248. številka Ljubljana, v ponedeljek 29. oktobra XVI. leto. 1883 Ijfmja vsak dftQ v>r, iz mSi nedelje in pravnike, ter velja po pošti prejeman za a v st r i j s k o-ope re k e dežele - j. btii i»< gld., * pol leta H gld., /a Četrt leta 4 gl&if j.•••}•• i m*w!c i j(ld. 10 kr. — Za jubljano brez pošiljanja na dom sta vse leto IS gld.. za Četrt leta 3 gld. .*I0 kr., M ••■ •• r.. *•<•<•• i gld 10 kr. Za .«),,..:iuje na dom računa ■•\J*SSBw^r 10 kr. za mesec, po 80 kr, za četri leta. Za tuje dežele toliko veo, koMki r pofitnina maš.. N^jjjjjjir Za njinaMila plačuje se od Četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. te m> dvakrat kn po * kr., ee se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi uaj se izvole frankirati. Uokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in (ipravttiitvo je v Ljubljani i' Kokoaan bili . (Jk-d.diska stollia* 0 pravitifitva naj ee b'a^-ovulijo pošiljati naroćnitie, iid.lamaoije, oKOAnila, t. j w uitaniuiairettti • ttv&ri. V R,)ut»l|uiii 29. oktobru. —g. Uradna „Laibacher Zeitung" izražala je pred par dnevi z razprtimi črkami svojo zadovoljnost o uspehib, ki so se b.°je dosegli v ravno preteklem zasedr.nji deželnega zbora kranjskega. Glasilo nasprotne nam stranke o tej zadovoljuosti ničesar ne zna, in čudno! tudi v naših listih pri vsej pozornosti doslej nesmo našli niti jednega jednakega izraba one zadovoljnosti, katero konstatovati se je uradnemu listu zljubilo. Iz tega more se sklepati, da je z obravnavami in ukrepi deželnega zbora zadovoljna jedino le — vlada, in da bi one ogromne večine naroda, oziroma prebivalstva Kranjske, katero bi bila pro&inila ali vsaj obsenčila jednaka zadovoljnost, s svetilnieo zaman iskali. I/, česa bi pa tudi izvirala tuka skrajna zadovoljnost, kje so razlogi V Narodna, vladi prijazna stnnka stopila je veliko močnejša v zbor, nego ga je ostavila, in od slučaja do slučaja zabeleževala je zgolj negativne uspehe v svoj poslovni zapisnik. Ko je kljubu vsemu nasprotstvu prodrla narodna stvar in smo si priborili pozicije, katere nam pri. -tajejo po vsej piavicj, reklo se nam je: »Pametno ravnajte!" in »Kar seje spodobilo manjini, ne spodobi se več večini!" in ob to struno bten-kalo se je skozi vse zasedanje, za tega delj ni bilo Čuti polnega ubranega akorda. Na vrsto pri Sla je verifikacija v veleposestvu. j V merodajn h Krogih izreklo se je takoj takrat, ko se je vo'itev vršila, da se ni ravnnlo zakonito, da1 bodo volitve ovržene, in rudečanit taeih obljub za-! Bledovala se je lahko s prostim očesom skozi vsa t pogajanja, tako dolgo, da je prišla verifikacija na dnevni red. Poklicani in nepoklicani ljudje lotili so se toga predmeta in govorilo se je, da je to ?e „i'ait accompli", da bosta Schrey in Deschmann morala zapustiti sedeže v zbornici. St*hrey in Deflobmann — imeni, s katerima je izraženo vse trpljenje, kar ga je prestal narod slovenski v zadnjih letih! In ominozno poročilo o volitvah v veleposestvu j — po narodnej stranki jednoglasno vzprejeto — slikalo nam je obširno in, skoro bi rekli temeljito, vse razne nezakonitost', ki so se goiile pri volitvi ter predlagalo, da se volitev treh poslancev ovrže. Kaj čuda po tem takem, da je misel zavzela tudi vse javno mnenje in da je slednje bilo po verifikaciji nemilo zadeto ! Ne zaradi tega, ker se je volitev Descbmaona, Scbreya in dra. Nfauer-a potrdila, temveč zbog tega, ker se je pokazala nedoslednost mej poslanci, ker je nastalo mnenje, da so jedenkrat napačno ravnali' ali prvokrat pri sestavi poro« ila, ali pa drugokrat, ko so volitev potrdili. Odprt:*, bila sta samo dva pota, kakor smo že jednokrat poudarjali: da se volitev ovrže, eko ni zakonita, potrdi pa, ako je pravilna; — a v zadnjih zasedanjih hodilo je po obeh potih in to je žalilo pravno čustvo prebivalstva. Isto taVo neumljivo nam je veselje nad tem, da so zastopmUi velicega posestva pri glasovanji o volilni reformi ostali v dvorani. Kaj nuj bi storili? Ostavili zbornico in na ta način prouzročili Skandal, ki bi bil naši stranki na korist? In naposled, čemu „tam, de bruit pour une omelette?" Kij je nam volilna reforma? Petokarji res da so dobili volilno pravico, a v raznih listih 6 tamo vest, da deželni volilni redi, v katerih se ni oziralo "a petakarje, niti Najvišjega potrdila ne dobe. In s temi petakarji baš utegne priti, da v skupini Kamnik, Radovljica, Tržič večine ne bodemo imeli. Ženskam po mestih in trgih odvzela se je volilna pravica, a veleposestvu ostane privilegij, da i m.dalje žensk«'- volijo. V/prejelo se je tajno glasovanje, ki je na KranjBkem ni umestno in celo škodljivo in, kakor drugod, le manjini na basen. Da jo temu tako, prepriča nas pogled v Moravski), kjer so Čehi ostro govorili proti tajnemu glasovanju, in na Koroškem, kjer se je vrli Eiospieier brezuspešno potezal za tajno glasovanje. Mi se za to volilno reformo nesmo nikdar mogli ogreti, ker e po njej demokratično »niža CCH-sus, ob jednem pa veleposestvu daje ik>sed< nje izjemno stališče, — skoro tako, kakor ..die Republik mit dem (Jrossber/og an der Spitze", la to veleposestvu kranjskemu, čegar konservativnih iu gospod usko-koristnih sil bi z man iskali! Poudarjati treba, da ta reforma ni tuku, da bi jo mogli smatrati kot darilo nasprotne stranke ali pa celo kot nagrado za pridno obnašanje, kakor se nam hoče to usiliti, kajti javna tajnost je, da so baš pri volilni reformi Nemci in neničkutarji napravili največji „profit". In naposled teh nesrečnih 50O goki. oziroma (iOO gold. za neoloigatni pouk v drugom deželnem jeziku 1 Je-li ta vsota res tolika, da bi omajala sedanjo sistemo? Dvojimo in obžalovali bi z dna dule, ko bi bilo temu tako. Nikakor tedaj ne moremo odobravati vlade, ki je za tako malenkostno vsoto, ali kakor je rekel lani dr. Schaffer, za tak „bagateli" uporabljala skrajna sredstva. Ni ga tedaj uzrok«, vesel ti .so nad uspehi. Doseglo se je jedino ro, da j* narodne stianka oslabljena, da je njena večina manj dosegla, nego nasprotna manjina In, kar je največ-.* zlo, — da se vsled take politiki* Krha narodna /uarajnost. Deželni zbor kranjski. (X IV. seja dne 11). oktobra 188 8.) ■halj«.) Finančni odsek poroča p> poslancu Kersniku o raznih oddelkih poročila dež Inoga odbora, kateri se vsi odobre. Poslanec Detela poroča v imenu upravnega odseka o p'sti.vnem načrtu zaradi uvođenja lovskih kart na Kranjskem. Govornik pravi: S cesarskim patentom s dno 7. marcija 1849. odpravljene so b le lovske svoboščine ter lov po vseh v §§. i. in 5. onega patenta ne izvzetih zemljiščih oddan občinam, m tako se je lovstvo dalo v roko LISTEK. Maska. (Nemški spisal Fr. Gandy, poslovenil I. P.) (Dalje.) Gondola se je odmaknila in plavala lahko ven po zalivu. Ugo je držal mlado, razevetlo, koprnečo žensko v svojih roktli Opomiujanja malega moža, lastni sklepi so se na mah razkadili. Sklepe delati in izvajati jih je, kakor veste, dvoje, in le toliko je gotovo, da mož, ki bi se bil mogel ustavljati skušnjavi, Se ni bil rojen, od kar je živel sveti Anton. Dve uri izginili sti ljubečima kakor sanje. Gou-dola je zopet obstala na bregu. „In kedaj te zopet vidim, ljuba mojaVw vprašal je Ugo, ko sta se poljubila za slovo. »Kdaj bodem tako srečen, da gledam tvoj ljubeznivi obraz?" „Jutri, dragi moj, ima se razrešiti uganka. Jutri ob ravno tej uri mi moraš dokazati, daje tvoja ljubezen resnična.w Da je mladi mož hitel zagotovijo t in prisegat odkritosrčnost svoje ljubezni, razume se samo ob sebi. PJutri, jutri!" ponavljala je maska in rahlo ga je porinila od sebe. „LoČiti se morava. — Z Bogom!" Omamljen od ljube/ni sreče tekel je plemenit-nik domov. Ce'o noč je sanjal o rajskih urah v gondoli. Nehote us'ljeval se mu je spomin na hudobno pripovedovanje malega moža. Bil je preveč srečen, da bi bil mogel misliti, da bi sreča ne bila popolna. rNe,w zaklical je, „samo mlada, lepa ženska more tako vzplapolati. Gorje prokletomu ruffianu, če ga kedaj dobim v pesti. Umoriti ga pustim za obrekovanje onega angelja. Da ima brke pod nosom, izmislil si je ta prokleti pes, dasi v Benetkah ni nežnejših, slajših in bolj razkošnih usten, kakor so ta, katera sem tisočkrat poljubil. Prokleta laž je to, — pa jaz bom raztrgal te spletke, odkril intrige kakega kovarnega tekmeca — jaz hočem, — jaz moram," itd. Jaz mislim, da mi ne bodo zamerili Čitiitelji, ako ne ponavljam kloboštranja kakega prenapetega ljubljenca. Zadosti je, da povem, da je Ugo Gricci bolj zaljubljen ustal kakor kadar si hodi, in že tri Četrti ure pred določen m obrokom pred starim Bar-| tolomeom Ooleonom kakor kak stražnik korakal gori in doli. Tako težko pričakovana gondola je priplula. Plemenitnik utegnil je jedva izustiti spoznavalni klic, že je skočil v gondolo pa našel jo je prazno. Brodnik je tresel onemelega skoro četrt ure za roko, da mu je dopovedal, da ga madona pričakuje v svojej hiši, predno ga je mogel razumeti. Totem je zopet od veselja in nestrpnosti bil ves zmešan. Pripovedujejo, da se je z nogami in palico trdno v tla uprl, da bi Čoln hitreje dalje porival. Res, dona Terezija ni imela napak, ko mu je dala devizo: „Norec iz ljubezni". Gondola je po temnih kanalih in pod mostom de„ Ospici zavil jo na piano. Hiva de' .Schiavoni, dožka palača, Zeeca žarile so se od trepetajoče svetlobe v železnih obročih gorečih pinijskih bakel. Zdaj osvetljeno od rudečega svita, zdaj zopet skrito v senci, smukalo se je na tisoče mask po bregu, in kakor Šumenje bližečega se viharja razlegali so se zamolklo zmedeni glasovi^množice po vodi. Po- *udi mehanskemu in kmetskemu stanu, ki je bil po §. 8. lovskega patenta z ine 28. februvarija 1786. od njega izključen. Neprilike in škode, ki so putem po brezred-nem lovskem plenjenji posebno od strani kmetskega ljudstva nastale, napotile so vlado, izvrševanje lovstva z mioisterskirn ukazom z dne 15. decembra 1852. št. 257 drž. zak. omejiti s tem, da je tist;, kdor je hotel v najem vztti lov, moral potrdilo najemnega spisa dobiti od po it čnega okrajnega oblastva, za izvrševanje lovske pravice pa privoljenje, da je smel nositi lovsko orožje. Tem določilom je bil glavni n »men ta, da bi se kmetsko prebivalstvo odvrnilo od lovstva, ki mu je bilo v marsikaterem oziru škodljivo, lovskim koristim pa neugodno. Kar velja v Avitiijt državna ustava, z ozirom na osnovne državne zakone pač ni b lo već govoriti o tem, da bi se omeiitev lovske pravice, naslanjala na razločke m d stanovi. Tudi je učila izkušnja, da ne izvršujejo sa,n0 ljudje kmetskega atanu lova na škodo njegovemu stanovitnemu prihodku in večkrat tudi tako, da je javni varnosti nevarno. Ker lov z odrom na prihodke, k« jih imajo občine po tem, da dajo svoje lovske okraje v najem, iu z ozirom na precejšnjo vrednost, katero imajo lovski pridelki, ne znaša neznatni del narodnega premoženja, obrač* se po vseh omikanih deželah na reduo gojenje največja skrbnost iu pozornost. Mej naredbe, ki varujejo lovske koristi, sonda tudi naprava lovskih kart, ki na Francoskem, Pru Ker je lovsko osobstvo, za katero je lov zaslužek, tako že zakonito oproščeno od plačevanja lovske pristojbine, je ta pristojbina za lovske karte prav za prav nekako potratni davek, ki zadene le tistega, ki se mu, izvršujoč lov, radovoljno podvrže. Neprimernost tiči v uvedenji lovske pristojbine tem menj, ker se mora o onem, ki si hoče privoščiti radost lova, kjer je precej stroškov in ne mala zamuda časa, tudi misliti, da ima za to potrebnih Predlog dr. Zamika, niti predlog viteza Gut-mansthala se ne sprejme in obvelja odseka nasvet, da se plačuje za lovsko karto tri goldinarje na leto. V podrobnej razpravi tega postavnega načrta oglasi se še mnogo govornikov, a postavni načrt vzprejme se po nasvetu upravnega odseka tudi v tretjem branji. Prošnja občine Dvorska Vas za pridruženje k Velikim Lašičam se ne uališi. Poročilo upravnega novcev, oni pa, katerih dohodki ue zadostujejo za odseka zaradi pogozdovanja Krasa gre na to, da se izroči deželnemu odboru, slednji pa o prihodnjem zasedanji predloži deželnemu zboru postavni načrt v tej zadevi. V imenu peticijskega odseka poroča dr. Zar-nik o prošnji občine Šmartin, Litija in Trebeljevo, da se podaljša obrok za povrnitev posojila 1500 gl. za građenje šolskega poslopja. Poročevalec nasve-tuje, da se obrok podaljša do 1. januvarja 1885, čemur deželni zbor pritrdi brez razgovora. Poslanec Svetec poroča v imenu upravnega odseka o predlogu poslanca K luna zaradi omejenja ženitovanja, in nasvetuje, da se predlog izroči deželnemu odboru, da o njem poroča in predloge stavi. Poslanec Luckman nasvetuje, da se o tem predlogu preide na dnevni red. Gospod Luckman to kolikor toliko drago veselje in ki bi bili po takoj pristojbini od lovskih kart primeroma hudo zadeti, storili bi veliko bolje, če ta čas počnejo kaj dru-zega, s Čemer se kaj prisluži. Sploh je le prav in spodobno, da tisti, komur dopušča imetje privoščiti si uživanje duha T'n telo okrepčujočega lovskega veselja po hribih in dolinah iu napleniti si ph menite divjaščine za svojo mizo, — za to tudi nekoliko malega priklada k deželnim potrebščinam, ker mora celo mali, ubogi obrtnik, ki svoje malokrat veselo življenje prebije v zaduhlem zraku svoje delavnice, od svojega trudapolnega dela, ob katerem sebe in svojo rodovino siromašno preživi, svoj davek državi in deželi točno odrajtovati. V ostalem pa je v predložeuem načrtu zakona določeni letni znesek 3 gld. za jedno lovsko karto trdi. da bi predlog Kluoov predrugačil državljanski prav zmeren v primeri s pristojbinami lovskih kart t zakonik, in da ni upati uspeha v takej zadevi, kajti po drugih deželah. Na Francoskem n. pr. znaša ta Da dnevnem redu in v delokrogu deželnega zbora pristojbina po 25 fraukov, na Pruskem po 20, na Pac ni» da bi delal take postave, po katerih bi se Bavarskem po 15 mark, na Ilanoveranskem po 3 preprečdo razširjevanja človeškega rodu. tolarje in v Švici po 8 in po 4 goldinarje. Ker 8e uikdo proti predlogu Luckmana ne NaOgerskem znaša pristojbina za lovsko karto °glasi za besedo, čujejo se klici: „Kje je pa K lun?« skem, Bavarskem, llatioverauskein m v Švici že davno j po 12 gold., na Češkem po 10 gold, na Gorenjem I a gospoda ni, odšel je na kosilo. Vzprejme se pred- obstaja, in je bila uvedena tudi na Ogerskein, Češkem, Moravskem, Gorenjem in Dolenjem Avstrijan-skem, Šleziji, Tirolab i-i na Štajerskem. Iver se je uve tenje lovskih kart kranjskemu deželnemu odboru zdelo po mnogih deželah že izkušen pripomoček, ki utegne maraikake nepriličnosti pri lovu zabraniti, kakor tu ii pospeševati izvršitev zakone 0 varstvu divj.Sftine, je odbor to tem bolj napotilo, ta načrt zakona podati slavnemu deželnemu zboru, ker BO po pristojbini za lovs'ie karte deželni blagajnici odpre nov vir dohodkov. To, d t ta naprava obstoji ravno v takih deželah, ki se odlikujejo posebno po skrbnem gojenji lova, in pa dokazana resnica, da so uvedenje lovskih kart (sprožili po nekaterih deželah ravno prijatelji lova, — tako n. pr. na Dolenjem Avstiijaiiskem, kjer sta se društvi za varstvo lova in dolenje-avstri-jausko gozdarsko društvo pri deželnem zboru oglasili za njih uvedenje, — more veljati vender za dokaz, da je ta naprava gotovo zelo koristna lovatvu. Ugovori, B katerimi so se oglasili nasprotniki lovskih kart, namreč, da bi pristojbina za lovske karte lovce čez mero obdolžila z novim davkom iu bi bil njen nasledek znižanje lovske najemščine, — ne veljajo. Avstrijskem po 4 gld., na Dolenjem Avstrijskem in *og upravnega odseka. Štajerskem po 3 gld. na leto. Poslanec Svetec poroča o predlogu poslanca Določilo v tem načrtu zakona, da se morajo:(lr- S »ni ca ter nasvetuje, da se izroči deželnemu prUtojbinski zneski za lovske karte stekati v deželni odboru v pretres in poročanje. (Konec prih.) kulturni zaklad, vidi se po polnem opravičeno zato, ■ """"""" ker ima ta zaklad letnih dohodkov le okoli 800 gld., j kateri se po abijo za Slapensko sadjerejsko iu vinarsko \ šolo in se torej za deželne kulturne namene iz tega ' zaklada ne more nič druzega pridejati. Z ozirom na to, da se morajo potroški, obrueni j V ogerske delegacije odseku za vnanje v prid deželni kulturi m poljedelskemu napredku, pri- »tvari se je v petek obravnavalo vnanje politično števati najbolj plodonosnim, ki bodo imeli za deželo blišče. Grof Kalnoky letos n. dal posebnega eks OSfblagovitejše nasledke, mora se pomnoženje do- Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 29. oktobra. i hodkov deželnega kulturnega zaklada pač z najpopolnejšo zadovoljnostjo pozdravljati. Poslanec vitez Gutmansthai pravi, da je 3 gl, letnega plačila za lovsko karto preveč, naj se zmanjša na 1 gld. na leto. Dr. Zarnik pravi, da sta ga nagovorila dva Ljubljanska lovca, njegova prijatelja, a v tem smislu, naj on predlaga, da s.i plačuje za lovsko karto pet goldinarjev na leto. Lovca sta rekla, da je lov zabava, in taka se mora plačati, zaradi tega je pravim lovcem tudi do tega, da se lov omeji, ker je divjine zmirom manj, posebno zajcev. poze-a, nego je samo odgovarjal ua stavljena mu vprašanja. Glede iztočnih železnic je minister dejal, da je konvencija že ratihkovaua ter da se iščejo podjetniki za nje stavbo. Nadalje vprašan o podiranji bolgarskih trdnjav odgovoril je minister dr. Faiku, da je Bolgarska res obvezana, a da nema denarja, ker je zopet tretjino dohodkov uporabila za vojsko in je vrhu tega Turčiji dolžna tri but; slednji pristuje v tej zadevi inicijativa. Vprašanje o rugulovanji pri Železnih Vratih je K'lnoky razjasnil, da so se dela že pričela ter da sodeluj; tudi Srbija; jednake podpore da je pričakovati tudi od Rumunske. Dr. Falk je nadalje interpeloval o misiji dvornega svetnika Teschen-berga, da razmotruje in študira konzularstvo. Minister je rekel, da je v tej zadevi gradiva za štu- samične zvezde migljale so odsevajoč v valovih iz katerih je vaak udarec izvabljal fosforne svetlobue pasove. Gondola hitel i je skozi kanal, obkrožila je Dogano, iu primaknila je h kraju na južnem bregu Giudecce. „Le naravnost idite!*' zaklie.tl je nek brodnik izstopivšemu. Ugo tekel je skozi vrt. Pisane, sveteče steklene krogle ovijale so se od veje do veje, kakor sadui venci, in razširjevale čudovito blllč po mar-morjevih kipih, ki so moleli iz grmov, in po vodnem curku vodometa. Plemenitnik je prestopil prag marmorjeve palače — nobenega živega bitja ni bilo videti. Težka svilnata blaga, žlahtni kameni, zlata okinčunja in od spretne roke narejene slike bliščale so se po vseh steuah. Ne da bi bil ogledoval bogate, krog in krog raztresene zaklade, prekoračil je gospod Gricci hitro dolgo vrsto soban, katerih je vsaka presegala v lepoti prejšnjo, odprl je poslednje duri — in zagledal je gospodarico tega čarobuega grada. Počivala je na z zlatom prepreženein divanu v neke j niši. čudne cvetlice pripogibale so cveteče čaše pred njih kraljico. Ravno ista svilnata obleka, v katerej jo je videl Ugo prvikrat, zakrivala je njene lepe ude, in ravno tako kakor takrat zakrivala je maska njen obraz. Mladeneč je planil k ljubici, zgrudil se je pred njo na kolena, pritisnil belo roko, na katerej se je bliščal njegov tirkiz, in goreče jo je pritisnil ua svoja ustna. »Terezija," jecljal je pijan od veselja, nčarov -nica, kako si če?, vse lepa! S nemi tudi masko, da bom mogel videti tvoj obraz v vsej lepoti!"' „Ne zahtevaj tega, ljubimec moje duše," odgovorila je Terezija, „prosim te. Tvoja ljubezen se bode ohladila, ko zagledaš moj obraz. Oh, jaz moram ponavljati bolestno priznanje, da nesem lepa!" „Pa vender draga moja. Kako da tako preziraš svojo lastno lepoto? Snemi to grdo masko, za-klinjam te." „Kaj bi ti mogla odreči, prijatelj moj?-' jee ljala je donna Mazzini, ter odvzela maskine trakove — Kakor bi ga bila zadela strela, skočil je pleme nitnik po konci in tri korake nazaj. Oh, — ovaduik je govoril resnico: dona Terezija bila je grda, strašno grda. Niti rudcča lisa na levem lici, uiti črne brke na zgornjih ustnih neso bile izmišljene. Na kak čuden in hudoben način dobilo je neki tako lepo telo tak grd obraz? Ugo je pokril obraz z rokama. Spomnil se je včerajšnje vožnje v gondoli in sreče, katerej je takrat sanjal — oa je bil uničen. „Kaj je tebi, moj Ugo, moj rahločutni prijatelj u? zaklicala je dona Terezija, in raztegnila je hrepeneče obe roki proti njemu, ki se je prestrašen obračal proč. „Kako? Moje dozdevanje se je tedaj uresničilo? Tvoja ljubezen je ugasla, ker sem se jaz udala tvojim prošnjam? Ugo, to ni mogoče. Jaz te ljubim, bolj kakor moje življenje! Vzemi vse moje bogastvo, moje zaklade — vzemi vse — samo zapustiti me nikar!" „Jaz sem najnesrečuejši umirajoči," jecljal je plemenitnik; „kaznovan sem, da sem prijetno zmoto tako samovoljno uničd — pa jaz vas ne smem sle-pariti, madona. Obdržite vaše zaklade — srečni ostanite — in pozabite nehvaležneza." Kakor bi bil obupal, skočil je iz hiše in stopal do smrti nesrečen po bregu. Zdaj sta skočila dva moška grde vnanjosti iz teme iu obstala pred njim. — „Kaj hočete? Koga iščete?" vprašal je on, segajoč z roko v žep. „Vas eccelenca. V imenu Uffizia. Vi ste nas* ujetnik. Udajte se prostovoljno!" (Konec prih.) dije že obio; priznava, da so pritožbe o domačih konzulatih opravičene, da pa ne morejo dati sigurnosti, dokler ne dobivajo podpore in sodelovanja pri dotičnih vladah. S Srbijo da je ta zadeva že uravnava s posebno konzularno pogodbo; z Rumunijo pa da so se pričele dotične obravnave. Na novo Fal-kovo vprašanje izjavil je Kaluokv, da je naše razmerje z Italijo na vse strani zadovoljivo; zveza z Italijo in Nemčijo namerava izključi j ivo le ohranitev miru. O zvezi z Nemčijo dejal je minister vnaujih stvarij, da se ni nik dar za jtdno minuto skalila ter da je prepričan o nje stalnosti. Poslanec Karman interpeluje ministra o potovanji ruraunskega kralja in njegaprvega ministra. Kalnokv odgovori, da je kralj Kar ol na Dunaj i izrekel željo do osnovanja boljšega razmerja; Bratiano je podal izjave, po katerih ni nobenega nasprotst.va interesov obeh držav. Konkretnih podatkov potovanje še nema, a soglasje ministrov da daje poroštvo trajnega prijateljstva. O Mukhtarjevem potovanji omeni, da ni imelo političnega namena. Mukhtar-pasa je bil odposlan k nemškim manevrom; političua vprašanja so prišla Bicer v razgovor, a kot vojak ni bil poverjen s posebno misi,o. Sicer pa ruzmene s Turčijo ni skaljeno. Czernatonv povpraša ministra o razmerji z Rusijo, najvažnejšim faktorjem za ohranitev miru. O tem se izrazi minister, da so odnošaji obeh vladarjev vedno prisrčni, obeh vlad pa absolutno normalni; vznemirja da le rusko časnikarstvo. Neresnično je, da bi Rusija nameravala koga napasti; notranje njene zadeve kaj tacega ne dopuščajo. Sicer pa je znano, da bi ob jednacemu napadu mi ne stali osamljeni. Minister ponavlja svoje prepričanje, da car in vlada ruska ne mislita na vojno, ter da je torej nadejati se trajne dobe mirnega razvoja. H konferenci o lirvat«k«»m vprašanji, ki bode jutri v Budimpešti pri prvem ministru Tiszi, vabljeni so pristal raznih strank. — V „Nemzet uu zanikrne nekdanja upbvna oseba hrvatska vsakersno praktično vrednost te konference. Ako se ne bode posvetovalo o o s o b u e m vprašanji, nema konferenca nobenega pomena. Poroštva zdaj ne mor«; nobeden dati; kajti ni ga bana, ki bi pred shodom sabo r o v i m mogel kako stranko imenovati svojo. Ban bi moral zbrati okoli sebe vse prijatelje zakona iu reda ter dokazati, da. je Hrvatska vredna svoje samouprave. Ako bi to banu in njega stranki ne bilo mogoče, potem še le da se (spozna stališče, s kojega se naj odrede potrebne na- , prave. — Neodvisna narodna stranka na-daljuje svoje obravnave O novem programu. Mnenja so jako različna tako, da j« pričakovati Cepljenja. VII i* IU e *> S i U «f. Dozdauji Mrl>«ki vojaški pridružnik na Dunaj i, polkovnik Č ol a k A n t i e", povrne se domov m na njega mesto pride podpolkovnik Koka Milovano v i ć , Luni telj srbske Kokapuske. — V kratkem se sestane komisijon srbskih in ogerskih članov, ki bode ogledoval železuišue stavbe ob Savskem mostu. Proga Novi Sad-Zeinuu in Pešta-Beligrad otvorila se bode v 15. dan novembra. — Srbska vlada namerava zdaj, Ho je konvencija o iztočnih že-lezuicah končaua, takoj svojo pokornost obrniti na gradbo proge Niš-Pirot, ki bode vezala Srb jo s pomočjo bolgarske železnice s progo Carjigrad-Sa-rembey. — Oddaja orožja se vzlic skrbnim prizadevanjem dotičnih odborov v nadpolovičnem delu Srbije še ni dognala. Ljudstvo se brani z ugovorom, da ima z orožjem varovati kralja in domovino. V okrožji Beljevac je moral okrožni glavar bežati; v Banji so oprostili seljaki svoje tovariše, upirajoče se oddaji orožja, iz zapora. Govori se, da se bode odredil v dotičnih okrajih obsedni stan. Najnovejša poročila iz Holifarlje so zelo vznemirljiva. Mej knezom in v bolgarskej vojski službujočimi ruskimi častniki unel se je resen spor, ki zna imeti zle nasledke za uotrauji mir kueževine. Ko sta se namreč generalni adjutant Lesovoj iu pobočnik Pol s i ko v brez vednosti kneževe na naglem odpoklicala, je knez pretečeni petek dal slovo vsem ruskim funkcijonarjem svojega spremstva, da b« za-branil zopet jednak slučaj. Dozdanjemu vodji bolgarskega vojuega ministerstva, podpolkovniku Roe-diger-u se je ob jeduem odvzelo to dostojanstvo, odpustili se vsi ruski oficirji iz službe ter poklicali Be telegrafoma domov vsi v Rusiji služeči bolgarski častniki. Tudi se trdi, da bode bolgarski rojak imenovan vojnim ministrom iu da se je vodstvo tega ministerstva začasno izročilo podpolkovniku K o teini kov- u. Dasi so ta poročila v protislovji z dru-zimi, bi ipak to kazalo, da namerava knez izvesti svoj namen ter se popoluem ločiti od ruskega upliva. V koliko da se mu bode posrečilo doseči Bvoj strmoglavi cilj, ko so v bolgarskej vojski vsa poveljništva doli do kompanije v ruskih rokah, pokazala bode bližnja prihodnjost. Jednaka poročila se pa morajo jemati oprezno in so bila znabiti le zato v svet poslana, da se sondira mnenje inostranih držav. Kumuiiike kamore povzele so v soboto delovanje svojega izredneda zasedanja. Danes se bode predložil v senatu in kamori načrt o reviziji ustave, katerega sta mej počitnicami izdelala dotična dva odseka. V danskem folkethiugu predložil je finančni minister načrt postave o starostnem zavarovanji delavcev. Doneski države proračunjeni za so časno na dva milijona kron. Dopisi. Iz Ifloltroiiogfa 27. oktobra. [Izv. dop.] Pretečeni Četrtek naznanjeni prihod potovalnega učitelja g. Kramarja privabil je sploh vso inteligenco našega okraja; ne jednega gg. veleposestnikov, župnikov, županov in učiteljev skoro ni manjkalo, iu celo okrajni glavar iz Krškega g. VVeiglein blagovolil je počastiti velevažni shod, ki ga je sklical tukajšnji graščak g. baron Berg, načelnik filijale kmetijske družbe v Mokronogu. Umevno je, da je bilo i prostega ljudstva na stotine, ker ouo se itak že shaja, če vidi veliko gospode; tem mnogobrojniše se je ta dan, kajti razpravljati imel se je v praksi predmet, do sedaj povsem v bednej Dolenjskej zanemarjen. — Bil je imenovani dan občni ljudski shod. Glavna svrha temu shodu bil je ogled g. baron Bergovih travnikov pri sv. Roku ob Mirni, katere je g. baron Berg z velikimi stroški osušiti dal ter na ta način velikanski prostor v obsegu blizu 100 oralov umetno sposobil namenu, kar se mu je tudi popolnem posrečilo. Ob dveh popoludne so dospeli vabljeni gosti na omenjene travnike, kjer je po uazdravu g. barona Berga prevzel g. Kramar vodstvo ter razložil prav strokovnjaško umetni vodovod, ki obdaja velikansko ravan in ima ob suši vodo razdeljevati; razložil prostaku umevno namen pod zemljo uloženih cevij, ki imajo o času pretečih povoden j vodo in preobilo mokrino odstranjevati, razjasnil smoter velikanskih zatvornic, katere rečici Mirni branijo vzki-peti iz struge svoje ter preplavljati travnike. Zgradba sama na sebi, ustvarjena po inženirjih, je preiuteresantna, da bi se dala v kratkem popisati ; zaradi tega pak svetujem vsacemu v Mokronog došlemu ptujcu, da si ogleda to umetno namako oziroma osušenje baron Bergovih travnikov. Želeti bi bilo stvnr posnemati posebno tam, kjer je večji kompleks ali kjer so občinski travniki, katere ima vsak občan uporabljati pravico, kjer se torej stroški ra/dele; pri malih travnikih, visoko ležečih, imeli bi posestniki velike stroške, ki bi gotovo vrednost travniko/ in njihovo amelioracijo presegali. Tudi je uspeh tacega umetnega sušenja prva leta komaj viden; toda pri g. Bergovih travnikih pokazal se je že po lastni izpovedbi prvo leto; dokaz, da je cela naprava izvrstno izpeljana. Po natančnem ogledovauji travnikov prepričali so se gosti o praktičnoj sposobnosti brane za mah (moosegge), kar je celo kmetu, ne ravno unetemu za napredek, ugajalo in vsled prepričanja so tudi mnogobrojno pristopili kot ulje kmetijski družbi, katera ima gotovo v osobi g. barona Berga praktično izkušenega predsednika, po katerem je prišlo življenje v društvo in po katerem se bode že bodočo spomlad več poljedelskih strojev novejšega sistema naročilo družbi, društven kom v občno porabo, splošnemu napredku pa v korist. Po dveurnem razgledovanji združila je g. barona Berga znana gostoljubnost od prvega do zud-njega brez izjeme pri skupni južini na prostem in sledile so razne napitnice pospeševateljeni kmetijstva; Mokronoški pevci in drugi gosti pevske žile, mej katerimi omenjam solo- basista g. Načeta V. iz Ljubljane, so pak radovoljno svojimi skromnimi močmi raznim govorom upletli narodne pesni. t. Domače stvari. — (Beseda), ki je bila včeraj v Čitalnici Ljubljanskoj, odškodovala nas je za precej dolgi odmor v veseličnem sporedu. Program, ne predolg, bil je jako srečno izbran in vse točke izvajale so se tako izvrstno, da se mora vodstvu na včerajšnjem uspehu le čestitati. Skrbelo se je za primerno mnogovrstnost. Po mogočnem moSkem zboru nastopila sta gospa Svetekova in gosp. H ud ni k ter pela dvospev iz „Prodane neveste" tako izborno, da jima je, kakor tudi gosp. vitezu Janušovskemu, ki je na glasoviru spremljal, donela vsestranska burna pohvala. Kot nova moč nastopil je g. VVideman, ki je dovršil kooservatorij v Pragi in bode mej drugim prevzel tudi poučevanje pri „Glasbeni Matici". Sviral je na goslih „Ballade et Polonaise" od Vieuxtempsa in „Ciganstvo" od Pabla de Sara-sata tako izborno, da smo čutili posebno zadovoljnost, da imamo tacega umetnika v svojem ozidji in da se je „Glasbeni Matici" posrečilo, pridobiti ga. Od ostalih točk omeniti treba mešanih zborov: Nedved-ovega „Oblakom" in Fbrster-jevega „Venec slovenskih pes ni j", pri kater.h je prvikrat uastopilo štirinajst gospic. No, gospice smejo biti ponosne ua prvi nastop in sijajni uspeh. Saj pa tacega mešanega zbora ni kmalu kje. Vsled gromovitega priznanja moral se je zadnji zbor ponavljati. Po besedi bil je živahen ples. Mej poslušalci pri besedi bilo je mnogo gostov, kakor dr. Milde in Pr, Novak iz Prage, poslanec Nabergoj itd. — (f Ivan Macun,) profesor na gimnaziji v Gradci iu pozoat kot pi atelj slovenski, umrl jo preteklo soboto po hudej bolezni in bode danes pokopan. Kot profesor služboval je pokojnik v Trstu, v Zagrebu, v Ljubljani in naposled v Gradci. Na literarnem polji bil je še v zadnji čas delaven iu, če tudi njegovi nazori neso prodrli, mu je vender mesto v naše j literarnoj zgodovini gotovo. Lahka mu zemljica! — (Popravek.) V našem poročilu o govoru poslanea Žukljeja urinda bo je tiskovna pomota; mesto številke „500 let" se ima č tati: „(drugo leto bode; 510 let". — („Narodni list") v Zadru bil je zaplenjen petkrat zapor ed oma. V zadnje j številki priobčuje v Članku z napisom „Ctice o našim zapljenam" celo vrsto dogodkov, ki so v zvtzi s konfiskacijami in po katerih je razvidno, da ima narodno časnikarstvo v Dalmaciji hude čase. — (Izpit Ljubljanskih veteranov) za službovanje v prostovoljnih transportnih kolonah društva rudečega križa za ranjene vršil se je včeraj popoludne v vojaškej bolnici. Navzočni so bili od Ljubljanske poddružnice rudečega križa gg.: grof Ohoriuskv, nadsodnije svetovulec Kapretz, dr. Kees-bacher, dr. Stare, stavbeni svetnik Potočnik, od vojaških dostojanstvenikov nadštabni zdravnik dr. Stava, štabni zdravnik dr. Stang! in stotnik 17. pespolka Pfeifer. Zdravniki so izpraševali 50 veteranov, ki so se k skušnji prijavili, v raznih zdravniških po-močkih pri ranjencih, na kar so prav dobro odgovarjali, pa tudi praktično kazali, kako se obveže ranjenec na raznih delih trupla, kako se nese v voz ali iz voza, kako se prelaga na postelji itd. O službenih stvareh izpraševal je veterane častnik g. Hab-šek nemški in slovenski. Tudi v tem predmetu so dobro odgovarjali. Sploh so bili navzo-ni s izpitom jako zadovoljni in štabni zdravnik g dr. Stangl je gg. veterane javno pohvalil. Grof Chorinskv, kot namestnik predsednika društva rudečega križa, se je veteranom zahvalil, da so prevzeli ta blagodejni posel, pomagati ranjenim vojakom in da so se za istega tako izvrstno izvežbah. Svoj govor okouča z živioklici na presvetlega cesarja in vso cesarsko rodovino, čemur veterani navdušeno pritrde. Potem je g. grof Ghorinsky delil 50 veteranom častna znamenja rudečega križa (avstrijski orel z grbom rudečega križa v sredi), katero imajo veterani pravico nositi na svojih uniformah. — (Ž G o m i 1 s k e g a) so nam piše: V nedeljo 4. novembra t. 1. bode izročitev srebrnega križca s krono gospodu Gašparju Šoruu, vrlemu narodnjaku, mnogoletnemu županu v Grajskej Vasi v Savinjskej dolini in bo v ta namen ob 11. uri sv. masa v Grajskej Vasi; po maši bo g. c kr. na-mestnijski svetovalec Haas odlikovancu izročil križec. Popoludne bo Veselica, ?a lo tero se že zdaj delajo priprave. — („PreSice" odpravljene.) Ljubljanski peki, katerih je vseh 34, sklenili so v zadnjej skupščini, da od letos naprej svojim kupovalcem ne bodo več dajali ob Vseh Svetih navadnih štrue, -prellce" (hlleiheiligenstriitzel) imenovanih. Nabirali bodo mej Seboj in nahrani znesek darovali Ljubljanskim revežem. Tudi Dunajski peki sklenili so opustiti rpre-šice". V istej skupščini so Ljubljanski peki tudi sklenili, da odslej nobeden za branjevce in moka rje štruc pekel ne bo. Branjevcev in mokarjev, ki so dosedaj pekli kruh, je namreč razen 34 pekov 85. Mej temi jih 60 niti pravice nema kruh peči in bi to obrt po novej postavi itak morali opustiti. A tudi ostalim, ki imajo pravico peči, to nič. ne pomaga, kajti peki so se obvezali z notarskim pismom, da nihče izmej njih ne sme peči kruha za branjevce, in kdor to stori, plača prvokrat 25 gl., diugokrat 50 gl., tretjikrat in zmirom naprej po 100 gl. globe, kfttera se steka začasno v ubožno, potem po, ko se ustanovi, v zadružno blagajnicu. — (Liter vina po 2 kraje.) toči se v blaženej Ogerskej. V Biharskem okraji pridelali so toliko vina, da jim nedostaje posod in da se liter toči po 2 kr. V trgu Zsadanv bilo je preteklo nedeljo vsled tega vse pijano, mlado in staro. Ogrska zlata renta 6%...... n » i» - . w .... „ papirna renta o°/0..... 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zeinlj. ohč. avstr. 4*/t°/« z'ati zast. listi . Prior, ohlig. Elizabetine zapad, železnice Prrir. oblig. Ferdinandove sov. železnice Kreditne srečke......100 gld. Rudolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 H Trammway*drnšt. velj. 170 gld. a. v. 119 grbi. no kr. 87 85 104 111 ll4* 102 104 16« 19 KiS 228 15 45 75 75 60 75 *0 25 50 40 Telegrami „Slovenskomu Narodu": Metz 29. oktobra. Državni poslance An-toine po odredbi državnega sodišča v Lipskem brez kavcije iz zapora odpuščen. Preiskava se nadaljuje. Madrid 29. oktobra. „Liberal" omenja govorico, da namerava kralj Portugalski iz nevolje nad liberalnimi agitacijami odpovedati se prestolu kraljeviču na korist. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim poteče koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja ua dom: Za četrt leta .......3 gld. 30 kr. jeden mesec......I „ 10 Za pošiljanje ua dom se računa 10 kr. ua mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za četrt leta.......4 gld. — kr. „ jeden mesec.......I „ 40 „ Ul»r4im tštvo ,,SiOV* Naroda**. iMpteoi »logično poročilo. ržne cenr v TJiihlja^it dne 27. oktobra t. I. Pšenica, hektolber . . . Rež, „ ... Ječmen „ Oves, „ . . . Ajda, ., ... Proso, „ . . Koruza, „ ... Leča „ ... Grah „ . . Fižol . . . . Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kflbgraui. • Mast, „ . . Špeli friSen n . . „ povojen, „ . . Surovo maslo, r . . Jajca, jedno ..... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje „ „ Svinjsko „ „ Koštrunovo „ „ Kokoš....... Uolob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ n . , Drva trda, 4 kv. metre . „ mehka, „ . _ gld. kr. 7 96 4 4 23 2 76 1 4 20 40 8 50 8 f)0 9 50 2 59 — 96 — 88 — 70 — 76 — 85 — 8 8 — 60 — 64 — 58 — 84 — 40 i — 18 j 1 96 1 78 b' 70 4 40 ! Badna drevesca za presajanje popolnem sposobna, prodaja po nizkej ceni •Tos-*i|> »Tsi-ro (697-1) v II4-4I1 odah. St. 12.034. (6511 — 2) C Čas opa-POVRĐJU Btanje barouietr; v m m. Tem* poratum Vetrovi Nebu Mo-kriiia \ i IUi'1. 27. okt 1 7. zjutraj 743'62nuu. 2. pop. 748*76 m< 9. zvečer 744 80mm. -f 71 -0 J- H) H »C -f 9 6 C si. j z. si. svz. hrezv. (»1.1. obt. obl. 0O0 mm. dežja. 28. okt. 7. z ju trn j 2. pop. t>. iveoer 74286 mm. 11J '76 raii 748'02 mm. + 9'0°C 4-1 18» C -j- 108° C si. svz. si. svz. brezv. obl. olil. obl. 000 mm. (ll'Žjil. V „NARODNI TISKARNI" Brednja temperatura obeh dni j je znašala -f 9-.'l° in -f- 10T>", za O'.")" in 17u nad normalotti. dne 20. oktobra t, I. (izvirno tolegrefiona poročilo.) 1 . pen . renta ... . . 78 gld. 65 kr srebrna renta .... 79 10 •> '. .tta renta ... ... 99 35 n 5", merona renta. . . • .... 93 * 10 n Akciji nerodne banki* . -:J8 » — » •'. eoitne akt ije . ... 282 s 90 r 120 n — n — m — ■ 9 54 n C kr. cekini. . . • . 5 n 70 n 58 n 90 1» 4°,,, dffavna srečke iz 1. 1854 850 tfbl. 119 • 75 n 1). Utvne srečko iz 1. 1864. 100 g]d, 168 n — n avstr. zlata ret>t%< davka prosta. 99 n 25 n Mlad mož, izveden v trgoi»kem p«.nI <> t*r., i»ol<»\ i cen lo/. 1 g««l. 75 kr. in četrt lo/a 90 kr. Ti se pošiljajo po Izročene,) gotovini ali pa tudi po poštnem povzetji neposredno v zaprtih zavitkih po poŠti ter so v točno poisvedenje vsakemu naročilu pridevajo nrutlui nuerl i o Hrecka nji h rez p Iju'no, kakor se tudi vsakemu inuitelju loza takoj po srečkanji dopo-šlejo uradni izkusi dobilkov. Naročil:, dospevajo podpisanemu tako mnogobrojno, da naj so kakor bitro moJno, najkasneje pa do neposredno pošiljajo (677—5) glavnemu loterijskemu bureau II e l'iii a ii a li w a r% s cli i 1 d - a Dijaške ustanove. S pričetkom Šolskega leta 1883/4. j* pri magistratu Izpraznjeno l., 2., 3. in 6. mesto Jarnej Sallooher-jeve ustanove /•« dijake po 50 gld. na leto. Pravico do teb ustanov imajo dijaki Liiihljan-Bkega gimnazija, ki ko na Kranjskem rojem, ubožni, lepega obnašanja in pa pridni. Dotične proinje, ka terim je prdo/iti krstni in ubožni list, potem spričevalo o stavljen b kozeh in Šolski spričevali zadnjih J dveb semestrov. uloftO* nnj se SO. i*-? v«'isil>r,* 4. i. potom o, kr. gimnazijskega ravnal Ijstva pri podpi-sanem županu Ljubljanskem, kateri ima pravico te ustanovi1 podeljevati. Mestni magistrat v Ljubljani. v 16. dan oktobra 1883. Zupan: G r a s s e 11 i. v I jj ii I >IJ;» ii i je izšel in se dobiva Tiirt/mjem roman: ZbTO"^7". Preložil j .1/. Mdlovrh. Ml. 8", pol. Cena 70 kr. /ii znižano €*eno se morejo še dobiti sledeče 1 slovenske lepoznanske knjige: I. zvezek, ki obsege: Stenografija, spisal dr. fflbiČ — Životopisje, spisal Rctfč Boš. — Prešern, Prešerin ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novele, spi»:il ./. Juriti. — N. Machiavelli, spisal tir. Itihič. — Pisma iz Rusije, spisal dr. CtUtHn, — Trštvo z grozdjem nn Ruskem, spisal dr. J. \'oxnjak. — Čegava bode, novelira, spisal J. Ogriucc. Velja .... 15 kr. II. zvezek, ki obsega: Erazem Tatenhali, izvirna povest, spisid ./. Jurčič. Velja........25 k III. zvezek, ki obsege: Prvi poljub, novela, spisal ./. Sk-alec. — Na črni zemlji, novela, spisal J. Sk-alec. Velja.................15 kr V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor CUerbuliez, poslovenil Davorin J lastnik Velja.................25 kr VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski spisal //. /fVr/(Vr, poslovenil Davorin llostnik: — Cerkev in država v Ameriki, iraueoski spisal K. Laboulaye, poslovenil Davorin llostnik. Velja.........15 kr. Za vseh 5 zvezkov nnj se priloži še 15 kr. poštnine, za posamezno zvezke 5 kr., za „Novu pa 10 kr. wsamm Marijin celjske kapijice Za uepresežno .zvrsino zdravilo Eopei vse bo- lezni v želodci, S"::1»!U : : •Vajo a ••vVorve, p' 1 boler ■ m ... m Depresežno -/oper neslast do jedi, slabi želodeo, smrdečo sapo, napihne-nje. kislo podiranje, Ščipanje, katar v želodoi, zgago, da se ne nareja pecek in pseno in slez, -zoper zlatenico, gnlus in bljuvanje, da erlava ne boli (će lev,re iiolećina iz žciodca, '.oper kič v želodci, preobloženje že-ali pitačo, ni na vranici, Jetrab m /.oper zlato iullo. Glavna y.nl<>yj»: Lekar Hr»ul>, Kremsier, Mor:ivsko. .Tedna skleniea z navodilom, kuko se rabi, stane jjsF"- ;t.» inr. -^jm Prave ima sa-rr^-o : V Ljubljeni: lekarna (iabriel 1'ieeoli, na diinajskoj ceati; lekarna Josip Svoboda, mi Prcširuoveiu trpu. V Novom mestu: lekaina Doni. Uizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Leben. V norici: lekarna A. de ii i r on col i. V Ajdovščini: lekarna Btiohael Ouglielno. V Oelji: lekar J. Knpferse h m ieđ. V Kranj: lekar Drag. Ravnik. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar At K o lile k. V Se ž.-mi: lekar Pb. Kitschel. V T i n o m I j i: lekar Ivan lilažek. V SkofjeJ Loki: lekar Karol Fabiani. IK-" u>vetnXBvl K« »e v sadnjom oesn naš Izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj 86 kupuje samo v zgoraj navedenili zalogah in pazi naj ■S osobito na ta znamenja: Trave Marijineeljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisneno besedo: Eclite Mariazeller ifsgentropfsn — Bred; & Dostal — Apotheker, skleniea mora biti zupečatena z našim orlginaluim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerimi je podoba Marijineeljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sod-nijsko spravljeno vi»rHSveiio Biiniueuje in zavoj mora biti zapečaten z našim VHrttlveuim sname-lijc-in. Izdelki podobnegS ali istega imena, ki n6-majo teb znakov istinitosti, naj so zavržejo kot. ponarejeni in prosimo, naj so nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodtnjski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (148—112: I l/.datelj in odgovorni urednik Maktto Armic. LaBtmna in tisk -Narodne Tiskarne"