dodamo sladkor
in naribano pomarančno lupi-
no. Na močnem ognju na hitro
zavremo, kuhamo 5 minut in
ves čas mešamo. Vroče damo v
kozarce in zapremo.
Piše: MAJDA KLANŠEK
Seveda se boste poročili po'
svoji željah in okusu!
Nič ne bo narobe, če veste, kakoi •
to storili predniki. O vsem tem v ku j
Jureta Krašovca: i
OHCET PO
STARI ŠEG
Poper - najdragocenejša začimb
Marsikatero jed začinimo
s poprom, da prijetneje diši.
Poper dodajamo tudi zele-
njavi, ki jo vložimo v kis, to
pa zato, ker se v popranem
kisu ne morejo razviti plesni
in gnilobni mikrobi in tako
se vložena zelenjava dlje ne
pokvari.
Poper draži sluznice v pre-
bavilih in jih s tem sili k
temu, da močneje izločajo
prebavne sokove. Zato nam
poprana jed bolj tekne in jo
laže prebavimo. Dokler uži-
vamo poper v zelo majhnih
količinah, nam ne more prav
nič škodovati. Če pa ga uži-
vamo več, lahko povzroči v
telesu zelo neprijetne reak-
cije. Teh neprijetnosti sta
kriva piperin in havicin, ki
dajeta popru njegov pekoči
okus.
Poper je med najpomem-
bnejšimi in najdražjimi trop-
skimi začimbami. Doma je v
pragozdovih Indijskega in Ma-
lajskega polotoka. Dandanes
pa ga umetno gojijo tudi na
otoku Cejlonu, v Indoneziji,
na Filipinih in še v nekaterih
drugih deželah. Poprovec cve-
te od maja do junija, zori pa
od januarja do februarja. Po-
provec, po latinsko mu pravijo
»biber nigrum«, je hmelju po-
dobna ovijalka in daje dve vr-
sti popra: belega in črnega. Če
oberejo še nezrele plodove, ki
so rdečkasti, in jih posušijo,
dobijo črni poper, ki je zelo
hud. Če pa oberejo poper šele"
potem, ko je že zrel in lepo
zelen, ga namakajo v vodi,
potem pa posušijo na soncu,
dobijo bolj mili in zato bolj
cenjeni beli poper.
Evropa pozna poper že j
raj dve tisočletji in pol. Venii
je bil v starih časih prava r^
kost. Tako je bil dragocen.
so včasih z njim plačevali-^^
ta 408 je na primer prodrl f:
Rim vzhodnogotski kralj A
rib in grozil, da bo meso ^ ^
zel in ga oplenil. Rimljani ^^
se bali opustošenja in so ^
zato hoteli odkupiti. A Ala'"
se ni hotel zadovoljiti z de^'
jem, obleganje je opustil
potem, ko so mu dali Riml)^
razen zlata še 3000 funtov P
pra. Benečani so svoj
nemškemu cesarju kar
krat (leta 1111 in 1177) pl^^'
s poprom. Vemo tudi, da;
ponekod ženske nosile ,
vratu ogrlice iz poprovih
ki so bila prav tako drago'^^
kot biseri.
BOJAN SP^
BETICA
NASVETI
47
cvetje v vašem domu
Perunike
perunike (z botaničnim imenom iris) sa-
ijjo v naše vrtove zaradi njihovega lepega
^jja, ki se pri čebulnih perunikah odpre
iKaj zgodaj spomladi, korenikaste pa cveti-
pfoti koncu pomladi. Če hočemo spomladi
jj, cvetoče gredice, pa se moramo že te dni
j{i razmnoževanja rastlin.
^zasaditvah jih lahko s pridom vključimo v
^ične skupine rastlin (k obvodnemu rastju,
5l(Upinam trajnic, na skalnjak...), pač odvi-
lo od izbrane sorte. Razkošni cvetovi živih ali
^telnih barv v času cvetenja pritegnejo vsak
ogled.
Rastlina je razširjena skoraj po vsem svetu, v
loveniji pa raste 10 vrst, od katerih sta najbolj
lani vodna (Iris pseudacorus) in sibirska
jfunika (Iris sibirica). Po vsem svetu so odkri-
»eč kot 200 različnih vrst, vendar strokovnja-
Imenijo, da bodo našli še nove, neodkrite
itohtone vrste. Še več različnih sort je nastalo
križanjem.
Perunik nekdaj niso cenili le zaradi njihovega
pega cvetja, ampak so jih uporabljali tudi v
Iravilne namene. Še vedno jo uporablja koz-
etična industrija, saj je prah
korenik florentinske peruni-
iže od nekdaj služil kot utrje-
kc za dišave, pa tudi kot
Sava za prostore, obleke in
»e. Perunikin puder je upo-
bljal francoski kralj Ludvik
V. za odišavljenje svojih ob-
čin lasulje. Prah iz florentin-
e perunike je še sedaj sesta-
la nekaterih kozmetičnih
eparatov za čiščenje kože.
5tari križanci, ki so nastali v
n polovici tega stoletja,
ajo majhne cvetove in ozka
povešena krilca. Cvetovi so
čutljivi in neobstojni, izbor
rvpa skromen. Novi križan-
pa so nasprotno bolj obstoj-
na cvetja, njihovi cvetovi so
in najrazličnejših barv-
il kombinacij. Nastale so
rte v rožnatih ali oranžnih
Itenkih,' kakršnih prej ni bilo
1 voljo. Cvetnih popkov na
ibiu Je več,, tudi do 17'cvetov
lahko na "enem. Ker ima
isamezna rastlina več cvet-
ti stebel, je tudi cvetenje bo-
tejše. Cvetovi, so odporni na
'i, veter in sonce, pa tudi
tezani lahko zdržijo v vazi
foj dni, kar pri starih sortah
bil običajno.
Botanično delimo perunike
'eč različnih skupin, za vrt-
Tje pa je najpomembnejša
litev perunik "na tiste, ki
i3jo v zemlji koreniko, in na
te, ki rastejo iz čebulic. Za-
ii njihovih značilnosti se
^likuje tudi uporaba in raz-
•loževanje.
■ebulne perunilce
čebulne perunike so v na-
^ vrtovih nekoliko manj za-
spane, več pa jih uporablja-
ta kot rezano cvetje. V Slove-
li Čebulne perunike v naravi
' rastejo, morda so zato tudi
Jnj poznane. V tleh imajo
bulico, ki služi kot organ za
^množevanje in kot rezer-
voar za hranilne snovi. S po-
močjo rezervne hrane ostane-
jo rastline žive tudi v času, ko
se tla popolnoma izsušijo,
nadzemni organi pa odmro.
Od perunik s čebuhcami so
najpomembnejše holandske
perunike, ki jih pri nas lahko
vse leto kupimo v cvetličar-
nah. Pogoste pa so tudi špan-
ske in angleške. Te sorte so
visoke in primerne za rezanje.
Za sajenje v vrtove pa izbira-
mo nižje sorte, ki jih vključi-
mo v zasaditev z drugimi
pomladnimi čebulnicami, na
primer tulipani, žafrani in nar-
cisami.
Korenilcaste
perunilce
Korenikaste perunike, ki so
v naših vrtovih najbolj pogo-
ste, imajo v tleh odebeljene
korenike. Razraščajo se vodo-
ravno tik pod površino, često
celo gledajo iz prsti. Starejši
nasadi kažejo splet korenik, ki
je tako gost, da celo plevel bolj
skromno raste skozenj. Cvetje
razvijajo le enoletni in dobro
razviti členki. Po cvetenju ti
členki razvijejo nove stranske
poganjke, s katerimi se rastli-
na širi in razmnožuje. Cvetnih
stebel je vsako leto več. Ker
starejše korenike čez nekaj let
odmrejo in se na njihovem
mestu razvijejo mlajše, se
rastlina na takšne način sama
obnavlja, rastline pa lahko os-
tanejo na istem mestu več let.
Gostota in kvaliteta spleta ko-
renik je odvisna od sorte, se-
veda pa svoje naredi tudi ra-
stišče; na bogatejših, dobro
osončenih deh so tudi koreni-
ke kvalitetnejše.
V naših vrtovih so najbolj
razširjene bradate perunike,
ki so svoje ime dobile zaradi
značilno oblikovanega cveta.
Pritlikave sorte bradatih peru-
nik lahko uporabljamo za po-
krivanje tal, ki v senci naredijo
zeleno preprogo, na soncu pa
bogato cvetijo. Srednje visoke
in visoke sorte šo pri nas bolj
razširjene in jih sadimo na
cvetlične grede. Novejše sorte
so primerne tudi za rezanje.
Raimnoževanje in
vidrževanje
Icorenilcastih
perunilc
Star nasad perunik, ki je v
tem letu že slabo cvetel, pom-
ladimo. Irise razmnožujemo
julija in avgusta s preprostim
razrezovanjem korenik. Iz ko-
renike na spodnjem delu
izraščajo korenine, na zgor-
njem pa poganjki. Vsaka nova
rastlinica naj ima cel del kore-
nike, poganjek in korenine.
Liste prikrajšamo na približno
četrtino in nove rastline posa-
dimo. Pri tem ne smemo poš-
kodovati korenin, ki jih name-
stimo v poševno lego, koreni-
ka pa naj leži v zemlji vodo-
ravno, tako, kakor je rasla
prej. Najbolje je, da si že ob
izkopavanju ogledamo način
rasti in položaj rastlinskih de-
lov, po razrezovanju pa jih na-
mestimo v enak položaj kakor
poprej. Kako gosto jih bomo
sadiU, je odvisno od izbire sor-
te. Nižje sorte navadno sadi-
mo bolj gosto. Pred sajenjem
moramo dobro pripraviti tla,
saj bodo rastline rasle na ra-
stišču dlje časa. Ponavadi je
slabo cvetenje posledica izčr-
panosti tal, ne pa pregostega
sajenja. Bradate perunike ima-
jo rajši bolj odcedna tla, druge
pa bolje uspevajo na vlažnih
tleh.
Pred sajenjem tla globoko
prekopljemo, na težkih tleh pa
dodamo apno ali pesek. Uniči-
mo tudi trdovratne plevele, ki
bi kasneje v nasadu povzroča-
li stalne preglavice. Če jih ne
moremo odstraniti ročno,
uporabimo herbicid. V vsa-
kem primeru moramo dodati
organsko gnojilo in dozorel
kompost. Pri izbiri mineralne-
ga gnojila moramo biti pazlji-
vi, saj ne smemo preobilno
gnojiti z dušikom. Dodajmo
raje gnojilo, ki vsebuje več ka-
lija in fosforja. Z mineralnimi
gnojili lahko gnojimo tudi
med rastjo.
Oskrba perunik ni zahtev-
na. Pomembno je redno od-
stranjevanje plevela. Nasad
lahko okopavamo le tako dol-
go, dokler se korenike ne raz-
rastejo, pri tem pa moramo
biti pazljivi, saj lahko hitro
poškodujemo ali odlomimo
brste. V prvem letu po sajenju
lahko še naknadno potrosimo
nekoliko komposta v prostor
med rastlinami in ga phtvo
vkopljemo. Kasneje, ko so
rastline dodobra razraščene,
posamične plevele izrežemo z
nožem. Drobne, na novo
vzkaljene plevele pa izpulimo,
najbolje po dežju. Nasad pe-
runik tudi v kasnejših letih
redno dognojujemo, saj nam
bodo redno nego in skrb povr-
nile z bogatim cvetenjem sko-
zi daljše obdobje.
Največjo zbirko bradatih
perunik ima Jožica Golob -
Klančič iz Nove Gorice, kjer
jih lahko tudi kupite, na va-
šo željo pa vam jih pošlje
tudi z avtobusom. Z žlaht-
njenjem in razmnoževanjem
perunik se ukvarja tudi Izi-
dor Golob iz Maribora. Na-
tančneje se lahko o bradatih
perunikah poučite v brošuri
z naslovom Bradate peruni-
ke (Kmečki glas, 1992), ozi-
roma v vrtnarski literaturi.
In še to: ne sadimo skupaj
različnih sort. Še bolje je, če
jih loči skupina drugih rastlin,
ki se lepo ujemajo z njimi:
enodnevne lilije, okrasne tra-
ve, marjetice, zlatice, nekatere
nizke trajnice... Perunike se
lepo ujemajo tudi z nizkimi
grmovnicami ali rdeče obarva-
nim nizkim drevjem, na pri-
mer z rdečim pahljačastim ja-
vorjem. Za harmonično izbra-
ne združbe rastlin lahko upo-
rabimo tudi perunike, ki ima-
jo posebno strukturo listov in
so tako okrasne vse leto, ne le
v času cvetenja.
Zadnja zelenjava za skrinjo
še vedno je čas, da zamrznemo nekaj
pozne, že zimske zelenjave. V mislih
imam jušno zelenjavo, nekatere zim-
ske kuhane solate in kapusnice, ki jih
pripravljamo iz zelene, korenja, peter-
šiljeve korenine, pora in različnih vrst
zelja. Zakaj to zelenjavo zmrzujemo,
ko pa nam drži tudi v kleteh, nekatera
celo na vrtu? Važen je predvsem pri-
hranek na času, tako pri vsakodnevni
pripravi kot tudi pri kuhi, ki se nam
kar precej skrajša.
Zmrzovanje*pa bo gospodarno le, če
pripravljamo hkrati po več obrokov. Ker
le enkrat čistimo in trebimo zelenjavo, jo
peremo, odcejamo, režemo, pospravlja-
mo ostanke, pomij emo delovno površi-
no, pakiramo, zmrzujemo in že imamo
vse pripravljeno za kuho.
Zelenjava za juhe
Pri tem so mišljeni dodatki za mesno
juho ali sestavine za različne zelenjavne
juhe.
Priprava: vzamemo približno enako
količino cvetače, pora, zelene, korenčka
in peteršiljeve korenine. Zelenjava mora
biti sveža in povsem zdrava. Cvetačo
razdelimo na cvetke, jih dobro operemo
in blanširamo, to se pravi za 3 do 4
minute jih vržemo v krop, ki mu dodamo
malo askorbinske kisUne-tablet vitamina
C, da ostanejo cvetke lepo bele. Blanšira-
ne cvetke odcedimo in v mrzli vodi hitro
ohladimo ter odcedimo. Ostalo zelenjavo
očistimo, operemo in primerno drobno
narežemo. Korenje lahko tudi na debelo
naribamo, prav tako gomolj zelene. Por
zrežemo na rezinice. Delamo hitro, da
zelenjava ne potemni in ne propade*pre-
več vitamina C. Zelenjavo med seboj
zmešamo, razdelimo po vrečkah, iztisne-
mo zrak, zapremo in zmrznemo. Opre-
mimo z napisi. Količine v vrečicah so
lahko različne, saj potrebujemo na pri-
mer za mesno juho manj zelenjave kot za
zelenjavno.
Nasvet: navadno zelenjavo pred zmr-
zovanjem blanširamo, ker sicer postane
med skladiščenjem v skrinji slabega oku-
sa in videza. Vzrok spremembam so enci-
mi, ki jih z blanširanjem uničimo in tako
preprečimo njihovo nezaželeno delova-
nje. Za daljše hranjenje je blanširanje
vsekakor priporočljivo. Boljše je blanšira-
nje v sopari, ki naj traja osem minut, kot v
kropu. Sledi naj 4 minutno hlajenje v
mrzU vodi.
Ovojni material: polietilenske vrečice
in plastične doze, posodice iz alu-folije.
Čas hranjenja: neblanširana zelenjava
4 do 6 tednov, blanširana 4 do 6 mesecev
pri -18 stopinj Celzija.
Uporaba: dodatek k mesnim juham.
Zelenjavne juhe: zelenjavo denemo ku-
hat kar zmrznjeno v krop ali tudi kar
zmrznjeno na vročo maščobo. V prvem
primeru juho zgostimo s svetlim prežga-
njem, podmetom, masleno kocko ali z
rumenjakom in smetano. Začinimo z ju-
šno kocko. V drugem primeru pa zelenja-
vo prepražimo, pomokamo in zalijemo.
Eno ali drugo juho obogatimo še s pri-
merno zakuho: rižem, cmočki, rezanci,
vlivanci itd.
Kuhane solate
Zeleno, korenček in rdečo peso lahko
zamrznemo že kot skoraj povsem pri-
pravljeno solato.
Priprava: zelenjavo dobro operemo in
okrtačimo in jo nato v vodi skoraj do
kraja skuhamo, vsako posebej. Ohladi-
mo, olupimo in zrežemo, bodisi, da jo
zribamo ali uporabimo nož, ki jo dekora-
tivno nareže. Pokapamo z limoninim so-
kom in damo v primerne posodice ter
zamrznemo.
Ovojni material: doze iz alu-folije, pla-
stike in plastične vrečice.
Čas hranjenja: 2 do 3 mesece.
Uporaba: solate lahko vložimo v posa-
mezne posode ločeno ali tudi mešano. To
lahko lepo in praktično napravimo, če jo
vlagamo v posodice. Pol posodice napol-
nimo npr. z zeleno, pol s korenčkom ali
poljubno. Pred uporabo vzamemo solato
iz skrinje, pripravimo običajni solatni
preliv, ga zalijemo še po zamrznjeni zele-
njavi, pokrijemo in počakamo, da se pri
sobni temperaturi odtali. Po želji solato
nazadnje še začinimo, bodisi s seseklja-
nim peteršiljem, strtim česnom, nariba-
nim hrenom (peso) itd.
Kapusnice
Zamrzujemo lahko cvetačo, brstični
ohrovt, belo in rdeče zelje. Vprašanje pa
je, kdaj bomo žrtvovali nekaj dragocene-
ga prostora v skrinji tudi za to zelenjavo,
ki se nam drži čez zimo tudi izven nje.
Odločili se bomo za manjše količine,
ker nam pripravljena bistveno skrajša čas
kuhe, posebno ob dneh, ko je na vrsti
kako drugo delo, ki nam vzame ves dan.
Priprava: zamrzujemo le zdrave glave
zelja, ki so znotraj gostih listov, torej trde.
Odstranimo zunanje slabe liste in zelje
operemo. Rdeče in belo zelje ter ohrovt
zrežemo na rezance, debele listne žilice
nekoliko porežemo. Cvetačo razdelimo
na cvetke. Brstične le otrebimo in opere-
mo. Vse vrste kapusnic blanširamo štiri
minute v vreli vodi. Narezano zelje, belo
in rdeče, je priporočljivo blanširati v so-
pari, ker se rezanci manj izlužijo. Traja pa
naj 8 minut.
Zelje, blanširano v vodi, odcedimo in
hladimo 4 minute v mrzli vodi, blanšira-
no v sopari pa ravno tako. Pakiramo,
zamrznemo.
Čas hranjenja: dva do tri meseca pri -
18 stopinj Celzija.
Odtajana živila je potrebno hitro pora-
biti, nikoli jih ne smemo ponovno zamrz-
niti, ne da bi jih prej toplotno obdelali -
npr. spekli, skuhali. Samo visoka tempe-
ratura mikroorganizme uniči. Zaradi niz-
kih temperatur v skrinji živila hitro odda-
jajo vlago. To preprečimo s pravilnim
embaliranjem: v polietilenske vrečke, ki
morajo biti dovolj debele, da preprečijo
izhlapevanje, v plastične posode, folijo in
podobno. Uporabimo lahko lončke od
jogurta, skute, margarine. Posodo napol-
nimo do vrha, folijo pa pritisnemo tesno
ob živilo, da je ob njem čim manj zraka.
Živilo, ki se sčasoma obda z ledom, je
izgubilo okus in del hranilne vrednosti.
Da ne bi imeli težav pri prepoznavanju
l^onzerv, vsak ovitek sproti označimo:
kratko opišemo vsebino, težo in datum
konzerviranja. Najboljše je, če vodimo
evidenco še v posebnem zvezku, da nam
pozabljene konzerve ne bodo obležale na
dnu skrinje.
■■■■■■■■■■■■ MAJDA KLANŠEK
48

tračnice
V pričakovanju
šlicgatea
Pred pričetkom jesenskih bo-
jev za županska mesta na Celj-
skem bi bila tudi tu dobrodoš-
la kakšna »šlicgate« afera, ki
bi vsaj malo popestrila zaspa-
no in dolgočasno predvolilno
bitko. Sicer pa pričakujemo,
da bo po objavi zelo lepih žu-
panskih plač naval na stolčke
še toliko večji.
Kdo je kdo
Koncert Dunajskih pojočih
dečkov je minil v stilu podob-
nih spektaklov drugod po Slo-
veniji: veliko pravih ljubiteljev
klasične glasbe je ostalo pred
vrati dvorane, tisti, ki se na
takšnih prireditvah morajo po-
kazati, pa so sedeli v prvih
vrstah.
»Živijensko
zpoznanje«
v Celjskem domu je razstav-
ljal Anton Dolenc. Vendar je
bilo iz obvestila na mizah ka-
varne to težko razbrati, saj se
je besedilo nanj nanašalo le v
enem stavku, v nadaljevanju
pa govorilo o drugem avtorju.
Vse bi še nekako šlo, če ne bi
bila tudi jezikovno zadeva
pravo skropucalo. Upamo, da
bodo to »zpoznali« še pred »iz-
vedbo« novih razstav, »če
prav« o tem dvomimo.
amadeus poroča
Cas žetev in setev
Vsi spočiti in polni elana se bodo naši vrli in nepogrešljivi
poslanci vrnili na svoja (ne) delovna mesta. V času, ko bodo
podložniki na veliko želi, kosili, trgali in pobirali, bodo v parlamen-
tu pričeli sejati. Upamo, da plesniva semena ne bodo vzklila in da
se bodo prijela le tista, ki bodo dala bogate in koristne sadove.
(Od)kloni
Počitnic je že skoraj konec,
spet bo pomembno znanje,
in ko bo pozvonil zvonec,
pričelo se bo novo stanje.
Če povsod zavladal bo tak red,
pokazal politik bo in čas,
in nasploh kompleksen splet,
ki sprosti ali zategne pas.
POPEVKAR
nasmeh, prosim!
Anica Žurej iz Javorja pri
Gorici pri Slivnici bo šla z
nami na izlet, ki bo jeseni.
Veliko šal pa je tokrat prispe-
val Zoran Mirčič iz Celja, ki
je že naš nagrajenec.
Vsak po svoje
Srečajo se Šajerec, Dolenjec
in Gorenjec. Dogovorijo se za
»fešto«, da proslavijo srečanje.
Štajerec predlaga: »Jaz bo-
mo dal odojka in kruh.«
Dolenjec doda: »Jaz bom dal
cvička.«
Gorenjec pa se namuzne: »Jaz
bom pa - še brata povabil«
Vedno prav
»Dragi, izvedela sem, da se
vse pogosteje pogovarjaš sam s
seboj. Kaj se dogaja s tabo?«
»Nič, edino takrat imam
vedno prav.«
Se ne izplača
Mož je prišel k optiku in mu
rekel:
»Vračam vam očala.«
»Zakaj? Saj sem vam rekel,
da boste z njimi bolje videli
ljudi okoli sebe.«
»Sem ugotovil, da se ne iz-
plača.«
Pena v disicoteicali
Kaj vse si bodo še izmislili proizvajalci opreme za diskoteke!
Eno od novosti so videli obiskovalci diskoteke Jungle v Celju,
kjer so pripravili pena party. Najprej so bili obiskovalci nezaup-
ljivi, kasneje pa so se najbolj zagreti začeli s peno mazati in
obmetavati. Nekateri so imeli zaradi tega mokre lase, kar pa ni
nikogar motilo, saj je ohladitev prijala tako divjim plesalcem
kot vnetim pivcem.	K.B.
zanimivosti
Krompirjev poletni snežait
Dnevi, ko se je poletje počasi že začelo prevešati v jesen, si
plodovi nenavadnih iger matere narave, ki jih v naše uredi
prinašajo bralci, pogostejši. Krompir-snežak, ki ga opaz(
preobrnjenega v ležeč položaj lahko vidi tudi kot lajaj
štirinožca, sta v uredništvo prinesla Nia in Melvin Maje
Celja. Kljub temu, da sta oba pridna jedca krompirja, sneža
bosta pospravila ne za kosilo ne za večerjo, pač pa bosta plod
zrasel na njivi na Vranskem, shranila vse dotlej, dokler b(
zdržal poglede in čudenje radovednežev.	Fotcl
Nenavadno prijateljstvo
Štefan Frece iz Liboj, ki ga mnogi poznajo kot glasbenika, je'
velik ljubitelj živali. Med njim in mlado srno se je spletlo nenavai
prijateljstvo, saj so srne znane kot zelo plahe živali, ki jim človek z
težko pride blizu. Frecetova srnica pa že na klic zaupljivo pri^
njemu, da jo počohlja po lepi glavici.	T. TAVO
vitezi belega mesta