Poštnina plačana t gotovini
Leto LXX. št« 44
Lj«M]aiia, sreda 24« febraarja 1937
Cena Din
Lznaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje to praznike. — inseratl do 30 petit cTflt A Din 2, do 100 vrst A Din 2-50, od 100 do 300 vrst A Din 3. većji inserati petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« celja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNlftTVO LJUBLJANA.   K na fl jeva   ulica   &tev. 5.
Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 In 31-26
Podružnice:  MARIBOR, 8troasmayerjeva 3b — NOVO MESTO. Ljubljanska c,
telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101
Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351
Neurathov obisk na Dunaju:
Dunajski sestanek brez rezultatov
Nemški zunanji minister je snoči odpotoval v Berlin — Razgovori z avstrijskimi državniki niso rodili pričakovanega uspeha — Namesto zbližanja je prišlo do še večje odtujitve
Dunaj. 24. februarja, r. Dvodnevni razgovori nemškega zunanjega ministra Neuratha z avstrijskimi državniki s° bili včeraj končani in je nemški minister že sinoči odpotoval nazaj v Berlin. O razgovorih je bil izdan naslednji ko. nranfke:
Komunike
Nemški zunanji minister dr. Neurath je vrnil svoj^časni obisk avstrijskega državnega podtajnika za zunanje zadeve dr. Schmidta v Berlinu ter je v dneh 22. in 23. februarja službeno obiskal avstrijsko vlado na Dunaju. Njegovo dvodnevno bivanje na Dunaju so zvezni kancelar dr. Schuschnigg in državni podtajnik za zunanje zadeve dr. Schmidt izkoristili za podrobno razgovore, ki so potekali v Izredno prijateljskem ozračju. Razgovori so se nanašali v prvi vrsti na odnosaje med obema nemškima državama, pri čemer je bilo za zadovoljstvom ugotovljeno, da se je sporazum, sklenjen 11. julija 1936 kot osnova za obnovo prijateljskih odnosa je v. izkazal tudi kot primerna osnova, ki more zajamčiti nadaljnje uspeSno sodelova-nje.
V tej zvezi se je podčrtala tudi važnost p-ospodarske pogodbe, sklenjene 17. januarja, pri čemer je bilo izraženo priča-
Kovanje, da Dosta s tem pospešeni medsebojni blagovni promet in medsebojna povzdiga tujskega prometa ugodno vplivala na splošni razvoj medsebojnih odnosa jev.
V kulturno-politićnem pogledj so bila proučena vsa nujna vprašanja c medsebojnih kulturnih zvezah in je bilo sklenjeno, da prične že o priliki berlinskega obiska dr. Schmidta predvideni odbor za kulturne zadeve med Avstrijo in Nemčijo s jvojiro delovanjem 25. februarja.
Sledili so tudi razgovori o %-praSanjih splošne evropske in zlasti srednje-evropske politike, pri čemer je bilo ugotovljeno popolno soglasje glede zunanje politike obeh držav, ki stremita za istim ciljem, t. j. po ohranitvi in učvrstitvi splošnega miru.
V dunajskih diplomatskih krogih o po za rja jo na to, da se komunike ne dotika nobenega aktualnega vprašanja v odnošajih med Avstrijo in Nemčijo, iz česar sklepajo, da so ostali dunajski razgovori brez vsakega pozitivnega rezultata. Iz izjav, ki so jih podali novinarjem udeleženci teh razgovorov, Se da posneti, da so razgovori končali v disharmoniji. Glavno vprašanje, ki so ga obravnavali na tem sestanku, je bilo vprašanje obnove avstrijske monarhije in povratka  Hahsburžanov Nem-
Delbos je optimist
Prepričan je, da bo v kratkem prišlo do sporazuma z Nemčijo
1'ariz. l'4. febr AA. Havas: Včeraj je bil v senata da*n interpolacij. Glede zunauie ike sta inierpelirala senatorja Plaisant n BeigaoiL V svojem odgovoru je zunanji minister orisal mednarodni ooložai in pojasnil ^nieirnice franco&ke zunanre ooijtiike. ■lrucrim ie deial:
S strani naših prijateljev m z njihovo podporo lahko gledamo s polnim zaupanjem v bodočnost. Nikdar CKH»reJ ni&mo z Ancrlijo tako tesno sodelovati. To je nai-t»ft!;ša pomoč mini v Evropi. SkuonOst idealov, ki nas ver/ejo z USA in osebnost predsednika USA so bitno jamstvo za mir. Pogodba mcl Francijo i-n Sovjetsko Rusijo je ohranila svojo pomembnost prav tako pa tud. na.^- stvorazumi i Malo antinto. Naša zveza s Poljsko je prav tako jmoeua kot noorei Ob koncu pa smo zbrali v Ze-Devi oko'i aeb^ \-sp nrvrode. ki imajo :-ste ime in Meaie. Zl- sr> tudi. d-^ s< bo hhko izvedel sp'ošn: sporazum 7 NemeVio nos^b-no zaradi koristnega dela hivšjft bojevnf-fcov in to dolo lm noteo^no ImSko tedni, ko raz^o  mroVuKnc-  i^javp  ne    bo prevpiJo
žveiLRetanje orožja. Lahko že računamo na Čas. ko rake besede ne bodo več rabile pogojev, ki so v zvezi /. orožjem. Delbos *>e je zahvalil senatu ki podpin vlado nr njenem miroliuV>nem delu
Za zunanjim mi na s tron i i** erovorii mor naiišk^ mi nič te: Gairnier D u paro R^kel ie najpre. da se Francija vesel; Sporazuma, k.' ie biM sklenjen mel Ital"j»i in Andrijo. Prv uspeh tejrn sporazuma jo bil d:i 6e odstranile vse oporne zadeve v Sredo'emiru. Ta sporazum je tudi uredil vpr sanje Baleanaki botokov kjei so s^1; i ostal-« samo še letađjecn za trgovsko letalstvo. Tudi ravnotežje poihorakih sil v tem delu morja Ss ni sprem-enrlo na škode Francije. Ce bi se to ravnotežie STvremen'lo potem bi se lrhko Ht-ro izpopolnilo z enota«™- frnn^o-skeeri brodovfa v Atlantiku. Francc^fca tnornn.r;cn se bo rnzviln podobno zaradi oo-spe^ne/ra  rzdelovn.nji  novih  vojnih  Ind i
Nato sti senatorja TIatitv Perenje*- in Bienvena Martin pre^Jagata zaunnVo vladi, ki ie bSa sprenera i        Tm>t.< enemrti c'asu.
Rumunija odklanja fašizem
Energična izjava predsednika romunske vlade dr. Tataresca: Peščica ljudi ne bo terorizirala romunskega naroda!
Bukarešta, 24. februarja, z. Zaradi sporov, ki so nastali v vladi, je bila včeraj izvršena rekonstrukcija vlade, ker je kralj ostavko celotne vlade odklonil. Dosedanji notranji minister je postal mini-ter brez portfelja, notranjo ministrstvo pa je prevzel ministrski predsednik dr. Tatarescu sam. Ministrstvo pravde bo odslej vodil dosedanji kmetijski minister, kmetijsko ministrstvo pa ostane začasno nezasedeno. Dosedanji mir.ister pravde ostane v vladi kot minister brez delokroga^ Ministrstvo za oboroževanje je bilo ukinjeno in je posle tega ministrstva prevzelo vojno m-nistr-stvo. Poleg tega so bili imenovani štirje državni podtajniki.
Sinoči je ministrski predsednik dr. Ta-tare«eu «preiel novinarje in jim dal kratko
izjavo o načelih svoje politike. Predvsem je naglasil, da bo z brezobzirno energijo nastopil proti vsem onim neodgovornim elementom, ki rušijo red in mir In ogrožajo dober erlas» Kumunije v inozemstvu. Zaradi peščice ljudi, ki nimajo nikogar za seboj, a bi radi vsej državi vsilili svojo voljo. Kumim: ja pač ne more žrtvovati svojega dobrega glasu in se jim na ljubo odreči preizkušenim zaveznikom ter docela preusmeriti svojo notranjo in zunanjo politiko. Ruiiiunija hoče ostati zvesta svojim dosedanjim natvlom, ki so načela miru in do-brega sosedstva. Zato je vlada trdno odlo-r*ena ščitit5 zakone in od vsakogar zahte-* tU jih spoštuje. Javni red in mir bo - ia*a branMa hr« znanoj no proti vsakomur, 'i b? ga hotel rušiti.
4*000 mrtvih pri dviedu
Grozen pokolj med asturskimi rudarji
čija se tem nameram Avstrije protivi, ker bi to prekrižalo vse nemške račune v Srednji Evropi. Neurath je avstrijskim, državnikom ponudil sklenitev po-8ebne zavezniške pogodbe, ki bi poleg Avstrije in Nemčije oblegala tudi Italijo in Madžarsko in kateri bi se morda pozneje priključila tuli Poljska. Avstrij skj državniki pa so to pogodbo odbili in vztrajali na svojem stališču, ki ga je ponovno poudaril tudi še kancelar Schu-schnigg na javnih shodih, da smatra avstrijska vlada vprašanje monarhije in Habsburžanov za avstrijsko notranj> zadevo, ki se drugih nič ne tiče. Prav tako je ostala breuspešna intervencija Neuratha v prid avstrijskim nemškim nacionalcem ki bi jih Berlin rad videl v viadi.
V diplomatskih krogih sodijo, da se bo že v bližnjih dneh pokazalo, kako bo na odklonilno stališče avstrijskih držav nikov odgovorila Nemčija. V dunajskih krogih računajo, da bo prišlo znova do napestosti, ki bo uničila vse dosedanje uspehe na polju medsebojnega zblizanja. Vladni krogi računajo na posredo. vanje Mussolmija. Kancelar dr. Schu-schnigg  bo  morda  še   «a mesec,  naj- I
kasneje pa prve dni morca odpotoval v Rim, da se posvetuje z MusSolinijcm.
Dunaj, 24. febr. AA. Po končanih razgovorih na Dunaju je državni tajnik dr. Schmidt sprejel zastopnika DNB in mu izjavil: Vesel sem. da vam lahko rečem, kako je bila vsa Avstrija srečna, da lahko sprejme tako dragega gosta. Miroljubno delo obeh držav mora biti podvrženo pazljivi skrbi To je bila naloga obiska uradnega nemškega zastopnika na Dunaju. Zelo sem srečen, da lahko rečem, da je dunajski sestanek izpolnil vsa pričakovanja.
Berlin, 24. febr AA Havas: Nemški tisk polemizira z avstrijskim tiskom o incidentih, ki so se odigrali na Dunaju ob sprejemu Neuratha. Berlinski listi pobijajo trditev, da bi bile te manifestacije organizirane. Dunajsko prebivalstvo je samo hotelo povedati, kako je zadovoljno, da po sedmih letih zopet pozdravila zastopnika Nemčije. Ce so ljudje vzklikali - Heil Hitler!^, so s tem samo hoteli pozdraviti celo Nemčijo. »Angriff* pristavlja, da so marksisti hoteli pokvariti to razpoloženje in ga razdvojiti, da bi se tako pokazala nasprotja. Vkliub termi pa bo t* obisk Avptriio notranje pomiril.
Italija odpovedala sodelovanje pri ivečanostih kronanja v Londonu
Abešinski cesar noče popustiti in namerava osebio priti v London
London, 24- februarja, z Anjjloški vladni krogi imajo velike siltnos'.i z vabi-ii držav in državnih poglavarjev na svečanosti kroiia nja. Največje j»:eglavice jiiii J&a bivš; abe-f?:iicikii ct*?ar Kaile Se'a<5.i. Ker v Londomu še vedno obstoja abesmsko poalandStvo in je na angleškem dvoru že polnomcjčno akreditiran abesineki podanik, so morali [>ovabili na svečanosti tudi negnSa, računa oč na to. da bo negite cJinV.ral to le za Sin vljudnosti ter da se povabilu ne bo odzval. Na ta način so upali, da bo likvidiran spor, ki je zaradi "ga povabila nastal z Kalijo- Danes T     p nbf^n^ko ^o^'aniš^vo v Londonu
objavilo, da ie ne<juš jK>vabi.lo sprejel in da bo o^eb.io in v sprenvtvu svojega nae»:a_ rejšega sina prisostvoval svečanostim kro. nanfa. Italijanski }x>s'ian.:k je nato obvestil anirleiko vla-Jo. via ItaLija. ne more eode-lova.i p.i svečanostih. <ie bo navzoč tudi ne-gus alf: katerikoli drugi predstavmik Abo=i" liije- kj je sedaj sestavni del iitaJijaruskega imperija. Londonski vladi }e vsa stvar skrajno neprijetna- Sedaj skušajo neguša pregovoriti da ne bi prjse! v London ter da bi tako omogočil udeležbo Italije. N^gn^ pa vse ponudbe odklanja. Kako se bo ta zadeva  končala,  še  nihče  ae ve.
Naši rezsrvni oficirji
Razmere v organUaaii nasjjh rezervnih oficirjev &o se v zadnjem času znatno zbolj_ šale. Organizacija rez- otic. je dobi<'a novo upravo in s tem &o prenehala trenja med njo in iKKiodbori. Vse kaže. da bo končno zavladal v tei važni organizaciji red in da bo mogla posvetiti vse svoje sile delu za okrenftfv in pomnožitev ervoiih vrst.
Rabat iM. febr. AA. Havas: Seviltska radijska postaia poroča, da ie na boH^čii Es-camplero pred Oviedom obležalo 4000 marksistov mrtvih kar pomeni, da so marksisti na tem odseku iztrubjli 40*/# svojih čet. Izgube so hile naiveč v vrstah k; so iz Bil-haoa prišle na pomoč asturskim nidariem. Nq drugih frontah ni bilo sprememb.
Madrid 24. febr. AA Havas. Odbor za obrambo me,*ta e sn«>či objavil, da so republikanske Čete z naskokom zavzele nove polova/e na odseku Guadanune. Na odseku pri Jaramii republikanske oet^ kliub odporu nasprotnikov počasi prodirajo.
Burgos 24. februarja. E. Glavni stan jre-oorala Franca poroča, da so naciouafoti-
6ni letalci razvil včeraj !7^Ped^j /iva.hno delovanje. Bomba:dirali so k.<t lonsivi mesti Tartosa ifi Flix nato na so polnih šest ur sipali bombe na postojanke vladnih čet prs Alba^eti Vladn*. če-e so imee zara<li teza bombardirani» oeromne i^uLe. Vse nji'hove nostolankc ki so bUe močno utrjene so porušene Bombardirali &o tudi mesto Andujar. k"er ie bilo porušenih mno-iro hiš
Rekordni polet Pariz - Tokio
Le Boureet. 24 febr. A A- Havas: Letala Liibert in Denis sta snoc krenila na pole* Pariz —Tokio. Poskušati hočeta, da pre-tetita to prseo v m*ni kot 100 uran.
Središnja uprava uuruženja rezervnih ofiefrjev m rat ni kov pod predsedstvom novega predsednika Nikolia Bogdanovič« je poslala vsem pododborom okrožnico, ki jim v nji sporoča da je bila ustanovljena posob na sekcija z nalogo posetiti vse pododbore in jih na tovaniških sestankih inlormirald o položaju udruženja in njegovem bodočem razširjenem delu. Tako bodo izmenjane misij m pripravljeno gradivo za izprememho in .^popolnitev pravH Sekciji je tudi naročeno ustvarjati s pododbori pogoje m najti način, kako b; se v udruženje vrnili vsi bivži čdani m pritegnuli novi olani mlajif rezervni oficirja. Pripraviia se tudi ustanovitev podpornega in pokojninskega sklada za Člane udruženja
Ljub'janski pododbor UROR, ki mu predseduje naš znani javni delavec Ing. Ladislav Bevc bo drevi na seji obravnaval okrožnico središnje uprave in prepričani emo, da bodo naši rezervni oficirji z veseljem pozdravili pobudo iz svoje centrale, da se končno že začne pametno in podteno delo v organizaciji rezervnih oficirjev. Sele ko bodo rezervni oficirji prejeli zagotovlo, da Je zavladal v organizaciji red. se bodo radi vrnili v njene vrste. In to bodi glavna naloga tako središnje uprave kakor tudi uprav nododborov, zlasti Ijubljanskejr*.
Opozorilo delničar] env Narodne banke
Beograd. 24. febr. AA. Opozarjamo delničarje Narodne banke, da se udeleže 17-redne sknpsčine bančnih delničarjev ki je sMicsna za 7- marec tega leta. Svoje del niče jn dmere listine kjer so tudi one po-tnohne naj predCože najkasneje pet dni pred dotočieium dnem to je do vključno 1. mota tega leta do 14 ure popoldne. Vložene delnice bo sprejemala in daiala za nje potrdila v Beogradu Narodna banka, sdtoibuui oddelek, v notranjost« pa vse po-dSSJSSjes banice. — Iz Narodske banke kraljevino Jugoslavijo.
TA
Politični cQ$o\nik
Hrvatske simpatije za Nemce
V zvezi z afero »Tehniške unije* v Zagrebu objavlja »Mlada Hrvatska«* pod naslovom »\emčija mora vedeti<x članek, v katerem uvodoma ugotavlja, da je ona pn\j opozorila hrvatsko javnost na ustanovitev tega podjetja, se pritožuje, da se Nemčija ne ra\ma >po svujih nacionalnih ideoloških načelih«, marveč m- poslužuje »za glavne ase svoje akcije ljudi sumljive prošlosti* — prostozidarje in /idv. nato pa izvaja: »Nem čija ne sme po/uhni, da so naši kraji glavni odjemalci njcniii proizvodov v jugovzhodni Evropi Ako *orej hoče ona naložiti tvoj kapital v naših krajih mora vodit t drugo gospodarsko politiko napram onemu narodu ki kupuje njegove industrijske proizvode. Gotovo malokateri drugi narod v Evropi goji tolike simpatije napram Nemcem* kakor Hrvati Ni vprašanje, da-fi so to simpatije radi veličine in mogočnosti nemškega naroda, ali zara\li njegovega nacionalnega ponosa, ali zaradi discipline, ali zaradi odločnosti in tolikih smelih pobud na področju nacionalni • državnih vprašanj. To je sedaj vseeno Ali to ne pome nja, da fasVco Hrvati sin/i jo Nemcem za penetracijo in ekspanzijo njihovega kapi tala bodisi direktno v njihovi zemlji ali preko nje za tujo zemljo. To tem bolj, ako si predočimo, da si Nemci za ekspanzijo in nalaganje lf0>/fgl kapitala ne izbirajo — Hudi. Izvajanje gospodarske politike in nalaganje nemškega kapitala v taki obliki ne pomeni nobene razlike od nemškega Židovstva, ki je po svetski vojni v Zagrebu in na Hrvatskem našlo s\x>/ eldotado, ki je orga niziralo banke, snovalo trgovska podjetja in se vknjiževalo na posestva tisoč in tisoč hrvatskih kmetov in malih obrtnikov
Ali je to obramba civilizacije
V beograjski f&vifl -^Javnost« čitamo: »Gospoda, ki se tu J i pri nas navdu&ufe za geslo križarske vojne nemškega nacio nalizma »v obrambo zapadne civilizacije*, lahko sedaj občuduje tele uspehe: Sf rje nje laži in izmiiljotin o Češkoslovaški, vmešavanje v notranje razmere Romunije, eksport »Tehniške unije* itd. v Jugoslavijo, spletkarenje proti ustvarjajočemu delu Male antante* vmešmunje v bratomorno vojno v Španiji, napadi na Francijo, ki je žariSče zapadne civilizacije, kampanja za vrnitev kolonij, naperjena v prvi \Tsti proti Angliji, ki je zatočišče demokracije, končno zahteva Nemčije, da se ji \Tnejo reparacije, naperjena proti vsem evropskim državam, zapadnim in južnim, razen Rusije, ki v si'etski vojni ni dobila ne reparacij, ne kolonij, pa jih zatt tudi ne more vrniti. Po-tematskem se tiče konkretna politika in de jonska kampanja nacional socialističnega vodstva interesov skoraj celega rwta in edino se ne tiče Rumje, proti kateri je baje Nemčija začela krtžarsko vojno, hm po tej logiki* ki se ji ie vedno klanjajo tudi nekateri naši modrijani, se vsa »obramba zapadne civilizacije od boljševizma* reducira na jačanje nacistične Nemčije na račun baš zapadnih in civiliziranih driav, a te zapadne države bi titorale biti — ako bi se dale Nemcem speljati na led — zaklet sovražnik lastne ctviHzacije . ..«
Ljotićeva mladinska organizacija raspuštena
»Obzor* javi ja; Uprave ebograjske policije je razpustila mladinsko organizacijo Ljotičevega »Zbora*. Istočasno so razpu-ščene Ljotičeve mladinske organizacije sodi po drugih krajih. Zatrjuje se* da so bile ie organizacije raz pu sce ne v zvezi z afero »Tehniške unije.* — Pripominjamo, da je v eni izmed točk v pravilih »Tehniške unije* določeno* da se ima del čistega dobička tega podjetja porabiti za podporo ml a dirtske organizacije »Zbora*.
Curib, 24. februarja- Beograd 10.—, Pariz 20.4025, London 21.45. New York 438.375, Bruselj 73.925, MIlan 2.3.08, Amsterdam 240.—, Berlin 176.25, Dunaj 78.35 —81.20, Praga 15^29, Varšava 83.—, Bukarešta ^25.
Sankcije JZSS zaradi Jahorine
voe tekmovale«, ki se niso
vodstvo tekem ni hotelo sprejeti njihovih (tekmovalakih) ultimativnih zaht«v. Po poročilu vseh, pri tekmovanju navzočih funkcijonarjev, se je določila tričlanska komisija z nalogo, da uvede preiskavo o krivcih in nato stavi predloge upravnemu odboru glede krivde posameznikov. Do končne ureditve zadeve Je upravni odbor izrekel prepsved starta za vse tekme (vključno tuđi sokolske v Planici) vsem tekmovalcem, ki so bili glasom liste prijavi jeni s* slalom nm Jahormi (skupno okoli 00 tekmovalcev), btotsko je bnm do ureditve te zadev *iAetanje funkcij
danu Zupana (Smuč. khss I JnMJana)
vaera zgoraj navedeadn  tak.....i sli sni In
tras Jo funkcijo
udeležili slaloma
Ljubljana, 24. februarja Jugoalovenski zimsko - športni savez je imel sinoči sejo, na kateri so obravnavali dogodke na državnem prvenstvu na Jahormi. Po poročilih funkcijonarjev, so si bili vsi edini, da je treba krivce najstrožje kaznovati in enkrat za vselej preprečiti ne-sportne pojave v smučarskem sportu. O sklepih bo izdan službeni komunike, ki je v glavnem naslednji:
Upravni odbor je potrdil rezultate, ki so bili doseženi v smuku in proglasil, da velja tekma v smuku kot samostojna tekma za savezno prvenstvo in kot prvi del alpske kombinacije. Kraj in čas tekmovanja v sla* lomu kot samostojne discipline za savezno prvenstvo in kot drugi del alpske kombinacije, se bo objavil kasneje. Upravni odbor je nadalje ugotovil, da se
Strati 3
»SLOVENSKI   NAROD«, sreda. 24. februarja 19ST.
?tev. 44
Legija koroških borcev v Trbovljah
Priborite}* leto bo proslava 20 letnice osvoboditve Mari bora ia severnih krajev Jugoslavije
Trbovije, Žb- Icbniajja _ V nedelj dopoJdne so ae shraJj v Trbov-\jetL številni koroški bore* iz Trboveij in ObtaijL krajev la.:**«*;« -reza. da bi ustajiove svojo krajevno letrijo O tem acao kra-tJto poročali ie vdora*. Na ustanovil, občm »bor so prićoeii iz Ljubljane tnjc zastopniki Klavnega odbora iai &icen prcdeediiiK polkovnik Andrcjka s tajnikom Kj-isuuioin m zmetonaiikocii kranj««koKoraice krajevne iegi-je g. Cirilom Oniaiioui. Polejr trboveljskih borcev so se udeležili ustanovitve krajevne lejrftje tuda ninojri koroški borci rz Laškega. Doia in Jdra&tDika n to kljub slabemu vremenu kar pa dovoli ja^no izpričuje veJj»ko zanimanje z-a ta tovariški pokret tako med organiziranim kakor fe ne-orgranj-zuanion članstvom
Občni coot ie otvoril predsednik p*WH~av-ijainftepa odbora ir. Jože Cesčut. rudninski Rtavimik ki je poidravi] abrane tovarite, zlasti deloirate c'avnecra odbora i zastopnike poverjenišlev laJifccca s-reza. Nato »c tajnik pripravljalnega odbora C Staudetf-£er v obsirnfh izvajan Hh obrazJoeil navzočo« ciik- in namen novo ustanov Ijenesra tovari sk eir a pokreta. Leci ja koroških bor-eev je izrazito voino-tovarjška octranizričaja. ^ katere namen ie zhrai.i pod s volim okriljem vee dobrovoljce ni borco k, so *e v letih 191« tn 1919 boril za 6vobodo »ioveji&ke Koroške, hititi nj-kh eksistenco in se zavzemati za prav ione koristi evo-je<ra Članstva, skrbeti 7a ureditev ctoIkjv padlih tovarišev zJaeti pa tucri skrbeti, da naš narodni živel' onstran Karavank ne omaca pod sTniOT pritiskom crcnnanJzaciie. Naloca, Lucije nI kakor so rnnosri domnevah* da bi wkuAala z nasilieiv reševat; to Pereoe na?*e narodno vpraSanie pač pa da vedno znova in vedno erlasneie kliče me-rodajne 6"Tt*el)e. da se verjela j enkrat po ^oJfkfh lotih vi^dejo k skurmi m z* ter sno-raisumno odstranijo ta večni kamen ipod-^e. al ie tud-5 v napotie vsakemu koristnemu in toliko zaZeljeneimi političneran in JTOspodarakemu sporazumu med ohem.i w> »ednfena državama Ce je bratska Čeki tasla f« dm tako spretno in UtPOSJMJ rešiti »ven1 osrromni tn kr>nvnlieirani manjšinski v»rx>blem v aadovoiie+vo cne m dmere stranu ootem bi fte žo zdavnai la<hiko še aadovoliivejse rešfl na.i manišrnjst problem na slovenskem Koiro^kem, če bi b'do le malo dobre volje m aeli<* po mirnem sožjtju olteh narodov in tramem iroftpo'laTAko poljtir-n^m fo-deTovanin  obeh  ilržav.    Xa.to   ie covomik
na kratko še omenil akcijo za združitev vseh sorodnih si pokretov severnih deoro-voix-6v tu borcev v Zvezo legijonarjev. po*i katere okriljem se bo vrana velika pro&iava iJOictnšee osvoboditve atanbor* in aavern.b krajev Juffuelavije. ki bo nrjno.1-nje leto v Mariboru.
V imenu glavnega odbora Leffije koroških borcev je spregovoril predse-inik p:-poJkovnik Andre»'ka ki ie optsaj veiik nvz-mah in nevzdržno napredujoč, pokret Le-(rije koroškin borcev v zadnjih meseMih. Ne aiiine mt«ec. da bi b*» bilo ustanovljenih po več krajevnih oirjranizacij. kateril* število na-jrlo narašča. >e boli pa žtevilo poverjen ište v ki presog« že število 40. Zbra-ttim tovarišem je živo predoeil vse številne socialne, kulturu t iu soepodarske Tva-bo^e Le/Tiie koroških norcev ki pa jjn bo mogoče reaiiziiati le. ce se bodo bivši koroški dobro vol: c  in boro; orsra-nizirali tn
tesno strnili v svojih kraiievnih Legijah ti poverioništvih ki morajo postati nrc>2o£na moralna opora glavnemu otltK»ru da bo lahko v sikupnosti z Maistrovim in Za<rre^-škimi tovartSa-bor.M i irspehom izdelat vo-va! pravice, kj pripadava v^eni severnim dobrovoljcem in borcem.
To irovoru poIko^nika Andrejke ki so ca navzogi nairradili ^ topim priznaniem. so bila Dreeitana in soglasno sprejeta pre-uiejena pravila p romer ie bila ortraniza' cija ustanovljena.
Pr- volitvah ie bil ;zvoJien Baa)edf|ji o<l-bor- Predsednik Cc.^a* Jože. tajnik Sta.i-deercrer Fran blaiaini^ Z>iol<ek Frane, odborniki Grm Alotz Kos Mrko Z^ok>rnik Ivan Leveč Jo?.e Vodjčck Arrfon. N^dzoT-n1 orlbor: Bve4aedntk dr JenSterle Janez. Ran7iTi£rer M:rko Mainlk Tvan Vovko An ton Petan Blaž. Vodje poverjen i S+ev- ta Hrastnik Kelln^r Julii za Laško Fereriik Jakob, za Do' Kotar Jože
Pr! raznoter-stih °f> ip razpravljalo o društvenem L^a^lu »T^ecrionai' JuEroslaviie«- ki stane Kttno IHn ?0 - ter bo pr'na^al ta.ko 'detn^ članke kako* vr*<* orfranrzfl^'ie1"-!* novico prav tako oa bo oprjiovnl zcrodovjn-ske doeodkp no preobratu in druffp v^zne novica k* bivlo zanimale slehernega ^ev«r-nespn beroa
^b<\,i zbor ie bil zaključen v narle.oSi to-vnriSki harmoni'ii z Jelio. a\x bi sl»d«li celjskemu nsanovnernu Sestanku Lcrije k bo v četrtek 4 marca t. 1. §e drmri km ti. ki^r kraievnp Leciip ie POv»^rien?šrv;i ^e op dplnip-io
Največji pustolovski film sedanjosti, v katerem so predočene slabe tn dobre ljudske snacajnostl. po istoimenskem romanu slavnega pisca Bernharda Kellermanna
MESTO ANATOL v režiji V. Turžannkega in v gla\Tilh vlogah: Brigitte Horney, Gustav Frdhlich, Fritz Kanipers in Rose Stradner. Glasba: Walter Gronostay. — Pretresljiva borba za tekoče zlato, ozemeljsko olje«. — Pohlep in ljubosumnost s tihimi prizoii, polnimi ljubezni, sreče in humorja. Sijajni podvig in katastrofalna propast malega balkanskega mesteca- — PRIDE V KINO SLOGO !
Uredba o minimalnih
mezdah
TajniK DelavsKe zbornice g. Filip Uratnik je napisal
o nji strokovno presojo
Ljubljana, 24. februarja.
Nova ureaba o minimalnih mezdah in o sklepanju kolektivnih pogodb, ki stopi v veljavo 14. aprila, je zeio pomemben člen nase socialne politične zakonodaje ter je zbudila med delavstvom in nameščenstvorn veliko zanimanje. Tajnik ljubljanske delavske zbornice Filip Uratnik je napisal strokovno presojo te uredbe in iz njegovega spisa posnemamo naslednje podatke.
SKLEPAN J fr;  KOLEKTIVNIH POGODB
Delodajalci, delavski zaupniki in delavske strokovne organizacije bodo lahko tudi po novi uredbi sklepali o delovnih pogojih v obratih brez oblastne intervencije, če se bodo sporazumeli. Pri pogajanjih za sporazum delavski zaupniki smejo sodelovati, ne smejo pa ga podpisati; kolektivno pogodbo smejo podpisati za delavstvo pooblaščeni zastopniki svobodnih strokovnih organizacij, d očim je za delodajalsko stran podpisnik delodajalec sam ali njegov pooblaščeni zastopnik, čc velja samo za en obrat, za celo poklicno skupino pa zastopnik svobodne delodajalske organizacije (če obstoja), ali pa predsedstvo združenja po obrtnem zakonu. To bo sklepanje kolektivnih pogodb v obrtnih strokah zelo olajšalo.
Pravilno sklenjena In registrirana kolektivna pogodba ima pravni učinek in delavec, ki bi bil plačan slabše kakor določa pogodba, lahko razliko iztoži v zakonitem roku. Pogodbe med podjetjem in posameznimi delavci veljajo le. Če so boljše od kolektivne pogodbe. y primeru, če podjetje sklene boljšo kolektivno pogodbo samo za en obrat, odnosno za del obrata, od pogodbe, ki je veljala za vse delavstvo, velja boljša pogodba; če pa sklene slabšo, je brez pravne veljave. Prav take velja boljša pogodba, ako sklene delodajalec več kolektivnih pogodb z več delavskimi organizacijami. Po uredbi je postal glede sklepanja kolektivnih pogodb pomen delavskih in narneščenskih strokovnih organizacij večji in s tem omogočajo v organizacijah večjo disciplino, saj nedisciplinirano delavstvo ne bo imelo kolektivnih pogodb.
MEZDNI SPORI
fte ne pride do sporazuma za sklenitev kolektivne pogodbe v neposrednih pogaja- I njih med interesentoma, sta dolžna delo- ; dajalec tn delavska organizacija zaprositi za posredovanje pristojno sresko načelstvo j ali  občinsko poglavarstvo v avtonomnih ] mestih tr ne sme priti prej do izprtja ali I stavke. Kaznovan bo, kdor bi izprl delavstvo ali začel stavko, če ni prej zaprosil za posredovanje oblasti pri pogajanjih, in sicer delodajalec ali strokovna delavska organizacija a globo 100 do 10000 din. posamezni delavec pa % globo ino do 000 din. V primeru neizterljivosti se denarna kazen spremeni v zaporno, ki traja za delavce od 2 do & dni, za delodajalce in zastop-
nike organizacij pa največ do Ho din.—Politična oblast prve stopnje mora v primerih mezdnih sporov sklicati razpravo čimprej. Pri mezdnih sporih večjega pomena odredi ban, da skliče mezdno razpravo inspektor dela ali rudarski glavar Ako se doseže na razpravi sporazum, se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo delodajalec, delavski zaupniki ln zastopniki strokovnih organizacij. Ta zapisnik ima veljavnost kolektivne pogodbe. Sporazum velja za dobo, ki jo zapisnik določa, ako pa tega določila ni v zapisniku, velja največ 6 mesecev. Ako m priSio do sporazuma na mezdni razpravi, se skliče ponovna razprava, de bi tudi na tej razpravi ne prišlo do sporazuma, imata obe stranki pravico do obrambnih ukrepov, do izprtja ali stavke. Vendar se lahko obe stranki zavežeta, da se bosta podvrgli razsodbi razsodišča. Temu razsodišču predseduje državni uradnik, ki ga določi ban. Pn rudarskih mezdnih sporih mora uradnik pripadati rudarski stroki; obe stranki sta zastopani v razsodišču z enakim številom zastopnikov, najmanj z dvema. V državnih, samoupravnih in občinskih podjetjih, ki e'užijo javnim interesom, je razsodišče obvezno in stavka prepovedana Stavka ali izpor med časom veljavnosti sporazuma nista dovoljena in se kaznujeta. Zanimivo je, da ima pri nas ban po uredbi pravico, da razžri z odlokom veljavnost kolektivne pogodbe za tekstilno stroko na vso banovino. Po novi uredbi bo tudi olajdana obnovitev kolektivne pogodbe za stavbno stroko.
Ako zaprosi večina delodajalcev ali delavcev ene stroke, da se sklene kolektivna pogodba, do čim nasprotna stranka sklenitev odklanja, lahko ban predpiše celd tarifno skalo, ne le minimalne mezde, ako se stranki ne sporazumeta v določenem roku. Te mezde so lahko celo višje od minimalnih mezd. Stavka pa potem ni več dovoljena.
KAKŠNE BODO MINIMALNE MEZDE
Minimalno mezdo bo določil za vse področje banovine ban, ko bo te potrebno v javnem interesu in ali na zahtevo deloda-jalskega ali delo jem alskega zastopstva. Minimalne mezde so tri: za mladostne nekvalificirane delavce izpod 18 let starosti za odrasle nekvalificarane delavce in sa kvalificirane delavce. Za mladostne-nekvalifl-cirane delavce brez razlike spola bo znašala minimalna od 12 do 13 din pri osejasur-nem delavniku in 15 do 23.5 din pri 10-ur-nem delu. Za nekvalificirane odrasle delavce se bo gibala mezda pri oeemumiku od 16 do 24 din in 20 do 30 din pri 10-urnsm delu. Za kvalificirane delavce minimalna mezda v uredbi ni določena. Določena je torej spodnia in sfforaja meja minimalnih mezd in ban bo predpisal minimalno mezdo v okviru teh mej. Os bi bila določena v naši banovini nabriijs dovoljena minimalna mezda, bi znašala za nekvalificirane
mladostne delavce v osemurniku 18 din, za odrasle delavce pa 14 din. Uredba tudi ne določa mezd sa vajence.
IZBOUSAN-TE AU POSLABŠANJE
Marsikomu se morda zde te minimalne mezde preniske in da bi uvedba minimalnih mezd morda celo več škodovala kakor koristila. Toda ne smemo pozabiti, da določbe o minimalnih mezdah po novi uredbi lahko izboljšajo mezde S.000 do 8.000 nekvalificiranim delavcem v naši banovini. Koliko delavcev bi doseglo izboljšanje, mezd. Še ni zdaj mogoče ugotoviti, dokler še ni določena točna minimalna mezda za. banovino m zato ne moremo reči, ali bi se s predpisi^ minimalnih mezdah lahko okoristili tudi kvalificirani delavci Ni povsem neupravičena bojazen, da se bodo skušale mezde prav zaradi te uredbe čim bolj izenačiti ter da bodo prizadeti delavci boljše plačanih kategorij, vendar to ni nelzgibno in med delavstvom mora vladati prepričanje, da do poslabšania ne sme priti.
Nova uredba pomeni nedvomno napredek, čeprav ne more uresničiti vseh pričakovanj. V rokah oblasti bo lahko močno orožje. Ce pa bo koristno orožje delavstva in nameščenstva. zavisi predvsem od njune organiziranosti. V glavnem je koristnost pa tudi nekoristnost uredbe za delavstvo odvisna cd ravnanja oblasti v mezdnih sporih.
v vsakem pogledu in so zlasrti v pogled« daleč prekašali filmske fturoals. ki so jih predvajali naši kinematografi. Zlasti slalom je bil prikazan tako nazorno, (Mi si bolj dovršenega posnetka sploh ne moremo misliti. Upamo, da bo ljubljanski Fotoklub tudi z novo ustanovljeno ki. no aekeijo obdržal tradicijo tn da bomo že v kratkem gledali popnsniama doma« kulturni film«
Poletni semester na univerzi
Ljubljana, 24. feb; uarja Poletni semester na univerzi kralja Aleksandra I. se prične 1. marca in traja do 30. junija. Inskripcija z i slušatelje, ki stopajo prvikrat na univerzo bo od 1. do 5. marca, za slušatelje, ki so že bili vpisani, pa od 1. do 10. marca. Prestopi z ene fakultete na drugo in naknadni vpisi samo do 20. aprilu.
Dosedanja taksa za bolniško blagajno Din 30 ostane, šolnma in taksa za bolniško blagajno se plačujeta v gotovini ob vpisu Slušatelji, ki za prejšnji semester še niso poravnali vseh taks, jih morajo plačati pred vpisom, sicer jim prejšnji semester ne bo potrjen in se jim inskripcija za poletni semester ne bo dovolila. Naknadna inskripcija se bo dovoljevala le na motivirane prošnje, ki bodo vložene s potrebnimi dokazili vred do 20. aprila. Za naknadni vpis na univerzo je treba plačati takso Din 50 in Din 5 za prošnjo, naknadno overjenje indeksa pa Dur 20.
V zimskem semestru je bilo vpisanih na filozofski fakulteti 430 rednih slušateljev in 2 izredna, slušateljic 207 rednih in 1 izredna. Na juridični fakulteti: 654 rednih slušateljev in 66 rednih slušateljic: na medicinski fakulteti; 164 slušateljev in 26 slu-šateljie; na tehniški fakulteti: 350 slušateljev in 14 slušateljic ter na teološki fakulteti 177 rednih in 2 izredna slušatelja. Skupaj je bilo vpisanih v zimskem semestru 17S4 rednih slušateljev. 4 izredni ter 313 rednih slušateljic in 1 izredna.
Predavanje JS
Ljubljana, 24. februarja. Uajii smo imeli priliko slišati zelo zanimivo predavanje prof. dr. Kuščarja Ljudevita o življenju rib v morskih globinah. Na mnogili skioptičnih slu ah nas je predavatelj seznanil s takimi ribami, ki ne Šive v našem morju. Posebno nas je zanimalo življenje onih rib, ki žive zelo globoko v morju, kamor ne prihajajo soinČ-ni žarki in ti same na sebi nosijo luč. da se lahko svobodno gibajo.
I*rihodnje predavanje prof. dr. Kuščarja, ki bo 5. marca ob 20 (ne 4. marca kakor je bilo objavljeno! v verandni dvorani restavracije ^LTnion-t (ne v Okrožnem uradu, kakor je bilo objavljeno v programu predavanj) ima naslov oživljen je mor. skih polžev«:. Marsikdo se bo vprašal, zakaj si je profesor dr. Kuščar izbral to temo predavanja? Na to vprašanje moramo odgovoriti le to, da naj se oni. ki dvomijo o zanimivosti te teme, blagovolijo udeležiti predavanja ter bodo v marsičem presenečeni, kajti življenje morskih polžev je poseben študij nažih oceanografov, •ii nam odkrivajo še nezruane zaamivostL Koliko je še skrivnosti v našom morju, do katerih naša zaanost še ni prišla. Mel te skrivnosti spada tudi življenje morskih polžev m je zelo hvalevredno delo Jadranske straže, da nas želi seznaniti s takimi prirodnim i pojavi  !ki nam služijo v pouk.
Zato upamo, da bo tudi to predavanje pritegnilo veliko število članov JS hi ljubiteljev morja. Predavanje bodo spremljale zanimive Gkioptične slike. Vstopnine ni!
Fotoklnfe debi kino seft£fl£
Ljutajana, 24. februarja.
Kotoklui* Ljubljana, ki si je ne le doma, temveč tudi v tujini s svojimi proizvodi pridobil mednarode« sloves, je napravil v svojem stremljenju po izpopoLnitvi spet !korak naprej. Ustanovil je kino sekcijo, za katero je med članstvom že daije časa vladalo veliko zanimanje. Sinoči je bil klubov sedež, bivši Dolinarjev paviljon v Levstikovi ulici, natlačeno poln. Fotoklub je namreč povabil zagrebškega zastop nika murne nemške fotografske veletvrd-Ke >Agfa*. da predvaja klubovemu članstvu nekaj svojih filmov, ki naj bi dali pobudo kako je treba film snemati. Prei-sedntt kluba g. Gnan je pozdravil zbrane goste in člane, nakar se je začelo predvajanje filmov. Zastopnik »Agfe« je med drugim predvajal tri krasne zvočne kulturne filme.
Prvi film nas je povedei v divje roman, tiene soteske Drine, ki je s svojimi brzicami kafeor ustvarjen za kajaški sport Gledali smo troj:co drznih nemških kaja-kaaev. ki so srečno prebrodili vse zapreke, na splavu, ki so ga od časa do ćasa za^pranjsili valovi, jih je pa vso pot spremljala filmska kamera. Drugi film nam je prikazal najjutoejse kraje Ju voolavi Skopi je. Ohridsko jezero in P*'i~ a, Prelji fibn je oagroil čudeže narave ::-nja rastlin. Kot zaključek je slečd - ve-cir i gledalcev so bih navdušeni smučarji — se celoten film o zimski olimpijadi v Crmischu. Ta film je bil prav posebno dc~;\>uosel, kajti novo ustanovljena kino sekcija, si je nadela kot prvo natotro. da še letos izdela film v plardšklfc skakalnih tekmah. Posnetki so bih zares prvovrstni
Nova kolektivna pogodba KID
Ljubljana  34. februarja Včerai so bala pocsiania sa sklen te v kolektivne pocodbfi je^eniskatfa    kov«6*©ga
delavstva končana, Zaoeia so ee ie v začetku januar a.
Stara LoJektiiVna rx*rodba je potekla 31. decembra a do 15 februari«, so bili v veljav stari delovni poeroii. Določeno ie bilo. da bodo do tem roku do sklenitve boi se kolektivne pogodb d veJiali delovn ooiroid po novi posrodbi sicer bi rja stopili v veljavo oo<roh- k. vVb je podjetje &ptoi>^11o delavstvu do lepakili. ko ie prenehalo staro delovno razmerje. Po t^h ro^orit, kijih je nudilo podjetje b: bile mezd^ reducirane za U% ;.n kategorizacija delavstva ba bila slabša,
Včerai je bil zadnid dan za pograjanj*u S\TR.J ffvom kov*rnsk-'jrt delavcev Jusros'a-v>j?} večinska onrani*zacdja kovinskega de-!r,v*fva ie *os4oDa#a na pora/anMl« ekroc 1330 N>Z 550 JSZ okro-* 500. Zveza »dru-ieosb delsveev ie na oos^oJa n'1 >ania
vse svore članstvo, in sicer 3. D s žftn ie Ivi sporazum v splošnem za sklenitev ko-'e^tivne po2roi1>e nsč na Dodjetie a; SvV -1ilo zahtevo SM"RJ. nai b amnes»T-lo S defftvske zaupnike in delavce ki s^ bi1 i n.1pn5<v»n? r>r zadnji stavk; Zastopnik SMRJ rv '"mej nooblasHla. d.n sme oodive^t; ko-lehiivae pogodbo, če h» nn1?e*ip n* ustreglo tei zahtevi, zat-o je odkWv»1 poins Češ. <ia «' padnisu mor* nrei skle-nat; carstvo. Tni: aanlrnuii sjoslissja ie nPi-iprei odMonil podi*« t* orspasrsacije. s is na oosredova-■ije Jaisrekto-rVi deb prptal d.T se dovoli r ai» ?*frvi: dva dni nd|o<ra    da med tem
Mm Al-'c . sesan:-' t-' srr ■*■■■> .-.f^ane'-: bo d m b es
To nov: ko'e'tivni sjaVed'v. ki ie odno-Vttj&jrva r*a mesee dni. ie ds#U1 lltli pred v£**n ifoj»«*ja^o r.'a^.-in«3 dopuste  1'iic me/*de so  --^   fnaS   n-7!> koi,-t-*j>-no knko- so b*le
no ftt.Tr: l<oWti\-v neg^dbi kVHvf^uaJno pa lv>do nejc^f=ri de\av.v iznibn* 2"^ do-
<^ btrfS Pi^V'   Dito^T!'" D090.V  SS Prt P-Vr»-
lito tk>-''*»-;'i Df^evetve \» ta s#Vft*i sam atsnovanfsfa* sVJrtsAi V? ?o b* no^.1ei p'a-j v..i-, v c;^;;3in: sklad 7'ii"":>,;p mnv^e ao ».fsVr.i-vo »susfeas Vkofdne h*sV*Hls niso nWo^sfHi px nn^n^bl, s*W vr }° ^Tin
/st.vo  da bode f^'v^'f od urnih vn^A.
Naše Gledališče
DRAMA Začetek ob 20. uri.
Sreda 24. februarja: Kvadratura kroga. Red Sreda.
četrtek 25. februarja: Korajža velja! Red četrtek.
Petek 26. februarja: zaprto.
Sobota 27. februarja: Dr. Premierski abonma.
Nedelja 28. fehruarja: Ob 15. uri: Dež in vihar. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol.
Ob 20. uri: Simfonija 1937. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. . s
N'ušiČeva komedija v treh dejanjih »Dr.e
je kakor vsa njegova dela nenavadno zabavna, duhovito prikrojena igra, v kateri sproži nek prestopek zoper zakone cel plaz nepredvidenih zapletljajev, ki narastejo do katastrofe in zavedejo glavne osebe v najbolj neprijetne situacije, polne komike. Nu-šićev neodoljivi humor, s katerim žigosa slabosti soljudi, je gibalo vseh dogodkov. Predstava bo v soboto za premierski abonma.
OPERA
Začetek ob 20. uri. Sreda 24. februarja: Ples v maskah. Izven. Gostovanje tenorista gos p. Josipa Ri-
javca.
Četrtek 25. februarja: Baletni večer. Red A.
Petek 2G. februarja: zaprto.
Sobota 27. februarja: Pikova dama. Red B.
Nedelja 2S. februarja: Ob 15. uri: Pri treh mladenkah. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Ob 20. uri: Lucia di Lam-mermoor. Gostovanje Josipa Rijavca, Izven.
V začetku marca bo premiera Gotov deve komične opere iz narodnega življenja vEro z onega sveta«. Glavne partije v tej operi, ki jo pripravljata ravnatelj Polič in P. Gclovin. imajo gg. Kogejeva, Zupev-čeva, Betetto. Franci in Janko. Nove dekoracije izdeluje delavnica po načrtih arh. Franza, bogate kostime pa je stavilo na razpolago Narodno gledališče v Zagrebu.
Občni zbor rudniških nameščencev
Trbovlje, 23. februarja V nedeljo dopoldne je imela tukajšnja krajevna skupina DruStva rudniških- nameščencev v svojih društvenih prostorih na Vodah svoj letni občni zbor. Vodil ga je predsednik g. Volčanšek, ki je v glavnih obrisih očrtal delo, ki ga je odbor med letom vršil. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal g Gonelli je posneti, da je društvo živahno delovalo. Imelo je 12 rednih in 3 izredne seje. Krajevna skupina Trbovlje šteje 119 članov. Društvo je dalo svoje mišljenje k osnutku novega Službenega reda, k osnutku Rudarskega zakona ter k pravilniku za višje dajatve nameščencev TPD. Društvo je posredovalo v raznih lokalnih zadevah, tako glede deputstnega premoga in dostave deputatnih drv ter so bile vse podvzete intervencije večinoma uspešne. Društvo Je pokrenilo tudi akcijo glede cenejšega letovanja svojih družinskih članov na morju. Krajevna skupina je v vseh vprašanjih nastopala solidarno s Zvezo rudarskih in topilniških nameščencev, kar bo tudi v bodeče. — Is poročila blagajnika g. Ravn:karja sledi. da Ima društvo Din 88.377 42 premožen 1a ln da se 5sto vzorno upravlja Zato Je bil predlog revizorja p čMbela e rezrešn^d soel*»no i sprejet. Iz poročila presvetaHa Je rszvM-I no, da je interes članstva na društveni
knjižnici vedno večji. Letos sta Trbovslj-aka druSba in podjetje Dukic nakazala za društveno knjižnico znatnejše zneske, za kar SO Jim nameščenci osobito hvaležni. Vrednost knjižnice se je s tem zv.&aia na Din 7JW0.— Kako ostala, tako je bik) tudi poročilo društvenega gospodarja z odobravanjem sprejeto.
Pfi volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: Predsednik g. VolČanStk, tajnik g. Goneili. hla*rsjnik g. Rsvn k:*r. prosvetar g. Rep Marho, namestnik g. Sredenšek, gospodar g. Otih, odborniki: gg Kuhar, Toman, Bočko, Drnovšek. Le&kovšok. 6i-bej Rupnlk. fabret, Cukjat?. Dolinu Bre-gar, namestniki:   gg. Mesko    Kaisek m
KrajSic, ter reviaorja    gg   Leveč    in Rak
Fric_     Po vohtvah se je razvila živahna
debata glede SPF in se je naročilo sdboi da pripravi tozadevni prediog sa glavno skupščino Društva rudniških nameščencev.
KOLEDAB Danes- Sreda. 24.   februarja katolif«ntt Matija. Bogdan-DANAŠNJE PRIREDITVE;
KINO MATICA i   A m o k,
KINO IDEAL-  V  džungli  (Harry PioTV KINO SLOOA-  Vaški zdrsvnik, KINO UNION: Cvete iz Niče.
IV. Delavski   prosvetni   večer >ViaJemn^ sti« in »Zarjec ob 20  v Delavski z bonu : Ljudska univeria predavanje univ  prof. ir. Goslar;a o socialnih problemih v koh^T etičnem družabnem redu ob 20- v mali Fil harmonični dvorani-
Sadjarska ln vrtnarska podružnica \*r vanje ge. Andreje Klučonko o cvetinah ob 19.  v  dvorani  mineraloškega   in**tituia na u ni veirai.
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Dr. Kmet, Tyrševa c 34, Trnkczy ded. Mestni trg 4, Ustar, ftoJenburgova ul. 7.
SOKOL
Tekme za smučarsko prvenstvo SSS
Ta petek, soboto in v nedeljo bodo v Planici smučarske tekme za prvenstvo slovanskega Bokolstva. Teh tekem ,se bodo poleg bratov Cehoslovakov in Jugoslovanov udeležili verjetno tudi poljski Sokoli in bolgarski Junaki. Nasi «okolski smučarji se v Planici vežbajo že od prejšnje nedelje, Češki Sokoli in Sokoliće pa so prispeli v Planico pred par dnevi pod v*K'slvom podn^ Čelnika COS brata Antonma Penda ln referenta za zimske panoge v tehn. odi oru COS brata Ladislava Moulika. Med češkimi tekmovalci in tekmovalkami so po v čini nasi stari znanci in zrrmke iz^a prvenstvenih tekem v Bohinju in v Pu^:- H nah C. S. R.
Spored tekem za smuč« rs k p prvenatv« SSS v Planici jo nasle-lnji:   Petek,  26. t m ob 14. uri- člani tek na 18 in 10 kfl članice tek na 6 km. Sobota, dne 27 t. Rt ob 10. uri: članice tekma v smuskih I ' člani tekma v smuku na 4 km, ob IS. un člani smuški  liki,  članice  smuk. Nedelj« ob S. uri: člani patruljni tek na 10 kn 9. uri Članice izmenski tek, ob 13.uri: c! n smuški skoki.
Tekme za slovansko iokolsko smuCa-prvenstvo bodo vodili načelniki in nm ce ali namestniki (ce) tekmujočih sok« zvez. Podrobna Izvedba tekem p:i >• verjena smučarskemu odseku sokolske 2-. pe Kranj, ki ima svoj sedež na J<
Proga za smuški tek vodi iz Rateč pro> i Tamarju in od tam nazaj v smeri prof Kranjski gori in po ovinku nazaj v IU na cilj. Tekma v smuku in v smuSkih pa se bo vrSila v Tamarju  pol Jalove«--: ■■.
smuski skeki pa na 60 m rkakalniri ob kolodvoru.
Na velikih  sokolskih  dnevih   V Piše  pričakuje  velika udeležba  predstavi'-kov oblasti, vojske, zimskega sporta padnikov velike sokolske di 'ižine in prlja-teljev sokolstvn.
Te velike sokolske sn učar^ke priredit1 • naj bodo manifestacija slovanska vsajam-nosti in bratstva. On«? naj belo mejnik I prošlostjo in lepšo bodočnostjo sl< narodov in plemen. V Planici pod skalnatimi vrhovi si bodo v prihodnjih dneh m'-šlčasti sokolski borci bratsko podali rok ln si medsebojno obljubili, da bodo v svojih državah v bodoč« še bolj utrjevali sokolsko idejo in skupnost tn če ho treba* bodo  rama  ob  ramenu  branili slovnrsk-zemljo proti komurkoli.
Iz Poldan
— Likvidacijski obfni  zbor strel kt dni zine se je vtS 1 v asdeije V gostilni ~. Mo-horifa- Pokaaajo se je, da preobilica 1 u šnjih drullev uebotc zaiiiuje poisi mlade, komaj ;>red nekaj leti ustanovljene i
rke dniž ne. Cani ne rrnag^ujejo vel i vanja člana.:ine pri tol k i h druSTl h. pa tu-dj delavmvat odtornikov. ki bo vCUajonJ pr; več društvih, t?e ;c večkrat križala, 'ako da odboru ki večkrat niso zmogli dala, ki £o m ga naložili. / - strelcev je po
pusurilo tudi 2aradi iiepreciznostt pu»k. pozneje pa je posegli i rsj le /.a:o se je na zadn;em obfnen; zboru, o katerem m> l»ii; obveščeni vt-i h i v 5 i in sedanj BanLskJe-njlo, da strelska družna, ki Q tfi i veB /iv skih   pogojev  do   samostojnega do'ovanja, kot lalca likvidira   Toda  njen      :«»krog 1m> prevzelo tuka šnje druS'.vo Sokol,       Dq v svojem strelskem o-l^eku ^ku^alo delov poživiti   ter ga v  pravcu  BSjnoletsgs dela nadaljevati. Glasom pravd pripada un«j»viua to je strelišče iai okrof 400 dinnrjvv. t>ika 5njemu Sokolu. Zato od nje^a tembolj, pr -raku c m o. da se bo za svo; strelski odsek v največji meri zavzel. _ 7dravo!
— Ii obrin«ike pi-arne. Te dni se |e tu vn^a se.a občinis-ke^a kmotijskegs odt>or:i pod predsodatvom župana g. Antona D< ka. Med drujr m *e je ^k!<»n;lo naro iti dve brani ta Lueeeko vas m  HoAnice Sreski kmeV)-ki odbor se naproša za 90 ar'>or;-na ter se naroči le 10 000 kg some i Rvfl krompirja (>one:dovec<), k. aa zara'li slsbv letine  primanjkuje. Ako naroC-Uo n^ b; do spelo ee zna zgodili, da os'.ane v^e soda: je brez nasada. 7a škro^U^nie »<ad!a se n;-ročj 10 kc uranja zelenila, k femer na sre>k kmetijski  odbor  prispeva   polovico zneska. V iflto svrho &e naroči 100 kg žvepla Csji nja «e. da bo v maju te^ai za travni mo^n'ke, nakar se  irtfereseniti opo7ar:ajo Do 15  marca roteče rok zat narontev p]c menskih  merie^^kov   Obravnavali so «c do nAs! O sadnem Skronljemru   Qšeati*il w»dn-'-ea drevia in rosrm^vanni  (% -"iV-^kn . nredVednik setns^f1 ^Is^#» »  >Nn^nd .V« o
I  no«lovaniu   kmrti^k^^  r»Kx'nr-k     r»d>v>rov \i damih nedavno po banski upravi v Ljubka-
Iiai OJL
Štev. 44
»SLOVENSKI NAROD«.
Stran S
DNEVNE VESTI
—; Intervencija gospodarskih krogs? pri g- finančnem direktorja .Včeraj 6e je zgla-sila na I mena direkcija deputacija gospodarskih Kjotjov, ki jo je vodai predsednik Zbornice za TOI g. Ivan Jelačin. V številni deputacdji so bili po e£ zastopnikov Zbornice TOI zastopniki Združenja trgovcev v Ljubljana, Z/veze trgovskih združenj sa dravsko banovino. Zveze gostilniških pod" jetij dravske banovine. Društva veletrgov. cev in inductrijcev, Zveze industrijcev drav ske banovme ter zastopniki ohrtniskati or. ganizacii. Delegacijo je »prejel g. finančni direktor ob navzočnosti pomočnika g. ^at Uerja. Vodja delefracije g- Ivan Jelačin je v daljših izvajanjih obrazložil g. direktorju položaj, v katerem se nahaja gospodarstvo dravske banovine. S stvarnim- in številčno dokumentiranimi podatki je dokazal, da naše gospodarstvo ne prenese visje davčne obremenitve.
— Nova pogodba med državo in »Aero-putom«. Ko je bila pred 10 leti ustanovljena družba za zračni promet Aeroput, je bila sklenjena med njo in državo pogodba, ker je moralo biti vse delovanje družbe v skladu in pod nadzorstvom države. Država se je obvezala podpirati Aeroput. V proračunu za leto 1935/36 je bilo določenih 7.500.000 Din, Aeroput je pa dobil samo 6,800 000 Din in zato svojega programa ni mogel v celoti razviti. Pogodba je potekla in skleniti bo treba novo za naslednjih 9 let. Po novi pogodbi bo dobival Aeroput od države vsako leto 16,100.000 Din podpore. Aeroput pa porabi tudi vse dohodke od prometa, ki so znašali predlanskim 1 milijon 200.000 Din. V zvezi s povečanjem državne podpore je Aeroput sklenil otvoriti zračni promet tudi na progi Zagreb— Sarajevo in kupil je tudi štiri nova moderna letala. Dve letali sta ameriški Lock-haud vsako z dvema motorjema po 840 HP tn s hitrostjo 300 km na uro. dve pa francoski Caudron vsako z dvema motorjema po 440 HP in normalno brzino 265 km na uro.
■siaft^ muti
Danes poslednjič! Napeta filmska drama v nemškem jeziku
VAŠKI   Z D Iv A VNIK
Najboljši film iz požrtvovalnega zdravniškega življenja. Prigodna slika razmer v ljubljanski bolnici!
511931
PREMIERA — Ljubavna tragedija pod tropskim nebom po noveli Štefana Zvveiga
A M O K
Valerij Inkišinov Marcelle Chantal
Vesela opereta
CVETJE IZ NIČE Erna Sack — Paul K eru p, Jane rilden,
g\jtsx££tcisoeL 66; 1 G;, 19." in 21." ii)u.
— Kongres natakarjev. Včeraj dopoldne
se je pričel v Splitu kongres natakarjev, na katerem je zastopanih 32 natakarskih organizacij iz vse države. Kongres je otvoril in vodil Ivan Szabo, ki je v otvoritve-n govoru naglaaal pomen kongresa za zboljšanje gmotnega položaja natakarjev. Njihova organizacija šteje okrog 5.000 članov. 15 do 20.000 natakarjev pa s simpatijami spremlja delo kongresa, ker pričakuje od njega zboljšanje svojega težkega položaja. Razen referatov se bo na kongresu obravnavalo vprašanje splošnega položaja delavstva, tarifne politike. Zveze natakarjev, turizma in vloge natakarjev v njeni delavskega tiska in še nekatera druga vprašanja.
— Nov edvetiii/i v Mariboru, V imenik advokatov s sedežem v Mariboru je bil vpiti* 1r  Friderik Babnik
— Iz notarske službe. G. Golobu Franju je določil predsednik apelacijskega sodišča v LjubijSiii za nastop službe javnega notarja v Rogatcu dan 1. marca Javnemu notar m g, Janka Ponenšku je pa določil, da prestanci njegova služba v Rogatcu z 2S. februarjem, za nastop službe javnega notarja v AIiu\si;i Soboti mu je določil dan 1. marca
Nizozemsko \ojna ladja v Dubrovni-
ku. Prvič odkar ohstpla naša država po-
seti Dubrovnik i*i nekatera druga naša pristaniška nizozemska vojna ladja »Hertog Hen iri!;., na kateri je 20 častnikov in 300 mornarjev. Ladja ostane v Dubrovniku od
3. cio 9. marca
— Za mrtve proglašeni.   Okrožno sodi
Š0e v NOVftni mestu je uvedle postopanje, da se proglase za mrtve pDsestnik v Knežji lip Kralj (Krati), posestnik v Deden. dolu Ignacij Mihelčič. posestnikov sin iz Višnje gore [gmcij Gros. posestnik iz Y*ima pri Dobrepoljah Jaaez Marolt, po-sefifttfk iz Pake Franc šklander m dijak iz Gržeče vasi Franc Pire
— tx Službenega lista«. Službeni list kr. banske uprave dravske banovine št. 16. z dne 24 t m. objavlja pravilnik o višji pedagoški šoli, tzpremembe in dopolnitve
v pravilniku za izvrševanje zakona o zatiranju draginje življenjskih potrebščin in brezvestne špekulacije, odločbo, da je prvenstvene breme na posestvu ovira za po« soj.lo uradnikom in uradniškim zadrugam, odločbo o zavarovanju valute ob izvozu volno ia objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1936,37 odnosno 1937/38
— M at i ia bi rad led rarbljaj — pa pta ni.
Bazn svetniki, ki K) jh !ju ije Npravljeli v 7vezo 7 vremenom. *»o že precej izgubili svoj slove* r>ač pa je Že vedno ze'o na slasu Matija ki baje vsako leto led razb ja, ali pa sa dela če ga ni Konkurira tore i tovar nam 'edu. toda !»tos ne bo imej mnogo dela Nekateri »so mtalili včeraj, da bo vendar noMen -m*^. ker je nekaj Pasa okroc r*>l dneva -než lo kakor v Sibiriji. Vendar |e bil tud' 'a <*nes nesoliden, kakor ie dandanes nesolidno vse blago, najsi pride od koderkoli Zime se »daj ne boji ve? n hče ter tudi MttUineffa ledu se nam ni nic treba bati Svoie dobro me je pa ohranil le»
kor   hJ»m>   '»   ~**r   -.jrv5      - j \p%r{
— Vreme Vremenska napoved pravi, da bo hladnejše, spremenljivo vreme Včeraj je deževalo *n snežno v Ljubljani, v Zagrrebu pa He?evalo Naivna tpmperatura je znašala v Sarajevii 13 v Skopi ju in Splitu 12. v Ljubljani in Mariboru 6, v Zagrebu 4, v
Beogradu 1. Davi je kaza1 barometer v Ljubljani 755.5, temperatura je znašala —3.6,
— Dva poekedevaaca. v bolnico so davi
prepeljal.' 2<Xetnega mesarskega pomočnika Karla Hoglerja iz Starega trga pri Kočevju Hogler je včerai popoldne nekje itztaknil d mam it no pat r ono. ki je pa nenadoma eks plodiraJa in mu razmesarde levo roko do za post ja. Posestnik Janez Mrak iz riraaija pri Šenčurju je pa včeraj padel z visokega drevesa ter se hudo poškodoval na glavi m po zavoru
— S*ra°mor brezposelnega trgovskega p^očn^ka. V Karlovcu se je v ponedeljek zvečer obesil brezposelni trgovski pomočnik Ivan Klepac, star 41 let. Zapustil je na ženo naslovljena pismo, v katerem pravi, da mu je bilo že ^red tremi leti usojeno, da bo moral letos spomladi umreti. Vse kaže, da ga je pognala v smrt beda.
— V Spiitu pojedo mnogo rib. V zadnjih 10 letih so prodali na splitski ribarnici za 48,000.000 Din rit. Splitčani poje io torej na leto za 5.000.000 Din rib.
Iz Ljubljane
—lj   Ecce   quomodo   mori tur   ustus —
glejte, kako umira pravični, to je svetovno znana Gallusova kompozicija. Pretresljiva žalostinka je že neštetokrat spremila na zadnji poti majhne in velike -judi; njeni akordi so se pod vročim južnim tn mrzlim, je-Ueno šivam severnim nebom lovili med cipresami, trepeiali nad glavami pogrebcev in kakor nevidna grude pacali na trdi pokrov krste, k. je pokrival truplo pokojnina. Ničesar ni na tej neamrtni ZaJostinKa mazuraaegii, ničesar razvlečenega, ničesar, kar bi stremelo za zunanjim, č>m bolj čuvstvenim elektom. Na križu visi On, ki je bil v svoj: dobrota vzel hudobijo vsega sveta na svoja ramena: prst in glas, ki sažeta na ta veliki, prelreslj.-vj dogodek kakor da nista vezana na čas in prostor. Glejte, tu je pred vami, pa nihče se zanj ne zmeni! V početnih laktih trepetajo skrite soize ki jib ne srce. ne oCi niso mogie do konca izjokaL.. udana tožba iz bridkosti, ki bo za vselej oscaia tudi potem, ko je bil vihar bolečin dobil duška v joku in vzaihih. Plemenitost, ki z reskavo preprostostjo odseva iz tega Gallusovega dela ne najde pr.unere H rvon cu tolažba: et erit in pace mamoria eius. In v miru bo njegov spomin. To delo pa ni samo spomin na zadnjo Kristusovo uro, to delo skriva še neko drugo s-mboliko. Iusti, pravični co vsi t sli ljudje ki ro l nemirnim, čistim žarom srca korakal, po pravi poti. vsi tisti, ki jih je ns Koncu svet pod-rad, ker so služili pravici, vsi tisti ki so bedno končavali 3Voje oivanje na zemlji, ker jim je hudobija 3podbila tla, vsi tisti, ki jim v zainji uri nihče ni držal zveče, ker so se jih ljnije ogibali -^akor garjavega psa Nesmrten spomenik dobrim ijudem, ki so s svojimi bednimi dlan m poskušali varovati rev:u plam- nček pravice in resnice. Tuli to delo bo dne 1. marca ob 20. uri izvajal Akademski pevski zbor v Unionu.
—lj Živilski tre ie bil danas slabo zaseden kar u nič oosebDAira ob koncu meseca. Upoštevat.; pa je treba tua- & ^e bio danes nt) trjru mn o ro man zelenjave zaradi mraza Ce-oe se v sn^ošneujt n:^-' spremenile. Vladalo 'e akora Dovsod mrtvilo zlasti ua i>erutn.:,n^ke.m triru. Sadit ie Mo tudi da^ee na orodai približno toiiko kakor v p a bo to
—lj Tečaj za matere, bod°6e matere in odraslo ženstvo o negi Ln prehran: ter higijeni dojenca se bo pričel v petek 36. t. m. ob 20 v zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece (Dečji do». kralj. Marije) za večerno skupino ter za popoldansko skupino vsak torek in peteK od 4. do 6. ure, za večamo skup.no vsak torek in petek od 8. do pol 10. ure Tečaj je brezplačen
_lj Trio gdčue Brandlove     nam bo na
koncertu 26. t- m. zaigral tri najlepša tria Sohumanna. Beethovna in Smetane, Volk*-zeiluug poroča o nastopu v lnnsbrucku: Bil je večer uajč Mejšega in  najlepšega uživa nja. ki se je po svoji dovršemj izvedbi vredno uvrslil med od!-ifne prireditve le -e7one —lj Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistini) brušenimi stekli. Katere si nabavite pri strokovnjaku  FT. P. Zajcu, —[]  Rhenebatoii. slavni francoski  d ri-geilii    ki J€ S probojnim uspehom dirigiral prvj koncert Ljubljanske filharmon je, bo tx marca [tonovno nastopil I našo iuhariuonijO, na njenem koncertu v unionski djvoraui. _Ij Obrni ibor Osrednjega društva i>r"D v Ljubljani bo v četrtek 11   marca ob 20. v dvorani Delavske zbornice. i>nevni red: poročilo predsednika, poročalo tajnika, poročalo gospodarja _ obračun za leto 1936. po-roč lo računskih preglednikov   proračun za leto 1037,  volitev  predsednika   14 odbornikov    namestnikov   in   računskih preglednikov,  prenos nepremičnin,   vo'itev   de ega tov za 6kupšč no. ramostojni predlogi. *lu-čajnoč^i.    Sanjoslo.ni    predlogi  morajo bitii predloženi otiboru  najkasneje do  *t marca 1037
—lj Predsvaoje znanstvenega odbora Pri. rodoslovnoga društva. V petek 26 t. m ob 18. bo predaval v mineraloški predavalnici na univerzi g- doc. dr. Iv Rakovec o nastanku Julijskih in Savinjskih Alp. Predavanje je dostopno vsakomur.
—lj »Vzgoja matere*. Jutri, četrtek, ob 20 uri se vršj na šentjakobski 5ol 11- predavanje iz cikla >V*goia matere«. Predava vseudilisčni docent dr. tSanko Gogala o no. vin metodah vtgoje. Matere in očetje se pre-j da van j prav pridno udeležujejo, pri''a a pa j občinstvo v«eh #doje»v. tako. da je velika Sol-Aka wba *e skoraj premajhna. Znak. da se ljudje aaveda.o, kako nortrebna 7>}n<m dandanes vzgoja rodiiteljov*
\% Celfa
—s Na Ljudskem vseatiltlev bo predaval
v ponedeljek 1- marca ob 20. lajnik Delavske zbornice v Ljubijeni Filip Ura^ik o »Problemu aaposl tve nasc mladine«. Na to zanimivo predavanje opozarjamo zLartti star §e odraslih otrok.
— Vzgojni tečaj Ljudskega vseučilišča ee bo nadelieval v četrtek 25- t. m- ob 20. v risamie  meščanske *o»!e t razpravo o 9pol ni vzgoji
—e Sred pot t*| iivinski ia kramarski sejem bo ▼ Celju v soboto 6 marca.
_c Umrl fe v torek na Lavi Hev  27 v
^eJru v 7n- leru ^taros«; vi5# noStnj kon-4rofer v p  9  Franc Hafner   no»»reb bo v ^e!r*ek ob 15 iz hiše ?aV**t  na mestno po kopaldece. V Gaberju ie umrl    v ponede-
ljek TUetnt tesaraki v celjski bolnici pa je umrla v torek 371**-na žena  elektrotehnika Mar ja Prahova *s
Gaber)a pri CeUu.
—t Uradni dan Zbornice sa TOI sa Celje in okolico bo v torek 2. marca od S. do It. dopoldne v posvetovalni! Združenja trgovcev za mesto Celje v RaaUgovi ulica.
—« Usoden padec. V nedeljo je padla 6S-letna Žagarjev« sena Viiljemnu Ramaakova iz Vitanja tako nesrečno, da si je ziotniia desno roko v pod laktu- Zdravi se v celjski boln-ci.
—c Razmere na delovnem trga. Pri celjski borzi deia se je od 11. do 20. t. m. na novo prijavilo 97 bres^poeekua, delo je bilo ponujeno za 34 oseb, posredovanj je bilo izvršenih 8. odpotovalo je 15, odpadlo pa 43 brezposelnih. Do« 20. t. m. je ostalo v evidenci 1165 brezposelnih (947 moških in 218 žen*.k) nasproti 1134 ( 92« moških ki 208 žensk) dne 10. t. m. Delo dobijo: 2 hlapca, 1 krojač. 1 mehanik z mojstrskim izpitom za 3. protiaeroplan-sko reflektorsko skupino v Skoplju, 3 *u-harice^ po 2 služkinji in kmooki dekli ter po 1 hotelska kuharica, natakarica in ho-tehka sobarica.
—c Napad in dve nesreči. V nedeljo je Alojz G iz Gaber ja na cesti napadel delavca Avgusta Kebra iz Gaberja in mu zasadil nož v levo stran prsi. V Lokah pri Trbovljah je padel 15letai krojaški vajenec Matevž Skoberne tako nesrečno po stopnicah, da si je poškodoval hrbtenico. Ko je 211etni brezposelini delavec Franc Verdev iz Orle vasi pri Braslovcah podiral v gozdu drevje, ga je zadel padajoči hrast na desno ramo in ga težko poškodoval. Skoberne in Verdev se zdravita v celjski bolnišnici, Kober pa je v domači oskrbi.
Iz Maribora
_ Gleđedališre-    V Četrtek zvečer zopet
go.^uje priljubljena operetna drva Paiva Udoviteva v Benesev. opereti »^veti Amoiu vseh zaljubljenih pa*ron«. Predstava je za red A.
— Pomožna akcija v Mariboru. Vodstvo
Pomožne akcije v Mariboru prosi ze naka z. o aaostaia prispevkov, ker ima za. adi brezposebiost? velike izdatke za vzdrževanje brezposelnih. Samo prj jav^h delih je trenutno za;o-.!enih 19."> delavcev, k. so loveči ni družinsk- očetje- Tedenska mezda za nje znaša preko 17.000 dinanev. Razen te ga prehranjuje Pomožna akc a v mestni ljudski kuhinji dnevno nad 300 za delo ne siH>^obnih siromašnih tnseb posedanj io" hodki Pomožne akcije znašajo 1362.319 Din in je napram lanskemu letu v zaostanku za 171.991 Di-n- Zato naj v& oni. ki še niso letos zadostil; svoii social-ni dolžnost, to čimprej sitore.
_ 1-Tt dloiito hilaor in letnih poročil. Na
osnovi § 23 zakoia o ustanovah ro vse BSta no v ne  uprave  dalžue od os'Lati   u^» anovni o!'lasti to ;e kraljevski ban>ki uprav od nosno, če se posUovanje 'k*:innove rezteza na več  banovin ali  na vwo državo,  miru5*.rviuvu za prosvelo. cškupno z bilanco letno poroč-k» o svoiem delu in to v izo^ib kazeiioki;i posledic najka^aieie do 31   marca t. 1-
— §entiljska ce^ta se bo vendarle gradila. Te dn e iiradberJ :-.:-t^r odobri! licitacijo gradbenih del na državni ees*i Maribor -Sit. Ilj ter priznal mariborsko tvrdko K—Piaibeni za prevzemn ka celotnih del-Odobren je tudi proračun za modernizacijo ir morda v državi naji ažnejse ce»te v zne sku 5 milijonov d narjev Cestna dela se bodo pričela že prihoinjji .mesec-
— Kuri dihur. Mesarju Francu Domajn ku od Sv. TrojVee je predek'o noč neznani tat ukrade! preko oO kokoši. Mariborske oblastj so o veliki taitvinj obveščene, da onemogočijo prodajo perutn ne tukajšnjim trgovrem-
— Smrt dečka v vrelih pomijah. V Pli-rvicah pri Apačah se Je prjpetia strašna smrtna nesreča Na dvor š^u pose^tnice Alojzi e Varsa se je igra>: njen 71ctni reje-neo Alojz fesar. Nesreča je hotela, da je deček padel v korito, naročeno z vrelimi pomijami. Nesrečni deček je naslednjega dne podleže*! hudian opeklinam.
— Mariborska »Harmonija« raspušcena-V poneiel ek popoldne se je vršil pri G u Št nu občni zbor glasbenega društva sdiar monija«, ki je znano po svojih malih bar monikarjili. Občnj zbor >e vod-Ia u3:anov -tel ica n predsednica gospa Ravni kova. Na dnevnem redu je bila 1 kvidacj-ja dru& va Olični zbor je soglasno sklenil, ivai se »Harmonija« razide Ln utemelji.] svoj sjdep z neznosnim razmerami, ki «*> vladale v dnr 5<tr\'u- Od društvene imovjne se pre^nisti 15 ti.-ioč I>iu Glasbeni matici v Mariboru, 4000 Din pa za fond. kj je namen,jen urlanoviftvi otroškega sanatoria v Mariboru. Razpust >Karmonije* je izzv*i v Mariboru pravo
senzacjio.
— surajk v mariborsk] bolnici. Včeraj so stopi« i v stavko volonterji in stažisti v mari-borski banovinski bolaici. Mladj zdravnik «so za.pustiii boln 00 v anak protesta na*i raz
merajni. kj vladajo v boJmj«i. Stavkuyočim se je  priiruži! tud   en  m^dicnec, ki  ie na
praksi v tukajšnji bo'nici.
— Stroj mu je zmečkal roko- V neki tu-kaf*n)i tekst bi i tovarnj se je suoči pripetila huda nesreča. Delavca Friderika Koša rja je za  levo roko zgrabila traneonisija
ka no popolnoma zmečkala vse prate. rVr akodovanca so prepeljaai v tukajšnjo borni-
b Trbovelj
_Smaearska tekma, Kakor smo poročali,
s# smuake razmere v naaah piamnah prav
ugodne, Zs*o je smučarski odsek tuka^n^e SPD izrabil sedanjo ugodno priliko ter or ganjajral v nedeljo loksino tekmo z Mrzlice* Tekme se je udeležilo okrog 20 tekmovalcev, Alanov smučarskega od-seka SPD Proga je bila markirana od vrha Mrzlice do bližine Studenca proti Žalcu, dolga 260 m ta se je prevoz 1 a dvakrat. Klubski prvak sa leto 1987 je postal Jože BalenAjn ter je prevozil progo v času *£2ti. najboljši čas pa je imel izven konkurence kot junior Marko Rep v ča-9u 2 minuti. Razpoloženje tekmovalcev je brfo ves Čas prav dobro, čemur se pač m čuditi, saj je bila zadnja nedelja prva v letošnji zimi. ko eo smučarji lahko z užitkom naskočili zasnežene panine itn se Se z večjim užitkom puščali po zasnežcmti pobočjih nase lepe Mrzlice.
Z Zidanega mosta
— V peko jitev zaslužnega zelean caurja. V aaaluaem pokoj odhaja podu radii k državnih železnic g. Anton Močnik. Ualužben je bil ves cas na postaji Zi ani most prvotno kot premikac, zadnja leta pa kot premi-kalni aadziratelj. Kot vesten in toleranten uslužbenec si je pridobil nedelj eno priznanje vseh. Sodeloval je marljivo skoraj v vseh društvih, zlasti pa v svoji strokovni organizaciji, ki ji je posvečal ves svoj prosti čas. Bil je tudi ćlan železničarske godbe Zidani most. Storil je mnogo dobrega in koristnega, želimo mu, da bi vžival težko zasluženi pokoj v zdravju m zadovoljstvu mnogo let-
Lep koncert
Primskovo, 22. februarja.
Mladinska glasbena šola iz Kranja je priredila v Gasiiskem domu na Pnmsko-vepi lep Koncert, ki nam je polcazaJ mnogo već umetnosti in sposobnost., neg0 smo je pričakovali. 2e prvi nastop je nas iznenadi! s sigurnim igranjem. Mali orkester je odigral svojo točko v popolno zadovoljstvo občinstva Enako pnznanje gre tudi violinskemu solistu, ki je pokazal veliko rutino. Zbar malih pevcev in pevk je skladno, z veseljem to navdušenjem zapel več pesmi. Na. boj je pa bilo ooc nsivo nav-iuse-no za male harmonikarje. Bilo jih je poln oder, vsi enako oblečeni, vsak je sedel na svojem stolčku in se uprai nt. svojo harmoniko Prvi je zaigral najmnnjši v prvi vrst1, za njim so jo pa ubrali Se drug". Komaj so zmagali mehove in pritiskali z drobnimi pistki na tipke. Najbolj je ugajal občinstvu psttetn sine >k gos- e Fa*i-nove, ki je junaško vlekel meh. kakor da je že stdi  harmon kar.
Občinstvo je navJušpno p oskalo mal m harmonikarjem in tuii ko st se ljudje vračali s koncerta, so govor li samo o njih.. Mladini priporočamo, naj vneto sledi svojemu učitelju glasbene S le, gospe Fakino-Vi pa čestitamo, da je tako vzorno vodila koncert.
Iz Kranja
_ Zastrupljanje  pso>   se   nadaljuje Ze
zadnjič emo  poročal, da   ie bilo pred ka kim tednom zastrup'jenih po mentu sedem psov. Sedaj pa  nam zopet  poročajo i*x>a mezni lastniki psov o nov;h ze^rupirvah. k fo se prav zadnje dva dni dogodile {x> vsem mestu, a na ve£ na peri ter ji   Suuv. se. da se zastrupljanje vrs s klobasami, ki so raztresene naokrog. Žrtve tega nenavadnega početja so bilj večinoma  psi izbreoie pasme,   ki   veljajo  precej  denarja.  Sprčo nevarnosti zastrupljanja naj lardn ki na svoje živali bolje pazijo, da ne bolo psi mo«jli protdo tekati po mestu. Zadeva je prijavljena tudi oblae*tem.
— Pogreb pokojneea Mihaela Jakofoiče je pričal o n*egowi velik, pri'jubljenor^ti med meščanstvom Na njegovi poslednji poti v soboto popoldne so era sprem'a razna društva in sicer: SokoL-ka četa v krojih z zastavo. Narodna ČHtalnjra, casilci v krojih, deputat-i i a orozn kov. aojenei Di.iatžke kuhinje, potem pa dolga vntfa kranske^a me sčansiva in zartopnikov raznih uradov. Pred kralo w nosili polno vencev, pevri soko' skega dm§tva pa.^o mu *aprtli pretresi} ve Žalostimke. Z JakofČiČem ie Umri eden najstarejših Kranjčanov, prava slovenska korenina.
_ Stopnice   k   zdravstvenemu   domu. Z
otvoritvijo novega Zdravstvenega doma ob S*ar; cesti je poklalo aktualno vprašanje najhitrejšega in dobrega dohoda k stavbi 1:1 sicer za vse obiskovalce doma, ki prihajajo v mesto od severne stran>. Rečeno je biio, da se bodo poleg Len a rdi Se v p hiče. kjer je bil OUZD dosedai nastanjen, napravile *top niče med Pečenkovo ;n Likarjevo hišo k Zdrav**venemu domu O naprav teh stopnic jo razpravi |aj| že Mv§i občinski odl>or. ker je to delo mestne občine stopnice in z nj mi ustrezajoč dohod k domu bo občina vsekakor morale napraviti v najkraj.-em času. kajt sedanja ^trma. ozka stezica svo jemu namenu ne odgovarja.
_ OMoi s bor J8. katerega ae je udeležilo le H oseb, je pokazal pnsv nesnstne
saniinanjc Kranjčanov za to važno pa*, no-t ćno organizacijo- Zborovale! so to abdrU-aeueo ogorčeno kritizirait. iz poročila pred-sednika g. dr. Bežka smo videli, da je lani JS prav dobro n prrino delovala, nad vse uepeto ?s izpadla akademija na večer 31. oktobra v Narodnem doum, pri kateri eo sodelovala vsa kranjska kulturna društva brez razlike. Program akademije je bU zelo pesi c r, udeležbe pa naravne** ogromna. Tu<L nabiralna akcija. katero so izvedle kranjske gospodične in akademiki, je zrdo voljivo uspela. Poročilo blagaaiika g« Pr rikernika je pokazalo, da se je tudi gmotno stamje društva zboijSaio. Zbor je Kkienjd, da se osnuje ekskurzijski fond. s katerim se bo podpiralo mladinske ekskurzije na Jadran. _        Odbor  ie otsal  vačmotiva »stari s
predsednikom g. dr. BeŽkoui ne čotu. Pre pri rani smo. da bodo K ranča rt; kljub Nlabi udeležbi na občnem zboru se vseeno ohra nil- JS svoje sjuipatjje in pontoč.
Vremensko poročilo
Po stanju a dne 24 t. m. ob 7. uri zjutraj Rateče: — 10. jasno, mirno, 60 snega, arež.
rta a i ca: — 8, jasno mirno, 80 snega, arež, to in 60 metrska akakalnlca in drsališče uporabno.
Kranjska gora: jasno, mirno, 40 snegu,
arež, sankališče uporabno.
Vršič, Krnica: 150 snega, pršč Pokljuka: — 10, jasno, 108 snega, prslc*
mala m. srednja skakalnica uporabljivi. Bistrica, Boh. Jez.: — S, 25 snega, Dem na Komni: — 7. jasno, 220 snega
pršič.
Senjjorjev dora: —  4,  105 snega, prste. Peca: — 7, jasno, mirno, 120 snega, pršić.
Rimski vrelec — 7, 36 snega.
Polževo: — 2, barometer se dv.ga, jasno, mirno. 25 snega, prSiC.
Kur-isf. k: — 4, 40 snega. pr&iC.
SPORT
— Table-tenia na Jesenicah- V dvoran; U> varnL-ke kaz ne se ie vr&l v nedeljo 21. februarja popoldne propagandni tab'.e ten'fi Avoboi med K Hratsvom in SK Soro iz St. Vid. Rezultati; Za *ing e je nae'opi-lo 12 tekmovalcev, kjer je Sora zmagala s 6 ; 0. Pri duble pa je Bratstvo toraz o Soro z 2 : 1. Končni rezultat 7 ■ 2 za Soro. Bili smo pret^nečerii nad f^labo isro na*ih, toda nemalo začudeni na *uo bj.li nad dob r mi Sorčani. Prireditev je poaerJIo največ mladine, kar je ravno iokaz. da se «t*lo zanima za to vivto sporta. Zato bo tud SK BesJ stvo skrbel, da se bo ravno tej mlnd ni orno gočjl naprc^lek v tal>le-teni»=u- SK Bratstvo ima v woiem pro&iramii -e salo vrsto priNi videni'' prire-ldev. za-*o kdor bi h1 rad iz-poio'ni! n im« pasjo do tciia <a> phde v sredo zvoče>i   na  se^a-nek  v Kazino.
Četrtek. 25. Ishruarja
12: Godbe na pihala • plošče) — 12.4o: Vre me, i^oročila. — 13: Čas  sj>ored, obvestile.
_ 13.15; Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče
po željah) — 14: Vreme, borza. — 18. I>«hka glasba (radijski orkester). _ 1S.4U: Ploven Sčvna za Slovence (g. dr- Rudolf KolariČ). _ 19; Cas, vreme, poročila, nored. — 1980 Nac. ura: Savez Sokola kralj. Ju^oslaiv ;e (Bgd). — 19 50; Zabavnj kot-Ček. — "J0: No ve slovenske :ns»Lru man talne skladbe, izvaja
radij*^ orkester. _       21 15* Podoknice m
uspavanke (Plošče). — 22« Cas, vreme, porod la. spored- — 22.15; Po domače (>gra Kmečki trio)  _ Konec ob ^ uri.
Petek. ML februarja lit doKka ura: Jurček nubionar — igra v treh dejanjih (Lrvajajo brez p- uč t. at^tur.^n^ ti). —  12;  Piean  dxot»iž (plošče)   — 12.45: Vreme,   poročila.   —   13 ■   ta«j.   spored, ob
vestMa. _      13-15; Uverture in fantaz ]e (pio-
iče). — 14: Vreme borza. — 18; Ženska ura; Zena in karitativno delo (gdč A. Le barjeva). — lo.20: Ruske pestmi (piosčo) — 18.40: FrancožČinia (g. dr- Stane Lebon). — 19: Cas , vreme, poročila, spored, obvestila.
— 19:^0; Nac. ura; 0 humorju naših pp«a teljev (Kre*5 mir Kovačjč) Zgb. — 19"j0 Za cim-vosti. — 20; Taniburuako drudtvo >^elo<
— 20-45: Debussy; Nokturni ■ Oblaki — Praznik _ Sirena (umetniško konc dr Colonn*4, plošče). _ 21.15: Večer komorne glasbe (IV koncert Ljubi . godalnega kvaneta). — 22: Čae. vreme, poroč La. spored — 22.30; An; jjleAke pro^Če.
Sobota. 27. februarja 12; Druga za drugo p'oSča hiti, pa vsaka za
pravo zahavo ^krbi- _        12 4o- Vreme, poro
&Ja. — 13; Čas. spored, obveat^a. — 13 15-Dru^a za drugo pJošca aKt pa vsaka za pravo zabavo skrbi. — 18: za delopust! (radi jeki orkester). _ 18.40; Naravn: zakon', vzročnost n 5e kaj (g prof Miroslav Adlc Hi). — 19: čas. vreme. Poročila, spored, obvestila. — 19'10: Nac. ura: Moralna lik>; zofiia Marka Miruljča (dr. K^enria Atanaai
lev ć) B^d — 19.50; Pregled sporeda. — 20: O zunanja politiki <g dr A-loj^ij Kuhar) 20 CO: V kraliesivu utk P san večer s sod članov rad. i?r. družne in rid sk orkesrr. vmes nekaj plošč vodi Iv Pen^ov — 22; Cas, vreme, poročna. spor**d _ 22.15- Radi >sk. orkester. — Konec ob 23- uri.
MALI OGLASI
Beseda 50 para. davek Din a.—, oeaeda l Ona, dave* 3 Din
preklici
£a plamene odgovore glede rruJih oglasov ja treba pnloaitj znamko  — Popustov ta maJe oglase
M PAR E9TLAHJB
ažuriranje, vezenje m ves peri. la mooorramov. gumbnie- Veli« aa zaloga perja Po 6.75 Din »JulMana«. Gosposveiska 12.
STAD0VAH1A
Beaeds  50  par.   davek  S Din Naiman-Ai   *n«»«»k   t1 Dre
STANOVANJE eno ie dvosobno se odda. Coj wva uVa *tev. 1. 013
PAzno
Beseda M) par   davek S Dla
Ma«man'»'   »n«s«»b   ■ f>»e
MOVUSTl lepe vcorve zs pumparce sport-
, ne oblake- nud' retieno Pre«k«r i Sv. Petra cesta 14 2, L
KLIŠEJE
JUCOGtAflKA
Makulaturni papir
proda uprava „ Slo venske ga Naroda" L)abl)ana, Knatlfeva ulica itev. s
napodna
TIskarna
I UUBUANA
I KNAfUMA »
IZVRfiDJE VSS VRSTB TJSKOVIA P k Kh KOST h  1*1 NAJPIMKJ&B
Stran 4
»SLOVENSKI   NAROD«, sreda. 24. februarja 1937.
Stev. 44
Pomen vitaminov
v človeški prehrani
Zelo dobro obiskano predavanje docenta dr. Matica v okvira Prirodoslovnoga društva
Ljubljana, 24. februarja, že dolgo ni bila dvorana Delavske zbornice tako polna katkor anoči, ko je predaval v okvirju Prirodoslovnega društva o pomeni vitaminov asa človeški organizem občinstvu priljubljeni in ugledni predavatelj, docent dr. Ivan Matko. šef internega
oddelka državne botmce. Predavanja so se udeležili zdravnild-strotfcc«vnjaki, medtcin-ci, več odličnih naših krulUrrnih delavcev. Občinstvo je napolnilo dvorano do zadnjega kotička.
Predavatelj sam je na ledeno poljuden način in odlično podal težko snov, tako da je. bila um1 j iva tudi preprostemu človeku. Človeško telo je organizem, jc uvo doma naglasi], ki mora štabno nadomešča ti izrabljane snovi ■ hrano tako kakor potrebuje motor olja in bencina za svoj pogon. Potrebne .so telesu beljakovine, ogljikovi hidrati in maščobe, poleg tega pa še voda in soli. č*loveV sicer lahko vzdr ži do 100 dni brez hrane, brez vode pa bi telo propailo že v treh dneh. Cc bi odprli ž>le, bi videli, da je postala kri takšnega človeka podobna tekoči smoli.
Ker je znanost dognala, da je rdeča barva v zvezi z železom tn potrebu jemo za p roizrva jar. je želodčne kisline kuhinjsko sol, so zmanstvenSk-i spoznali, da je v hrani potreben neki skrivnosten iks. da moro človek c.nloh uspevati. Zgodilo se je, da so mornarji prav zavoljo pomanjkanja te snovi v hrani obolevali za skorbutom. Indijanci so n. pr. piH 2»to rzvlečeik iz ce-drovih iglic, v srednjem veku pa so uživali eitronov sok.
Vitamin pomeni življenje fvital in snovi fmin), ki vsebujejo dušik Danes po sramn bolezni, ki izvirajo \7. nedostat.kov vitaminov v hrani. Doslej poznrvrno 12 vita m nov. ki vsi sHcupaj tvorijo nosebf-n konoffttefks. Moderni kemični tehniki se je posrečilo, dn *^ sama lahko proizvaja nekatere vitamine, ko je odprla novo poglede v svojstva barvil. Vitamini, ki so važni tnk'^ za človeka, žival kot rastlino, 100 rastlinskega fev°ra. Tu jih nahajamo v originalni čisti obliki ali v oblici pred-stopnje Zanimivo je, da potrebuje kemija 2000 kg kva*.a. da lahko proizvede 2 gr vitamina. Cdovek dobiva vitamine od zunaj z uživanjem in jih ne more sam pro izvajati. Vendar pa more dojenček do 6 mesecev sa.m  proizvajati  vitamin C.
G. predavatelj j2 nato orisal posamezne vitamine, njihov pomen in nj'hovo vio. go za človek i organizem. Vitamin A in P najdemo v ribjem olju. vendar pa je pri tem važno, iz kakšn/h rib je to olje. Vitamin je za bilko to kar je za človeško bitje hormon Prež teh hormonov, ki jih rabimo za izvestne funkcije m od katerih zavisi na^ življenjski razvoj, bi moglo trlo zapasti smrti.
Vitamin C je zlasti važen za rekonvalescente  m za zdravljenje   živčnih slabo sti. Ta vitamin vpliva predvsem na žlozo prej sapnico in trebušno slinavko.
Vitamin E predstavlja predstopnjo spol nin snovi, ki jih izloča hvpofiza ali možganski privesek. Nadobisti izločajo snov, ki daj? človeku moč. da more stati na nogah.
Poudariti pa je treba, da je škodljivo, če ima telo preveč vitaminov, kakor tudi.
nastala epidemija, da so otroci oboleli na očeh, ker so Danci preveč masla prodajali na Angleško in so dajali otrdkom le pinjeno mleko. To je zlasti slabo vplivalo na očesno sluznico in povthnjico. Po nekih krajih Rusije, kjer se pravoslavni dalj časa postijo, je precej razširjena kurja slepota, da ljudje ponoči ne vidijo.
Vitamin. Bi je važen za živčne motnje. Zaradi pomanjkanja tega vitamina je v Ameriki v zadnjih desetih letih umrlo p°i milijona ljudi. Bolezen, z imenom berri-beri, povzroča medlost, slabost, obrome-nje šn duševne motnje.
Vitamini B2. B3. B4 m zlasti B5. B6 preprečujejo obolenje, kot je pelagra. Za to boleznijo obolevajo zlasti v krajih, kjer sadijo koruzo kot v Italiji. Rusiji m tudi v Jugoslaviji. Koruzna hrana povzroča vnetje kože, izpostavljene soncu, tvorijo se majhni vozli - mehu reki na licu. Večje motnje pa so motnje črevesnega prebavile, in mršavost.
Vit. C je antis^orbutni vitamin. Trdi se. det je v rusko-japonski vojni obolelo zaradi pomanjkanja 75.000 vojakov bi nemška ladja Princ Wilhelm se je morala med vojno predati Amerikancem, ker so mornarji oboleli zaradi pomanjkanja svežega sadja. Skorbut »e pojavlja v obtoku dlesni in nozroca. majhne krvave pi-čice na nogah. Razsajal je posebno v Mezopotamiji med angleškimi vojaki, tako da so morali Angleži ustanoviti poseben zelenjavni kor vrtnarjev da so sadi/ti sadje.
Vit. D je najboAj znan. ker povzroča njegovo pomanjkanje angleško bolezen rahitis, tetanijo. mehko kostnost pri nosečih ženah in racasto hojo. Človek tvori ta vitamin sam in se kot instinktivno bit*
je brani z rženim kruhom ta ee izpostavlja sotacu, da ga oftge in mu s tem tvori pod kožo vrt. D.
Vit. E urejuje nase sporno življenje. Z njim zdravimo spolne motnje in habituel-ne splave.
Ljudje brez vit. J so nagnjeni pljučnici, brez vit. H pa dobe osušen je kože.
Kje nahajamo te vitamine? Važno je zlasti ribje olje zaradi vit. A in D, vendar pa. je velika razlika med ribjimi olji. ki jih dobimo v lekarnah. Pravo ribje olje je gosto, rumeno in tekoče in ima poseben vonj. Vit. C je prašek in ga imamo v korenju, repi, špinači, zelenjavi in v rumenem surovem maslu. Vit. B ali proti -živčni vit. uživamo v svinjskih ledvicah, v kvasu in v pšeničnih otrobih, vit B2 pa v jajčnem beljaku, v zelenih rastlinah in kvasu. Protiskorbutni vit. C uživamo z zrtlenjavo. krompirjem, papriko in sadjem. Vit. D služi za kostno preosnovo in ga ne najdemo v nobeni rastlini. Uživamo ga v materinem mleku. Antisterili-tetni vit. E opazimo najbolje pri čeoelah. kjer čebele delavke vbrizgajo ličinki, iz katere bodo dobile bodočo matico, posebno žtezno snov.
Na kraju je g. predavatelj še naglasil, da je brez vitaminov normalno uspe vanje človeškega bitja skoraj nemogoče. Ako hočemo pobijati bolezni iz nedostatka vitaminov, mora telo dobiti svoj optimum v tem pogledu: včasih zadostujeta 2 žlici koleraboe in 5 žlic krompirja. Primerno si moramo urediti tudi jedilni rist in nd dobro samo uživanje vegetarijanske hrane, ker vsaka enostranska hrana je slaba. Danes so jedi mi listi po vseh modernih bolnicah, najdenišnicah in sirotišnicah revidirani glede vsebovan ja vitaminov. Posebno važnost pa bi morali polagati praktični vzgoji naše šolske mladine in preprostega ljudstva, da bi znak) upoštevati ta zdrava načela prehrane.
Za odlično predavanje se je g. predavatelju zahvalil predsednik Prirod, društva dr. Marij Rebek posebnega odobravanja pa je bil g. predavatelj deležen od občinstva, ki je pokazalo toliko zanimanja za to važno in poučno predavanje.
Vlomil — v duševni
zmedenosti
Inkasanta Lovrenca Končino bodo preiskali psihijatri
Ljubljana, 24. februarja Takega obtoženca pa še nismo videli na zatožni klopi. Tri dni je pil na jezo in žalost, medtem pa je zapravljal inkasirani denar in še vlomil v blagajno mestne plinarne, Iz katere je pobral 9.106 Din, o vsem, kar je počenjal v tem času in kar se je godilo z njim, pa ne ve prav nič. Gre za inkasanta mestne plinarne Lovrenca Končino, ki je prišel včeraj na vrsto pred malim kazenskim senatom s predsednikom s. o. s. g. Ivanom Brelihom. Pri-sednika sta bila sodnika gg. Lederhas in Kobal, obtožbo je zastopal dr. Leo Pompe.
Končino bi po zunanjosti uvrstili med inteligentne obrtnike. Postave je bolj nizke, govoril je zelo pametno na vsa vprašanja. Odlično je zanikaval ali pritrjeval, z besedami je pa štedil, le včasih se je zaletel in govoril v Čudno odsekanih stavkih. Po obtožnici je kriv zločinstva tatvine, ker je vlomil v blagajno mestne plinarne. Odprl je blagajno z duplikatom, katerega je izdelal in si fpa pridržal, ko je pred poldrugim letom predelava! ključavnico blagajne. Sodišče mu je dodelilo nekega ljubljanskega advokata, katerega jc Končina odklonil in zahteval drugega. Dodelili so mu drugega ex offo dr. šubica. ki se je moral v naglici spoznati z akti, po katerih je takoj čutil dolžnost predlagati senatu, naj njegovega klijenta preiščejo psihiatri, kajti po vseh izjavah prič o duševnem stanju Lovreta Končine in o njegovem počenjanju v dnevih pred vlomom, obtoženec ni mogel biti v normalnem duševnem stanju.
Končina je imel okoli 1000 Din plače kot inkasant mestne plinarne. Skrbeti mora za ženo in 6-letnega otroka. Razen ljudske šole ima tudi dva razreda gimnazije. Izu-čen je v ključavničarstvu. Star pa je že 44 let, katerih po videzu ne kaže. Na predsednikovo vprašanje, ali se čuti krivega, jc odgovoril; -Nisem kriv, čeprav sem dejanje storil, toda storil ga nisem namenoma, vse sem naredil v nezavesti!*
Končina je bil že 9 let v službi pri mestni plinarni. Začel je kot svetilničar in je zaradi svojih sposobnosti in svoje vestnosti ter zanesljivosti napredoval do inkasanta. Ves Čas svojega službovanja je bil pošten, vesten delavec. Inkasant je bil že
če jih ima premalo. Preveč vitamina D | od 1. 1932. Sodnikom je povedal čudno pri otrocih povzroči arterio sklerozo. Za • zgodbo a svoji preteklosti. Bil je v želez-časa vojne je 1. 1917 na Danskem n. pr. J niški službi, preden je dobil delo pri mestu.
Kot železničar je odkril neke nerednosti svojih tovarišev. Ovadil jih je in neki delovodja je zaradi tega izgubil službo. Žena tega delovodjo se je pa maščevala in lani meseca julija je na velesejmu, ko je Končina inkasiral denar pri strankah, povedala nekaterim, da je Končina star tat, ki je njo in njeno družino pahnil v nesrečo. Za Končino je bilo to usodno. Res ga je težila preteklost. Bil je že večkrat kaznovan zaradi tatvine. Toda trdno je sklenil poboljšati se in je res skoraj 10 let vzorno živel za svojo družino in za svojo službo.
Nenadoma je prišlo na dan, da je star tat. To je v Končini omajalo vso razsodnost. Mislil si je, da je zdaj izgubljen in je začel piti na vse pretege. Pil je tri dni in tri noči. Nenanavadne reči so se med tem godile z njim. Zapravil je ves svoj denar in še inkasirani denar. V uradu je delil sto-take uradnikom in jim prinesel dve steklenici bakarske vodice. Taval je v mestu od gostilne do gostilne, vozil se z avto-taksijem okoli. Na Gosposvetski cesti se je zgrudil na tla, pene so mu silile iz ust, kakor da je dobil božjasten napad. Neki tovariš ga je odnesel v travo pri Delavskem domu in poklical ženo. V soboto 20. junija je pa prišel domov, vzel šop ključev in se napotil v plinarno, kjer je odprl blagajno in vzel ves denar iz nje. Kmalu nato so ga aretirali. Ko se je prebudil na policiji je mislil, da so ga prijeli zaradi pijanosti.
Inspektor Počivalnk Alojz je kot priča izjavil, da se mu je zdel Končina tiste dni nenavadno spremenjen. Njemu je pošep-nil v uho. ali hoče 10.000 Din. Uradnikom je delil po 300 in 400 Din. Do tega dogodka je bil Končina zelo priden in vesten uslužbenec. Instalater Novak je pripovedoval, kako je našel Končino nezavestnega na Gosposvetski cesti. Blagajnik Kramar Rudolf je izjavil, da je Končina res predelava! ključavnico blagajne. Izročil mu je ključ, duplikata pa ne. Blagajnik tudi ne ve. kako je prišel >Šteher< blagajne v Končinove roke. Končina je trdil, da mu je blagajnik dal tudi vzrorec šteherja tedaj, ko je predelava! ključavnico. Tudi blagajnik je povedal, da je bil Končina zadnje dni čisto zmešan in je kar divje gledal. Tudi inkasant Marolt je potrdil, da je bil Končina čisto zmeden in je pravil.
da je zdaj vsega konec in da si bo konča! življenje.
Kazenski list obtoženca Končine kaže, da je možakar odsedel že več težjih kazni zaradi vlomov v trgovine in blagajne. Obsojen je bil že na 6 let težke ječe. Senat pa je ugodil predlogu branilca, naj se zaslišijo še psihiatri in obtoženčeva žena. Razprava je bila zaradi tega preložena na nedoločen čas.
DOBER ODGOVOR ' Mademe de Staei je bolela nekoč v^i. ti, alt ji daje Tnllevrand    prednost pred drugo žensko. Zato ga je vprašala: Oe bi pa« U j obe. v vodo. katero h,- r*?kil, prej?
— Prepriča^ sem. rreadame.— Je odgovoril Tarlevrand.— da plavate vi kakor rfHv
NEZADOVOLJNE?.
— Vidite tam tesra faiota? To je edini človek v vasi. ki mi Se ni dolžan.
Kozmični žarki in dednost
Zanimiv poskus proSeserja wisc©nsinske univerze
dr. Jollosa
Zadnjega poleta halona Explorer II v strafcosfPTO so se udeležili čudni potnik i, namreč mušice drosophilv. Odkar je u-o-da po genijalnih Morganovih poskusih določila tem mušicam vlogo poskusnih morskih prašičkov pri proučevanju dednosti, počno z njimi kaj čudne reči. Tudi v stratosferi ni30 bile prvič. Pri izjalovljenih poletih ruskega balona in prof. Picearda je mislal vsak bolj na golo življenje, nego na steklenice z bananami in mušioa-mi. Šele Explorer Et. je prinesel n?kaj takih steklenic nepoškodovanih nazaj na zemljo in jih vrnil pošiljatelju dr. Viktorju J0H0SU z vvTSconfinske univerze.
Tako ?e je mogel genetik Jollos prepričati, ali vplivajo na dednost kozmični žarki v velikih višinah, kjer so že malo oviram m absorbirani. Običajno se namreč pojavlja v potomstvu čit<tega mušjega ple mena izvesten odstotek izjem ali nepravilnosti, ki jih imenujemo mutacije. Izvesten odstotek potomstva se torej vedno rodi z znaki nove vrste. Stvar skladnosti ali neskladnosti med temi novimi znaki in mei življenjskimi pogoji je, ali ostane mutant živ ali pa pogine. Ko se je pojavila domneva, da kozmični žar^i vzpc«dbujaio nastanek mutacije in da so torej v zgodovini zemlje ena izmed gibalnih srfl rodovnega razvoja v atvalstva  in rastlinstvu,
so genetiki z veseljem pozdravil', možnost poe.4ja.ti v visoke zračne plasti vzorce dro-sopbile. V stratosferi je kozmičnih žarkov mnogo več, nego v nizkih zračnih pla ■teh. ć*e bi bila mutacija odvisna od njih. ha se jih moralo pojaviti v stratosferi mno go več, nego nizko nad zemljo.
JoHosove mušice se s poletov v strato sfero ni-o vrnile žive. Ce naj bi na nje učinkovali kozmični žarki, bi morale biti prosto izpostavljene na steni gondole. Tako je učenjak tudi storil, toda «, tam jih Ja izpostavil strupenemu mrazu. <ia so v*e poginile. Toda med poletom so položile mnogo jajčec, ki so pa mraz srečno prestala. Iz jajce*• se je izleglo novo poko-lcnje in dr. Jollots je na zimskem zasedanju ameriškega društva za napredek znanosti sporoči presenečenim učenjakom, da je v tem pokolenju petkrat več mutacij, nego bi jih bilo v normalnih razmerah. Toda takoj v debati so mu ugovarjali, da so to ne da pripisati samo vplivu kozmičnih žarkov, temveč tudi mrazu v s trato-i a"eri. Treba hi bilo oboje razlikovati, temperatura v posodi bi morala biti med poletom običajna in šele potem bi imeli edino besedo kozmični žarki. Treba bo torej še počakati na odgovor ali in "*>ako soodločajo kozmični žarki v razvoju dednosti, •
Deset zapovedi
za korespondenco
Tod,- v koresrx>ndcn ■! veljajo pravda do ka-terih se moram«> ravnati, t*c liočejmo, da bo korespondenci dohra -,u da doseže 6voj .namen. Izkušeni koresoon<leni.i so določili 10 zapovedi za dobro k ore^pon* 1 en 00 im ta se dase:
1. Odgovori na vsako r«;smn ki 7-ahteva odgovor, ker ti Lahko prinese tn korist, za nadaljnje trgovske stike.
2. Ne piši preveč, njn jvremnlo. temveč baš toliko. koA-ikor je potrebno, da dosele pismo svoj namen.
3. Ne piši pji&ma, če zadostuje dopisni cm.
4. Ne piči; dopsnice Če bi Sfs Utegni tisti   k', mu ni.^eš. čut«ti po nji prizade>te>ra-
0. Odgovori na pisnin takoj, toda r»rei vso doi>ro prejmisli.
6. No razmiiSlvii nrikoli piredol£ro o odiro-voru.
7. Ce odgovoriš na vsako rnsrren fa-kor, sc ti pikoii ne ho naknojčlla kor^po-pden-ra on vodr.l jo boš v redu.
8L Ne pi.ši neprijetnih pisem v soboto da n» pokvariš prejemnikom ned^K. kajti tenra t.i nrko,1: ne bodo odpustili.
9L Pišivpjsmu tak. kakršen si. kajfi sicer doh   naslovijenef o tebi napačno pVIko.
10. Ne pozabi, da je pismo družabni stik fn da po njeun spoznamo gen^lcmainfl.
Novosti na velesejmu v Leipzigu
kmetski gospodar in mestni trgovec, vsak razumen obrtnik kakor velik rndustrijec iščejo pomladi nova pota. da si utrdi in organizira svoj obrat. In sleherno leto po-skrbe številna mesta s svojimi velikimi raz-stavanu, da ustrežejo enemu kakor drugemu interesentu 7 no\ami praktičnimi pridobitvami tehnike. Največja mednarodna in univerzalna prireditev take vrste pa je vsako leto v Lrpskem (Leipzig). Letos bo ta prireditev še prav posebno široko organizirana. Osem tisoč razstavljalcev iz 25 držav na vsem svetu sc je prijavilo, da razstavi svoje novosti, in iz 76 držav se je doslej prijavilo že nad 200.000 obiskovalcev. Zdaj je pa res žc skrajni čas, da se rudi vi odločite za obisk lipskcga velescjma. kajti otvoritev bo v nedeljo 28. februarja, vele-sejem pa bo orvorjen le teden dni. namreč do 8. marca.
Naše ljudi bodo prav gotovo zan:male izmed tisočerih novosti naslednje pridobitve. Razstavljeni bodo majhni traktorji, ki so si jih že dolgo želele manjše kmetije. Takšne traktorje so šele v preteklem letu konstruirali in izvrstno ustrezajo svojemu namenu. Na Lipskcm velesejmu bodo razstav-
ljeni v vseh poljubnm velflkostih. Da, prav gotovo bo treba rudi pri nas korakati s ča-časom in pričeti kmetova ti s pomočjo vsestransko usiužbenega robota, malega traktorja. Nadalje bodo na letošnjem velesejmu v Lipskcm razstavljena razna drobna čudesa tehnike, med njimi posebni stroji za polnitev steklenic. Izmed novih snovi pa bo vzbujalo posebno pozornost umetno usnje, ki je na vse načine uporabno in se ga pt^služujcjo že mnoge nemške tovarne usnjenih izdelkov. Na tehničnem veJesejmu bo letos nad 5000 strojev stalno v obratu. Elektrotehnika, graditeljstvo, potrebe za industrijo in obrt. foto. optika, kino in fina mehanika — vse bo predstavljeno z najnovejšimi modeli. Na vzorčnem velesejmu v 23 velesejmskih palačah pa bo na tisoče novih vzorcev v pohištvu, papirni industriji, igračkah, instrumentih, v tekstilu, v prehrani in higieni, pa še v marsičem drugem. Letos bo častno udeležena tudi naša država, ki hoče zlasti Nemcem predstaviti svoje produkte, katerih uvoz Nemčija nujno potrebuje. Da spoznate svetovne pridobitve, sc torej odločite, da od potujete na vele**-jem v Leipzig.
Sorodniki Basila Zaharova
Hude preglavice dela francoskim obla stem zagonetka, s katero je bil obdan kralj orožja sir Basil Za ha rov in ki ga je tudi preživela. Oblasti nikakor ne morejo urediti vprašanja njegove zapuščine. Po londonskem trgovcu s čevlji, ki si je dolga leta prizadeval, da bi ga Zaharov priznal za svojega sina, se potegujeta za mili-jonarjevo dedščino tudi dve njegovi sorod-nici iz Istanbula, ki sta pa odstopili svoje terjatve prezidentn turške republike Ke-malu Atatiirku v zahvalo za njegove zasluge za razvoj moderne Turčije.
Priznano pravico do dedščine ima tudi hčerka po pokojni ženi Basila Zaharova. A zdaj potuje iz Kaira v Francijo Egipčan grškega porekla Saddin H aha t, Id se tudi poteguje za milijonsko dedščino. Mož trdi, da sta bila stari oče Zaharova in njegov stari oče brata in da je torej milijonarjev bratranec. Po oporoki bi dobil največ 1000 funtov Sterlingov kakor drugi v oporoki ne imenovani ZaJaarovi sorodniki, ki se jim bo posrečilo dokazati sorodstvo z njim.
V SALONIT LEPOTE V&Ujpi priletna dama  Prihit-i gospodom ki pravd:    Milostiva, zelo iai mi je. toda §mWk ete prepozno.
— Kako td drznete zrnata kaj takega? PrjtožlJa se bom.
— Oprostite, m>ilos4«va. nisem vaj* hotela Žaliti, hoteJa &e-m vam samo povedati, da lokal že zapiramo.
Georges Ohnet
49
ZADNJA LJUBEZEN
let?    — je
Roman
— Kaj je grof star že šrtiridieset vprašala Lucie začuđeno.
— Da, prav kmalu jih bo, — je odgovoril Paul.
— No, mar ga je treba zato obgiaviti? je vprašal Tresarier. Jaz sem star dvainstiri1e.se! let in ponosen sem na to.
— Saj imate na kaj biti ponosni, — je odjgo-vorila baronica,
■— Zakaj? Če nosim štiri krize boi je kakor <rru%i svoje ta*i ? Z Arnaaridom av& iz tistega trdnega pokolenja, ki je nosilo na svojih ram en'h vojno. Beda in odpovedovanje sta bila naša spremljevalca.
— Beda in odpovedovanje! — je vzkliknila baronica. Govorite za grofa .ki ima za seboj naporne pohode pod snegom in dežjem krogel, toda vi!
— Kaj se pravi vi? — je vzkliknil Tresorier rdeč in napihnjen kakor petelin.
— Da, vi! Vi ste bili major narodne garde ... m prijetno ste si greli noge v trenutkih oddiha, a ti trenutki so bili zelo dolgi. Dobro se spominjam. Poznate sem ves že takrat.    Bila sem Se
djiklica, toda imefa sem bistre oči in ko sem vas zopet zagledala po obleganju, sem tako i opazila, da ste se precej zredii. Tresorier je je! srdito kričati.
— To je sranofa, kar govorite tu . . . Toda bodite pravični vsaj eno minuto, če ste tega zmožni in povejte, kdo se zdi mlajši, Armand ali jaz?
— Armand. — sta odgovorila baronica in Cra-vant v en glas.
— Dobro, vidim da sta srt.ruiiena. — je dejal TVe-sorier. — Sicer sem si pa lahko to takoj mislil: Paul dvori moji ženi in ima interes na tem. da bi mi škodoval. Kar se pa tiče vas, draga moja, poznate pravičnost samo zase, Obraaii se hočem torej na gospodično Andrimontovo: Povejte mi po pravici ...
— Povem vsm po pravici, da bi prisodila grofu največ trideset let, — je dejala Lucie.
— Kaj pa meni?
— Vi ... vam bi ne prisodila več nego ...
— Petinštirideset, — se je oglasil Paul med splošrdm smehom.
— O, vi ste neznosni! — jc zakiical baron. — Požurimo se, konji so ie *m>lj dolgo počivali.
Prispeli so v Droes, kjer jih je že čakal Armand na pragu restavracije. Obed je bil ie pripravi jen. Med obedom je bil Armand vesel kakor vat, poln osebnih čarov m prijaznosti. Laacie se ni mogla premagati, da bi ga ne občudovala. Prav je dejala, da bi mm ne prisodila več kakor trideset let. Ves
čas je bil središče pozornosti. Konec obeda je pa pomenil tudi konec njegovega zmagoslavja.
I\> obedu so odšli na kratek izprehod po morski obali Lueio je spremljal baron Cravant. Pot ju je vodila po promenadi daleč proč od veselo družbe. Armand je zrl za njima in nehote se je vpraševal : Čemu ta skrivni odhod in zakaj se izpa-eha-jata sama?
— Zdaj je pa čas, da se vrnemo in p»npravim.o k odhodu, — je dejala Mina. - - Videla ho«ta. da se vračamo mi tudi onadva se vrneta.
— Poklicat ju grem, — je dejal grof hitro, — kaji.i zdi sc. da sta povsem pozabila na nas.
In že jo je ubral za njima. Toda njegov trud je bil odveč, kajti Lucie in Cravant sta bila sedla na kup tramov na obali, kjer sta mi;-no kramljala. CravairUi je bila Lucie všeč bolj od vseh žensk, Id jih je kdaj srečal. Neprestano je mislil na njo in vpraševal se je, ai ni morda resnično zaljubljen. Da bi pa porušil vse mostove za seboj in se odPočil za odlocflen korak, do tega je bila še zelo dolga pot. Zlasti bi se moral v tem primeru oženiti. Lucie namreč ni spadala med one vrste ženske, s katerimi se da samo ljubimk o vaiti. Na zakon pa Cravant še nt mislil. Priznaval je, da bo srečen tisti, ki postane mož tega dražestnega dekleta. Ni se pa hotel odaočati za ta korak on. In vendar je bil že na strmini, po kateri je zelo hitro drsel navadol.
— Kako curino je žrvtjenje teh ljudi, — je dejal Lucii in % pokazal na žensko pri okencu za bava-
nje urejene ladje. —- Žive, rode in umirajo na ladji.
—■ Kaj ni v bistvu prav tako tndi z nami? Mar ni vaša ladja tudi način vašega elegantnega življenja? Raslika je samo v tem, da žive oni v bedi. vi pa v izobilju. Xe vem pa, afli je važa u«o<fa lažja od njihove?
— O, to pa diši po enakopravno«!L Pa vendar niste socialistka?
— Ne verjemite tega. Spommjam M samo, kaj sem videla v svojem rojstnem kraju na bregovih neizmernih jezer v Sainit Laureasrntu, kjer so zelo rjreproste naselbine. Tam žive rodbine v lesenih kočah, očetje in sinovi hodijo na lov, matere in hčere pa delajo doma. NobcniLh posebnih telesnih ali duševnih užitkov ti ljudje ne poznajo. In vendar so srečni. In spoznala sem, da so lahko srečni. Videla sem svojega očeta, kako je dela1 noč in dan, kako se je pehal za zaslužkom, pa sem primerjala njegovo nemirno življenje z življenjem teh ljuda. In odločffa sem se za njihovo življenje. Mojemu očetu so zavidali in "vendar je bil bolj vreden obžalovanja, nego ti ubogi naseljenci.
— Toda vi ste ga ljutili in on tudi vas in vašo mater.
— Da, toda on se je mnogo manj veseHl najin*; ljubezni in nege nego se vesele ti ljudje tam nege svojih žena in otrok. Bdi je preveč obložen z delom. Ah, če more človek tako neomajno ljubiti in biti ljubljen, če more vse drugo podrediti temu cilju... To je pravo živijenje.
— Vat v Izubijani