607007 April 2005 Leto 11 številka 134 CENA 180 SIT /Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ 1C Banka Koper I^THIAIA 15. V MESECU ■ Stran 10 VLADA ZASEDALA V PIRANU LE KJE SI OLJE DEVIŠKO? Na podelitvi certifikatov pridelovalcem ekstra deviškega oljčnega olja v Kopru so razkrili tudi nenavaden podatek: od večkrat ocenjenih 400 ton pridelave oljčnega olja naj bi torkle oblastem uradno prijavile le 33 ton. Slovenija ima vse manj pooblastil za uravnavanje kmetijske politike, ki jo narekujejo v Bruslju. Stran 6 Zelena luč za stari Palače Občinski svet Občine Piran bo kot kaže (upoštevajoč nekatere pripombe) na 21. redni seji v četrtek 21. aprila 2005 sprejel predlog Odloka o lokacijskem načrtu Hoteli Palače v Portorožu in s tem prižgal zeleno luč Istrabenzu za pridobitev gradbenega dovoljenja za začetek prenove starega Palače hotela jeseni 2005. O spremembi LN za Marino Portorož pa prihodnjič. . Kar je čisto in jasno je \1>° resnično! Popolna oskrba vida Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi! Ljubljanska 24 IZOLA Tel. 64 00 500 vodnevni obisk slovenske vlade 12. in 13. 4. 2005 v Slovenski Istri in na Krasu je bil poln prijaznih Pogovorov in številnih vprašanj; tudi takšnih, ali bo država (EU) lahko še kaj primaknila za spodbude • nzmu, podjetništvu,v Izoli o razvoju ribištva... Obljube: Navezava hitre ceste do pristanišča, zakon o Vnem in zasebnem partnerstvu, dmgi železniški tir. Izjemno zanimivo in preveč, da bi si ministri lahko : ®ZaPomnili, saj si ponekod niso nič beležili, le poslušali. Kljub temu ni bil le medijski show. Zanimiv - bl* judi pogovor dveh ministrov v Splošni plovbi (več o tem v naslednji številki) in na srečanju z ^Pani jn podjetniki v Kopru. Na izrecno vprašanje Primorskega utripa premiera Janezu Janši na vjnarski konferenci, ali vlada glede na pisanje nekaterih medijev res namerava zamenjati prvega °2a Luke Koper Brana Koreliča je premier Janez Janša kratko in jasno odgovoril: »Na vladi nismo o srn n'k°*' 8°vorili niti ne nameravamo nikogar zamenjati. »Strateška usmeritev Luke Koper je pozitivna, j.0 Prijetno presenečeni.” Na vladni seji v dvorani Dominica Tintoretta v piranski občinski palači so » bl vlade pretehtali rebalans državnega proračuna 2005, o čemer je poročal finančni minister dr. . rei Bajuk: Predlog rebalansa: Prihodki 1.663,2 milijarde SIT, (+44,1 milijarde SIT), odhodki 1.755,9 še oiar °d tega od prodaje dvokoles 13,5 milijona evrov 5 milijonov od ,jej aJe rezervnih delov ter kar 12 milijonov ali 37,5% od prodaje sestavnih v Za Ikeo, je podatek dovolj zgovoren. Leto 2004 za Tomos ni bilo preveč Uj ®ato > saj so lahko prikazali le 35 milijonov tolarjev dobička. Da prodaja v Pedov ne gre tako kot bi si želeli kaže tudi podatek, da je prodaja dvokoles ] 70/ u Padla za približno 25%, pri Tomosu samo v letu 2003 vrednostno za kun°’ .at' Pa beležijo skokovito rast cen rezervnih komponent, ki jih morajo P°yati na tujem. Problem je tudi v tem, da teh visokih nabavnih cen zaradi kon'Se®a PovPraševanja in hude konkurence ne morejo preprosto vgraditi v nov* Pro'zv°d- V letu 2004 so prodali 22 tisoč vozil. Odpirajo se jim številni Uad So.P°vedali na novinarski konferenci (7. aprila), Tomos intenzivno vlaga v jubifr^eVanje 'n posodabljanje tehnologij. Tomosova dvokolesa so že v lanskem ^ako^nem *etu s številnimi novimi modeli nakazala usmeritev v dve liniji. v0« ,lrnen°vano »Street«, namenjeno cestni vožnji in »off road« za zunaj cestno Na t-..krepijo tudi kakovostno mrežo prodajno-servisnih centrov po Evropi. Ptoi ZlScu Ponujajo zanimive nove modele. Na novo urejenem prostoru m0m ?dnje dvokoles je postavljena nova in sodobna tehnologija, krožna l*Pija Zna *™ya’ Ni omogoča lažje, ergonomsko urejeno in pregledno delo. Ta 2sqq °m°goča v najboljših pogojih do 120 vozil v eni izmeni, kar pomeni do prist Vozil mesečno v eni izmeni. To je v primeru Slovenije popolnoma nov To N montaži dvokoles. razvo-r ie P°leg informacije o novih modelih dvokoles zelo pomembno je Pred v °'raz'skovalno delo na področju komponent za motocikle, osredotočeno (Ban e* na iskanje inovativnih rešitev za prestižnega nemškega kupca BMW -L^chinen Werke). 8 za Tomosov pokal Ptedst °° '' ^i^a Supennoto Tomos Cup, 20 maja pa bodo na Bemardinu —avib zanimive nove modele Tomosovih mopedov. piranski borci bodo volili april^JjPščini Združenja borcev in udeležencev NOB občine Piran 18. Posl . ' uri v prostorih KS Lucija bodo člani borčevske organizacije °rgani * P.or°čilo od delu v preteklem letu, sprejeli program dela občinske Sl°VenZaC1je za leto 2005, razpravljali o akmalnih političnih dogodkih v sPrejei * 'n v°lili novo vodstvo. Ali bo predsednik Riccardo Giacuzzo se en mandat bo znano na skupščini. j0eni zboru krajevne organizacije ZB in udeležencev Žezi0 Luc*ja Pa je pred nedavnim Sonja Frančič De Rosa Pferi jet^sednice krajevne organizacije predala novemu Sedniku Petru Turšiču. ROBERT FERKO IMENOVAN ZA PREDSEDNIKA UPRAVE DROGE KOLINSKE Nadzorni svet Droge Kolinske je na svoji prvi konstitutivni seji, 6. aprila 2005, imenoval enočlansko upravo Droge Kolinske ter predsednika nadzornega sveta Droge Kolinske. Predsednik uprave združenega podjetja bo mag. Robert Ferko, predsednik nadzornega sveta pa Igor Bavčar. Robert Ferko bo svojo novo funkcijo s petletnim mandatom začel opravljati na dan registracije nove družbe Droga Kolinska, ki je predvidena do konca aprila letos. Ostalim članom uprav obeh podjetij je bila ponujena možnost, da prevzamejo funkcijo izvršnih direktorjev v novi družbi. Po imenovanju za prvega moža združenega podjetja je Robert Ferko povedal: »Vesel sem, da so mi predstavniki lastnikov zaupali vodenje združenega podjetja. To je po eni strani pozitivna potrditev mojega dosedanjega dela, hkrati pa mi seveda nalaga nove odgovornosti. Integracija dveh družb je namreč velik poslovni izziv in bo zame osebno in za širše vodstvo nove družbe primarna naloga. Tudi dejstvo, daje nadzorni svet tako hitro sprejel odločitev o vodstvu nove družbe, je znak, da neprekinjeno nadaljujemo s procesom integracije.« Predsednik nadzornega sveta Igor Bavčar imenovanje novega predsednika uprave pojasnjuje takole: »Nadzorni svet je imenoval Roberta Ferka za predsednika združenega podjetja, ker kot strokovnjak in manager uživa zaupanje članov nadzornega sveta. Že doslej se je izkazal kot dober poznavalec prehrambene industrije. Verjamemo, da bo znal s svojimi 16-letnimi delovnimi izkušnjami uspešno zasledovati vizijo Droge Kolinske kot vodilnega regionalnega prehrambnega podjetja.« Štiridesetletni Robert Ferko v slovenski prehrambni industriji deluje od leta 1989, ko je svojo pot začel v podjetju Žito Mlini. V Drogi je zaposlen od leta 2000. Prvi dve leti je bil direktor Nove tovarne, nato leto dni namestnik predsednika uprave in generalnega direktorja. Predno je postal predsednik uprave Droge pa je bil leto dni še tehnični direktor. V svoji dosedanji poslovni poti je spoznal domala vsa področja prehrambne industrije, in sicer pekarsko dejavnost, mlinarstvo, konditorstvo, mesno industrijo ter proizvodnjo kave, čajev, začimb in zelenjave. Spojitev družb Droge in Kolinske, katerih večinski lastnik je Istrabenz, je uspela Naj dodamo, da so delničarji obeh družb na skupščini Droge in Kolinske 6. aprila 2005 v Izoli oziroma Ljubljani sprejeli vse sklepe, ki so jih predlagali obe upravi in nadzorna sveta. Potrdili so združitvene dokumente Nova družba bo predvidoma registrirana do konca aprila, do julija pa naj bi bila tudi že uvedena kotacija delnic združene družbe Droga-Kolinska na Ljubljanski borzi. Robert Ferko, dosedanji predsednik uprave Droge je izrazil zadovoljstvo, da so delničarji podprli celotna prizadevanja vodstva za združitev Droge in Kolinske. Pozitiven razplet te velike integracije kapitala, proizvodnje in poenotenja tržnih prijemov, odd česar si obetajo veliko sinergijskih učinkov, je pozdravil tudi dosedanji predsednik uprave Kolenske, Iztok Brici, sporoča Suzana Bagari iz službe za odnose z javnostmi Kolinske. Petstota številka Nedela Ljubljana, nedelja, 10. aprila 2005/ leto IX/št. 15/odgovorna urednicu Romana Dobnikar Šeruga / Cena ISO SIT/9 HRK j Rim se vrača v stare tirnice j Kardinali so si zaukazali molk F3iil 1 Bo v Ljubljani Ulica papeževega miru? \ stran 2 Klonili v Barceloni Celjani izpadli iz evropske lige prvakov stran 12 Bojim se dne, ko bosta otroka izvedela. In ko se ju bodo prijatelji začeli izogibati Nihče ne ve povedati, koliko je v Slovenili družin, v katerih sta mama in/aiš oče odvisna od mamil, zagotovo pa jih je vse več. Družine zasvojencev se običajno držijo same zase, saj jih je strah razkritja in obsodbe. strani 18 in 19 Bonsaj je nikoli končana umetnina Uči nas poslušati drevo, V nedeljo 10. aprila 2005 je v nakladi 62.777 izvodov izšla petstota številka Nedela. Na naslovnici je fotografija poročnega para, starejših zaljubljencev, princa Charlesa in Camille, ki sta se poročila v soboto, 9. aprila 2005, dan po pogrebu papeža Janeza Pavla II. Prva številka prvega nedeljskega časopisa v Sloveniji, ki seje že dodobra utrdil med bralci, je izšla 17. septembra 1995. Desetletnico izhajanja Nedela bo časopisna hiša Delo proslavila jeseni. Portorož Dnevi slovenske obrti Letošnji že deveti Dnevi slovenske obrti bodo od 21. do 23. aprila v kongresnem centru Grand hotela Bernardin. Na osrednji prireditvi -Forumu obrti in podjetništva, 21. aprila ob 16.30 v kongresni dvorani Evropa, bodo obrtniki (kot že tolikokrat) ponovno izpostavili svoje zahteve. Predstavil jih bo Miroslav Klun, predsednik Obrtne zbornice Slovenije. V dneh 22. in 23. aprila bo tu potekal tudi 4. vrh Evropskega združenja obrti, malih in srednjih podjetij (UEAPME). Predsednik je Luksemburžan Paul Reckinger. Prvi večer srečanja bodo podelili tudi pomembno priznanje Obrtnik leta. Pričakujejo tudi predsednika vlade Janeza Janšo. Lucija Piranska županja Vojka Stular predala ključe neprofitnih stanovanj V sredo, 23. marca 2005 so v Luciji v Kosmačevi ulici prevzeli ključe treh novih neprofitnih in dveh službenih najemnih stanovanj. Občina Piran je tako investirala 107 milijonov tolarjev za gradbeno obrtniška dela, parkirišča in zunanjo ureditev. Velikost stanovanjskega objekta je 5 stanovanj v izmeri od 38,1 do 75,9 m2, 10 parkirnih mest (površina parkirišča 262 m2), skupaj koristna površina pa znaša 377,95 m2. Gradnja se je pričela 22. januarja 2004, končala pa septembra 2004. Projektant je podjetje Projektiva d.o.o. Portorož, izvajalec pa Planinvest d.o.o. Portorož. Stanovanja so prejeli družina Gorana Dubajiča, družina Liljane Kastelic, družina Alojza Drvariča, družina Asje Grauf in družina Zlate Zorec. Za neprofitna stanovanja bodo upravičenci plačevali neprofitno najemnino, ki jo določa država z odlokom o metodologiji za oblikovanje najemnin. AKV primorski uMp (Nadaljevanje s 1. strani) Le kje si olje deviško? Od 400 deklariranih ton oljčnega olja so tri pooblaščene torkle prijavile oblastem le 33 ton ali slabih 10%! Podelili so 38 certifikatov. Certifikat tudi za DOSI, s štiriletno veljavnostjo. FOTO: FK-Primorski utrip. Davčne obremenitve, vedno manjše državne finančne spodbude in komplicirano stroga merila bodo lahko glavni vzroki za nazadovanje še vedno cvetočega oljkarstva v Slovenski Istri in Brdih. Od 400 deklariranih ton pridelave oljčnega olja so tri pooblaščene torkle lani prijavile le 33 ton, ali slabih 10 %, kar po svoje kaže na dejstvo, daje s celotnim sistemom od pridelave, prijave do trženja nekaj hudo narobe, okorna država pa zagotovo veliko izgublja. Na podelitvi certifikatov 38 pridelovalcem ekstra deviškega oljčnega olja Slovenske Istre z geografskim poreklom, ki je bila 6. aprila v mali gledališki dvorani v Kopru (enega z veljavnostjo 4 let je prejelo tudi društvo, ostali pa z veljavnostjo enega leta z možnostjo obnovitve), so govorili o vzponu in padcu oljkarstva. Predsednik Društva olkarjev Slovenske Istre (DOSI) Dino Pucer je pozval prisotne strokovnjake s tega področja in pridelovalce oljčnega olja k besedi. Bilo je kar pestro. Predstavili so splošno problematiko oljkarstva, delovanje Sveta za oljkarstvo kot posvetovalnega organa pri ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (predsednica Milena Bučar Miklavčič). Poskusni center za oljkarstvo je predstavila vodja tega centra Viljanka Vesel. Irena Vrhovnik, svetovalka za oljkarstvo in sadjarstvo je posredovala oljkarjem nekaj podatkov o oljčnikih in finančnih spodbudah. Danilo Markočič je napravil sprehod skozi nove obveznosti, ki jih narekuje nov zakon o dohodnini, ki kot kaže ni prijazen do oljkarjev. Eden od primerov kaže možnost enostavnega knjigovodstva z evidenco prodaje. S to inačico se upošteva bruto dohodek do 3,9 milijona SIT prometa, od česar davčna prizna 25% normiranih stroškov. To je veliko premalo, trdijo oljkarji. »Zaradi specifike stanja oljkarstva v Sloveniji menimo, da bi bilo za obstoj te panoge v prostoru nujno uskladiti področje davka«, meni Danilo Markočič, ki je nakazal več možnih oblik. Na podelitvi certifikatov so bili tudi državna sekretarka v ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Špela Terpin in predstavnika Inspecta za podeljevanje certifikatov. Državna sekretarka je na vprašanje Primorskega utripa kolikšna je pravzaprav pridelava oljčnega olja v Slovenski Istri (že leta kroži podatek o 400 tonah) in kakšna je sploh še pristojnost države pri oblikovanju kmetijske politike, povedala malce osupljivo resnico: »Država skorajda nima pristojnosti, ker jo oblikujejo v Bruslju. Tri pooblaščene torkle so pristojnemu državnemu organu lani prijavile 33 ton oljčnega olja. Zelo nerodna situacija in ne vem kaj bodo rekli v Bruslju, saj smo tam prijavili (za evropske spodbude) 400 ton letne pridelave oljčnega olja«. Državna sekretarka se je nato z Mileno Bučar Miklavčič rahlo zapletla v strokovni »dvoboj« in očitno je, da si država še ne predstavlja kaj pravzaprav oljkarstvo pomeni, ali pa te stroke ne pozna. »To ni le drevo. Je nekaj posebnega. Je narava, zdravje, kultura, odraz enkratne tipične krajine«, je povedal predsednik društva Dino Pucer, ki je sam priznal, da če bi vse izračunal, njegova proizvodnja ne bi bila rentabilna. Ni edini oljkar, ki tako misli. Tudi ni čudno zakaj gre skoraj 70% pridelanega oljčnega olja v promet »pod mizo«. Le kdo bi se ukvarjal s tolikimi papirji. Država je svoje že naredila. Na podlagi orto-foto posnetkov ima kar dober pregled kje rastejo oljčni nasadi, vendar neprijava nasadov za zdaj še ni kaznivo dejanje. Res pa je, da takšen pridelovalec oljk ne more kandidirati za pridobitev nadomestil. Problem, ki se vedno bolj pojavlja je tudi ta, da zaradi lanske obilne letine, ki je v primerjavi s predlansko, ko je bila velika suša, bila večja v povprečju kar za 100%! Potemtakem bi pridelava oljčnega olja lani morala znašati kar že 800 ton. Že veliki viški Po lanski odlični letini so se prvič pri večjih pridelovalcih pojavili viški oljčnega olja, poleg tega pa bodo kmalu obrodili tudi številni mladi nasadi. Postavlja se preprosto vprašanje kam z viški in kdaj se bo domače oljčno olje zares pojavilo na trgovskih policah? Nekaj podatkov: Ocenjuje se, daje skupno 1300 ha oljčnikov, od tega jih je v registru predelovalcev zapisanih 395,5 ha. 528 oljkarjev je prijavilo 1049 oljčnikov. Povprečna velikost prijavljenih oljčnikov znaša 0,38 ha. Dolgotrajno reševanje vpisa v Register povzroča težave pri uveljavljanju podpor, je zapisala Viljanka Vesel, edina zaposlena na Poskusnem centru za oljkarstvo (PCO) v Kopru. Ni več finančne pomoči za postavitev novih nasadov oljk. Lani kandidiral samo en oljkar. Irena Vrhovnik je poročala o letni obnovi oljčnikov. Do leta 2000 okoli 50 ha oljčnikov, zadnja leta okoli 20 ha. Državna pomoč: - za integrirano pridelavo 106.000 SIT/ha - za ekološko pridelavo 192.000 SIT/ha - za avtohtone sorte 30.000 SIT/ha - proizvodna pomoč 190.000 SIT na tono olja. Povedala je, da ni več državne pomoči za postavitev novih nasadov, kar je za nadaljnjo širitev oljčnikov zelo slabo. Možna so prestrukturiranja zemljišč. Možno je tudi kandidiranje za investicije na celotni kmetiji, če investicija preseže 3,2 milijona SIT. Takrat stimulacija znaša do 1,2 milijona SIT. V poštev pridejo le večje kmetije. Zanimivo je, da je lani kandidiral za finančno pomoč le en oljkar. Obstajajo pa tudi finančne pomoči lokalnih skupnosti; občin Piran, Izole in Kopra, vendar ta politika ni enotna. Glede statusa in posledično davkov ima oljkar več možnosti, še najbolje pa bi bilo, če bi plačeval le eno davščino po katastrskem dohodku. Seveda pa nastane problem trgovine z oljčnim oljem. V 57. členu Zakona o dohodnini je svoje mesto za obdavčitev v točki 5 dobila tudi pridelava oljk in proizvodnja oljčnega olja iz lastnega pridelka, razen proizvodnje oljčnega olja za prodajo. Če hoče kmetovalec, pridelovalec oljčnega olja svoje olje tudi prodajati, mora izpolniti še vrsto zahtev glede pravil stekleničenja, podjetniškega statusa in podobno. Upoštevaje določb zakona o dohodnini je prodaja lahko kot enkratni dogodek, obstoja možnost vodenja računovodskih knjig, vendar se kmetom vse to zdi le preveč komplicirano. Pojavljajo se že tudi razni biroji, ki kmetu za mastne denarce pripravijo papirje oziroma vloge za dosego stimulacije ali dovoljenje za neposredno prodajo. To stane približno 120.000 SIT. Še najbolje pridejo skozi branjevke, ki »lahko« kakšen liter olja prodajo na tržnici, ali pa očitno tudi tisti, ki jim uspe oljčno olje prodati »pod mizo«. Certfikat pridelovalcu Danilu Markočiču, prejšnjemu predsedniku DOSI. Vlada potrdila člane Slovensko-hrvaške zgodovinske komisije Vlada Republike Hrvaške jena seji 31. marca 2005 sprejela sklep o ustanovitvi hrvaškega dela Slovensko-hrvaške zgodovinske komisije. Spričo dejstva, daje hkrati tudi Vlada Republike Slovenije ustanovila slovenski del komisije in da je bila izvedena izmenjava not med državama, je postopek ustanovitve skupne zgodovinske komisije končan. Predsednik prof. dr. Janko Prunk, član komisije tudi prof. Salvator Žitko iz Kopra Za predsednika slovenskega dela zgodovinske komisije, ki bo na vsaki strani poleg sopredsednika štela šest članov, je bil imenovan prof. dr. Janko Prunk, predavatelj na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Za člane komisije so bili imenovani: doc. dr. Aleš Gabrič (Inštitut za novejšo zgodovino), dr. Bojan Godeša (Inštitut za novejšo zgodovino), doc. dr. Stane Granda (Znanstvenoraziskovalni center SAZU), prof. ddr. Igor Grdina (Znanstvenoraziskovalni center SAZU), dr. Žarko Lazarevič (Inštitut za novejšo zgodovino) in prof. Salvator Žitko (Pokrajinski muzej Koper). Ustanovna seja Slovensko-hrvaške zgodovinske komisije bo predvidoma ob skupnem zasedanju slovenske in hrvaške vlade v bližnji prihodnosti, sc sporočil z Ministrstva za zunanje zadeve. Pri tem je zanimivo, da v slovenskem delu komisije ni znanih oseb, ki so že večkrat nastopali javno s ciljem rešitve problemov določitve meje s Hrvaško na kopnem v Istri in na morju. April 2005 34 milijonov za prostovoljne gasilce in pet novih vozil 6. aprila ob 16. uri so v spodnji sejni sobi Mestne občine Koper koprski župan Boris Popovič in predstavniki prostovoljnih gasilskih organizacij podpisali pogodbe o financiranju izvajanja gasilske javne službe v letu 2005. Pogodbe so podpisali predstavniki Obalne gasilske zveze Koper, PGD Babiči, PGD Dekani, PGD Hrvatini, PGD Krkavče, PGD Pobegi - Čežarji, PGD Črni Kal-Osp, PGD Dol, PGD Gradin in PGD Movraž. Za zdaj pogodbe niso podpisali predstavniki PGD Rakitovec, ker te javne službe zaradi težav v društvu ne izvajajo. Mestna občina Koper je prostovoljnim gasilskim organizacijam za izvajanje gasilske javne službe letos namenila 34 milijonov tolaijev. Od tega bo Obalna gasilska zveza Koper dobila 7,5 milijona tolarjev, pet prostovoljnih gasilskih društev 2. kategorije približno tri milijone tolarjev vsako, pet dmštev L kategorije pa vsako po približno dva milijona tolaijev. Predstavniki društev 2. kategorije, in sicer PGD Babiči, PGD Dekani, PGD Hrvatini, PGD Krkavče in PGD Pobegi - Čežarji so podpisali tudi pogodbo o nakupu gasilskih vozil GVC16-25, za katera bo Mestna občina Koper prispevala 188 milijonov tolaijev. Ob tej priložnosti je predstavnik PGD Movraž podpisal še pogodbo o sofinanciranju dokončanja gradnje gasilskega doma, ki naj bi ga svečano odprli 25. junija, ko bodo proslavili 30 obletnico delovanja. ZLSD se je na kongresu preimenovala v SD Borutu Pahorju podelili že tretji mandat Na kongresu Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) v soboto 26. marca 2005 v Ljubljani, ki se gaje udeležilo okoli 400 delegatk in delegatov, so sprejeli pomembn6 dolgoročne usmeritve. Potrdili so spremembo statuta stranke, na podlagi česar seje lahko uresničita napoved Boruta Pahorja o nuj111 spremembi imena stranke. ZLDS se je preimenovala v Socialn® demokrate (SD). Za spremembo imena stranke se je izreklo 2° delegatk in delegatov. Kongres J Borutu Pahorju podelil še tretji predsedniški mandat za vodenj stranke. Kandidata sta bila dva-Aljuš Pertinač, ki je prejel 119 glaso in kot rečeno Borut Pahor, z katerega se je izreklo kar 270 delegatk in delegatov. ^ podpredsedniško mesto so bili štiri kandidati: Luka Juri, prof. 18° Lukšič, Andreja Rihter in Danic® Simšič. Izvoljena sta bila prof-18° Lukšič in Andreja Rihter. Izvoljen® sta bila prof. Igor Luščič in Andrej Rihter. Predsednik konference je postal bivši minister za delo Vlado Dimovski, podpredsednic^, konferenca pa Alenka Kovšca. C 3 predsedstva SD so postali pirans županja Vojka Štular, tiskovn predstavnica SD Tjaša Zgave ’ kandidatka Mladega forum3 Evropskega foruma Damjana Kat kandidat Mladega foruma M3 c Frangež in kandidat Obmo% organizacije SD Kočevje, Vladi Prebilič. s0 Poleg spremembe imena stranke uvedli še dva nova organa stran ^ Svet predsednika stranke ^ Strateško-programski svet. Z oziroma sedaj SD je tr v najmočnejša politična stran .j Sloveniji. Značilnost strangJ^ pomlajevanje lastnih vrst. pot po politični lestvici ji orn°£,go na naslednj ih volitvah najmanj mesto. ■ w primorski uVp Primorske novice Projekt dnevnik jim prinaša izgubo Slogan »Primorci hočejo dnevnik« seje žal sprevrgel v svoje nasprotje: Primorske novice so lani (prvič) zabeležile 43 milijonov izgube, za letos je načrtujejo 70 milijonov, ob tem pa beležijo tudi precejšen padec naklade. Direktorica PN Barbara Verdnik in odgovorni urednik Bojan Gluhak upata na boljše rezultate. Direktorica Primorskih novic Barbara Verdnik, po poklicu dipl. novinarka in odgovorni urednik časopisa Bojan Gluhak sta v sredo, 30. marca na novinarski konferenci predstavila svoje poglede na sedanji položaj Primorskih novic, kije nastal izključno zaradi prehoda na dnevno izhajanje. Za odločilni korak prehoda na dnevno izhajanje (27. septembra 2004) so se v PN pripravljali kar nekaj časa. Načrtovali so tudi izgubo, s čimer so se strinjali tudi družbeniki, zagotovo pa ne tolikšnega padca naklade. Ta žal °b vsesplošno zasičenem medijskem prostoru (in zadnje čase ob nekaterih brezplačnih časopisih, ki živijo na plačanih oglasih in tudi plačanih kovinarskih zvrsteh) skoraj pri vseh časopisih nekoliko pada. Pogled nekoliko let nazaj pokaže, daje Nova Gorica (predhodnica Primorskih novic kot glasilo OF, kije izšla 8. novembra 1947), že v letu 1950 dosegla naklado 10.000 izvodov! Časopis z današnjim imenom Primorske novice se prvič pojavi leta 1953, ko na Obali še izhaja Slovenski Jadran. Do »zlitja« slovenskega Jadrana in Primorskih novic in nastanka enotnega združenega Slasila ZLSD - Primorskih novic - je prišlo 13. aprila 1963. V osemdesetih J®fth je pod taktirko uglednega direktorja in glavnega urednika Tomaža “tzajla poleg že obstoječe petkove, nastala tudi torkova številka PN, pozneje Se Sobota, ki pa si je, tako kot na začetku torkova, tudi ta težko utirala pot jned bralce. Leta 1990, še pod takratnim vodstvom družbe (Drago Mislej -"lef in Franc Krajnc), je znašala naklada petkove številke Primorskih novic zo.700 izvodov in približno 1000 izvodov manj torkove številke. Pred Prehodom na dnevno izhajanje leta 2004 so prodali po 23.000 petkove in torkove številke, ob sobotah pa še 14.000 izvodov. Sedaj dnevno prodajo toed 18.500 in 19.500 izvodi (od tega 16.000 naročnikov in 3000-3500 Prodaje v kolportaži) kar pomeni, da se je povprečna naklada Primorskih novic v petnajstih leti znižala za dobrih 9000 izvodov. Upoštevati pa je 'jsekakor treba, da so Primorske novice dosegle svoj sanjski načrt - biti nevnik. Predvsem zaskrbljujoč je padec prodaje v kolportaži (kioskih). akaj, saj cena ni pretirana (od 1. marca s 130 na 150 tolarjev). Eden od tozlogov bi lahko bil ta, da Primorska še ni »zrela« za svoj dnevnik, pa tudi Judje na splošno berejo manj časopisov in se očitno zadovoljujejo z rezplačnimi izvodi (ne glede na kakovost novinarskega pisanja), kar je ucer nekakšne nov trend v slovenskem časnikarstvu. Direktorica Barbara erdnik je na prvi novinarski konferenci pred začetkom dnevnega izhajanja mreč ocenila, da so PN močno zasidrane v primorskem prostoru ter da h ^Va brezplačna časopisa (Žumal in Dobro jutro) ne moreta odžirati Dralcev. vodstvu PN ocenjujejo, da se začetno upadanje števila naročnikov umirja ml --a se s pridobivanjem novih spreminja tudi struktura bralstva; več je aJsih bralcev, različnih pravnih subjektov, podjetij, institucij. Beležijo ^ ! zmerno rast prodaje v kioskih. JVečje spremembe so se zgodile v uredništvu, ki je moralo temeljito Ci e5nen*ti koncept in filozofijo ustvarjanja časopisa, je povedal Bojan ,k- Zaposlili so šest novinarjev, imajo pa tudi več pogodbenih °delavcev. odk a *z8uba v poslovanju, ki je nastala pretežno v zadnjih treh mesecih, na r r sov^bl postale dnevnik, ni nobena katastrofa, saj jo ima podjetje glede jnančne predpise čas pokriti v petih letih. Za letošnje leto načrtujejo 70 J°«ov tolarjev nove izgube, prihodnje leto pa naj bi že zabeležili [>rjltlVen rezultat iz tekočega poslovanja. l-a rn°rske novice kot gospodarski subjekt nimajo omembe vrednih n Z., a skih rezerv, zato je zelo pomembna tudi pomoč družbenikov in drugih " ■' so ponudili sponzorske pogodbe s p0 , "" i vz.gi v, zaiuje zeio pomen prel0!nih partnerjev. Podjetjem Kt>^ejšnjirni (tudi do 50%) komercia; >>PorrT*’jlrn' do 50%) komercialnimi popusti, vendar odziv ni bil velik. sm°j™, sedaj pa naj si sami«, je pred nedavnim povedal direktor vodst UZar ’z koprske firme Emonec. Kolektiv ni sledil navodilom prejšnjega cjjrg. Va.lz leta 1990 in je povečini prodal svoje deleže ter se (tako kot sama Za d °nca) naravnost položil v roke lastnikom - družbenikom. Neobičajno (svet i°' Je tildi, da so v PN predlagali tudi ustanovitev nadzornega sveta feKj . iastnikov), vendar ga zaradi spora z Dnevnikom še ne morejo *astnik'rat' Kolektiv je tako sedaj le še okoli 13-odstotni (manjšinski) Intere Novogoriški HIT, ajdovsko Primorje, Banka Koper, Luka Koper, delež *n eno podjetje iz Kopra imajo skupaj 60-odstotni lastniški spre, Jubljanski dnevnik, kije 12-odstotni manjšinski lastnik, ni soglašal s°dišč v™ ^r™orskih novic na dnevno izhajanje, zato j e vložil na koprskem Barbar kar dve izpodbojni tožbi, ki se še vlečeta na sodišču. Zaslišanje °dkun't' Verdn>k je predvideno aprila. Če bi Ljubljanski dnevnik uspel 0dločn ' ostalih solastnikov ustrezen lastniški delež, bi zagotovo lahko kaže n ;'e Posegal v poslovno politiko Primorskih novic. Velike sreče kot V1 tem le ne bo. Ugotovitve Ženska veliko dlje čaka na uspeh kot moški, politiki pa manjka gospodinjske pameti Z leve; Majda Širca, poslanka v Državnem zboru, dr. Tamara Lah, direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo, dr. Lucija Čok, rektorica Univerze na Primorskem, Barbara Verdnik, direktorica Primorskih novic. Pogovor j e povezovala Irena Urbič. V Kongresnem središču Hotelov Morje, v Hotelu Slovenija v Portorožu seje 30. marca prvič javno predstavil Svet za enake možnosti primorske regije (SEMPRE). Poznopopoldanski razgovor ob kavi je potekal na temo »SVOBODA JE (TUDI) ŽENSKEGA SPOLA«. O radostih in težavah, s katerimi se ženske srečujejo pri svojem uveljavljanju v sodobni dmžbi so spregovorile dr. Lucija Čok, rektorica Univerze na Primorskem, dr. Tamara Lah, direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo, Majda Širca, poslanka v Državnem zboru in Barbara Verdnik, direktorica Primorskih novic. Ženske, ki so že dolgo na vodilnih položajih, opravljajo še sto drugih nalog. Slog delovanja vodstvene osebe je pomemben dejavnik uspeha. Kadar j e na vodilnem mestu ženska ji njene genetske in značajske lastnosti: vstrajnost, pripravljenost na sprejemanje dmgačnih in novih konceptov, premočrtnost pri opravljanju nalog, delavnost, dobro služijo. Stereotipi v videnju njene vloge, kot so: naravno določenje njenega položaja v družbi, predsodki pri uveljavljanje avtoritete ženskega vodje in njen čustveni odnos do posameznika in skupine, v kateri deluje, jo ovirajo pri vodenju. Ženska se drugače spopada s težavami, ima drugačen vrednostni sistem, kar ni narobe. Narobe je, če ženska po sili ali moški s pritiski želita dmg drugega spremeniti po svojem edino ustreznem modelu delovanja namesto, da bi se dmg od drugega učila. V primorskem okolju je ženska na vodstvenem mestu pogosteje kot drugje v Sloveniji. Upravlja pretežno ustanove kulturnih in izobraževalnih dejavnosti, manj pa gospodarske dmžbe. Pogosteje kot drugje v Sloveniji se ženska na Primorskem uveljavi v politiki na lokalni in državni ravni. V združenju civilne narave, ki bi uspešnost, izkušnje, znanja in spretnosti posameznic povezovala, bi svoje pozitivne izkušnje lažje artikulirale in tako bistveno doprinesle k razvoju regije in države, so prepričane članice sveta SEMPRE. »Naš načrt je, da ne bi postale nikakršna fronta ali organizirano zdmženje pač pa nosilke pobud, ki bi v kulturi, izobraževanju, gospodarstvu, znanosti, šolstvu uspele uresničiti kompozicijo med moškim in žensko tako, da bi enakovredno lahko uveljavljale svoje ideje, ki so predvsem nove in tudi, da bi v tem evropskem prostoru omogočili povedati, da Slovenija ima te možnosti, čeprav statistika tega ne kaže,« je dejala dr. Lucije Čok, pobudnica neformalne skupine SEMPRE, ki je nastala 30. avgusta 2004. Majda Širca glede položaja na mestu odločanja pravi, da ni dober. Osredotočila seje na tiste zmote oziroma dvome, ko se sprašujemo zakaj je tako malo ali premalo ali zakaj ni toliko kot bi želeli žensk na mestih javnega odločanja na odgovornejših mestih. Ena njenih bivših sodelavk j e trdila, da bi morale biti ženske bolj prisotne v politiki, ker politiki manjka gospodinjske pameti. »Ta trditev je bila izrečena v pozitivnem smislu. Gospodinjska pamet razmišlja v to smer, da je prednost žensk, ki se pojavljamo v nekih družbenih kontekstih prav v tem, da smo bolj praktične, racionalne, manj ambiciozne. Dejstvo je, da je politični diskurs v zadnjih desetih letih še vedno pretežno moški. Temu problemu se ne moremo izogniti,« je pojasnjevala poslanka v Državnem zboru, ki je povedala nekaj opazk tudi na vprašanje medijev, kakšna je podoba in kako se pojavljajo ženske iz političnega prostora v medijih oziroma kako lahko na njega učinkujejo in kako tudi sebe skozi njega opredeljujejo. Dr. Tamara Lah je spregovorila kako je z ženskami v znanosti. »Pred stotimi leti ženskam univerze sploh niso bile dostopne. V mnogih univerzah se sploh niso smele niti vpisati. V Sloveniji konča kar 56 % žensk univerzo, 48,5 % pa jih vetličarna pridobi doktorat (najvišjo znanstveno izobrazbo) in to v krajšem času in z boljšimi ocenami kot moški. Tako, da so ženske po izobrazbi enake moškim, v istem proporcu. Nimajo pa enakih možnosti uspeti v raziskovalni karieri. Praktično nimajo nobene moči. Ostajajo v pasivnem položaju, večinoma kot izvajalke, asistentke...Če pogledamo nagrade akademičark, v Sloveniji jih prejme le 2 %. Zakaj, če imamo pravzaprav relativno veliko žensk znanstvenic? Gre za absolutno mreženje, moško lobiranje, ki žensk ne pusti zraven. Položaj je zelo zaskrbujoč. Problema ne smemo reševati nasilno z neko agresivnostjo, temveč na način, da se medsebojno podpiramo, spregovorimo o teh stvareh v javnosti in da problem rešujemo že doma v družini,« je prepričana direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo. »Izobražene ženske bodo drugače osnovale svoje partnerstvo, svojo družino, drugače vzgajale svoje otroke. In tukaj jih mora družba podpirati. Otroci izobražene ženske so bolje izobraženi. Zato je še posebej pri tem segmentu žensk potrebno gledati, da bodo imele čimveč otrok in jim olajšati družinsko življenje. To se da narediti na različne načine (z vrtci, zelo fleksibilnim delovnim časom ), seveda če je družbi to cilj,« je še dejala dr. Lahova. Barbara Verdnik, vidi vsa ta druženja predvsem v potrebi po izmenjavi izkušenj, vlivanju poguma, krepitvi samozavesti, ki nam je velikokrat primanjkuje. »Sama nisem za napadanje moškega sveta. Ko govorimo o vodenju menim, da je prevsem pomembno znanje, poznavanje panoge, strokovnosti, potrebna je neka vizija, pozitivno razmišljanje, vera v uspeh, čustvena inteligenca, etično ravnanje, skrb za razvoj, poslušanje in komuniciranje..., skratka to naj bi bilo nekaj lastnosti, ki bi jih moral imeti vask vodja,« je prepričana Verdnikova. Ženska veliko dlje čaka na uspeh pri svojem poklicu. Kaj žensko ovira pri hitrejšem vzponu? Po mnenju rektorice Univerze na Primorskem je na prvem mestu mladost. »Mladost ženski ne koristi. V mladosti moraš biti lep, dopadljiv in voljan. Ne smeš biti pameten«. Druga stvar je spol. »Ženske so bolj krhke. Si pripravljena, da boš mati, da si boš ustvarila življenje, ne pa, da se boš borila in tvegala«. Tretja svar pa je položaj. »Zgodovina nam ni dala tega položaja«. Te tri lastnosti ovirajo ženske že same po sebi, je prepričana Čokova. Bilo je tudi nekaj vprašanj in predlogov s strani poslušalcev, ki so bili prisotni na klepetu ob pozni kavi. Neva Zajc je predlagala, da bi morda bil velik izziv, če bi na enem od prihodnjih srečanjih prisluhnili tudi moškim, kako oni doživljajo danes sami sebe in kako ženske. Breda Krajnc t rSemenarna ^/assiflora J Liminjanska 78, Lucija Tel.: 05 6777 335 Tel.: 05 6777 334 Fax: 05 6770 927 Kupljeno blago Vam brezplačno dostavimo na dom! Vi pokličete, mi pripeljemo. www.semenama-cergolj .si Konferenca o elektronskem vodenju osebnega statusa V Portorožu matičarke in matičarji iz 57 upravnih enot V kongresnem centru Hoteli Morje je 11. in 12. marca 2005 bila Konferenca o elektronskem vodenju osebnega statusa. Prišlo je približno 300 udeležencev iz osmih držav iz tujine in Slovenije. Konferenco je organiziralo Združenje strokovnih delavcev upravnih notranjih zadev, pri izvedbi konference pa so priskočili na pomoč strokovnjaki Sektorja za registracijo prebivalstva in javne listine na Ministrstvu za notranje zadeve. HOTELI MORJE l PORTOROŽ Minister za javno upravo dr. Gregor Virant je v svojem nagovoru poudaril, da je izboljševanje javne uprave ena od prioritet slovenske vlade, zapisana v njenem programu. »Matičarji se zavedamo, da je izmenjava mnenj, izkušenj in prakse še kako pomembna. Vsi primeri niso zapisani v zakonih. Večkrat je samo s tehtno presojo in razumno odločitvijo mogoče rešiti zapleteno življensko situacijo. Delo matičarjev je odvisno od dobrega medsebojnega sodelovanja. Zavedamo se, da strokovni pogovori prinašajo znanje, izkušnje, ideje in odpravljajo dileme. Takšnih pogovorov ni nikoli preveč, saj zagotovo doprinesejo k izboljšanju in poenotenju dela,« je prepričana Bojana Zadravec, vodja sekcije za osebna stanja in matične zadeve. S takim delovnim srečanjem, ki je organizirano že drugo leto zapored in se je spremenilo v konferenco z mednarodno udeležbo, želijo tudi enkrat letno ponuditi matičarkam in matičarjem, da se v okvim delovnega srečanja seznanijo z novostmi na področju osebnih stanj doma in v tujini. Prav na področju osebnih stanj je povezovanje zakonodaje drugih držav zelo pomembno. Združenje strokovnih delavcev upravnih notranjih zadev, ki šteje že več kot 600 članic in članov, je že drugo leto član Evropske zveze matičark in matičarjev. Konference seje udeležil tudi predsednik, Hanes Schlacher in pozdravil udeležence. Znanstva, ki so jih sklenili v štirih dnevih sodelovanja s strokovnjaki iz tujine, so pripomogla k enostavnejšemu pridobivanju podatkov o tuji zakonodaji. Namen združenja pa je tudi razvijanje upravno pravnih znanosti s področja upravnih notranjih zadev. K sodelovanju želijo pritegniti zaposlene na tem področju in zainteresirano strokovno javnost. Udeležba na tej konferenci je vsekakor dokaz, da so na pravi poti. Udeležence je pozdravila tudi županja Občine Piran Vojka Štular ter Vojka Bole Delak, načelnica Upravne enote Piran (UE) v Luciji. V UE Piran pokrivajo približno 17.500 prebivalcev, poročajo mlade in malo manj mlade pare z vsega sveta. Imajo kar 50 odstotkov porok z udeležnostjo iz tujine. Minister za javno upravo dr.Gregor Istrabenz in Olimpijski komite podpisala pogodbo Nov veter v jadrih Klare Maučec, Vesne Dekleva in Domna Vasica - Stepančiča 4. aprila 2005 sta Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez in Istrabenz, d.d. v prostorih Mestne občine Koper podpisala pogodbo z izbranimi športniki, ki jim bo Istrabenz namenil del sredstev v okviru fonda, ki ga prispeva za razvoj slovenskega športa. Istrabenz, d.d. je tako poskrbel za nov veter v jadrih Klare Maučec, Vesne Dekleva in Domna Vasica -Stepančiča. Enoletno pogodbo z možnostjo podaljšanja so podpisali z leve: Igor Bavčar, predsednik uprave Istrabenz, d.d., mag. Janez Kocijančič, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, perspektivni mladi jadralec Domen Vasic - Stepančič z mamo Ines ter jadralni dvojec Klara Maučec in Vesna Dekleva. Istrabenz in Olimpijski komite Slovenije sodelujeta vse od ustanovitve krovne športne organizacije leta 1992 in prvega nastopa slovenskih olimpijcev na olimpijskih igrah za samostojno Slovenijo. Prvo pogodbo je v imenu Istrabenza podpisal nekdanji vrhunski športnik, jadralec, udeleženec olimpijskih iger in takratni direktor Janko Kosmina. V Istrabenzu so prepričani, da ima olimpijsko gibanje tudi v Sloveniji podporo zvestih pokroviteljev, za katere j e šport več kot le tržna priložnost - tovrstno sodelovanje je namreč tesno povezano z vrednotami, ki jih v Istrabenzu cenijo. Pred Klarom Maučec in Vesno deklevo sta dve veliki tekmovanji - sredozemske igre v Španiji (konec junija) in svetovno prvenstvo v San Franciscu Starša mladega Domna, kije bil izbran kot obetavni mladi jadralec, nista skrivala navdušenja nad sposobnostmi njunega desetletnika. »Domen je že kot petletnik pokazal veliko navdušenje za igranje nogometa. Treniral je tudi rokomet, namizni tenis in sedaj obiskuje tudi plesno-akrobatsko skupino Flip iz Pirana. Med poletnimi počitnicami smo ga vpisali v šolo jadranja. To gaje prevzelo in sedaj trenira že tretje leto. Dobil je že nekaj pokalov v kategoriji kadetov do 12 let. Novice, daje bil s strani Istrabenza predlagan in izbran za perspektivnega športnika, pa je bil Domen zelo vesel,« je ponosno povedala Ines Vasič-Stepančič, njegova zakonita zastopnica pri podpisu pogodbe. BK Virant je v svojem slovesnem nagovoru poudaril, da je izboljševanje javne uprave ena od prioritet slovenske vlade, zapisana v njenem programu. Tri pomembna področja, kjer bo ta razvoj najbolj poudarjen so: področje usmerjenosti k uporabniku, da se zagotovi boljši jservis za državljane in podjetja, področje boljše preglednosti in gre za določene učinkovitosti. Torej s čim manj sredstvi zagotoviti čimboljše rezultate, učinke. »Informatizacija matičnih registov bo prav gotovo pripomogla k boljši storitvi za državljane, k večji odprtosti, preglednosti in k večji učinkovitosti,« je poudaril Virant. Informatizacija družbe sega v vse pore našega življenja in dela. Tako se tudi v slovenski javni upravi matičarke in matičarji pripravljajo, da bodo začeli tradicionalne papirne oblike matičnih knjig postopoma spreminjati v računalniške, torej elektronske. Pripravljajo se namreč na informatizacijo matičnega registra, ki bo temelj vsem ostalim evidencam. To pa bo prineslo številne spremembe. Stanje e- Bojana Zadravec, vodja sekcije za osebna stanja in matične zadeve. uprave v Sloveniji je dobro. Praktično so vse baze podatkov informatizirane. Še zadnje bodo v relativno kratkem času. Vsi glavni procesi so podprti z ustreznimi aplikacijami,« meni Virant. Na konferenci je bil tudi Dragutin Mate, minister za notranje zadeve in pravtako pozdravil udeležence. Na pot informatizacije matičnih knjig so se pred nami podale že nekatere evropske države. Zato so na kongres povabili tudi predstavnike iz osmih EU držav (Avstrije, Belgije, Italije, Nemčije, Nizozemske, Poljske, Slovaške in Švice). Nekateri so predstavili svojo prakso in rešitve, opozorili pa so tudi na probleme, s katerimi so se pri tern srečevali. Matični register - elektronsko vodenje osebnega statusa, novosti na področju osebnih stanj, predstavite'' projekta informatizacije matičnega registra v Sloveniji, primerjav® slovenskega in švicarskega model registra, varnostni ukrepi za zaščite dokumentov v državah članicah E*“ (elektronsko vodenje osebnega statusa)-osebna imena v Nemčiji-spremembe v letn 2005, osebna imena... je le nekaj teni o katerih so razpravljali na konferenci Portorožu. So ciplji že zbežali? Ciplji naj bi se že decembra v jatah zbirali v mrzlem Piranskem zalivu, dovoljenje za ulov pa naj bi prišlo nekoliko pozneje in seveda še velja. Sedaj je samo še vprašanje, ali se bodo jate spet vrnile v naš zaliv ali pa se bodo pustile ujeti v mreže hrvaškim ali italijanskim ribičem. Zgodba o cipljih, prepirih med ribiči, pooblastilih za ulov, ustreznem času izdaje dovoljenja in še o čem se ponavlja že vrsto let. Bolj kot se pooblastilo za izdajo ulova oddaljuje od upravne enote Piran, večja je nevarnost, da bodo ciplji v Piranskem zalivu uživali svoj mir in svobodo. No ribiči se znajdejo, lovijo ciplje, ulovijo belo ribo. Morda pa še ni prepozno. Tudi ne za že tradicionalno cipljiado, ki jo ob obilnem ulovu okusne ribe brezplačno za občane pripravi županja Vojka Štular, pri peki rib pa ji pomagajo člani ribiškega društva Oradela. Ferrari se je obrnil na streho Voznik nepoškodovan Nedeljsko srečanje okoli 35 članov kluba Toni avto v Portorožu z 21 vozili znamke Ferrari j e nekoliko zasenčila nenavadna nesreča 59-letnega italijanskega državljana, ki seje 9. 4. 2005 nekaj po 11. uri s svojim ferrarijem model 360 modena zaradi prevelike hitrosti obrnil na streho. Nesreča se je zgodila na regionalni na Belem Križu 50 m od križišča v smeri proti Piranu na »show« vožnji od Casinoja, kjer so se zbrali ferraristi čez Beli Križ do ploščadi pred GH Palače. Policisti so vse natančno izmerili, v pripravljenosti pa je bil tudi rešilni avtomobil, vendar ni bilo potrebe, saj jo je voznik odnesel brez poškodb. Zaradi neprimerne hitrosti in mokre ceste je vozilo zaneslo na brežino odkoder seje nato prevrnil na cesto. Zelo poškodovan in zelo drag ferrari so mehaniki odpeljali na popravilo v Italijo. FOTO: FK-Primorski utrip. Sejem LINIAPELLE v Bologni Tradicionalni mednarodni sejem Lineapelle v Bologni (Italija), ki ga vsako leto obišče na tisoče ljudi, bo letos od 26. do 28. aprila. Sejmišče, na katerem razstavljajo številne modne izdelke iz usnja, nakit, obutev, sintetiko, si bo mogoče ogledati vsak dan od 9.00 do 18.30 ure. Breda Kraj,lC Obala doživela vlado Posvet vlade v piranski občinski palači, premier obiskal UP, Drobnič v Tomosu, minister Vizjak na Belvederu Slovenska obala se je v okviru nov6 politike »odprtosti delovanja« 12. 13. aprila 2005 mudila na lepi in rdeC - modri slovenski obali. Predsedni vlade in prvak SDS Janez Janša se J 12. aprila srečal s krajani KS Ankara-nato še s škofom msgr. Metodo Pirihom. Janez Janša s člani delegaclJ je 13. aprila obiskal tudi Univerzo n Primorskem. V Knjižnici ZRS J visoke goste sprejela rektorica UP j Lucija Cok. Srečanja so se udel®?1. tudi dr. Milan Bufon in dr. Andr Brodnik (prorektorja UP), dekanje dekani fakultet, dr. Darko D arov6 .j direktor UP ZRS in drugi. V pa*a., Gravisi je bilo srečanje v*a -^j predstavnikov s predstavni^ italijanske narodne skupnosti. To je obiskal minister za delo, družin0 socialo Janez Drobnič, na Belve se je na pobudo GZS ObfflO6.^ zbornice Koper z gospodarstven obalno-graške regije pogovafK minister za gospodarstvo mag-An Vizjak. Tema pogovora: Turizem Lisbonska strategija. V torek 12- aP-a| popoldne seje predsednik vlade s • s krajani Ankarana. 13. aprila zJlLflj je bil delovni posvet vlade v s u dvorani občinske Palače v P*r Predsednik vlade Janez Janša s6L.„0 tej priložnosti vpisal v Zlato k Občine Piran in poznej e pa tudiv ^ knjigo Mestne občine FCoper- j^j aprila ob 15.00 uri je bila v Pre palači novinarska konferenca, 17.00 in 19.00 uro pa v PokraJ1^anj6 muzeju (palača Tacco) tudi sr ^ Vlade RS z župani, gospodarstv poslanci in državnimi svetniki- 100 let dobrodelne organizacije Rotarv Novo vodstvo LDS Piran predsednik OO LDS Piran je dr. Marko Pavliha, podpredsednika sta dva: Klavdij Mally in daso ®raml, sekretar Matjaž Ukmar. Predsednik lokalnega odbora Mladi Liberalne ern°kracije (MLD)je mag. Neven Cvitanovič, predsednik novoustanovljenega lokalnega ab°ra LDS Piran Sivih panterjev Anton Kovšca. International, so v Sloveniji potekali burni dogodki, ki so pripeljali do neodvisnosti. Rotarijski kolegi po vsem svetu so Slovenijo podprli v njenih prizadevanjih in pomembno pripomogli k razumevanju odločitve za ta korak. Hitro sta nato sledila Rotary kluba na Bledu in v Mariboru in kot četrti klub je bil ustanovljen Rotary klub Portorož, ki mu j e bila 27.3.1993 slovesno podeljena ustanovna listina. V Sloveniji danes deluje 18 klubov, v ustanavljanju pa sta še dva. Rotary klub Portorož gostil Argentince Rotary klub Portorož je v sklopu svojih dejavnosti med 18.3. in 23.3. 2005 gostil študijsko skupino iz Argentine, ki že več kot mesec dni proučuje način življenja, kulturno in humanitarno dejavnost ter druge vidike vsakdanjika v Rotary Districtu 1910 (Hrvaška, Slovenija, Avstrija). Osnovni cilj Rotary kluba se izraža tudi v izobraževanju mladih ljudi. Rotary International Study Group Exchange je projekt, ki je omogočil štirim mladim izobražencem, da so lahko prišli na obisk in da bi se seznanili s posebnostmi, političnim, gospodarskim in družbenim življenjem Slovenske Istre. Gostje iz Argentine; Maria Cristina Ruiz del Ferrier, visokošolski predavatelj, Maria Laura Jakomin, arhitet, Lucia Maria Ahčin, učiteljica angleškega jezika, Javier Leonardo Valerio, prav tako učitelj angleškega jezika ter vodja skupine, član Rotary Cluba Lobos Andres Hector Mulassi, po poklicu zdravnik, so si tako ogledali Lipico, Postojno, Hrastovlje, Piran, kjer jih je sprejela piranska županja Vojka Stular, Splošno bolnišnico Izola, podjetje Bitermo, izolsko ladjedelnico. 22. marca 2005 so si v Kopru ogledali tudi Univerzo na Primorskem. Sprejela jih je rektorica dr. Lucija Čok. Ta dan je bil sicer kar pester. V Kopru jih je sprejel tudi Božo Luzar, lastnik podjetja Emonec v Kopru, član Gostje iz Argentine: Andres Hector Mulassi, vodja skupine, *jlan Rotary Cluba Lobos, Maria Cristina Ruiz del Ferrier, Maria Laura Jakomin, Lucia Maria Ahčin, ki zelo dobro obvlada slovenski jezik in je poskrbela za prevode, Javier Leonardo Valerio. Na fotografiji tudi predsednik Rotary kluba Portorož, Vojko Starovič (drugi z leve). vse od začetka deluje rotarijska 2d’a?'zac'-ia’ ki jo je leta 1905 v ruženih državah Amerike ustanovil ^aul Harris, po človekovih načelih. Jeni osnovni cilji se izražajo v v°moči in podpori, ki jo člani epovsod nudijo drugim ljudem, v Sanitarnih akcijah, v izobraževanju etj?d'h ljudi, v poudarjanju visokih 1Cn>h standardov v vsakodnevnem plovnem življenju, v toleranci med r°di, v podpiranju miru v svetu, v ^'Jateljstvu med člani, kjerkoli po ^naj živijo in delujejo. Rotary ni . 'lična organizacija. Je jasno Kl^k6113 oblika civilne družbe, ra r-k' člani so moški in ženske in pCn'^ Poklicev, izrednih vodstvenih ________________ des ltTI<<’ Portoroški rotarijci so v prvih jn poKiicev, lzreanm vodstven živ-r8an'zacijskih sposobnosti, Pie^r P° v'šoki h etičnih in moralnih (jn r,1h. Njihovo geslo je »Pomagajmo des^'m<<- Portoroški rotarijci so v prvih ju ?’h letih opravili kar nekaj nalog. Sevati vse dobrodelne akcije, izvedene v tem obdobju bi bilo predolgo. Vse kar so dobrega storili, je bilo usmerjeno v pomoč ljudem, ki so pomoči potrebni, pa jim javne institucije ne morejo pomagati. V Sloveniji deluje že 18 Rotary klubov V Sloveniji seje rotarijska ideja začela uveljavljati v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja. Prvi rotarijski klub v Sloveniji je bil ustanovljen 15. novembra 1930 v Mariboru. Približno pol leta kasneje mu je sledil Rotary klub Ljubljana. Med drugo svetovno vojno in po njej je bilo rotarijsko druženje prepovedano in rotarijstvo na slovenskem je zamrlo za skoraj 50 let. V letu 1988 je skupina iz Ljubljane in tujine pristopila k ponovnem oživljanju rotarijstva v Sloveniji. V oktobru 1990, ko je bil Rotary klub Ljubljana uradno sprejet v Rotary VsC^7 Pr'morskega utripa: (z leve proti desni) Breda Krasna, Anton Marko Pavliha in mag. Neven Cvitanovič. ekipa *T)sk° in kadrovsko izpopolnjena ll0vinarstn^e PbS se je predstavila na aPrila na ' Referenci v ponedeljek, 4. ?6vLuci'S\Ž U stranke na Liminjanski j-DS jn Jl ■ Na tem naslovu ima poslanec Aavlihah\r redsednik DZ dr- Marko ^ePrav ar.,1 P°s'ansko pisarno. radP°smehla ni predsednik SDS in vlade V *°ku« tn •|1V0 pove, »daje stranka LDS ne drži. Lne resnici’kar smo lahko slišali, r&s s prve Je P° M letih vodenja države ^feskoči]„ka rriesta po volji volivcev ^dapo2i aa drugo, a lahko še kako H^PraviiJ' P°d Prste in javnost opozarja rr*°čnejgi °Stl' Njeni kadri so strokovno LDS je v piranski občini ozirom občinskem svetu po številu svetnikov (( najmočnejša politična stranka. Velik svežega vetra in poenotenja je prinesel stranko dr. Marko Pavliha, kije na lanski oktobrskih državnozborskih volitvah Piranu gladko premagal svoje tekmeci postal poslanec, bil izvoljen z podpredsednika parlamenta in se u< političnega slovarja s svetlobno hitrostji Je človek, ki ne obljublja tja v en dai Razumeli smo, da si LDS obeta zmag na lokalnih volitvah leta 2006 ter da j njen glavni cilj vrnitev na vrh piramid političnega in gospodarskega odločanja usodi naše države. To pa ni odvisno le o same LDS, njenega približevanja volili bazi, pač pa tudi od sposobnosti vladanja sedanje nasprotne ekipa. Jeziček na tehtnici bo vedno le DeSUS, pa čeprav v piranskem primeru kot kaže prek Sivih panterjev. Na vprašanje Primorskega utripa, ali ima dr. Pavliha kakšne večje ambicije na lokalni ravni - na primer postati župan piranske občine - je odgovoril, da funkciji župana in poslanca oziroma podpredsednika DZ zanj nista kompatibilni, (čeprav ni nobenih pravnih omejitev), pa tudi zanj bi bilo ob vseh funkcijah in predavanju na FPP preveč naporno, kajti županovanje zahteva celega človeka, je povedal. Dr. Marko Pavliha je tako javno demantiral govorice, da želi postati župan piranske občine na prihodnjih lokalnih volitvah. V primeru, da ne bi ponovno kandidirala sedanja županja Vojka Štular bi namreč v tej občini postala velika vrzel in nihče ne ve kdo bi jo lahko zapolnil. Predsednik piranske LDS želi, da bi stranka čimveč pripomogla k razvoju občine. Aktivno in ustvarjalno se bo vključevala na vseh področjih gospodarskega, socialnega, športnega, kulturnega in političnega življenja. Programske naloge sta predstavila tudi Anton Kovšca, predsednik Sivih panterjev - seniorske organizacije LDS in predsednik mladih liberalnih demokratov Piran, mag. Neven Cvitanovič. Rotary kluba Portorož ter jim razkazal pražarno kave Emonec in pivnico. Božo Luzar ima poleg pražarne v Kopru še tri pražarne v Vojvodini, Bosni in na Kosovu. Kavo Emonec spražijo kar iz osem različnih vrst zrnja. V njihovih cisternah zori temno in svetlo pivo. V Sloveniji je 28 manjših pivovarn, ki med seboj vsako leto tekmujejo oziroma dajo na ocenjevanje svoje pivo. Božo Luzar že po tradiciji prejme vsako leto prvo nagrado za pivo. Leta 2004 je pivovarna Emonec na evropskem tekmovanju v Budimpešti prejela drugo nagrado za svetlo in temno pivo. »V 24 urah lahko proizvedemo 3000 litrov piva. Slaba Stranje, da moramo čakati 21 dni, da pivo dozori oziroma fermentira. Za izdelavo piva potrebujemo štiri surovine. Vodo, Med 17 kandidati za študijkso potovanje so izbrali štiri, ki so se morali naučiti zgodovino, zemljepis... o krajih, ki sojih obiskali. Pripraviti so morali tudi kratko predstavitev o Argentini, kar so predstavili na novinarski konferenci 22. marca. Kandidati, ki so bili izbrani za to študijsko izmenjavo se prej niso poznali. Ta izkušnja jih je zelo zbližala. »Ta projekt nam je dal možnost obiskati različne države. V vsaki smo imeli stike z različnim okoljem v profesionalni in neprofesionalni obliki, ki so nas povezali z navadami in kulturo. Ves čas pa smo primerjali razlike in podobnosti z našo kulturo. Ta izkušnja in spoznavanja nam pomagajo rasti,« je dejala Maria Laura Jakomin, ki ima Ogled pražarne Emonec v Kopru, kjer spražijo 1 tono kave na uro. FOTO: BK Primorski utrip. ječmen, hmelj in kvas. Naj dražja surovina je voda. Za 1 liter piva porabimo 7 litrov vode,« je Luzar razlagal Argentincem, ki so z veseljem poskusili zmagovalno pivo. korenine v Štanjelu. O vsem kar so v tem študijskem izletu videli, spoznali in doživeli pa bodo poročali na slovesnosti ob 100. obletnici v Rotary klubu, ki jih je izbral. Breda Krajnc MlTRUroi HOTLt S v 2 iverii6-’> irtucnM S Table bodo odstranili Velike informativne in reklamne table na križišču Valeta naj bi odstranili, ker zastirajo pogled na mondeni Portorož. Postavili naj bi jih nekoliko nižje na desni strani ceste na nasipu (iz smeri Valete proti Strunjanu). Za boljši, predvsem pa varen razgled, bi morali podreti kar nekaj dreves in urediti tudi razgledno točko. Kolikšna bo naložba vedo povedati na občini. Hold Roža flotcf 8*b*a HotdluCtja Kampfudp .1 ' = sa 05 690 7000 ‘.aav ■■■ 1WIIWIMMlmp V •***!✓.j W3m PORTORO/t^TORTOlfliŽŽo ■ I : V NAHESTTBURLAUB - ~HLMABfSTHOLI0AVS TURISTICA Predstavili bodo nove strokovne knjige in podelili diplome Turistica - Visoka šola za turizem Portorož - članica UP, beleži v letu 2005 10. obletnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti so pripravili serijo novih publikacij, s katerimi želijo prispevati k nadaljnjemu proučevanju turizma doma in v svetu. To sta: znanstvena monografija Sociologija turizma- Izhodišča za proučevanje potovalnih kultur avtoija dr. Milana Ambroža in znanstvena monografija Statistika (skoraj) brez matematike, avtorja dr. Mladena Kneževiča. Knjige bodo predstavili na dan svečane podelitve diplom 22. aprila ob 17.00 uri (veijetno) v portoroškem Avditoriju. ■ Gasilski pozdrav iz Nove vasi in Sečovelj Na nedavnih letnih občnih zborih PGD Nova vas in Sečovlje so pozitivno ocenili preteklo delo in si zastavili nove naloge. Novi podpredsednik UO PGD Nova vas je Ivan Debernardi, član UO Simon Pucer. Na 52. občnem zboru PGD Sečovlje so izvolili novega mladega poveljnika Davida Radoslava. Poročilo o delu upravnega odbora PGD Nova vas za leto 2004 je na občnem zboru 12. 3. 2005 v Kulturnem domu v Novi vasi podal predsednik društva Valter Pucer. Povedal je, da je bilo med občnima zboroma 9 rednih sej Upravnega odbora. Pomembnejše naloge, ki so bile opravljene v obravnavanem obdobju: ■ Izvajali so dela in naloge po pogodbi o opravljanju javne lokalne službe. • Sodelovali so s krajani v smislu požarne preventive. • V požarno ogroženem obdobju so organizirali požarne straže. ■ V oktobru - mesecu požarne varnosti so sodelovali pri izvajanju gasilskih aktivnosti. ■ Zaživela je komisija za delo z članicami in komisija za delo z pionirji. • Spomladi so izvedli čistilno delovno akcijo v vasi. • V jeseni so z delovno akcijo urejali okolico doma. ■ Redno so izvajali vzdrževalna dela na gasilskem domu. ■ V stop v Evropsko skupnost in praznik dela so obeležili z velikim kresovanjem v Famedu. ■ Konec maja so se udeležili parade ob praznovanju obeležja PGD Dol. • V mesecu avgustu so organizirali tradicionalni piknik v Savudriji. Udeležilo se je 58 članov. • V konec avgusta so organizirali strokovno ekskurzijo - Izlet. Ogledali so si svetovno razstavo podob Svetega Floriana v Tolmezzu in Kobariški muzej. • V mesecu novembru so organizirali degustacijo mladih vin" MALVAZIJA FEST ". • Pročelje gasilskega doma v Novi vasi od oktobra naprej krasi slika svetega Florijana zavetnika gasilcev, ki bo budno bedel nad nnjimi in jih varoval. Sliko je izdelal vaščan Emil Gazič. • V letu 2004 je bila njihova prioritetna naloga, da se društvo in člane društva opremi z učinkovito in varno opremo tako, da je zagotovljena njihova varnost in varnost ostalih udeležencev v požaru oziroma elementarni nesreči. • S pomočjo požarnega tolarja so akcijsko operativne člane opremili z 1 delovno obleko, 10 delovnimi kombinezoni in 11 delovnimi škornji. “Dne 2. oktobra 2004 smo od Županje občine Piran prevzeli novo težko pričakovano gasilsko vozilo GV VI, katerega bomo s ponosom in vestno uporabljali v pomoč našega humanitarnega poslanstva. Nabavo novega gasilskega vozila je omogočila Občina Piran, in donatorji. Nakup vozila se bo odplačeval po sistemu lizinga na podlagi sklenjene pogodbe s firmo Finor d.o.o. Koper. S časa odplačevati novo gasilsko vozilo. Za vse to bi potebovali okoli 5,6 milijona tolarjev. Za odplačilo gasilskega vozila so predvidena sredstva občinskega proračuna v znesku 3,6 milijona tolarjev. Sicer pa Občina Piran letno namenja iz proračuna za gasilsko dejavnost (10 zaposlenih) okoli 50 milijonov tolarjev, pri čemer so vključeni tudi stroški za delovanje poklicne gasilske enote v Marini Portorož. V PGD Nova vas so sprejeli tudi spremembe in dopolnitve statuta zaradi nedavnega izstopa PGD Nova pridobitvijo kompletno opremljenega gasilskega vozila s podvozjem "SPRINTER" in nadgradnjo, katero je izdelalo podjetje "WEBO d.o.o.", bo naše delo učinkovito in varno.Vsi dobro vemo, daje pri požaru in drugih elementarnih nesrečah hitra pomoč najučinkovitejša”, je povedal predsednik društva Valter Pucer. O daktivnostih na požarnovarstvenem področju je poročal tudi poveljnik gasilcev v Novi vasi Marjan Pucer. Svoje poročilo je zaključil z zahvalo vsem članom in sovaščanom, krajevnim in občinskim oblastem, ter drugim društvom, za vso pomoč, ki so je bili deležni. V program dela za leto 2005 so si v društvu zastavili kar nekaj nalog. Med drugimi dela in naloge po pogodbi o opravljanju javne lokalne službe in organiziranje požarnih straž. Zlasti tudi v oktobru - mesecu požarne varnosti - sodelovanje pri gasilskih aktivnostih. Usposobiti želijo vsaj tri člane PGD za nošenje dihalnega aparata in tri člane za strojnike z vozniškim izpitom C kategorije. Urediti želijo tlak v garažah doma ter ogrevanje doma, kakor tudi želijo pridobiti uporabno dovoljenje za gasilski dom, ki ga še kot kaže nimajo. Nabaviti želijo nekaj opreme, v skladu z lizing pogodbo pa morajo še nekaj vas iz Članstva Gasilske zveze Koper in vstopa v Gasilsko zvezo Piran ter vpisa v register dodatne - gostinske dejavnosti. Podelili so tudi čin gasilca in doplonili sestav vodstva UO. Za podpredsednika UO so izvolili Ivana Debemardija, član UO je postal Simon Pucer. Razrešili so tudi dva člana UO in sicer Mira Grižona in Stanka Gorelo. GASILSKI dom Od oktobra 2004 krasi pročelje gasilskega doma Nova vas slika Sv. Floriana, zavetnika gasilcev. FOTO: FK Primorski utrip. Dolgoletna tradicija PGD Sečovlje Letošnji že 52. občni zbor Prostovoljnega gasilskega društva Sečovlje, ki je bil 25. marca 2004 v gasilskem domu v Sečovljah, potrjuje dolgoletno tradicijo tamkajšnjega gasilstva. Predsednik PGD Sečovlje Milan Lušina je lansko delo gasilcev v Sečovljah ocenil kot pozitivno. V društvu aktivno delujejo tudi gasilke, uspešno pa se usposabljajo tudi mladi gasilci. Lani so gasili ali pomagali gasiti pet požarov. Adrijano Klobas nam je razkazal opremo in vozilo Mazda, ki jim ga je kupila Občina Piran. PGD Sečovlje razpolaga s sodobno opremo in šestimi gasilskimi vozili. Poleg svojega rednega dela na področju preventive pred požarnimi nevarnostmi vsako poletje uspešno organizirajo tudi znano gasilsko veselico (lani, na 20. gasilski veselici po vrsti, je kljub dežju razvedrila množice mikavna Natalija Verboten). Društvo ima svojega prednika v nekdanjem rudniku Sečovlje, ki je v času Predsednik PGD Sečovlje Milan Lušinf (drugi z leve), Adriano Klobas, Ingr'“ Mahnič in Atilio Radojkovič pred poln0 vetrino pokalov, ki jih je društvo osvojilo n“ raznih tekmovanjih. FOTO: FK-Primorski utrip. Bivši poveljnik PGD Sečovlje Silvo Nusdorfer in novi poveljnik David Radoslav mm obratovanja (do leta 1971/72?) moral imeti gasilsko enoto za reševanje v rudniku. Na občnem zboru so sprejeli poročilo UO o delu v letu 2004 in program dela za leto 2005 ter izvolili novega poveljnika PGD Sečovlje Davida Pflrjnn“ tudi pravijo »menih«. . aščani in obiskovalci so se tako lahko zavrteli ob glasbi skupin »Ne me JUgat«, Malibu bilo pa je organizirano tudi tekmovanje v briškoli. Bilo je kar ekaj zanimivih dogodkov. Na velikonočni ponedeljek, ob 15. uri smo si ahko ogledali tradicinalno nogometno tekmo med poročenimi in sporočenimi vaškimi fanti, kjer so se bolje izkazali poročeni, ob 17. uri je tla v cerkvi sv. Kozme in Damjana slavnostna sveta maša. Predstavili so novo knjižico Ivane Milke Pucer o Pučah in Koštaboni.Sledil je srečolov a Karitas, ki gaje organizirala medžupnijska Karitas Krkavče-Koštabona, D 20.30 uri pa tradicionalno tekmovanje v mori. Koštabona in Puče dobila novo knjižico do|S,ti*W,ti Je naselje s strnjenim jedrom na flišnem slemenu nad zgornjo hr k10 re^e Dragonje v občini Koper. Ima okrog 200 prebivalcev. Vas leži na obč.u nadmorske višine 280 m z okoli 85 hiš. Upravno sodi v KS Šmarje in stik1110 K°Per- Njeno ozemlje se razprostira od sredine hriba Poljane, kjer se q a s šmarskim in pomjanskim ter pučarskim okolišem, skozi dolino Vel j=onje pa vse do hrvaške meje na hribu Brič. Na tem področju se nahajajo vidT naravnih 'n kulturnih znamenitosti. Koštabona je z urbanističnega p ’ a ena najlepših strnjeno pozidanih istrskih vasi, ki jo na obeh koncih (zs ar*ata CI'kvcni stavbi. Cerkev svetega Kozme in Damjana iz 15. st. zdto'6113 °*co^ kta1446) stoji verjetno na mestu rimskega hrama boginje na vJa’ cerkev sv. Andreja (zgrajena okoli leta 1460), ki leži ob pokopališču, CerPasProtnem koncu vasi. Koštabona ima sredi vasi še eno cerkev in sicer Košt^I blaženega Elije posvečena od škofa Avguština Brata iz leta 1742. 5 ya’ Prijetna mala vasica je od Kopra oddaljena 14 km ter od Šmarij Velikonočna razstava v Šotor, v katerem je bila letos organizirana »fjera« v Koštaboni cent V’na *",mcat v Trgovsko poslovnem zap (TPC) v Luciji že četrto leto razst ^ or§anizira velikonočno iavno't°’ k* -i® vsako leto na ogled širši veij. Stl Vvzadnjem tednu, v soboto, pred bila i °n°®nim ponedeljkom. Letos je S tem Jem°ma v četrtek 24. marca 2005. in v”So “mogočih tudi otrokom v šolah Razstav’ -^a s' razstavo ogledajo. ve2anv‘la» s? predvsem izdelke, ki so bo v V?a velikonočne praznike, naj si tudi nvkl Pultov, voščilnic, bilo pa je Vrste t 3-1 dobrot pečenih iz različne razstav|Sta' i-Ctos se je odzvalo čez 30 'zolSke J3uvaev iz piranske, koprske in bil Cei 0beine. En razstavljavec pa je izdelke,0 l-Z *i.irske Bistrice. Večina bil0 paV je kda skupinsko izdelanih, prizade'*6 tUt*' nekaj samostojnih. to je naVarn° si, da bi to razstavo malo oživili, da bi bila morda v večjem obsegu, predvsem pa daljšem trajanju. raZstaVo r?® enodnevna razstava, ki zahteva veliko priprav in je škoda, da traja samo en dan. TPC je za tako razstave c C ° Primeren prostor, žal pa ni varovan,« je dejala Suzana Bertok, pobudnica razstave. Pri postavitvi te Priklin °f3n* vsa ta leta priskočijo na pomoč z Univerze za tretje življenjsko obdobje Faros iz Pirana. Letos se razstav]ieC1 3 tudi nedavno odprta Kantina Primorka iz TPC, ki je poskrbela za mize, na katere so postavili °crt0k ■ ® eksponate, razstavljavcem pa so tudi podarili bon za enolončnico, ki jo lahko dobijo pri njih. Suzana koncu razstave vsem sodelujočim podelila tudi priznanja za njihovo delo. NK Dragonja je po grobih ocenah v šotor vložil 7 milijonov tolarjev. Tu seveda ni vključeno prostovolno delo, ki ga ni bilo malo. Nekoč seje NK Dragonja tudi financiral od prodanih kart. Na koncert so dobili od 100.000 do 200.000 tolarjev, odvisno od števila prodanih kart. Del tega denarja so namenili tudi za sanacijo strehe šotora, ki so jo pred leti že enkrat popravljali. Za vzdrževanje takega šotora je potrebnih od 200.000 do 500.000 tolarjev na leto. »Da bi sanirali streho šotora bi bilo potrebno približno 5 milijonov tolarjev. Klub tega denarja nima in bi ga zelo težko našel. Veseli bi bili, če nam bi kdo priskočil na pomoč, da bi ponovno oživili okolico, ki je mislim ena izmed lepših točk v koprski občini. Šotor v Koštaboni je navezan na vse vasi, ki so nad Dragonjo (Pomjan, Koštabona, Puče, Krkavče, Sv.Peter, Nova vas, Padna...). Potrebno bi bilo poiskati širši interes, da bi šotor popravili. Morda bi morali stopiti skupaj krajevne skupnosti, vaške skupnosti, NK Dragonja in najti rešitev,« je dejal Nevio Pucer, član upravnega odbora NK Dragonja, ki mu ni vseeno, ko gleda kako šotor razpada, kvari okolico in ne služi več svojemu namenu. Tudi notranjost šotora počasi propada Fotografije in besedlio: Breda Krajnc ■ W' primorski uVp Novi Passat in Golf plus navdušila V prostorih koprskega Porscheja so 31. marca predstavili dva nova Volkswagnova modela: šesto generacijo Passata in presenečenje večera,Golf plus. Večerje bil poln emocij in pričakovanj. Kot j e povedal voditelj večera humorist Bogdan Gerk -Frtacin se je novi Passat marsikaj naučil od svojih bratov. Vozilo je oblikoval Slovenec. Proizvajalci in prodajalci pravijo, daje novi model prav simpatičen in pravšnji za udobno vožnjo, za razgibano življenje, je napreden. Z lepo oblikovanim prednjim delom nakazuje znamko - pot v prihodnost. Je tudi pameten avto, saj ima številne funkcije nove generacije. Tudi močan je - ima novi TDI motor s 125 KW/170 KM. Prijetno j e tudi, če se ves čas počutite varno - namreč novi Passat je tudi varen. K aktivni varnosti v še posebej veliki meri prispeva elektronski stabilizacijski program (ESP). In nenazadnje je tudi udoben. To so se lahko prepričali tudi obiskovalci, ki so si ga ogledali od blizu in se vanj tudi usedli, dotaknili se volana in naprav. Prav verjetno je, da pot do novega Passata ne bo tako strma, saj se (informativne) cene (dizel ali bencin) glede na modele gibljejo od 5,026 do 7,434 milijona tolarjev. Novost številka ena je elektronska parkirna zavora, kije v Passatu kot v prvem vozilu svojega razreda vgrajena serijsko, aktivirati s novost je povsem na novo razvit sistem odklepanja in zaklepanja z daljinskim upravljanjem. Tretja novost, sistem za uravnavanje razdalje. Četrta novost je telefon s sistemom Bluetooth, ki je v Passatu na voljo za doplačilo. Novost številka pet je zvočni sistem Dynaudio. Kristalno čist zvok prav posebne vrste zagotavlja izjemno kakovosten sistem zvočnikov specialista za zvočne sisteme Dynaudio z močjo 600 W. Šesta novost je avtomatska klimatska naprava climatronic. Poslovneži bodo cenili 230-voltni električni priključek, s katerim bodo lahko napolnili baterije svojega prenosnega računalnika. Passat meri v dolžino 4,77 m, je torej 62 mm daljši od njegovega predhodnika. V širino meri 1,82 m meri (74 mm več) in v višino 1,47 m in je 10 mm višji od prejšnjega modela. Janko Kosmina je pomagal »odkriti« Volkswagnov Golf plus. Prikazal seje model 2.0, Sportline paket (103 KW/ 140 KM). Maloprodajna cena razstavljenega eksponata : 5.898.300,00 SIT oziroma 24.574,20 EUR (po tečaju 240,06 SIT). Breda Krajnc Preprosto jo je mogoče pritiskom na gumb. Druga Slike Mirka Kosmine krasijo koprski Porschejev avto salon Veselje tudi za Mirka Kosmino V salonu Porscheja smo si ob predstavitvi novega Passata in Golfa plus lahko ogledali tudi slike Mirka Kosmine. Ljubitelj umetnosti jih riše z vso ljubeznijo . Mirko Kosmina je izdal tudi knjižico Brinjevke in lastoke, Misli z gmajne Vsi iščemo glavno pot. Zakaj, ko pa so bolj koristne stranpoti?! Vedno sta na voljo vsaj dve poti. Pogosto pa izberemo tisto, kije ni. Človek je vedno star. V začetku premalo, kasneje preveč. Nič ni narobe če mislimo na jutri. Narobe je ker pogosto pozabljamo na danes. So ženske, ki te lahko spravijo do nebes. So tudi takšne, ki te spravijo v pekel. Drži se tiste, ki te pusti na Zemlji. Pogoj za uspeh sta združena domišljija in znanje. Toda z domišljijo razpolagajo mladi, z znanjem pa stari. Pametni predlagajo, bedaki pa imajo vedno pripombe. Majhna vrata lahko odprejo vhod v sobano. Prava beseda pa lahko odpre srce. In ko je odprto je vsako veliko. Mirko Kosmina je zaključil misli, ki jih je natisnil v knjižici (200 izvodov na 32 straneh) z mislijo: Mirko Kosmina z vnukinjo. Športno Kulturno Izobraževalno Društvo JAZ SEM NAJBOLJŠI Portorož, Obala 47 , tel. 041 72 42 62 organizira VELIK POHOD ob svetovnem dnevu zemlje in živi obroč okrog jezera v Fiesi KDAJ: v soboto, 23.4.2005 ob 15.00 ŠTART: avtobusna postaja pred O.Š. Lucija KAM: Lučan, Valeta, Šentjane, Beli Križ, Fiesa KOLIKO: mora nas biti vsaj 400 z dolgimi rokami NAGRADE: nasmeh organizatoijev PO: pohod se bo zaključil v Fiesi oz. v Piranu na trgu (pandolo) ZAKAJ: preživeti popoldan na zraku v najboljši družbi IN: pisati zgodovino (ne prepisovati) - živi obroč okoli jezera PRIDI, SKUPAJ NAM BO LEPO! Naslednje akcije: 15.5.2005 Lov na zaklad Piran 15.5.2005 Tek med zvenenjem Piran 28.5.2005 Piranski športni dan plaža Portorož 4.6.2005 Istrska poroka Seča 2.7.2005 pohod in tek po Sečovljah Veslaški klub Piran Tečaj veslanja Veslaški klub Piran organizira tečaj veslanja od 18. 4. 2005 dalje. Vpišejo se lahko vsi, ki se želijo preizkusiti v veslanju in so rojeni v letu 1991, 1992, 1993,1994. Vpis je vsak dan v prostorih kluba v Seči - Sečoveljske soline - od 18. do 19. ure. Vabljeni v stik z naravo. Veslaški klub Piran Trener: Milan Kocjančič Velikonočni pohod in tek Sečovlje - Strunjan 19. marca 2005 je 89 tekačev in okoli 150 pohodnikov pod geslom Povežimo soline preteklo ali prehodilo osem kilometrov dolgo pot od sečoveljskih do strunjanskih solin. Breda krainC Zmagovalci po skupinah 1. Vera Kavčič 2. Mateja Antončič 3. Karmen Gec ženske nad BO let 1. Sabina Jovan 2. Nataša Kenk 3. Dragica Dolgan 1. Peter Letnar 2. Uroš Vodopivec 3. Peter Malec Moški nad 30 let 1. Igor Lešnik 2. Asim Kaltak 3. Marko Komat 3. Moreno Mandich Športno prireditev, velikonočni tek in pohod je prvič pripravilo športno kulturno izobraževalno društvo Jaz sem najboljši iz Portoroža, v sodelovanju s Športnim centrom Piran. Predsednik društva Mojmir Kovač upa, da bo ta projekt postal tradicionalen. Športni navdušenci so se podali na pot pri vhodu v Sečoveljske soline in jo nadaljevali po cesti poleg kanala sv. Jernej proti Forma vi vi, okoli rta skozi avtokamp, po portoroški plaži skozi tunel ozkotirne železnice Parenzana do avtokampa v Strunjan. Udeleženci in ostali obiskovalci so si na prireditvi lahko pod strokovnim vodstvom ogledali tudi soline, preizkusili pa so se lahko tudi v istrski pastirski igri pandolo. Po prijetnem, za nekatere napornem teku so tekmovalce na cilju čakali tudi topli bobiči. Zmagovalci so prejeli pokale in nagrade podjetja Soline d.o.o. Vsi ostali so prejeli spominske kolajne in vrečko soli.L Pohoda so se udeležili tudi otroci jz portoroškega vrtca. Zahvala in pohval gre tudi SKC Portorož - sekcij® pandolo in Turističnemu društvu * Strunjana, ki je pripravilo miz° prospekti Strunjana. Gospodinje so z® udeležence prireditve pripravile PeClV in degustacijo žganja iz kakijev 1 žižol. Pri organizaciji so sodelova^ mladi volonterji, ki se združujejo skupini z imenom Tsunami teanr^. Na fotografiji Primorskega utripa: Prvi trije, ki so prispe" na cilj v Strunjanu. daje navodila udeležencem teka oziroma pohoda. ^ •igr Piran Sestal se je varnostni sosvet Lani za 6% manj kaznivih dejanj V sredo, 30. marca 2005 so se v dvorani Domenica Tintoretta v občinski palači sešii predstavniki občine Piran, policije, centra za socialno delo, pomorske uprave ter predstavniki predšolske, osnovnošolske in srednješolske vzgoje. Na več kot dveurnem sestanku so se seznanili z varnostno oceno razmer v piranski občini. Po podatkih policijske postaje Piran se število obravnavanih kaznivih dejanj iz leta v leto zmanjšuje. V lanskem letu so občani in policisti zaznali 1.284 oziroma za 6% manj kaznivih dejanj kot preteklo leto, na Državno tožilstvo pa je bilo podanih 861 ovadb, kar je dva odstotka manj kot leto poprej. Trend zmanjševanja kaznivih dejanj je zaznati tudi v povprečju petletnega obdobja in sicer je število manjše za 3%. Tudi stopnja raziskanosti kaznivih dejanj, ki znaša kar 52 odstotkov je za slovenske razmere izredno dobra. ^ajvečji problem je predstavljala ■mladoletniška kriminaliteta, ki je bila majbolj pereča med turistično sezono 'm ob koncu leta. Tako so lani obravnavali kar za 90 odstotkov več oejanj, kot so jih mladoletniki storili y Preteklih letih. Delež mladinske kriminalitete predstavlja 20 odstotkov ^Seh kaznivih dejanj. Glede na težo aznivih dejanj pa je zaznati, da ',®činoma starejši mladoletnik,i med . ■ m 18. letom, ki so za svoja dejanja .e kazensko odgovorni, izvršujejo edalje hujša kazniva dejanja. r°blematike mladoletnikov ne Pripisujejo širši skupini, temveč jo Povzroča ožja skupina, ki je poleg j^ndalizma izvrševala tudi hujša azniva dejanja, kot so ropanje rstnikov, vlomi v objekte, nedovoljen j met z orožjem inmamili. Policija J® večino kaznivih dejanj, ki so jih °nh mladoletniki raziskala in zoper orilce podala kazenske ovadbe na rzavno tožilstvo, ki nato nadaljuje 0(h’°n na s°dišču- S tem, ko policija iz ■ storilce, poda kazensko vadbo, Vaja preventivne razgovore in Ventivno nadzoruje območje, stori e’ kar je v njeni pristojnosti. zenska odgovornost se začne, ko ^adoletnik dopolni 14 let. Državna znka z obvestilom o ovadbi, kjer je d drugim zapisano, ali se je p^Zilstvo odločilo za uvedbo [Pmvljalnega postopka oziroma aljevanja postopka na sodišču, nani center za socialno delo, ki mora v skladu s 469. členom Zakona o kazenskem postopku pridobiti podatke o mladoletnikovi zrelosti, okoliščinah in razmerah v katerih živi, in druge morebitne okoliščine, ki ogrožajo mladoletnikovo osebnost. Sledi pogovor s starši in mladoletniki. Na podlagi ugotovitvenega postopka pošlje center poročilo sodišču, kjer se zadeve zavlečejo od enega do dveh let. Prav dolgotrajnost sodnih postopkov je vzrok, da dejanja zastarajo, mladoletniki pa med čakanjem na sodbo postanejo polnoletni in povzročajo nova kazniva dejanja. Zato je bil tudi eden od sklepov varnostnega sosveta nasloviti apel na ministrstvo za pravosodje za pospešitev sodnih postopkov, saj je prav pravočasno reagiranje sodnih mlinov edina rešitev za prekinitev začaranega kroga mladoletniške kriminalitete. Sogovorniki so poudarili pomen preventivnih programov, kijih izvajajo različne organizacije v občini Piran, zlasti pomen Mladinskga EPIcentra Piran, kjer preživljajo svoj prosti čas mladi med desetim in dvajsetim letom, pa tudi otroci med tretjim in desetim letom. EPIcenter je mnogim postal drugi dom, zato občina končuje tudi urejanje centra v Luciji v neposredni bližini tamkajšnje osnovne šole in vrtca. Občina Piran izvaja razne programe tudi v sodelovanju z vrtci in šolami. Trenutno pod okriljem Unicefa poteka program Piran - otrokom prijaznoUnicefovo mesto, sicer pa °učno srečanje študentov piranska občina sofinancira 15 kulturnih in 30 športnih društev, v katerih sodeluje več kot tri tisoč mladih. Županja je že sredi marca sklicala sestanek z vrtci in šolami, kjer so med drugim določili predstavnike predšolske, osnovnošolske in srednješolske vzgoje kot stalne člane varnostnega sosveta. Udeleženci sosveta pa so bili enotnega mnenja, da je treba okrepiti sodelovanje s starši, ki pa se v mnogih primerih ne odzivajo na apele pristojnih služb. Anketa, ki so jo pred kratkim med učenci izvedli na piranski osnovni šoli je pokazala, da je kar 20 odstotkov otrok večino svojega prostega časa prepuščenih sami sebi. Varnostni sosvet je Županja Občine Piran Vojka Štular sklenila s sklepom, da naj delovna skupina v sodelovanju s centrom za socialno delo pripravi poročilo o obstoječih preventivnih programih in tudi predloge za morebitne nove programe ter obuditev uspešnih programov, kot je npr. Piranski model, kjer so se delavnic udeleževali tako otroci kot starši. Poročilo, ki bo tudi podlaga za zagotovitev sredstev v proračunu za prihodnje leto, bo najprej predstavljeno varnostnemu sosvetu, jeseni pa še občinskemu svetu. Služba za odnose z javnostmi Sodelovanje med strokami je izredno pomembno Asi U tC*a za Pomorstvo in promet (FPP) Portorož in Društvo za pomorsko pravo sta l.aprila 2005 organizirala, letos že pr ’ tradicionalno srečanje in poučno ekskurzijo med študenti iz FPP Portorož (3. letnik univerzitetnega študijskega pr ~ ania tehnologija prometa) in študenti 4. letnika Pravne fakultete v Ljubljani. Študente so pozdravili dekan FPP, na p‘r r" Jurij Kolenc, prof. dr. Marko Ilešič, slovenski sodnik na Sodišču Evropskih Skupnosti v Luvemburgu in profesor sta Veavn' fakulteti, ki je posebej za to priložnost prišel na slovensko obalo. S približno 70 študenti, udeleženci ekskurzije M a r C*an Preživela mag. Patrick Vlačič, višji predavatelj na FPP in predsednik Društva za pomorsko pravo ter prof. dr. 0 Pavliha, podpredsednik Državnega zbora in profesor na FPP in PF. 'marno skupnega FPP in PF? Poleg ZeJo ri Smo P” *st’ Univerzi, se naši stroki Pr0m °P°Injujeta. Ko govorimo o Pfobl etn’*} transportno logističnih da te6*111*1 študentje naše FPP dobro vejo, P°dla StVar* vedno zahtevajo pravno Pr0b]®° 'n Podporo (suport). Tudi pri PotM.emat'ki prometnih nesreč je da b0j°Pravno tolmačenje. Torej vidimo, bodoče Študentje iz FPP in PF tudi v Zato s rnorai' Pr* svojem delu sodelovati, Spožn° taka srečanja, druženja in Potnemi^Hja novih stvari zelo Vick vi ^J6 dejal Jurij Kolenc. Mag. del0 D, abic je študentom PF predstavil šravnihe katedre na FPP. Tradicija Studom Predmetov na FPP je kar dolga, epert, D m°rajo profesorji predavati v kratekrJ-metu veiiko snovi na relativno Ptop d cin in hkrati nepravnikom. Tudi bPf‘ men- atko Mešič, prav tako kot dekan tako z 'jda Je transport že sam po sebi ?eiaVnost yien mehanizem, nevarna "°taku tr-’ ie nujno- da na vsakem a°če prav'u)0 na Pravo in obratno. Če pa hJora d mk razumeti transportno pravo ž*asti p'1 vsaj občutek kaj transport, f|everje( 0ryk‘ transport, je ter kakšne akšne -lmenzije so tu prisotne, f[5Važa in Icine blaga, potnikov se >kiernK na kakšne različne načine, t °trati jr,c,ern v*de* tovorne ladje in njeno ansPortn °d blizu si pol pravil e§a prava nisem mogel zapomniti. To je globok smisel teh ekskurzij,« je dejal Ilešič. Študentje so imeli kar bogat program. Po pozdravnih nagovorih sta j i m mag.Boris Jerman, pravnik v Luki Koper d.d. in Martina Grižančič v amfiteaterski predavalnici na kratko predstavila Luko Koper in jim nekaj več povedala tudi o pravnem delu Luke Koper in najbolj pereči temi v zadnjih časih, o načinu upravljanja pristanišča oziroma o smiselnosti postavitve pristaniške uprave. Sledil je ogled navigacijskega simulatoija, nova pridobitev za Srednjo pomorsko šolo in FPP leta 2003. Navigacijski simulator sestavlja 14 računalnikov in komunikacijski simulator, preko katerih se izvaja simulacijo plovbe. Tako so se študentje preizkusili v vožnji ladje. Niso se ravno dobro izkazali, saj je enemu uspelo povoziti plavalca, drugi seje zaletel Ogled terminala za razsute tovore in ladje z železovo rudo, kije bila ta dan zasidrana v obalo..., skratka bila je lepa izkušnja. Sledil je ogled objekta ob morju, ki so ga odprli 24. junija 2004, v katerem sta dve predavalnici, kabineti za pedagoške delavce, strojnica s toplotno črpalko kot laboratorij ladijskega strojništva, čolnarna...Ekskurzijo so nadaljevali v Kopru s predstavitvijo Uprave Republike Slovenije za pomorstvo, kjer jih je sprejel direktor uprave Bruno Potokar. Najzanimivejši del same ekskurzije je zagotovo bil ogled koprskega pristanišča in ene izmed ladij, ki so bile ta dan zasidrane v edinem slovenskem pristanišču. Breda Krajnc SLABO OBISKANA MODNA REVIJA V SUPERNOVI V koprski Supernovi je bila 7. aprila 2005, že tretje leto zapored, modna revija. Vodila jo je zgovorna moderatorka in priljubljena pevka, finalistka letošnje Eme, Rebeka Dremelj, ki je bila hkrati tudi glasbena gostja prireditve. Obiskovalcem je predstavila pomladansko-poletno modno kolekcijo za vse generacije. Manekenke in manekeni so se po odru sprehodili v športnih, poslovnih in modnih oblačilih ter obutvi različnih blagovnih znamk. Čeprav se je voditeljica trudila očitno manekenke in manekeni niso bili kos svoji nalogi, pa tudi oder ni kazal na elitno modno prieditev, ki naznanja pomlad. FOTO: Primorski utrip- Breda Krajnc Študentski spomladanski žur štud Mitski ,46>. z PEivz.rze v Študentska organizacija Fakultete za pomorstvo in promet (SOFPP) Portorož je 5. aprila 2005 v Heinekenu v Portorožu organizirala tradicionalen spomladanski žur za študente, ki čez zimo pridno študirajo. Pomlad je čas, ko si lahko malo oddahnejo in napolnijo baterije za junijske izpitne roke. Pred tem pa jih čaka še prvomajski, predizpitni nepozaben žur. SOFPP na leto organizira od 6 do 7 tovrstnih zabav, ki privabi veliko število študentov. V Fleinekenu so se študentje lahko zavrteli ob glasbi skupine Sons iz Portoroža, po polnoči pa je prišla skupina Califomia. Obe skupini sta poskrbeli, daje bilo v Heinekenu zelo »vroče« in prijetno. Karte so si študentje lahko priskrbeli že v predprodaji za samo 300 tolarjev, na dan žura pa za 500 tolarjev. Simbolična cena, za katero je res škoda, da se take dobre zabave, ki traja pozno v noč ne udeležiš. Kot pravi predsednik SOFPP, Robert Novak pozdravlja študente < študentska orgamz t raverze v Ljubl^BT- Califomia pripravila nekatere fante, da so se opogumili in se celo slekli do spodnjega perila in pokazali nežnejšemu spolu koliko jih je v hlačah. Robert Novak so bili z obiskom zadovoljni. SOFPP si je pridobila kar nekaj izkušenj z organizacijo tovrstnih zabav, zato so žuri, ki jih organizirajo znani daleč naokrog po tem, da se jih splača obiskati. BK NAROČILNICA, # nabočam primorski uVp IME IN PRIIMEK___________________________________ i TOČEN NASLOV____________________________________ POŠTNA ŠTEVILKA___________________________________ LETNA NAROČNINA (12 ŠTEVILK) 2,160,00 SIT DATUM________________ PODPIS_____________________ Izpolnjeno naročilnico pošljite na: Primorski utrip, Obala 125, 6320 Portorož MHSpjPl Restavracija Barka, Obala 2, 6320 Portorož Rezervacije na’tel: 057'695bp08 RESTAURANTS DeSUS Demokratična stranka upokojencev Slovenije Občinska organizacija Piran Vsem članicam in članom ter simpatizerjem DeSUS ob dnevu upora proti okupatorju, 27. aprilu ter za praznik dela, 1. maj čestitamo in vam želimo prijetno pomlad. Občinska organizacija Piran SOCIALNI k-d DEMOKRATI SOCIALDEMOCRATICI Ob 27. aprilu, dnevu upora in 1. maju, mednarodnem prazniku dela ter prvi obletnici Slovenije v EU ČESTITAMO vsem občankam in obačanom Občine Piran in jim voščimo prijazne in tople pomladne dni. Območna organizacija Piran Socialdemocratici di Piran o DeSUS Demokratična stranka upokojencev Slovenije Občinska organizacija Piran Vabilo na spominsko slovesnost v Ajdovščini Občinska organizacija DeSUS Piran vabi vse člane in simpatizerje DeSUS, da se pod pokroviteljstvom Združenja borcev in udeležencev NOB občine Piran v čim večjem številu udeležite velike vseslovenske in primorske prireditve, ki bo 1. maja 2005 ob 16.00 uri na Lovričevem trgu v AjdovščirrL Posvečena bo 60. obletnici ustanovitve prve slovenske vlade po II. svetovni vojni. Slavnostni govornik bo akademik Ciril Zlobec. Prijave za udeležbo na spominski slovesnosti sporočite do 25. aprila krajevnim poverjenikom in na telefon 6 771 335 (Godnič). Pavel Godnič Predsednik OO DeSUS Piran SPLOŠNA PLOVBA _ Podjetje za-mednarodne pomorske prevoze in storitve v .pomorskem prometu d.o.o. International Shipping and Chartering Ltd. Obala‘55, POB 271, 6320 Portorož. Slovenija Telefon: +386 5 6766 000; Faks: +386 5 6766 110 --- E-pošta: plovba@s-plovba:si;-www.splosnaplovba.com SgBESffi J.P. OKOLJE d.o.o. Fornače 33 6330 Piran www.okoljepiran.si v?' w Č7 ' ^ t. \ N ; Sr X, .. Vsem občankam in občanom želimo prijetne prvomajske praznike in veliko uspehov pri delu BMW v Marini Portorož V soboto, 9. aprila dopoldne je bilo živahno tudi v Marini Portorož. Avto Motiv d.o.o iz Ljubljane je predstavil avtomobile in motorje znamke BMW. Jani Lapuh, Vodja prodaje in programa BMW Premium Selection nam je povedal, da BMW v Kopru načrtuje odprtje nove prodajalne BMW vozil in delavnico. SIMPLV CLEVER Porsche Koper, Ankaranska 10, Koper, tel.: 05 611 65 03 .... V Supermarketu Lucija, obala 142 in v Marketu PE 7, Obala 101 bo potekala AKCIJA Brcalo* SVEŽE MESO od 14.4. do 17.5.2005 Kare svinjski SK, postrežno 899,00 SIT/kg Mlada goveja rebra, postrežno 649,00 SIT/kg Puranje krače, postrežno 329,00 SIT/kg Svinjska rebra, postrežno 739,00 SIT/kg Mlado goveje podplečje BK, postrežno 979,00 SIT/kg SADJE IN ZELENJAVA od 14.4. do 24.4.2005 Banane Paradižnik Paprika zelena 279.00 SIT/kg 299.00 SIT/kg 559.00 SIT/kg V ponedeljek, 18.4. in torek, 19.4.2005 bodo kupci v obeh enotah za nakupe nad 10.000,00 SIT prejeli darilo. V Supermarketu Lucija bodo potekale degustacije proizvodov dobavitelje* • V petek, 15.4.2005 DROGA in MERCATOR TZ linija »Mizica pogrni se« V soboto, 16.4.2005 MERCATOR TZ linija »Zdravo življenje«, PEKARNA GROSUPLJE, MIP, VINAKOPER e PW£>irve pi-RfiN 19. 4., torek, ob 18.00, Avditorij Portorož območno srečanje plesnih skupin plesni utrinki y sodelovanju z JSKD 01 Piran. vstopnina: 1.000 SIT. ^0- 4., sreda, ob 21.00, Teater Caffe, Piran ^terarno-glasbeni večer j-b izidu zgoščenke KAMEN z °esedno-zvočnimi dialogi pesmi Aleša Štegerja in skladb Petra N. Gruberja Grganizator: Študentska založba iz Ljubljane. ^stop prost. 4., sobota, ob 20.30, gledališče Tartini Piran posvečeno giuseppu martiniju 2005 SOLISTI PIRANESI stanovitveni koncert komornega 8°dalnega orkestra Avditorija °rtorož-Portorose, ki ga vodi Jurnetniški vodja prof. Primož Novšak. Vstopnina: 2.000 SIT. OTVORITEV III. SOLINARSKEGA FESTIVALA OB PRAZNIKU SV.JURIJA ~3. in 24.4., sobota in nedelja *artinijev trg Piran in Rrajinski park Sečoveljske soUne Robota vod v otvoritev festivala s kulturno »Davnim programom na Tartinijevem tr8« v Piranu J°-00 - 20.00 r°lšja tržnica - Društvo Anbot zstava soli in recepti domače ■"Umuje Emilije Pavlič - SOLINE, Podelava soli d.o.o. precolov Sv. Jurija - Župnijski urad Juri'11 Za °*3novo stolne cerkve Sv. 8°stinska ponudba - društvo Oradela ~ 13.00 delavnice: slo -Ve taperinov - Kreativna Det"na ^enezanlma Oai6 kruha, izdelave žigov - Čikule Cle in Epicenter. En; tava delavnic Čikule Čakule in Centra Pant^EDNarODNI turnir v , ANDOLU: u.oo: 1115 Plesno akrobatska l3Unona FliP piran 12 s^e^ana otvoritev s^un .alni orkester italijanske 18 ?A0sti Tar Ser„ Mandolinska skupina lgrei>ate Or«? P°delitev priznanj Gi,l nizator: Skupnost Italijanov P>e Tartini Piran Pu)° a™ vodita: Irena Dolinšek in U Vla Zudič ^BELJA 09 JJo ŠČe: TartinUev trg v Piranu Marp,- 09 30 Pihalni orkester 0930 86 'žPred ilr,|lcesUa s kipom Sv. Jurija stolni , ve sv. Petra, sveta maša v U.K. Sv-Jurija Piran '20 Folklorna skupina Val San,?’rA0Rn'EV FESTIVALA S°linflli bcine phan Vojka Štular, lipicentf, 3 družina, Čikule Čakule, 12.0oQ5 ^bot dh°d v soline s°line 6 krajinski park Sečoveljske l2-3o';era br°gram dobrodošlica s 0rn otrok na temo soline - podmladka Turističnega društva Sečovlje srečanje s solinarji, predstavitev novosti in gostinska ponudba - SOLINE, pridelava soli d.o.o. Prireditev vodi: Irena Dolinšek BREZPLAČNA PONUDBA: v soboto iz Pirana ob 10.00 izlet v Fontanigge z ladjo Solinarka za 50 oseb, povratek ob 12.30 v nedeljo iz Pirana ob 12.00 avtobusni prevoz v soline (2 avtobusa Street toura), povratek iz Lere ob 15.00 sobota in nedelja: vodeni ogledi v Krajinskem parku Sečoveljske soline ogledi Pomorskega muzeja Sergeja Mašere Piran in Muzeja solinarstva, Mestne galerije in Galerije Hermana Pečariča v Piranu ter Zbirke zakladov Sv. Jurija v stolni cerkvi. Ponedeljek, 25. 4., ob 19.00, Avditorij Portorož OSREDNJA PRIREDITEV OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU Nastopili bodo: Mešani pevski zbor Giuseppe Tartini Piran, Portoroški pevski zbor, Vokalna skupina Portorož, Moški pevski zbor Pergola in ženska pevska skupina Šavrinke iz Sv. Petra. V sodelovanju z ZKD Karol Pahor Piran in Občino Piran. Vstop prost. Kava bar Domen 8. PORTOROŽ OPEN, mednarodni šahovski turnir, 26. april - 2. maj 2005 Sobota, 30. 4., ob 19.00, Avditorij Portorož Osrednja prireditev v počastitev mednarodnega praznika dela in obletnice vstopa Slovenije v EU KONCERT MLADINSKI PIHALNI ORKESTER PIRAN V sodelovanju z ZKD Karol Pahor Piran in Občino Piran. Vstop prost. 120Is*fl 16.4.2005 - Kulturni dom Gledališka predstava - Zgodba o muci in miški, čarobna metla V okviru »Festivala gledaliških, plesnih in lutkovnih predstav«, vstopnina: 500 SIT, V organizaciji OI JSKD in KCI 16.4.2005 - Kulturni dom, ob 20.00 uri XIII. POMLADNI KONCERT MePe Haliaetum Izola, MoPZ Alpe Saronno, MePZ Jubilate Candelara Kulturni dom, ob 16.4.2005 17.00 uri “FESTIVAL LUTKOVNIH PREDSTAV” Gledališka skupina Škarpete, Vrtec GLEDALIŠKIH, IN PLESNIH Semedela Tatjana Umer - Danica ČAROBNE METLE režija: Danica Vuga Vuga: Nataša Kocjančič & Valentina Šukljan Kocjančič - Šukljan: ZGODBA O MUCI IN MIŠKI režija: Nataša Kocjančič 19.4.2005 - Kulturni dom Gledališka predstava - Zaigraj še enkrat, Sam V okviru »Festivala gledaliških, plesnih in lutkovnih predstav«, vstopnina: 1.000 SIT, V organizaciji OI JSKD in KCI 21.4.2005 - Kulturni dom, ob 18.00 uri Srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov Vstopnina: 500 SIT 22.4.2005 - Kulturni dom, ob 20.00 uri Primorska poje Pevska skupina Vasovalec, II. Bistrica, MePz I. Kokošar, Koritnica, Vokalna skupina Drežnica, MePz upokojencev Tolmin, Lovski oktet Javorniki Postojna, ŽePz, Cerkno, Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem v organizaciji OI JSKD in KCI Vstopnina: 800 SIT 22.4.2005 - Sončno nabrežje Turistična tržnica 41 slovenskih šol bo predstavilo različne turistične proizvode na turistični tržnici. Naloge so bile narejene na temo »Slovenija poživlja - turizem poživlja«. 23.4.2005 - Izolski zaliv Izolanka Izola Open Cup 2004 Regata 24.4.2005 - Izolski zaliv J24 Audi Cup 2004/05 Regata 26.4.2005 - Kulturni dom Proslava ob dnevu upora proti okupatorju Nastopili bodo: MoPZ Izola, MoPZ Lopar. Zborovodja je Mirjana Bonin, na harmoniki bo pevce spremljal Goran Ruzzier. Vstop prost! 27.4.2005 Radio Cup Regata Izolski zaliv Kope-R 16.4.2005 - Gledališče Koper, ob 20.00 uri OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN FS Skala Kubed, FS Brkini, FS Torbarji Postojna, FS FD Val Piran, FS KD Mandrač Koper, strokovni spremljevalec srečanja: Mirko Ramovš 22.4.2005 - Gledališče Koper, ob 20.00 uri 25. Obletnica okteta Škofije Banka Koper generalni sponzor teniškega turnirja v Portorožu Banka Koper d.d. in Teniška zveza Slovenije sta 13. aprila 2005 podpisali pogodbo o generalnem sponzorstvu WTA turnirja ter predstavili ekipe za Pokal federacij. Teniška zveza Slovenije bo v letu 2005 organizirala teniški turnir serije Sony Ericsson WTA Tour (nagradni sklad 140 tisoč ameriških dolarjev), ki bo na večnamenskem stadionu Marine Portorož od 19. 9. do 25. 9. 2005. Banka Koper d.d. bo generalni pokrovitelj turnirja, ki se bo imenoval BANKA KOPER SLOVENIA OPEN, so povedali na novinarski konferenci, na kateri je kapetanka ekipe za Pokal federacij Mirna Jauševec predstavila tudi slovensko ekipo. V Marini se spet obeta se lep športni dogodek. Skupščina športnih ribičev Zveza za športni ribolov na morju Slovenije Portorož bo na skupščini 16. aprila ob 10.00 uri v prostorih restavracije Mercator na Belem križu sprejela poslovnik skupščine, obravnavala poročilo o delu v preteklem letu ter poročilo predsednika tekmovalne komisije, sprejela nove člane zveze, program in finančni načrt za leto 2005. V tem prostoru so na nedavnem občnem zboru ribiškega društva Oradela Piran podelili priznanja članom za uspehe na tekmovanjih. V Izoli s plesom in nasmehom Plesni klub Fredi Izola je že sedmo leto zapored priredil plesno predstavo, na kateri so člani kluba, plesalke in plesalci, številni publiki pokazali kaj znajo. Prireditev, ki je letos nosila naslov S plesom in nasmehom, je bila 5. marca ob 19. uri v dvorani Kulturnega doma v Izoli. Plesalke in plesalci so se predstavili v kar 15. plesnih točkah. V prvi točki se je predstavila skupina cicibanov, nato mladinska plesna skupina. Kar precej aplavza sije prislužila plesna skupina, kije na odru pokazala čare orientalskih plesov. Mikavno so se zvijale trebušne plesalke. Kot pomembna novost v programu kluba so ciganski plesi, ki so jih članice kluba prvič zaplesale že na prvem plesnem večeru v prostorih hotela Riviera SGTS Izola. Prvič so se opogumili tudi odrasli plesni pari s tangom in drugimi plesnimi zvrstmi. Zanimiv je bil tudi nastop čarovnika, ki pa ni mogel pričarati lepših deklet kot so bile na odru. Sicer pa Plesni klub Fredi Izola v zadnjih dveh letih beleži zavidanja vredne uspehe. Ima že tri plesne učiteljice in kar 200 tečajnikov. Povsod, kjer nastopijo, razveselijo publiko. Sedež kluba je na Gregorčičevi 21 v Izoli. Tel.. 05/ 6419 606, GSM: 041/529 224. Prireditev S plesom in nasmehom je odlično povezoval Vlado Krivec. FOTO: FK-Primorski utrip. Fredy & YO-ZO Skupni glasbeni projekt Slovenija je dočakala najbolj nenavadno in predvsem najbolj utrgano YO-ZO & FREDYMILER (Foto Big Joco) glasbeno navezo vseh časov! Govorimo seveda o štajerskem duo YO-ZO, ki nas že nekaj let zasipava s poskočnimi in lahkoživimi glasbenimi hiti, ter seveda o carju vseh carjev FREDY-ju MILERJU. Idejo za skupni glasbeni projekt je dal Fredy, glasbo pa je napisal ZOki iz dueta YO-ZO. Pesem, ki nosi naslov SRNICA ima že videospot, ki ga je posnel Jože Antolin, v enem dnevu in pol pa ga je zmontiral sam FREDY MILER. Predstavili knjigo dr. Stefana Luše Italijanska samoupravna narodna skupnost Izola bo 15. aprila ob 19.00 uri v Palači Manzioli v Izoli predstavila knjigo avtorja Stefana Luše Italia-Slovenia 1990/1994, ki jo je izdala Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini Piran. Knjiga j e avtorjeva diplomska naloga, s katero je diplomiral na tržaški univerzi. Doktorsko disertacijo je zagovarjal na Univerzi v Torinu. Avtorja bo predstavil Silvano San. Vsem gostom, delavcem, delničarjem in poslovnim partnerjem želimo vesele prvomajske praznike. Občina Izola Comune dl Isola marina portorož portorose V dneh od 10. do 15. maja 2005 vas vabimo v marino Portorož na deseto jubilejno navtično prireditev. XX INTERNAUTICA MEDNARODNI SALON NAVTIKE Županja Občine Izola ob dnevu upora proti okupatorju, 27. aprilu, ter ob prazniku dela, 1. maju, iskreno čestita vsem občankam in občanom ter delavcem izolske občine in želi lepo praznovanje. In occasione della Giornata deli' Inssurrezione, 27 aprile, e della Festa di Lavoro, 1 maggio, il Sindaco di Isola esprime sincere felicitazioni a tutti i cittadini e lavoratori del nostro comune, con Taugurio Di trascorrere serenamente le teste. 10. - 15. MAJ 2005 MARINA PORTOROŽ www.internautica.net Županja II Sindaco Breda Pečan Ferrari in Rita Pavone v Portorožu Grand Casino Portorož je gostil srečanje lastnikov Ferrarijev iz Modene in znamenito pevko Rito Pavone! Nastop odlične in energične pevke Rite Pavone v GH Metropol 9. aprila 2005. Foto: Primorski utrip. Letošnje tradicionalno srečanje ljubiteljev avtomobilov znamke Ferrari (okoli 35 članov Ferrari kluba -Toni auto), katerega pokrovitelj je bil Casino’ Portorož d.d., je bilo v petek in soboto, 8. in 9. aprila 2005 v Portorožu. Predstavilo se je 21 rdečih lepotcev, med katerimi je bil seveda najbolj zanimiv najnovejši model F 430. Na gala večerji, ob turnirju Chemin de Fer, v soboto 9. aprila zvečer, je skupaj z možem Teddyjem Renom v restavraciji GH Metropol nastopila tudi priljubljena italijanska pevka Rita Pavone. Z možem sta nato prespala v Lipici. Predstavnik Casinoja je nekaj pred polnočjo gostoma izročil spominsko darilo. Zelo živahna Rita Pavone, ki bo avgusta praznovala 60. rojstni dan, je za Primorski utrip dejala kako se še živo spomni letnice 1966, ko je prvič nastopila z orkestrom Tigri v Portorožu. Jožica in Jožef Primožič zlatoporočenca V soboto, 9. aprila 2005 sta si Jožica in Jožef Primožič iz Pirana v poročni dvorani občinske mestne palače v Piranu pred veselimi svati in pričami po petdesetih letih skupnega zakonskega življenja ponovno rekla DA - in postala sta zlatoporočenca. Obred zlate poroke je z veseljem opravil pooblaščenec za poroke Marino Mahnič - Istran, ob prisotnosti matičarke Barbare Dolenc. Primožič Jožica, roj. 29.2.1936 v Mariboru in Primožič Jožef, roj. 12.5.1932 v Pevmi, Gorica, sta se daljnega leta 1954 spoznala v Mariboru ter začela njuno žilvjenjsko pot. Srečnega leta 1956 sta požela sadove njune ljubezni z rojstvom hčerke Mirjane. Iz Hrvatinov sta se preselila v Piran, kjer še danes živita pri hčerki. Vi izberite cilj, mi poskrbimo za najkrajšo pot. Finor l e a s i n e Finor leasing d.o.o., Pristaniška 14, 6000 Koper tel.: (05) 666 13 61, e-mail: fmor@fmor.si !