©ITATELJI! Prosim* glejta ni številke pole? - v dan, ko Vaianaročni 9 % teh časih splošnega pot v> potrebu- je list Vaše st * knšajte imeti naročnini" ^ ^ačano. GLAS NARODA _ Osi ftfov&idtili delavčeva Ameriki. -"■■'■»ml — rrml Qm Matter ScpMHfcev t&th. 114« it tka Part OKIh al Nm ¥**k. N. nls Act mt Cmbm «C March M. I«7t. O No. 256. — Štev. 2. ^ Act of M. in. elephone; CHelsea 3-1242) NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 31, 1942 — ČETRTEK, 31. DECEMBRA, 1942 VOLUME L. — LETNIK L. RUSI UDARILI PROTI JUGU BBANITELJn STALINGRADA SOVJETSKE ARMADE, KI NEPRESTANO PRITISKAJO NA NEMCE NA ŠTIRIH VEČJIH FRONTAH, SO VDRLE GLOBUE V ZAMRZNJENE POKRAJINE JU2NO OD STALINGRADA IN SO OSVOBODILE NAJMANJ 12 VEČJIH MEST, OBLJUDENIH KRAJEV IN ŽELEZNIŠKIH POSTAJ Poročilo vrhovnega poveljstva, ki je bilo izdano zjutraj, pravi, da je rdeča armada zasedla Remontno je, 40 milj severozapadno od Eliste, glavnega mesta province Kalmuk, kamor Rusi prodirajo, in 75 milj južno od Kotelnikova, ki so si ga Rusi ottvojili včeraj. sicer ruske bojne ladje ne morejo posluževati mnogih erno-morskih pristanišč, pa vendar! go še v stanu pokazati veliko udarno silo. Dalje pravi postaja, da so bile pri tem napadu vdeležene naslednje bojne ladje: 23,000 tonska oklopnica Krasnaja Komuna, 1 matična' ladja, ena težka kri-žarka, tri lahke kri žarke, štirje rošilei, dve torpedovki in 30 podmornic. _ Jiusi naznanjajo nove prjdo-bitve v svoji zimski kampanji, ko desno krilo navzlic nemškim protinapadom prodira proti Rostovn, levo krilo, ki je zavzelo Kotelnikov, pa je naglo vda-rilo proti juffu ter prodira ju-gozapadno ob železnici, ki pelje proti Črnemu morju in globoko v kalmtrSke stepe. Pri Kotehiikovu sta bila razbita dva nemška infamterijska regimenta, pri Jaškalu, €0 milj vzhodno od Eliste pa je bila poražena ena motorizirana divizija. Ob srednjem Donu, kjer je ofenziva namerjena proti Bo-stovu in v Ukrajino, je rdeča armada odbila protinapade nem Skih rezervih čet. Porodilo dalje pravi, da se boji v tovarniškem selu Stalin-grada~Š?r vedno nadaljujejo nrn Bosi so zopet zavzeli 24 utrjenih poslopij in so pognali Nemce iz več ulic. Severozapadno od Staliagrada so Rusi zavzeli strateško zelo važno višino in so jo obdržali .proti vsem močnim sovražnim protinapadom. Mlečkom leo na fronti oib srednjem Donu "Rutfi vsled močnih sovražnih napadov le počasi napredujejo. zelo naglo prodirajo v kalmuške stepe. Kot poroča radijska postaja v Ankari, so ruske bojne ladje včeraj obstreljevale več mest ob Črnem morju, ki so v nemških rokah. , - Ko je en oddelek mornarice obstreljeval eno mesto, je drugi del s pomočjo aerojplanov obstreljeval neko drugo pristanišče. Med obstreljevanjem je nastalo mnogo razstrelb in v zrak je zletelo več nranicijskih skladišč. Radijska postaja pravi, da se T J-m. mBMikltMm ZAROTNIKI PSOTI GIRATJDU ARETIRANI Francoski visoki komisar v Afriki, general Henri Honore Girand, je na časnikarski kon-fernci naznanjl, da je bilo aretiranih 12 zarotnikov, ki so nameravali umorjti nj ega s a mega, iposefinega odposlanca predhodnika iRoosevelta Roberta Mur-phyja in več drugih zavezniških visokih častnikov jn uradnikov General Girand je rekel, da sta med aretiranimi dva, ki sta pomagala pri izkrcanju zavezniške armade v Afriki. Med 12 aretiranimi so štirje alžirski policijski uradniki, ki so vedeli, da bo Darlan umorjen, pa niso opozorili svojih predstojnikov. General je rekel, da je med aretiranimi celo nekaj njegovih najboljših prijateljev. Girand ni hotel navesti imen aretiranih zarotnikov. Rtfsfka mfanterija na potu v postojanke za obrambo ■ • _ Stalingrada. —————^— , Zdr. države omejile finske aktivnosti v* tej deželi . __. Washington. — Vlada Zdr. držav je odredila, naj Finski informacijski center v New Yorku preneha z izdajanjem poročil in Finska je ravnotako odločila, da mora ameriško poslanstvo v Helsinski prenehati z razpošiljanjem bu-letinov, katere pripravlja ameriški urad za vojne informacije. To poročilo je bilo obelodanjeno v Washington^ 7 sredo. Nova odredba najbrž reflek-| legacija tukaj je zanikala tudi tira povečano napetost odnoša-' to rekoč, da ni nihče izrekel no- 1PV TUAfi /"Jh/iTim i^ovalamo l»ar ~„:ij_ T________________•* ■ Spremljevalec avtnih nesreč , Od 400 tisoč oseb. ki so bile ubite ▼ a-tffcomobilekih nezgodah v Zdr, državah v letu 1941, ie bilo osem tisoč takih, ki so bili podvrženi čezmernemu pitju alkoholnih pijač. REPUBLIKANSKI KONGRESNIK OŽIGOSAL WASHINGTONSKI NEW DEAL J. Parnell Thomas, republikanski kongresman iz New Jersey, je nameril pred nekaj dnevi ostro kritiko na vladne uradnike, kateri, kakor je dejal, najemajo napačne vrste tajnice. Thomas, ki je član Diesove-ga odseka, je rekel, da je Leon eHnderson in njegov štab prav po newdealsko in naivno zaklju-čil, da je zmožnost za vesel jače-nje boljša podlaga sposobnosti do/bre tajnice, kakor pa izurjenost v tipkanju in stenografiji "Izposojena večerna toaleta, nova pričeska in sestanek preobrazi malozmožno stenografko v eno najboljših za OPA v manj kot dvanajstih urah, po zatele-bani newdealski pometi. 11 Hendersonova institucija za čarljivost (glamor), s svojimi imeni toliki, s športom, z zabavami in plesi, ki se vrstijo /po načinu bogaltiih dokončtlji-vih privatnih Sol. takorekoč tekmujejo s časi plesov za pahljačo iz perja v dneh prestol-nične civilne obrambe." V nejevoljnem opisovanju washingtonskega razuzdanega veseljačenja, je kongresnik nadaljeval takole: "Če vzamemo washingtonski vrti\jak na spUoišno presojo pronajdemo, da obstojajo cele vladne agencije, ki takorekoč plešejo skozi to vojno. V nekaterih agencijah sam2h, kot v WPB in OPA je urposljenih tisoče in tisoče federalnih Uslužbencev, katerih edine dolžnosti so, da se znajo dobro sukati v komodnih uradnih stolih. * "Celi broji vladnih postopa-čer so preplavili prestolnico, kakor roji kobilic in odvisno je od novega kongresa, da počisti tO nadlego.'* Kongresnik Thomas je podal svojo izjavo potom svojega tajnika v uradu Diesovega odseka v Washingtonu. jev med ofbema deželama, kar je /pri/po sova ti nedavnim poročilom o slavnostnemu praznovanju obletnice Pearl Harborja v Helsinski, na japonskem poslaništvu, katerega praznovanja se je udeležil tudi finski premier Bangell in drugi visoki finski vladni uradniki. Poročila o veselem praznovanju obletnice japonskega napada na Ameriko so navajale, da so finski vladni predstavniki na pivali Japoncem zdravice in jim čestitali na njih uspehu pri Pearl Haifl>orju. Opis tega obhajan ja obletnice zavratnega na/pada je foil oddan po radiju na Finsko po OWT (Office of War Information.) Finska legacija tukaj, je sicer zanikala vso stvar, ter izjavila, da ima natančne podatke o stvari, potom katerih je mogoče reči, da je bilo praznovanje obletnice nekaj, kar je prišlo v vojnem času v navado v Helsinki, kjer se menda vrstijo razne slavno sti pogosto in so razni uradniki takorekoč obvezani, da pridejo zraven. Ob priliki japonske slavno?ti niso mogli ti uradniki vedeti, da bodo Japonci kazali slike napada na Pearl Harbor. Tem slikam, je bHo rečeno, so finski predstavniki vlade ploskali Finska benih častitk Japoncem, niti napival zdravic. Državni department je pretrgal konzularne zveze z Finsko pred več meseci. A. W. Schoenfeld, ameriški minister na Finskem, je na poti domov, da poda svoja poročila vladi. POVODENJ V PENNSYLVANIA V mnogih krajih Pennsylva-ni je jn posebno v Pitsbnrghu in okolici so vsled tridnevnega deževja reke zelo narastle, tako da je moralo zapreti svoja vrata več vojnih tovarn in je tudi več tisoč ljudi brez strehe. V Pittsburghu je zaprtih več jeklarn in drugih tovarn. Reki Monongahela in Allegheny, ki po svojem združenju v Pittsburghu tovorita reko Ohio, sta narastla 11 čev. nad normalno in voda soji najvišje izza velike povodnji leta 1936. . V okolici Pittsburgha je 5000 ljudi morali zapustiti svoje domove. Povodnji s o po mnogih vzhodnih in južnih državah; marsikje je promet vstavljen in tudi tovarne so bile primorane vstaviti delo. O povodnjih poročajo od Connecticut a do sifesipija na zapadu ter iz držav Georgia, Alabama in Arkansas na jugu. JUGOSLOVANSKE ŽENSKE POSLALE POZDRAVE PREDSEDNIKOVI 2ENI Moskva. — Dne 6. in 7. decembra letos so bile zbrane na konferenci proti-fašistične jugoslovanske žene in dekleta, ter ob tej priliki poslale pozdrave ameriškemu ženstvu in predvsem pa Mrs. Rooseveltovi. Konfernce se je udeležilo 190 delgatinj, ki so predstavljale razne organizacije, poleg teh je prišlo na konferenco 400 gostov. To ienj*tvo tvori nekakšno pomožno žensko akcijo Ljud ske osvobodilne armade, ki je nasprotna Miha jlovičevim kviz-lingom. Besedilo pozdravne poslanice se delno glasi: "Me, jugoslovanske ženske, pomagamo v borbi proti fašizmu z vsemi močmi in možnostmi, ki so nam na razpolago. **Z odra prve Vse-jugoslovan-ske konfernce Ženske proti-fa-šistične fronte, zbrane na ozemlju, katerega so osvobili naši borci proti fašistom, Ustašem in četnikom, pozdravljamo žen-stvo -Združenih držav. " Borilna sila in sloga žens stva vsega sveta bo pokrepila zvezo vseh svobodoljubečih narodov. <4Z vami, ženami naše velike za vezne dežele, hočemo delati za večjo «logo v borbi proti našemu skupnemu sovražniku. "Zadajte še hnjše vdarce sovražnikom vsega človeštva, nemškim fašistom! "Mašeujmo nedolžne otroke in onečaščeno ženstvo!" Somali ja se pridružila zaveznikom Francoska Somalija, majhna kolonija, ki zapira vhod v Bdeče morje in kjer se konču je železnica, ki vozi v AliSsiu^se je odrekla francoski vladi v-Vi-ehrpju in se je pridružla Združe nim narodom "breiz prelivanja krvi." iS tem je Vichy izgubil zadnjo svojo afriško kolonijo, ki so predstavljale skoro polovico Črnega kontinenta. Somalija je pod pokroviteljstvom generala Charles de Gauleja, ki predstavlja boreče se Francoze. V torek je bila v Džibutiju, kjer se končuje abesinska železnica, razobešena zastava bo- J rečih se Francozov. Vsem naročnikom in čitateliem. starim in novim, ter znancem in prijateljem sirom Amerike in Kanade želimo — SREČNO NOVO LETO 19 4 3 4 v "Glas Naroda" Kakšen svet bi rade videle ženske po tej vojni? Narodni žensk svet v iZdr. dr-žavaih je razpisal nagrado sto-dolarskega vojnega bonda za najboljši odgovor na vprašanje, 41 Kakšen povojni svet zahtevajo ženske T" Kontest se je podvzelo, kakor pravi Narodni ženski evet, iz razloga, ker je potrebno, da se poživi in vabndi med žen-stvom zanimanje za probleme, ki nas čakajo in pa zato. da bo-■ do mkjgle h konstrukeji bodoče-; ga sveta doprinesti svoj delež ! tudi ženske, ki naj že sedaj delajo načrte za gradnjb povojnega sveta, ki !bo tem boljši, čimveč bodo sodelovale in tudi odločale pri obnovi ženske, i Pri kontestu sodeluje mesečnik "Atlantic Monthly", na katerega je trelba poslati sipise o gornjem vprašanju in sicer i najkasneje do 15. marca, 1943. Posamezen spis ne sme vsebo-| vati več kot 2 tisoč besed v an-' gleščini. PREDSED. ČEHOSLOVA Ske dr. BENEd o kon CU VOJNE London, 24. dec. {ONA) — \ Predsednik Edvard Beneš je danes prerokoval, da bo leto' 1943 doba velikih in odličnih vojaških dogodkov, ki nam bo-' do forezdvonmo prinesli zmago. | Te besede stoje v njegovi po- j slanici rojakom v domovini, ki j preživljajo zdaj že četrti Božiči pod nemško okupacijo. Izjavil je med drugim: Italija je popolnoma oslabljena,! ves laški narod si želi miru. V par mesecih, ko se bo vse, kav se zdaj pripravlja, zvalilo na njo, bo Italija popolnoma po-j končana in ne bo nič več pome-', nila v vojaškem pogledu. Dr. Beneš je izjavil, da vlada v nemškem vodstvu " Kaotična zmešnjama." "Nikdo danes več ne ve, kdo odgovorno odloča v imenu Nemčije in nemške vojake", je izjavil In dodal, da "znamenita Hitlerjeva ' intuicija' zdaj ni več vojaški faktor." Svaril pa je pred napetimi; pričakovanji in zaupanjem, da; bo kar jutri že vse končano. Tudi oslabljene Nemčije ne bi, bilo zdravo podcenjevati. "Edi-| no upanje Nemcev je zdaj, daj •bodo mogli v obrambi vojno ( tako dolgo zavlačevati, da se bodo njihovi sovražniki utrudili. In da bodo tako na čudežen način uspeli, skleniti kompromisen mir." iNemško baihanje o tem, da se sami preživljajo, je najbolje primerjati z istovetnim baha-njem cesarske Nemčije. Dr. Beneš se je tudi norčeval nad Hitlerjevem spletkarjenjem in poskusi nekaterih neodvisnih industrijskih in vojaških skupin v Nemčiji, da bi se začela pogajanja za mir —1 "predno bo prepozno" Nove ofenzive bodo kmalu razčistile položaj na Ruskem in v Severni Afriki, a potem bo prišla in-vaziia EvroT>e in takrat bo Nemčija doživela zares peklenska bombardiranja, je zaključil. VESTI IZ NEVTRALNEGA IN OD NEMCEV NADZOROVANEGA ČASOPISJA Porote JugoaUv Information Cevtcr. New Y«ric ZORA prinaša dne 15. oktobra poročilo o nekem predavanju izdajalskega časnikarja, Vasila Seizov-a v Skopi ju, v katerem je pripoznal, da vlada v Srbiji strašna beda. O komunistih je izjavil, da se v svoji propagandi poslužujejo nacionalističnih načeL Glede een na živilskem trgu je povedal, da se prodaja kilogram moke za sto dinarjev, kg sladkorja za 200, a kg riža za 200 dinarjev. • ŠVIOABSKJO ČASOPISJE poroča iz Moskve, da so jugoslo vanski guerilci zavzeli mesto Ključ in prizadeli zasedbe nim četam osišča hude izgube. Neka italijanska motorizana kolona je imela 120 mrtvih. o REKNBR TAGBLATT in tudi nekateri drugi švicarski listi so nedavno objavili, da je v Zagrdbu začel izdajati nek švicarski državljan, po imenu Franc Bur ris, časopisni vestnik pod imenom "Mednarodni Bilten Štampe L P. A." Ta list je objavil v svojem izvodu od 20. oktobra naslednjo pretnjo: " Naj vsakdo ve, da bomo za vsako osebnost, ki bi bila v Švici iz političnih' razlogov obsojena na smrt, prej ali slej ubili nega sistema ^Ifvici." Povodom te geoinje prinaša Bermer TagMatt naslednji komentar : "Nemške in maržarske oblasti so odklonile gostoljubnost podvaetju T. P. A. na Dunaju in v Budimpešti. Vprašanje je. ali bo hrvaška vlada enako postopala napram temu škodljivemu rovarjenju. Emigrant Burris in njegova mednarodna agentu ra ne bi smela dobiti zaščite v Zagrebu, ker nastopata z grožnjami napram svoji bivši domovini." • XOVO VREME noroča dne 22. oktobra o različnih konferencah, ki so jih imeli med 15. in 20. oktobrom načelniki poli-ciie z Nedičem Iz telh vesti je videti z vso jasnostjo, da nemirov tudi na starem srbskem o-zemlju še ni konec in da je kviz-linska vlada še vedno v skrbeh zaradi neukročenesra uporniške ga gflmnja. Nedič ie govoril o potrdbi. da se uvede primerne protiwkr«oe proti angleški r>ro-T>flffandi Mih a jI o vi 6a in njegovih ljudi. Naciji kupujejo dolarje London. — ONA poroča, da nemški vladni agentje kupujejo ameriške dolarje v nevtralnih deželah in plačujejo zanje kakršnokoli ceno so vprašani. Dolarje plačujejo z zlatom. V zavezniških krogih so mnenja, da nacijska želja po dolarjih kaže ali da so nemške denarne rezerve v tujezemstvu nezadostne za plačevanje pro-J pagande in špijonaže, ali pa da se dolarje nakupuje za nacijske' voditelje, kateri se morda pripravljajo za vsako morebitno nujnost, ali slučaj, da se Hitler ju ponesrečijo njegovi načrti za novi red. ISP Zaradi praznika Novo-ISP letnega Dne, ne izide ju-tri "Glas Naroda". Pri-EiP. hodnja številka (bo izšla v I3r* ponedeljek, 4. januarja, 1943. Uprava Zirafa ga je vrgla Vojaški adrfcvnik v Kairu je povedal, da je imel najnena-vadnejši slučaj zdravljenja tekom te vojne, ko je bil poklican, da uravna zlomljeno roko vojaku, ki je dejal, da je padel z žirafinega vratu. Zid ravnik je 4>il radoveden, kako je prišel vojak žirafi na vrat in je kmalu izvedel, da je zahajala k taboriSču ameriških fantov divja žirafa, ki so jo navadili na sol in je potem vsak dan prišla iskat svoj delež. Ko je upognHa svoj dolgi vrat, da poliže sol, se je ta aH oni od rojakov poslužil prilike, da za-jaše žirafo. Žival je jezdeca na svojem dolgem vratu zanesla visoko v zrak hi jezdec je seveda zdrČal takoj pO vratu nizdol in na tla; kar so vsi smatrali za velik sport in tako men^a tudi žirafa sama . . . dokV*- tv T>ri-Slo do nesreče z zlomijoro roko. IAMBUTMKOI (f5v na dan dobivaU.. • /JC 'GLAS NARODA" | ^ K) POŠTI NARAVNOST NA DOM PITAJTE, KAR VAS ZANIMA RAZGLEDNIH Pile Anna P. Xrama -GLAS NABODA- - War imk THURSDAY, DECEMBER 31, 1942 _ __varANOtTJEX L. 18M VELIK STENSKI KOLEDAR Dobi takoj kdor ca želi: Pišite na A. GKDESA in SINOVI 1«&S East 42 nd street Omtai Ohio V Koleudarjih so i*Lke: President in Kapitol Washington; — Župan in mealo Cleveland; — Ljubljana, Zagreb in Beograd. CENA K tO CENTOV Ob floem ram vodimo vesele praznike in sretoo novo leta! KONEC LETA Človeku je skoro žal, da ta it-■boga newyorsfca masa ne moro dati duška svoji stari navadi ■sedaj, ko je vojna Približno pa » lahko predstavljam, kako bo, ko bo prišla prva prilika, da se zberejo množice na Times Square in pozdravijo Novo leto po svoji stari navadi. Praznovali ibodo zrnato in povratek starih navad tako, da, bo najboljše poskušati tisti dirindaj ■doma na radio. Sicer pa nikar ne mislite, da na« je vojna kaj zaustavila drugače. Kajše! Nikjer drugje v Ameriki ni morda biLo tekom leta, ki gre h koncu, toliko delovanja, toliko hitenja, prirejanja Vsakojakih dobrodeluih in dragih prireditev, kakor ravno v New Torku. Samo jaz dobivam redno toliko pozivov, naj se udeležim ali sodelujem pri tem rn onem, da bi morala, če bi hotel zadovoljiti vse, po-! svetiti £ri deie -mojega časa iz-1 ključno socialnim prireditvam m -slfčnim stvarem. Na vseh kon cih m krajih so mfe sestanki, konference, shodi čajanke, itd. i Če hi hiteli povsod tako, kot hitimo v Ne-w Yorkti, bi vojno | kmalu dobiii. Nič ne gledamo ■ na pozne ure in na dejstvo, da nam dnevi minevajo, kakor 'bi i jih odnašali urni tatovi — mudi se nam, ko se leto začne in ob koneu starega leta mislimo sa-! mo apet na to, kako bomo hiteli s tem in onim v .prihodnjem leta. Kljub termi veljamo za bičnefce, ki komaj opasti jo, da -živi v sosednjem apartmentn «e nek in drugače, da pletejo in pomagajo na vse načine k zmagi Amerike jn zaveznikov — otroci nabirajo okrog kovine, enoje patpir, itd., da pridonesejo svoj delež k vojnemu prizadevanju. i In kje pa -so parade in take ■ reči, s katerimi se tako posta- > vimo v New Yorkut Tudi to - stane truda jn požrtvovalnosti . m spodbuja ljudi k sodekrva-i nju. Res, če pogleda ob koncu > enega samega leta vojne človek tudi samo površno na pridnost } in marljivost našega hitecega mesta, tedaj mu ni kar nič fed, j. da je leto zdrčalo tako naglo _ mimo — mislili smo na vse, le , i nase menda najmanj, pa je _ šol ta božji čas jadmo naprej. In zdaj bo vsak čas tu Novo leto — pa naj vam voščim vsem - škripaj: SREČNO NOTO LE-i TO, KI NAJ NAM, PRINESE ^ 2MAšGO £N MIR! i INVESTIRAJTE V AMERIKO Pa je tudi bilo ta čas življenje v Kav Torku nekaj poseb-i nega, zakaj velika kriza je pognala na ulice vsakojake ljudi, ki so bili brez dela in zaslužka, pa so skušali vkljub tema na kak način prebiti krizo Iz mn-1 lih krajev je drlo brezposelno delavstvo v velemesto v upanju, da tu najde kak zaslužek. In marsikateremu se je to tudi posrečilo. Tndi meni. Pa smo ostali v Babilonu. ! In »o pričela teči lota, ter so mi čegdfltje bolj pogosto prihajale s spomin modre besede vesele vaščanke. ki ni imela niti pojma, kakšna je pravzaprav | Amerika, a je kljub temu po-j znala njeno *eKC>o. I Ko sem prvič gledala norosti in veseljačenje Now Yorka I na zadnji veoer starega leta, se mi je zdelo, kakor da si hočejo ljudje zadostiti za vse izgubljene nre in dneve, ko so se vozili v natrpanih voaovih nadu-ličnfh in pod uličnih vlakov, ter buljili v liste in stopali drug dragemu na kurja očesa, ker je vsem zmanjkovalo prostora na tleh. Trdbili, rajali in vpili so, ker so hoteli, da jih nekdo sliši, saj v velemestu poedina človeške celica tako malo pomeni, zakaj ne bi ior ej razgrajala vsaj ta zadnji veseli in glasni večer v letu? REVMATIČNE ROLEČIMB? »11 IM^E«jrihrsSi*tea*; ako bo sledil instinkt hitrega maščevanja od vseh straai, bo pa gorje vsem skupaj. S tem pa ni rečeno, da bi se vse skupaj potlačilo. Že dane« bi se moglo iskali dnšev no skupaostza tisti dan, ko pri de, mogoče nepričakovano. Že i danes bi se mogjfe pokazati vsaj glavne smernice kako in kaj bi naj bilo za pivo silo in naj bi se predočilo ljndem, da, kar je že bilo mod njimi, se kot ljudje xuorajo pripraviti, da bodo zmožni stopiti v normalno življenje, potem kose od rine giavno gorje, in urediti življenje v dražbi ostalih narodov sveta. Če se nameee kopica imen na različne skupine in se jih naprej maže s takimi imeni, ne bo rešilo niti enega vprašanja. To le prinaša več grenkobe, in nezaupnosti pri vseh skupaj. Narodi so se združili za gotove cilje in kot- taki imajo gotove odgovornosti napram drug drugemu, zato posamezne neslanosti ne smejo preprečiti, da Studenec Blagoslova! m swarm «m* ustmo, aa **m m mrtv* č<«oe M sina Zvez«. CUnarliui M VMto OMIH ±hf mU umrto Me. (HtM*-1 ml otr»j obnoviti.) itp^iit« Vata »ioove voltko. OSUteA SV. P«T«A KUAVSiUA H ifrlkantk« mlaljen« ^m mm m**^ m. lwu. sc. ^-i--■ • — ZA SILVESTROV VEČER rezervirajte pratar ZA DELUXE SUPPER $2.50 za osebo. BALKAN CAFE - 8th Avenae vogal 26. «Uea BSW TOES CITY Telefoa: LO^n S-4BM Vprašajte aa Milana, Johna ali Jim. govorili svobodno, ne da bi se . zajetili v grenkobo soseda in " dali njemu pravico, da stori ! isto, kljub temu pa se znata Oba kretati v okvirn postav, katere so (bile postavljene z njih dovoljenjem. To je posta-', ve, ki «o bile sprejete po ose-bah, ki so bile »voljene zato, da sestavijo zakonik in druge smernice v življenja države in državljanov, morajo biti prenesene z dobro voljo državljanov na državljane same, ker vsaka ciofbro organizirana skupina mora videti cilje, kam gre. Ce se potem postave izkažejo nepravilne, se jih odpravi na isti način potom glasov. Tu je nekoliko strahu, ampak je vse odvisno, kak proces se izbere. Ignac Mosfcfti, Brooklyn, N. Y. NOVI VPOKLICI HA KUXUKSKZM. ONA.) — Bumunski konzulat v Beogradu je objavil dne 19. decembra poziv vsem romunskim državljanom izpod 50 let, da do 1. januarja 1943 I prijavijo na nabor. . I Videti je, da so ogromne izgube na ruski fronti močno razredčile vrste rumnnskih polkov. . Tatovi odpeljali 22,000 funtov sirovega masla New York. — Iz skladišča o-ziroma iz hladilniee Gotham Harrison Cold Storage Corp., so neznani tatovi odpeljali 22 tisoč funtov sirovega masla, katerega bodo najbrž zdaj prodajali na "črnem tirgu,r. Maslo je bilo v velikih lesenih posodah in pa v zavojčkih po en fant rn sicer pod znamko "Breakstone Bros."Policija je izdala vsem trgovcem svarilo, naj pazijo na morebitne agente "črnega trga", ki bodo gotovo kmalu ponudili kje ukradeno maslo na prodaj, i _ Pohvala žens/kih delavk f William J. Rankin, poštni j načelnik v Hartfordu, Conn., je izjavil, da je dognal potom svojih izkušenj z ženskimi delavkami, da so te bolj točne, hitrejše in manj ktepetave, kakor mo^ri delavci. To zadnje se je zdelo neverjetno, ali načelnik je dejal, da ženske pri deJu ne govorijo, razen po potrebi, dočim moški kaj radi kramljajo med ' seboj, ko delajo. Ko sem, kot mlada dekle odhajala od doma v Ameriko, mi je rekla neka vaška ženska, ki je bila vesele narave, 4a si naj. kar zapišem, da mi bode Amerika prikrajšala življenje za deset let. "■V Almeriki," je rekla, "žive ljudje sicer dobro, toda jim življenje malo batsne, ker neznansko hitro -živijo — preden! se dobro zaves, je v Ameriki leto mimo. Poleg tega pa je tamkaj oekaj v zraku, kar ljudem krajša življenje. *' Kič ne vem, kje je dobila ženska tisto svoje znanje o A-meriki, toda do gotove mere je stvar prav dobro pogodila, da celo tisto v zraku — v Ameriki je zrak okoli industrijskih sre-disč že marsikateremu priseljencu, kot drugim, zgodaj n-pihnil luč življenja, da o rovih in cementarnah, itd. sploh ne govorim. Glede naglice je seveda govo- ■ rila čisto resnico, četudi se dobe tudi v Ameriki kraji, kjer se dnevi počasi pomikajo naprej, fitafašen tempo Amerike je naglica, to zazna takoj vsak tujec, ki stopi na našo celino. In v naglici vse hitro mineva. Tako tndi leta, Č.oveku se zdi, da je pristal tukaj pred dobrimi nekaj leti, pa se ozre nazaj in spozna, da je tukaj že desetletje, dve. tri ali pa še dlje. Najbolj naglo morda minevajo leta človeku v velikem babilonskem mestu, kot je New York in druga velika ameriška mesta, a posebno v New Yor ku! Natanko se sjpominjam kako am strmela, ko eem prvje skt*-šaia slediti divjemu tempu tega Babilona. Takrat so še grmele in ropotale nad ulicami železnice in jaz sem imela nekaj časa sobo tik ob progi naduličue. Ko mi neprestano ropota nje ni dalo spaiti, sem vstala in pb?ala —o velemestu. Če danes pogledam tiste verze in spise, težko verjamem, da sem jaz gledala nil newyorSko življenje s takimi očmi. se ljudstvo, ki daje že kar na-j prej toliko krvi, potem še vlači in deli v take in take.. Vsakdo je rdeč pod kozo, torej pri tem ne more biti vpraianja ali razpora. So pa gospodarski vzroki, revaoin, višine in nižine, kočarji, kmetje in delavci, sred nji atan in druge. To je, kar povzroča metanje blata eno proti drugim in nezanpnost. Za take stvari pa hitrica ne bo tako dobra. Že na podlagi pre adarjenja se to more rešiti, v okviru socialne oskitbe, ki mora bfti vajena ne v interesu enega samega nailoda, pač pa v ! interesu vseh ali vsaj v mte- ■ reeu skupine narodov, kateri imajo stik z drugo skupino, ki j vodi iMe vrste zaželjenje v eme-I ri skupnega obdelovanja.. V Eropi bodo morali pričeti I misliti na to, ker ne vem, če je kje tam ena sama država, ki bi 1 mogla letati na svojih lastnih nogah. Rusija je velika rn si ■ je postavila sistem, ki je kljn-' boval vsem zaprekam, toda predno je začel pravilno delo-: vati, je morala iti skozi težkoče. | Mnogo prvotnih izkušenj je morala opustiti, ker se niso iz-i kazale. Mnogo tistih, ki so i sanjali, da bo nekaj prišlo sa-L mo od sebe, so dejstva prepri-1 i čala da teipo ni tako. Nekate- ■ ri so izpregiedali sami, dm- ■ gim so odprli oči drogi,, nekate i rim so jih pa tudi zaprli. Gotovo je, da so mogoče res ( tudi nekateri kot povsod drug-. je„ ki jim je več zase, kot za dobrobit države, toda taki so t na obeh straneh in je brez pomena očitati si med seboj. Mbb> J go boljše hi bilo, ko bi vsi spo-5 znali, da svet lahko postane ■ boljši, če vsak stori svojo dolžnost do njega. Pri tem, če se " maže jo med seboj, pa ne store ^ IšGoodo dobrote drugim, pač pa , škodo vesm, največ pa svoji j. lastni domovini, ki je slikana v tujim kot razdvojena med se-? boj in sama ne ve, kaj hoče, _ j l&e pred začetkom te nesreče J v Jugoslaviji, je neki milijo-narski list prinesel v uredniškem članku vest o sovraštvu j med Srbi in Hrvati in potem _ dodal, da Slovenci mize vse, g vključno sami sebe. Fr. Sakser T mL je takrat protestiral in po-vdaril, da so Slovenci najbolj | miroljuben narod med Slovani. 21 Kot vsi drugi, moramo tndi 3'mi pogledati, da se odstranijo 1 pomote med seboj, ae z nasiljem, ne z diktaturo, pač pa po-j skusimo dobiti med seboj pro-j štora, da bomo lahko mislili in iZ vsakim dnem se razvija več * zanimanja za povojni svet i Wifflkie, governor Stasen iz < Minne&ote, prejšnji predsednik Hoover in mnogi dragi v Angliji so izvršili načrt za socialno oskrbo, ki je slišen našemu kateri je bil vpoetavljen po sedanji vladi pod vodstvom pred sodnika Koosevelta. Vsepovsod , se dela na to, da se raztegne so-sialna oskrba na svetovna po-zorišoa in postane eden glavnih etebaonr blagobitja človeka. Pri vsem tem gre seveda v prvi vrsti za zmago nad sovraž nikom; pri tem ni pomen pogie dati v bodočnost nič manj re-. sen, kajti svet, kakonšen bo, če j se kar naenkrat preneha, ne da bi bili na to pripravljeni, ne bo j čisto nič lep in ljudstva bodo, giniia v pomanjkanju, posebno ona ljudstva« ki bodo izročena) na milost in nemilost sama sebi. . j €*o zadnji vojni se spominjam, ni bilo nič teiav, ker res I da so plenili tiste ogromne mno zine terena, ki ee je kar naenkrat pojavil, brez straž aa odprtih poljih umika ječe, nabite armade in si nabrali sase, kar je že bilo, dokler ni bil vpostavljen Bed, a vse skopaj je komaj trpelo par dni in red je bil postavljen brez vsakih težkoč, kajti Ijndje so ae podvrgli postavam takoj, ko so bile čzdane. Bila je tu in tam kakšna izjema, toda v par te- j dnrh je vse lepo potihnilo in vse je bilo v redu, vsaj v takem reda, kot ae mora pričakovati ob Na tako hitro ustanovitev miru je največ vplivalo zadovoljstvo ljudi nad tam, ker so odvalili habsburško skalo iz p rs. Prav take vrste skalo, ki ae je sedaj boje. da jo kdo zrine na vrhanec da jim zopet preti, ee «e udre kakšen plaz od severovzhoda. \z slovenskih naselbin , 7 W ' T \ * y f-. PREOBRAZBA DRUŽBE PO VOJKI " GLAS NARODA" Flam of bniw at tbm eorpocatioa adti—tm at nbawm offlcen; 2M WBST im 3T REBUT, NEW TOBK. N. Z. 49th Year *%Uaa Jiaaada" te laad mmerr day except Saturday^ Stmdaji so« HnlHiPi mfadptim JmMf 9B. AOmtlammt SB hgrnrmetiL Za oalo Mo Ttfja list aa Ameriko to Kanado »ft.— ; aa pol leta «S.—j as Mrt tea — Zt New York «a celo leto 97-—; sa pol lets «340. Za laaeematTO «a celo leto $7^-; sa pol lata S8J50. "Glaa Heroda" latatia vaakl daa laraemg aotot. naflrij la msmikow. "GLAS NARODA". US WEST IStb ST BEET, NEW TOBK. N. 1 Telcphane: CHctesa S—lttt KO SE BLIŽA POMEMBNA OBLETNICA Ko stojimo pred vrati novega leta, naj nam bo dovoljeno, da spomnimo naše či ta tel je, da je "Olas Naroda" 1.3. septem-^ bra pričel svoje novo leto, ko je stopil v 50. leto svojega ob-|J stoja. i ; " • T 13. septembra, 1893 je zagledala beli dan prva njegova številka m od tedaj pa do današnjega dne je b*l vedno zvest in prijazen tovariš in prijatelj sk>v#nskim naseljenoem v Zruže-nih državah, v Kanadi in tudi po drugh delih eve ta, kjerkoli žive Slovenci. • • - 4 * Glas Naroda" je stal ob rojstvu marsikaterega, reHdi bi, skoro vsakega slovenskega pojava in pokreta v Ameriki in povsod je nudil svojo pomoč. Brezplačno je objavljal poročila o vstanovitvah in o razvoju raznih dnsštev rn sorodnih ustanov. Vedno jim je šel na reke ter skušal pospeševati njtb ras-VOj. Karkoli je bilo kaj slovenskega, v poenej&h letih jugoslovanskega in spločno slovanskega, 4t01es Naroda" je bil poleg, pomagal in bodril, kolikor je mogel. 5 ponosom, pa tudi z zadovoljstvom lahko rečemo, da je *'Glas Naroda" vodil ameriške Slovence od svojega početka pa do danes po poti slovenske in slovanske zavednosti, da so še danes zavedeni sinovi svojega naroda in imajo po vseh naselbinah svoje kulturne ustanove. Priznati moramo, da so na£i rojaki to naše delo vpočfceva-li in so nas podpirali v našem delovanju in je vsled tega4'Glas Naroda" z njihovo naklonjenostjo in podporo živel in raatel in aopeval. "Glas Naroda" je skozi dobo devetinfitiridest let dknpno * slovenskimi rojaki in svojimi čitatelji šel škod dobre, pa tadi težke čase in krize. Vedno pa smo si bili v sreči in nesreči dobri prijatelji, kot ena družina. Pogovarjali smo se ned seboj; veselili ae v dobrih časih, v aLafcfeb fcasnh pa smo skopaj pričakovali zopet boljših dni. ._„ Bilo je v ti letih vsega dovolj: dobrih in slabih časov. Včasih so bila tudi kaka prerekanja, toda vedno v mejah zmernosti. Eno pa stoji: "Glas Naroda" se je vedno zavzemal za pravično stvar; vedno je ugovarjal to, kar je bilo po splošnem I prepričanju edino pravilno in dobro za naše rojake. Ko se bližamo zlatemu jubileju, smo se vsi vklonili teži easa; list in njegovi čitatel ji. Priznajmo si: postarali smo se, pa vendar imamo v sebi dovolj žilavosti in se čutimo dovolj močne, da skušamo, kolikor je mogoče, pomagati naši stari domovini otresti se težkih verig, v katere so slovenski narod vklenile krvoločne in pohlepne sile. To je tndi ena najvažnejših nalog in obenem najsvetejša naloga, ki si jo je v vsem čaeu svojega dbstoja nadelo slovensko časopisje Ameriki, poleg tega, da z vsemi svojimi močmi podpira našo Ameriko v njenem naporu, da stre glavo fašistični pošasti. . "Glas Naroda" je po Bvojih letih že star, toda v duhu čil in poln eduševljenja, kot je bil vedno od svojega početka in vedno pripravljen reševati razne probleme v prid slovenskega naroda. Njegova starost pa ae kaže v tem, da se fttevilo njegove družine dan za dnem krči. Stari so naši prijatelji; -nekaj njfc, č o tadi le če zelo malo, ki so bili ob njegovi zibelki, dragi so se pozneje pridružili. ... - » Naši prijatelji, naročniki in čitatelji polagoma odhajajo in vsak, ki se j# poslovil, napravi v naši vrsti veliko vrzel. Da v pojemajoči dobi še vzdržimo list, smo poskusili vsej kar bi fja »oglo držati pri življenja, Ce se Število naročnikov vedno krči, če stroški pri izdajanju lista vedno naraščajo, je bilo treba včasih kaj vkreniti, da ao bili izdatki zmanjšani. Tu če so bili naročniki pri tem kaj prikrajšani, naj vedo, da so bili tadi delavci pri listu že mnogokrat prizadeti. Naša želja je samo, da uam ostanejo naši naročniki zvesti in naklonjeni 6e nadalje, da bomo mogli skupaj obhajati petdesetletnico "Glasa Naroda", ki je bil ves čas svojega obstoja rroet nrliateli ftI/vv<>TWr WWW SOnurfigK^tlsw TSatoU Polka as planiocab—ral&ek MS ti la DUQUESXE CNIVEBSJTY TAMBUR1CA — Jtr. M 571 Za taa cenik in cene ploič aa obrnite ot: JOHN MAB81CH Int. St» mm* UltM. Hmm Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES . oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ' ORDER, ako je vam le priročno Pogreb se je- vršil dne 23. decembra na narodno pokopališče na New Texas, Pa. Omenjena rojakinja je bila stara 26 let. ' ! Pred nekako enim letom sta šla z motžem Paul Flanderom v Colorado, z namenom, da -si izboljšata zdravje. Usoda je pa hotela, da so jo pripeljali mrtvo nazaj. Gotovo bodo nje-' ni mož in staiši in bratje in sestre močno žalovali, ker se je takole mlada morala posloviti od njih. Vijem naše iskreno sožalje.. Frank Shifrar, Turtle Creek, Pa. ŽELI SI M3ENTH C ASA V. Djhe 10. decembar mi je -po tekla naročnina na list *'Glas Naroda" pa sem bolj pozen z obnovitvijo nove. Vzrok je pač ženina bolezen, i Jtešiljam vam money order s* 3 dolarje kot naročnino za nadaljnib. 6 mesecev, ker brez lista ne mcrem biti v teh vojnih časih. Ne vent, kdaj bo tega človeškega klanja konec. Rad bi učakal še lepih, mirnih I časov, pa kot izgleda, še ne bodo kmalu prišli. tFozdravljam vse osebje li&ta "Glasa Naroda" in vsem skupaj želim vesele praznike in . srečno Nov» leto 1943! John Rokeff, Henrietta, Okla. SAMO OVA V NASELBINI. ^FoSiijam vam vsoto 6 dolarjev za celoletno naročnino za j "Glas Naroda." Tukaj sva jaz in moja žena edina Slovenca, razen v okolici Ruosellton, Brackenbridge in Pittsburgh. Dela se s polno paro, draginja je pa taka, da, kateri ima-jo diuižine, imajo res križe in težave, ker cene bežijo kvišku, da je kar čudo. Pridno zasledujem dopise, pa jih je, žal, tako nrnlo. Včasih če je Jiohanna Zakrajšek iz Bessemer, Pa., kaj z dopisom oglasila, zdaj pa že dolgo ni nič napisala. Ne vem, kaj je ž njo. 'Pozdravim Martina in Heleno Geimek, s katerimi smo bili sosedi 4 leta. Zdaj zaključim ta moj dopis, urednika "Glasa Naroda" i se ustavilo to klanje po svetu in da bi Novo jleto prineslo ljubi mir, j Pošiljam vam 3 dolarje za pol leta. Moja naročnina md poteče 30. decembra 1942. List i nerad puhtim, ker ga ie dolgo berem, namreč 42 let. Dolgo ga ne bom več. ker imam že 77 i jet na glavi in za zgaranega |človeka je že dot ti. f *iGlas Naroda" se mi dopa-de, ker je čisto slovenski in ni nič angleške pisave. Najbolj pa pogrešam J okna Tereka. Ta-^Ictga ne bo "Glas JNaroda" ni-koli več imeL On je vedel, ka-I ko se svet suče. On je vse po-i gruntal, da je prav prišlo, j Zdaj pa vas prosim, da mi : ne zamerite, ko tako slabo pišem. Roka je trda, se trese in ■skače povsod, samo tam ne, kjer treba. Jaz bi večkrat kaj napisal ali ne morem, "ko se tre-sem kot bi me zeblo. Zdaj pa vam voščim v Novem letu dosti naročnikov in dobrih plačnikov, ne za os tanka r-jev. Martin Škerjanc, Eveletb, Mirni. sWi^SSvEsn. Na Linhart, Pa, blizu Turtle Creek, je dne 8. decembra preminil dobro poznani rojak Ja-ibob Dekleva. Rojen je bil leta 1866 v vasi Prem, ofiraj Ilirska Bistrica na Notranjskem. V Ameriki je bival nad 40 let in večinoma v okolici Turtle . Creek, Pa. Bil je član društva št. 33 ABZ na Center. Tu v Ameriki zapušča 2 sinova in 3 hčere, vsi že odrasli, i -Na Universal, Pa-, je ravno tisti čas kot Jakob Dekleva, umrla rojakinja Mary Sesar. Rojena je bila leta 1864 v v vasi Jlotavle, fara Trata pri Poljanah nad Škof jo Loko. Bila je vdova že veliko let. Tu v Ameriki zapušča 2 sinova, ki bivata na Universal. Pripadala je tu di k društvu št. 33 ABZ na Cen ier, Pa. Nadalje je umrla nekje v Colorado rojakinja Verna Flan-der, ki so jo pripeljali dne 20. decemlbra nazaj v njen cojstni foaj k njenim staršem Joseph Pirk na North Bessemer, Pa. Note zm PIANO-HARMON1KO ali KLAVIR BREKZES OF SPKiN« TIME OF BLOSSOM j Cveta! SUOVKNIiKl FANTJE VSE BOM PHULtAJuA_ • leo JEZERC ( KOLO_ OHIO VALLEY SYLVIA POLKA__ TAM NA VKTN1 GKJiDl A1ARIBOR WALTZ_ od stropom. „ Bil sem med njimi in nisem btl, njih težko sapo sem dihal, njih bela lica sem videl in njih rdečo kri; pa vendar je bilo tam zdi «e mi, le moje breztelesno sroe. Na tem svojem jeklenem pre stolu je sedel kralj Matjaž ,vi-«ok in silen. V obraz je bil hudo bled, pod širokimi čeljustmi po se bočili valovi mogočne črne brade; oči so ležale v gk/bokih jamah in so gorele z motnim plamenom; orjaške pesti, ■ nagosto porastle, so počivale na hrastovi mizi, pripravljene, da se vzdignejo. Tako je gedel j kralj Matjaž in tako so sedeli sloneli in ležali tndi vojsčaki njegovi; nobeden se ni ganil, ali nobeden ni pal, kajti vsaka ura bi lahko bila tista „ ki je bila oznanjena pred tisoč leti. j V motnem plamenu oči Matjaževih in njegovih vojščakov je bilo napeto pričakovanje.1 Kakor da se je bil kazalec na' uri pomaknil tik do dvanajste; in da vsak hip udari kladivo naj zvon. Vse pesti, mogočne, so čakale trdo stisnjene, da se raz klenejo ter zgrabijo za meč Zapihal je hladen nočni veter, kakor da so se bila nekje v daljnem mraku odprla nevidna vrata; črni valovi Matjaževe brade so se vzdramili in so jzašumeli; plamen v njegovih očeh je zaplapolal in je bil svet iejši. V dvorani se je prikazal čuden človek, kdo ve kako in odkod. Stal je nenadoma pred hrastovo mizo kralja Matjaža. Obraz mu je bil ves polit s krvjo, da ga je bilo komaj razločiti. S krvjo in blatom je bila pokrita obleka, raztrgana v cunje. Levi rokav nra je visel, ohlapno nizdol in je bil prazen. Tak je stopil med vojščake Matjaževe in ni rekel besede; "koj jim je bil enak, stal je med njimi tiho in nepremično, .desnico sključeno v peet; in v tem nih očeh se mu je užgal plamen velikega pričakovanja. Prišel je drugi, ta je prišepal ob berglji, ker je imel eno samo nogo. StSoril je takisto, kakor prejšnji. Za njim se je takoj prikazal tretji, in ta je, čudo prečudno, nesel lastno glavo v naročju; glava je bila okrvavljena od strnjenih las do čeljusti, toda živela je, oči so gledale nezastrte; in komaj je stopil med tovariše, je vzdignil glavo ter jo postavil med ramena. Ta čuda sem gledal in se nisem čudil; zdelo se mi je, da se vse vrši po pravici, kakor ee' drugače ne more vršiti. Tudi se nisem čudil, ko so pri hajale dolge procesije od vseh strani, procesije, kakor jih člo-veiko okb še ni videlo. Ni še videlo toliko krvi, bolečine in trpljenja. Tiho so prihajale procesije, iz ost ni bilo glasa, tudi koraka ni bilo čuti — tisoč za tisočjo molčečih senc, ki so vse imele živa telesa, imele oči, ki so gledale, srca, ki so jim močno utripala. Procesijam ni bilo konca, noč jih je brez nehanja valila iz mračnega svojega naročja in ta noc mislim, da je bila daljša od leta. Dvorana se je širila in razmikala v neskončnost, daje bilo za vse prostora. . ^- ilralj Matjaž se ni ganil, tudi NOVOLETNE MISLI Piše IVAN BDKOVINBKJ, i opisujejo ondotne strašne razmere. Saj to pišejo tudi angleški dnevniki, tedniki in mesečniki, bo kdo dejaL Je že rea, ampak ne tako podrobnjo in nataiy.no, ker to hi ne zanimalo šiišo ameriško javnost, kot pa zanima nas Slovence. Tretjič v slovenskih Ustih imamo razne druge prednosti pred angleškimi. Tako na primer, če rojak ali sorodnik rad 4>oiwoe svojega človeka, ne bo poslal tozadevnega oglasa v angleški dnevnik, pač pa v en ali dragi slovenski list, ki bo dosegi rojake po vseh naselbinah v Združenih državah in tudi izven njih. . Torej rojaki, obnovite, oziroma poravnajte zdaj ob Novem letu za»ostailo naročnino na vaš l*t, ali liete, pa naj bodo ti ali oni, tega ali onega političnega ali verskega naziranja, kajti vsi imajo prvi in glavni namen: Ohranitev naših narodnih naprav in ustanov, na&ih narodnih in kulturih spomenikov in svetinj, zlasti pa naše najv«oje in najdražje svetinje, nase slovenske govorice, vsaj dokler smo mi stari živi. Po-udaijam, dokler mi, Jcateri živimo kajti pritoka iz stare domovine najtorie več ne bo. Da 'pa bi naša mladina obdržala naišo ustanove in domove v pristnem slovenskem duhu, tega ne smemo in ne moremo pri čakovati. Vprašam vas, koliko pa jih je med našimi mladimi, ki so zmožni književne slovenščine v govoru in pisavi. Ijafako jih fr©štejemo na piste ene roke v še tako veliki slovenski naselbini, ievzemši Cleveland, ki je sredince našega kulturnega živ Ijenja. X&3& mladina namreč gleda na stvari bolj iz praktičnega, nogo pa idealističnega ali sentimentalnega stališča. Nekoč sem ,ujel tale pogovor: Čemu bi tratil čas in noči z učenjem rodne govorice mojih roditeljev, ki je brezpomeiribna v svetovnem in mednarodnem življenju* Ali ni bolje, da se naučim zraven angleščine kakega dragega jezika, kot je y PggMAKTCI "AMERIŠKA SLOVENSKA LIRA" •o vkljuteoe sledeče slovenske peeini: ! 1. PoMente«. -r- moflkt **or z tmrl. 1 tan samospevom 1 '3. Poxdrav — moSJčI rbor , S. Lnhko tiof — tnofild ihor 4. G*«6kl tvon — metanj »bor 6. Pomliidnnka — m«-6anl zbor, z bariton sajnonp«vn«n C. Lin L — za nolo spev«, mo£kl ^ in mf^sni zbor T. Lira. U. — za metsai sitt>T 5. Alu.ntskl od m« vi — za moAki In S*n«ki zbor. terttoi) sa-mMfKrom i t. Kantu, t a Is psahns 126 — molki zbor 10. SoCi -—- zs samospeve, meiaol . »bor in Rprrmljevanjera tfMnin 11. Psalm 29 — m samospeve, me- fcmi zbor hi »premljevnnjc daJMnirm AH otw*i ORNA SAMO 50 centov KOIUB To so koncertne pesmi zb mo^kr tn DMiMK zbore, katere je iigla»-MI In t wsmortiloibi irdal MA 1 TEJ L 1IOLM4R, trpnkt «n < pemadja pri »v. VWn, Cleveland. (Milo. 1933. , Naročite to aklrko pri: RNJfGARM SLO\"ENIC PCBL COMPANY ti« W. : Mh St. New York _ -GLAS NAEOPA" — New York__" THURSDAY, DECEMBER 31. 1942 __■ I ' y _ Y8TANOYLJEN 1* 1891 Vesti iz slovenskiliL naselbiii'"i^roap^»I Ob konca leta imajo navado i ipodjetja in trgovine podati J svojim kan*nrmen:tom opomine' v poravnavo zaostalih dolgov, da jim tako olajšajo «estav-ljanje letne bilance. Ravno tako store (ali bi vsaj morali storiti) vsi naši slovenski listi, Jcar je posebno važno danes, ko *o se oene vsem tiskarskim po-tre/hSčinam dvignile najmanj aa 50 odstotkov. Karavnio je torej, da so se skoro vsi veliki angleški dnevniki podražili od 3 na 4 cente, vzlic temu da se največji del vradrinijejo iz številnih in dra^ go plačanih ogla«ov, dočim, vsaj kolikor je meni znano, ni ee nkjiben slovenski časopis zvijal naročnine. Jaz se le čudim, kako zamorejo še izhajati pri sedanji ceni, zlasti t^ki, ki ni-inajto noibene organizaicaje ali drugega podjetja za seboj in so odvisni le od naročnine, kot na primer 4'Glas Naroda. Ta ali oni bo dejal (in to sem že večkrat slišal) "Oh, kaj mi eejo slovenski listi, ako izhaja^ jo ali ne, saj vse novice zvem iz anglBskrh dnevnikov en ali dva dni prej, nejgo pa iz slovenskih listov." To je sicer re« in ni več, kot je bilo pred 25 leti, ni bilo se radia in je le malo-^ kdo med našimi rojaki razumeli1 amgleske liste, zato so jim bili slovenski listi glavni vir svetovnih novic. Ali vprašam vas:I Kdo pa čita slovenske liste i dandanes radi svetovnik novic?' Malo je takih. . Slovenske liste imamo in Či-tarato prvič, ker vzdržujejo duhovno vez in odnofiaje med vsemi rojaki po celi Ameriki, pri- , n asa jo nam vesti in stvari tika i joče se naisith ljndi; poročajo nam o gihanju, dejanju in neha- ; nju po vseh slovenskih naselbi nah, o njih napredku na društvenem, kulturnem, politic- , nem in socialnem polju, ker so središče in ognjišče, okoli ka-j terega se vrti vse naše javno življenje. T>rugič jih čitamo zato, ker nam prinašajo novice iz naše .širše ctomovine Jugoslavije, zla eti pa še iz Slovenije, in nam THURSDAY, DECEMBER 31, 1942 VSUMOTUINLim Islandski ribič BOUAN — Spisal PIERRE LQTL i40 Bil je na njenem, domu prvikrat v svojem življenju. Gotovo brez vsakega namena: kaj je neki hotel T Ko je stopil čez prag, si je snel klobuk. Prvo, kar je zagledal, je bil Silvestrov portret, ovit z majhnim mrtvaškim vencem iz črnih biserov. Približal se mu je počasi kakor grobišču. Marjetica £e je ustavila sredi sobe, ter uprla rt>ke ob mizo. Jan se je «edaj ozrl krog sebe, in sledila je tudi ona temu tihemu pogledu,, ki je splaval po njenem ulboetvu. Zares ubožno je bilo domovje teh dveh zapuščenih bitij ki sta se združili tu, vkljub vsemu redu in vsej snagi, ki je vladala v njem. Morda se mu vsaj malo zasmili, ko bo videl, v kaki revščini živi tu _med tem oglodanim zidovjem, pod slamnato streho. Nič več nekdanjega bogastva, samo bela postelja, lepa ^gosposka" postelja ji je še ostala. In nehote so obstale Janove oči na njej. Ničesar ni Spregovoril. Zakaj neki ne odide t Stara ibabica, ki je bila še taMo fina v slojih svetlih trenutkih, se je delala, kakor da se ne ameni zanj. In tako sta stala' drug pred drugim, nema in plaha, in njuna pogleda sta se slednjič spojila kakor v pričakovanju velikega vprašanja, ki ima priti vsak hip. Toda trenutki so potekali in zdelo se je, da postaja njun molk vsako sekundo vztrajnejši. In gledala sta se vedno bolj globoko, kalior da se ima zgoditi nekaj velikega, sveča-uostnega, ki se mudi in noče še priti.. Marjetica je izpregovorila s tihim, resnim glasom, če ste se zadovoljni. Kaj ji je hotel reči! Slutila je nekaj velikega, odločilnega, ki je prišlo vanj hitro in nenadno, kakor je bila pri njem sploh navada, in česar se ni še upal izgovoriti. . "Ce ste še zadovoljni. — Lov je bil dober to poletje, prihranil sem si nekaj denarja.'* Če je še hotela T — Kaj je hotel t — Je-li prav umelat — l>i!a je kakor uničena pod neizmernostjo tega, k;ar je zaslutila v njegovem še ne izgovorjenem orprašanju. In stara Ivonna je napela uho v svojem kbtu, čutila je, da se bliža sreča njeni koči. . Lahko bi se vzela, Marjetica, če ste še zadovoljni." In pobem je čakal njenega odgovora zaman Kaj ji je tiščalo usta, da ni mo^la izpregovoritif — Čudil •-e je, strah ga je obšel, in ona je to dobso opazila. Oprta z ro!:ama ob mizo, vsa bleda, je stala tu, široko odprtih oči, nema, otrpla, podobna umirajočemu. "Odgovori vendar Marjetica," je izpregovorila babica, s* se je bila dvignila ter prišla bliže. "Vidite, gospod Jan, to jo je iznenadilo. Oprostite ji. Naj pride k sebi, in odgovori vam takoj. Sedite malo, gospod Jan, in pijte z nama kozarec jalbolenika.M Toda ne, Marjet.lica ni mogla odgovoriti. V svoji ekstazi rr megla najti besede We. Torej je bilo vendar res, da je bil dober, da je imel srce. Našla-ga je tu, svojega pravega Jana takega, kakorenega si je vedno mislila sama pri sebi, vkljrub njegovih krutosti. Dolgo jo je bil preziral, in dane« je pnsel po njo — danes, ko je bila revna. Da je ravnal tako, je imel gotovo kak povod, katerega izve pozneje. V tem trenutku ni mislila na *o, da bLga vprašala za vzrok, ali da t>i mu očitala žalost svojih zadnjih dveh let. Vse to je bilo -edaj pozabljeno, zdelo se ji je v eni sekundi tako silno daleč v tem sladkem vrtinou, ki je objel njeno življenje. Ostala je nema, toda njene mokre oči so mu govorile, kaj čuti zanj. Globoko, globoko so ga gledale te oči, in no licih so ji začele teci debele, goste solze. "Bog vaju blagoslovi, otroka moja," je rekla babica, 'In jaz ga hvalim od srca, vesela eem, da mi je dal učakati to starost, da vaju vidim tako, predno umrjem." Stala sta nemo drug pred drugim, držeč se za roke, nezmožna, da bi govorila. Nobene besede nista našla, ki bi bila dovolj sladka, nobenega stavka, ki bil izrazil, kar sta čutila, ki bi bil dovolj lep, da prekine ta nebeški molk. "Objemita se vsaj, otroka moja. ■ In ne molčita vendar vr • • , ' tj B°S> kaka otroka! Reci .mu vendar kaj, Marjetica! Ko sem bila jaz mlada, smo se objemali, kadar smo bili zaročeni." j - J,an začutil v duši veliko spoštovanje do Marjetice, in odkril se je, predno se je sklonil k £jej, da jo objame — in zdelo se ura je, da je to prvi resničen poljub v njegovem življenju. Tudi ona ga* je objela, mm pritisnila od vse duše svoje sveže ustnice, še nevajene rafinirnih poljubov, na pfcrjavelo P" V je začel peti muren srečo. Danes se je' oglasil resnično v pravem trenutku. In Silveetrova slika se1 j»m je smehljala izza črnega venca. In vse je bilo videti hi-| poma pomlajeno in oživljeno v tej mrtvi kočicu Skozi molk! so plavale triie, neznane gcdbe. Celo bledi zimtfri mrak, ki je pnhajal skozi okence, je bil videti nocoj kakor čaroben sijaj J ka mojaf" ** * Isknda se **> ta stvar, otro-j Marjetica je sklonila glavo. Mand "Leopoldina" — pozabila je ze skoro te grozeče strahove, M so se postavili med njo in ojeno srečo. - Po vrnitvi z Islanda - IX bo .se dolgo to poletje pričakovanja in strahu. In tudi Jan je začel nemirno biti s peto db tla . hitrimi M^r-, 56 * ^o in earn pA ^ nTlIl^; d?a P^novati pmi odhi ITko^ntLa nU ^ ** ** ***** potrebni papiiji, toliko dni za oklice, da, če se prav požurijo, boFta 20.%di 25 i el,rua?a lahko ze poročena. In če ne pride kaj po^ebne^" I rezi vita ae cel dolg teden v zakonu, predno prid?č£3L' lafeoj grem, da se dogovorim z očetom. In odšel * naglo, da so vse minute njunega življenja odmerjene in d gocene. 1 (Nadaljevanje prihodnjič.) Kdo je izumil totalitarno vojno Sedanja vojna zadobiva čim dalje bolj Obliko tako zvane totalitarne vojne, to je vojne, ki se ne vodi samo proti sovražnim oboroženim silam, ampak proti sovražnemu narodu v celoti. Odtod njeno ime. Po se megza izgubil neke listine, kar so orožniki seveda tudi takoj sporočili vrhovnemu poveljstvu. Obroč preiskave o av-,torju spomenice se je čim dalje ,botj ožil in naposled je moral ,Douhet priznati, da je spomeni- njenih načelih naj se vojn« strahote raaširijo na vse sovras no ozemlje z uničujočimi napa di ibouibnih letal na mesta ii naselja, naj se moralno in ma teriaLno stre sovražni narod. Totalitarne vojne niso izumili Nemci, kakor bi se dalo sklepati po dejstvu, da so oni prvi začeli uvajati njene metode. Duhovni oče vojne teorije je italijanski general Douhet. Njego-va kariera je jako razgibana. * Že pied svetovno vojno je kazal izredno zanimanje za letalstvo, tako da bo ga imenovali "letečega norca." Med prvo svetovno vojno je bil dodeljen italijanskemu generalnemu štabu, kjer je imel priliko slediti od blizu vojnim operacijam proti Avstriji. Z izvajanjem ,oo on sestavu. z*aaeva je imela zanj zelo neprijetne posledice. Moral se je zagovarjati pred vojnim sodiščem, ki ga je Obsodilo na leto dni vojaSke ječe. Po prestani kazni je bil Douhet upokojen, toda v januarja leta 1918 je bil po ponovni preiskavi popolnoma rehabilitiran ter po reaktivaciji dodeljen generalnemu komisari-jatu za zrakoplovatvo. Kmalu po viojni je bil imenovan za generala, pa kljub temin se je Jcmalu potem umaknil v v zasebno življenje in se posvetil pisateljevanju. . General Douhet je napfeal več vojaških strokovnih del, med katerimi sta najbolj pomembni njegovi knjigi "La guerra integrale" in "La guer- teh operacij ni bil prav nič"za- ra nel 19—" Ta dva &Pisa sta dovoljen in kot polkovnik, do- P°stala priročnika nemških vo-delien »rm^i ^»rvoroio T jaških krogov ki so Douhetu jaških krogov nadeli ime '' Clausewitz zračne vojne.'' Nastala je tako zvana "Douhetova doktrina", in nacistična Nemčija je priznala teh operacij m bil prav nič zadovoljen in kot polkovnik, dodeljen armadi generala Lequia, ki je operirala v Karniji, je ostro kritiziral vrhovno vodstvo italijanske vojske. Svoje kritike je izražal v številnih spomenicah, ki jih je pošiljal ministrom in raznim osebnostim v Rimu. Ena takšna kritika, ki jo je napisal v jeseni L 1916 bi ga bila skoro srtala kariero. Tedaj se je namreč mudil v vojnem ozemlju poslanec v rim »ki zbornici, prof. Mosca, ki je prišel obiskat svojega sina v Tolmezzu. Diouhet je imel priliko da se je sestal s poslancem in mu je zaupal spomenico, v kateri je kritiziral vrhovno vodstvo vojske. Toda rassmi-^ljeni poslanec je spomenico izgubil in slučaj je naneael, da so jo našli orožniki, ki so jo takoj poslali vrhovnemu poveljstvu. Vrhovni poveljnik general Ca-dorna se je naravnost zelo razburil, zlasti ker je bila v spomenici izražena kritika tudi nad vodstvom vojnih operacij pri Gorici, ki «o se za generala Cadorno uspešno končale z zavzetjem Go rice. Odrejena je bi preiskava, tekom katere se je izkazalo, da je bila spomenica natipkana s pisalnim strojem, ki ga je rabil urad general nega štaba, kateremu je bil dodeljen Douhet. Medtem pa je ■tndi poslanec Mk>sca javil orožnikom, da je na povratku iz Tol .Douheta kot svojega velikega učitelja. Tudi v Rusiji je njegova doktrina vzibudila veliko zanimanje, o njej je bila napisana cela vrsta knjig in "dou-hetizem" je predmet posebnih študij v ruskih vojnih šolah. Doufhet meni, da odvisi uspeh v vojni od tesnega sodelovanja kopnenih, pomorskih in zračnih sil. Dočim je na kopnem in na morju obramba jako lahka, je v zraku silno težavna. Zato je zračni napad postal najmočnejše bojno s reds tivo moderne vojne. Douhet uči, da ima zrakoplovstvo nalo go ruzdejati letišča, uničiti zaloge pogonskih sredstev in tvorniee sovražnika. Letalstvo ne sme tratiti Časa v zračnih borbah, njegova bistvena naloga je, da osredotoči vse svoje sile za napad na sovražna živ-Jjenska središča. Vse kopne in pomorske vojne operacije naj podpira letalstvo; "gospod stvo v zraku je predpogoj za izvojevanje zmage." Nadmoč v zraku — pravi Douhet — varuje državo in njeno industrijo pred sovražnimi napadi in ji jradi možnost, da se vse njene kopne in pomorske sile vržejo proti nasprotniku, ki se bo radi tega moral boriti v najbolj neugodnih okoliščinah. Bombardiranje iz zraka naj bo n-vod k vsaki ofenzivi na kopnem ali na morju, kajti bomrtmi-Ju utirajo pot motoriziraninl kolonam in zanašajo zmedo med sovražnikove čete in njeno zaledje. Douhet pripisuje glav no vlogo bombnikom, dočim bi .lovska letala po njegovem mnenju imela le postranske vloge. Razvoj operacij na zapadn pa je pokazal, da ta njegova trditev ne drži, kajti lovska letala so že v neštetih primerih odločilno posegla v borbo.. V svoft knjigi trdi Douhet, da predstavlja vojna ogromen' napor, tako za oborožene sile,' kot za civilno prebivalstvo, ki je v tem naporu neločljivo po-] vezano z borci na fronti. Gre! torej za skupnost za celo in nedeljivo, ki se kot enoten orgaJ nizem bori za svoj obstoj. Iz te I .ugotovitve je Douhet izluščil formulo o totalitarni vojni. V jsvojih spisih predvideva tako ?vano bliskovito vojno, ki naj bi jo odločilo letalstvo. Tisoč petsto bombnikov naj bi noč in dan obsipalo z bomjbami sovražne čete na pohodu, bomb ar diralg mesta in tvornice, železniška križišča in mostove ter na ta način zlomilo moralni od-j*>r prebivalstva. Tako bi vojna končala še predno bi se prav za prav pričela. . . Dobro se je naučil svoje obrti Usibridge, Mass. — Policija je dovolila 22 let staremu Ralph J. Geeru, da je vzel s seboj v jetnišk^ celico svoje mizarsko orodje, ko so ga zaprli na obtožbo, da je pijanče-val. Geer pa očividno ni bil toliko v rožicah, da ne bi znal rabiti svojega orodja — tekom noči se je s pomočjo svojega o-rodja rešil »neprijetne celice, v katero so ga vtakniK. Guerilci ubili generala in zavzeli trg London. — Radijsko poročilo iz Moskve se glasi, da so albanski guerilci napadli italijansko garnizijo, ter pobili več častnikov in enega generala Dobili so tudi kontrolo nad trgom Miartaneš. Poročilo tudi navaja, da se pojavljajo upori med italijanskimi četami. Fašistični bataljon v Draču je bil razorožen in poslan v Italijo. Kazen za prestopek regulacije cen San Diego, CaJ. — Tukaj sta morala dva trgovica plačati globo $77 vsak, ker sta računala slanino štiri cente na pol funtu več, kakor predpisujejo regulacije cen. Kako je v Severni Afriki? Neki ameriški vojak je prišel na božični dopust, pa so ga prijatelji in sorodniki pestili z vprašanji glede življenja v A-friki, kjer je služboval. Fant je bil v zadregi, ker ni znal posebno dobro opisavati krajev, koder je hodil, zato pa jim je dejal, da si naj predstavljajo kako bi bilo, če bi se zverine v newyorskem Central Parku ali v Bronxu kar svobodno sprehajale okrog — "no, tako,** je dejal, "je v Severni Afriki, kjer srečate zverino kjerkoli na svoji poti." SLOVENSKA GOSTILNA in KUHINJA želi veselo Novo leto. _ QJRILL — RESTAURANT Henry Turk in Anthony Supanic 405 — 407 MAIN STREET Forest CUty, Pa. Veselo Novo leto želi vsem FRANK BLODNIKAR Zastopnik "Glas Naroda" Forest City, Pa. " ROUTE J SABOTAŽA NA BALKANU. , (JIC.) — Ameriški, urad za' .vojno informativno službo O. šW. L je objavil pred kratkim .poročilo Roberta Parkerja, ki je prepotoval Turčijo in poleg drugega dejal: "Resnica iz Amerike prodira naprej v svet. Tako mogočna je, da Goebbelsove laži ne morejo preprečiti njeneiga napre- dovanja. >"Na Balkanu je sabotaža narasla tisočerno. Turčija, zvesta svojemu zavezništvu z Veliko Britanijo in svojemu prijateljstvu z Združenimi državami, bo mnogo doprinesla k zgradbi novega sveta. Turška vojska je pripravljena na vse.'' ITALIJANSKO PRIZNANJE. (JIC.) — Italijanska eenza ra je proputstila naslednjo brzojavko švicarskega poročevalca iz Rima: "Tudi v srečnih časih mira je bilo na milijone Italijanov, ki so se hranili s koščkom kruha, namočenega v olju. To ni pretiravanje, temveč gola resnica. Premolite, kakor grozen r učinek povzročajo zračni napadi na ljudstvo, živeče v takem pomanjkanju." KUHARSKA KNJIGA; ■ Recipes gf Ali Nations RECEPTI VSEH NARODOV - Stane samo ^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 stranišči Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so tndi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi Ta knjiga je nekaj posebnega n one, ki se sanimajo sa kuhanje in se hočejo v njem čimbolj lsvetbati in izpopolniti KNJIGARNI SLOVENK: PUBLISHING«). 216 West 18th Street New York, N. Y. i; k "GLAS HABOPA* « Wow T«tfc VESELO NOVO LETO! SLOVENSKA GOSTILNA SHEROSICK TAVERN S21 MAIN STREET Browndale, Pa. Slovenski posestnik želi veselo Novo leto vsem prijateljem. JOHAN MEDVED ROUTE l Forest City, Pa. VESELO NOVO LETO! GEORGE HORNBECK GARAGE — CHEVROLET SERVICE 400 S. MAIN STREET Forest City, Pa. Telepchne: ft—1431 VESELO NOVO LETO ŽELI VSEM ROJAKOM SLOVENSKA GOSTILNA MR. in MRS. FRANK VOLK (GERŠTEL) 7rt HUDSON STREET Forest CUty, Pa. SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO TWO-WAY PASSAGE PISATELJA LOUIS-A ADAMlC-A ZA NAVADNO CENO $2.so Pri naročbi se posluzite naslednjega kupona Pošiljam Money Order za lastnoročno podpisano knjigo: "THE TWO-WAY PASSAGE" za *...... Moje ime ---—_ St., ulica ali Box št.---- Mesto in država--:.__ Naročite lahko to knjigo pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 W1£ST 18th STREET NEW YORK