Leto XV., štev. 141
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Lnseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190.
K.ačuni pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241.
Ljubljana, petek 22. Junija 1934
Cena 2.— Din
Na pot v življenje
Mladina naših srednjih šol se je razšla na počitnice. Razkropila se je na svoje domove, na vse strani naše lepe domovine. Zadnja četa pa je še ostala in preživlja bridke in vesele senzacije poslednjega napora. Ko se za njo zapro šolska vrata, se zapro za vedno. In zopet bo pohitela v življenje nova množica nad in pričakovanja polnih mladih ljudi, da se razgleda, kam naj usmeri svojo pot, da najde srečo in izpolnitev. Naši maturanti!
Starejša generacija gleda na te mlade korenjake z deljenimi občutki v f.t-cu. Ona ve, da bo pot, ki jo nastopajo, le redkokrat posuta z rožami, da bodo zlati žarki, ki jih obsevajo danes, morda le prekmalu obledeli, ako ne ugasnili. Mladina. ki je srečno prebila dolgih osem let truda in dela, pa tudi rasti in cveta, ta mladina vsaj v svojem pretežnem delu te trpkosti ne pozna in ne občuti. Življenje ji ni skrhalo poguma. Komaj dozorela moč hlepi po deiu in borbi, po sladkosti duševnega razmaha in do zadoščenju, ki ga daje udejstvovanje lastne sile.
Mladina ima pravico do življenia in do bodočnosti. In se tega tudi zaveda. Hvala Bogu, da je tako! Kam bi prišel narod, če bi že njegovi najmlajši gledali v svet s skepso in pesimizmom? Če mi starejši presojamo izglede, ki se odpirajo novemu prirastku našega inteligenčnega naraščaja, smo mnogokrat pre-črnogledi in premalo objektivni. Nas moti spomin na čase, ki so za vedno zapadli preteklosti, in na razmere, ki jih je čas v temeljih izpremenil. V tem spominu vidimo le solnčne strani in pre-mnogokrat pozabljamo, da slovenski mladini od pamtiv.eka ni šla pot skozi cvetoče vrtove. Koliko gladu in bede je moral prestajati slovenski študent, koliko vrhu tega še preziranja in zapostavljanja oholih tujcev, h katerih duševnim ognjiščem se je moral zatekati, ker svojih ni imel. Vsaj ta križev pot je današnji mladini prihranjen. Danes jih vabi v svoje okrilje slovenska alma mater, vabijo jih kot dobrodošle brate naši na jugu. In če prestopi naš aka demik svoje državne meje, ga inozemstvo ceni kot upoštevanja vrednega gosta, nikar tako, kakor je svoječasna vsiljena domovina Avstrija sprejemala neljube »manjvredne« lastne državljane.
Nacionalna svoboda, lastiia neodvisna država so pridobitve, katerih sadove uživa pred vsem naša akademska mladina. Ko bi mogla naša mladina videti nazaj, kakor lahko vidimo starejši, bi spoznala, kako utemeljeno je bilo hrepenenje predvojnih rodov po osvoboje-nju, in bi sprevidela, da ji je šele narodna svoboda odprla nove razvojne možnosti, kakor o njih pred komaj dvajsetimi leti sinovi našega naroda niti sanjati niso smeli.
Res, da so življenjske skrbi danes težje. da je borba za obstanek trša, kakor nekdanje dnL To pa velja za ves svet, za vse sloje in družabne plasti. Ne sme pa mladina z nami starejšimi vred prezreti in pozabiti, da živimo v težki prehodni dobi, ko niso še zaceljene rane dolgoletnega uničevanja vseh vrednot; ko še niso ozdravljene bolezni vojnega in povojnega gospodarskega in socialnega kaosa; ko še išče življenje novih obiik in novih poti. Naj gledamo na naše razmere še tako pesimistično, to si moramo vendar priznati, da so se začele najhujše trdote in ostrine izgiaje-vati. Da se začenja izgubljati resignira-na pasivnost, da se vzbuja volja na podvig iz lastnih sil, da raste smisel za solidarno tvorno delo, da zopet vstaja zaupanje v samega sebe in v našo skupnost.
Letošnji maturanti stopajo pod vse drugimi razmerami in izgledi v življenje, kakor njih tovariši pred osmimi leti, ko so oni sami prvikrat prekoračili prag srednjih šol. Takrat smo stali i udi pri nas na pragu upadanja, ki se je pozneje razvilo v ono strašno, morečo krizo, ki je zajela vse naše telesno in du-Sevno življenje. Letos smemo reči, da je najgloblja nižina krize premagana in da kaže linija bodočnosti smer navzgor.
Zato ima pogumni optimizem, ki je dragocen dar mladine in ki brez dvoma navdaja tudi naše letošnje maturante ob vstopu v življenje, svojo objektivno upravičenost. S tem pa seveda ni rečeno, da mladih ljudi ne čaka na niihovi mladi poti mnogo napora in samozata-jevanja. Tisti časi, ko je bilo ob sredah nadarjenosti in ne pretiranem trudu lahko doseči formalni cilj akademske diplome, in časi, ko je ta diploma že sama garantirala življenjsko eksistenco, so za vedno minili. Zato je svoječasna liber-tas academica, katere znak je bil tradicionalni gaudeamus, izgubila svoio veselo sentimentalno poezijo. Danes, ko vrši življenje neizprosno selekcijo, je treba izbrusiti vse prirodne darove, izkoristiti vso nadarjenost in ojekleniti pridnost in vztrajnost vsakomur, kdor noče obležati ob cesti. 2e doba studii zahteva danes energije in doslednosti, kolikor ju le premore mladi rod. Kajti danes le malokje zadošča samo strogo po-
Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribof Gosposka ulica 11. Telefon št. 244A Celje, Strossmayerjeva ulica št- L Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
ocen odgovor vsem revizionistom
Konferenca Male antante je v zvezi z obiskom francoskega zunanjega ministra Barthouja v Bukarešti krepko afirmirala politiko miru in napravila v vsej mednarodni
Javnosti najgloblji vtis
Pariz, 21. junija, r. Sklepi bukareške konference Male antante so napravili v vsej mednarodni javnosti najgloblji vtis. Prijatelji miru in mednarodnega sodelovanja so sprejeli odločne izjave zunanjih ministrov Male antante, da hočejo braniti mir za vsako ceno, z največjim zadovoljstvom, oni pa, ki zagovarjajo revizijo in vidijo v izpremembi sedanjega stanja v Evropi edini izhod, so morali znova spoznati, da je Mala antanta faktor v mednarodni politiki, s katerim jc treba najresnejše računati. Mala antanta je na svoji bukareški konferenci zavzela jasno in nedvoumno stališče do vseh aktualnih problemov, tako da glede njene politike tudi v bodoče ne more nihče biti v dvomu. V pariških političnih krogih s posebnim zadovoljstvom poudarjajo solidarnost Male antante in Francije, v čemer vidijo ob enem najboljše jamstvo miru, ob enem pa tudi jamstvo, da bo mirotvorna politika, ki jo vodi Francija v zvezi s svojimi zavezniki in prijatelji, rodila zaželjene uspehe. Ravno tako jasno pa je bukareška konferenca Ma le antante prekrižala zopet enkrat vse račune onih krogov, ki so v zadnjih mesecih zopet kovali svoje načrte s Habsburžani in skušali po tej poti uresničiti svoje revizionistične želje. V dobi, ko .je Evropa tako rekoč na razpotju med vojno in mirom, pomeni bukareška konferenca dogodek izredne važnosti, ki bo v največji meri pripomogel h končni zmagi ideje miru in iskrenega mednarodnega sodelovanja.
Sušite! miru ne bodo uspeli ne z lepa, ne z grda!
Dr. Beneš o konferenci Male antante — »Odhajamo iz Bukarešte izredno zadovoljni"
Bukarešta, 21. junija, č. Pred odhodom iz Bukarešte je češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš sprejel tuje novinarje in jim izrazil svoje zadovoljstvo glede trdne solidarnosti vseh treh držav, ki so svoje prijateljstvo in zvezo v Bukarešti ponovno manifestativno potrdile. Med drugim je dr. Beneš dejal:
»Konferenca Male antante v Bukarešti je bila v prvi vrsti namenjena proučitvi političnega in gospodarsko - finančnega položaja v Evropi. Istočasno je bila to naša manifestacija miru. Naslanjajoč se na Francijo in sodelujoč z njo, bomo tudi v bodoče propagirali po vsej Evropi politiko miru. G. Bart-
hou je v Bukarešti jasno dejal, da imajo države Male antante in Francija skupno stališče v vseh vprašanjih, ki se tičejo varnosti, očuvanja miru, delovanja Društva narodov in gospodarske obnove srednje Evrope. Sestanek zunanjih ministrov Male antante m Francije je bila lepa in iskrena manifestacija politike miru, katere izmed evropskih držav nihče iskreneje in tempe-ramentneje ne zastopa kakor Francija. Mi smo zelo zadovoljni s sestankom Male antante ln odhajamo iz Bukarešte v prepričanju, da prizadevanja onih. ki hočejo izpremeniti sedanje stanje v Evropi- ne bo niti z lepa, niti z grda rodilo nikakih uspehov.
ala antanta bo vedno
a stran! Francije
Pozdravni govor Titulesca ob prihodu Barthouja — Mala antanta se bo vedno borila za pravičen mir
Bukarešta, 21. junija, r. Poset francoskega zunanjega ministra v rumunski prestolnici neposredno po zaključku konference Male antante je dobil še prav poseben političen pomen. Njegova konferenca z ministri Male antante in njegov govor na pozdravnem banketu v zunanjem ministrstvu sta dogodka, ki sta vzbudila v mednarodni javnosti največjo pozornost, ker dokazujeta, da vlada med Francijo in Malo antanto popolno soglasje v pogledu vseh aktualnih mednarodnih problemov, prav posebno pa v pogledu obrambe in okrepitve miru. V tem vidijo nedvoumen odgovor vsem revizionistom, ki še bolj podčrtava odločno stališče, ki ga je v tem pogledu zavzela Mala antanta.
Bukarešta, 21. junija. AA. Snoči je g. Titulescu priredil v zunanjem ministrstvu na čast francoskemu zunanjemu ministru Barthou ju svečan banket, ki so se ga udeležili predsednik vlade Tatarescu z ostalimi člani vlade, jugoslovenski zunanji minister Jevtič, češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš, člani diplomatskega zbora in vsi voditelji strank.
Na banketu je imel zunanji minister Titulescu govor, v katerem je pozdravil Barthouja in med drugim dejal:
Danes, ko stremita obe državi harmonično za istimi cilji in ko sta na tej poti ustvarili pakt prijateljstva, ni treba več dosti besed, da se medsebojno razumemo in sporazumemo o važnih vprašanjih. Mi ljubimo Francijo, ker je postavila svobodo za svoje temeljno načelo in ker sloni njena zunanja politika na temelju striktnega spo-
štovanja mednarodnih obveznosti. Francija je vedno razumela, da najboljša sredstva niso v tem, da se krati človeku svoboda. Ljubimo jo zato, ker je v temelj medna-lodnih odnošajev postavala načelo enakosti vseh narodov in poudarila načelo, da inte* resov katere države ni moči voditi zunaj njenih meja in zoper njeno voljo. Rumunija koraka roko v roki s Francijo; drugače si bodočnosti Rumunije tudi ne bi mogli misliti. Mala antanta ve, da mir ni nič drugega kakor prazna beseda, ako ni zgrajen na trdnem temelju, ki se imenuje varnost. Francija si že od nekdaj prizadeva, da doseže uresničenje te zahteve zdravega razuma. Če pa se nekateri narodi nočejo pridružiti temu prizadevanju, pomeni, da je zanje nevarnost manjša kakor za druge in da po njihovem pojmovanju vojna ne pomeni resnične katastrofe. Mala antanta je srečna, ker vidi na čelu te akcije Francijo, prvakinjo za svet rešilnega pojmovanja varnosti. Zato izraža svoje najtoplejše želje, da bi se prizadevanja v tej smeri uresničila in da bi se dosegla organizacija, ki naj zagotovi trajen mir. Francija prav tako kakor mi ne vidi v obnovi ukinjenih krivic neko zahtevo pravice. Mi želimo miru, toda pravičnega miru. Mala antanta je bila vedno in bo vedno ob strani Francije pri njenem prizadevanju za zbližanje med narodi. Naša politika stremi za tem, da svojo državo zaščitimo s skupnim idealom ter žrtvujoč svoje lastne interese delamo za splošne interese. To je temeljni smisel Male antante, ki bo ostala zvesta svojemu absolutnemu sodelovanju s Francijo.
Titulescu je ob koncu svojega govora nazdravil predsedniku francoske republike Lebrunu in napredku Francije.
klicna vzgoja. To velja že doma. v relativno skromnih razmerah. Kdor pa se hoče podati v konkurenco vaiikega sveta, bo moral storiti še več, moral bo iskati že v akademski dobi pot v širok' svet in pokazati svojo enakovrednost 2 dobrimi in najboljšimi drugih narodov.
Že v akademski dobi pa se mora mladi mož zavedati, da bo s častjo zavzemal svoje bodoče mesto samo, če ne bo izgubil z vidika, da je odgovoren član celotne narodne družine. Narodna inteligenca mora vršiti veliko poslanstvo; v nje rokah je bodoča reprezen+acija naroda pred svetom. Na to nalogo mora misliti mladina že za dobe svojih študij. Nočemo s tem reči, naj se mladi rod postavi v službo dnevne politike— ravno nasprotno. Toda če mladenič naj ne stoji v bojni vrsti, je njegova idealna dolž-
nost, da ne pušča javnega življenja ravnodušno v nemar, marveč da ga motri in študira z zdravim kritičnim duhom. Nič ni tako kvarno, kakor malovedni uilentatizem v javnem delu. Tega se mora zavedati naša mladina in po tem uravnati svoje študijsko delo, da je bo narod vesel.
To smo hoteli povedati v pozdrav mladi četi, ki zapušča srednje šole in se podaja prvikrat na svobodno življenjsko pot. Naj ve, da jo spremljajo naše najboljše želje, pa tudi naše skrbi. Mi vsi, ves narod, pričakujemo od nje mnogo, zavedamo se pa tudi, da imamo napram nji svoje dolžnosti. Govorili bomo tudi o njih, toda posebej, ker gre tu za pomembno poglavje, ki se bo moralo obravnavati samo za sebe in z vso res-nobo.
Barthou:
„Mala antanta ve, kaj hoče!"
Francoski zunanji minister Barthou je v svojem govoru v glavnem dejal:
Pod vti<=om sprejema, ki som ga doživel na vaših tleh, sem videl v tein globoke simpatije 'Rumunije do Francije V imenu svoje domovine ee vam iz dna duše zaihvaljjjesr.. Nekateri obiski segajo čez okvir formalnosti. Takšen obisk je tudi današnji zaradi tesnih odnošajev med našima dvema viada-ma in istih čuvstev naših dveh narodov. V vas pozdravljam zastopnike rumunske vlade in predstavnike Male antante. Mala antanta Te, kaj hoče in kaj je njena dolžnost. Njeno delovanja se od dne do dne bolj krepi v korist konstruktivnega dela. Vlada francoske republike je vesela vloge, ki jo vaša skupina igra v zunanji politiki. Enakopravnost v solidarno«ti. to je naš program. Mala antanta ni nikoli prenehala dajati
Franciji svoje pozitivne podpore. Z vso pra-rico smete zahtevati svoj delež pri izgradnji balkanskega sporazuma, kjer se nahajata naša draga zaveznica Jugoslavija in vaši zaveznici Grčija in Turčija. Atenski pakt j« nagrada za vaše osebne napore in prizadevanje ministrov tistih držav, ki so ga skupno z vami ustvarile. Ta pakt jo pokazat Evropi, kako se ravno v državah, kjer je vojna najhuje besnela, ob neomajni volji nihovih vlad lahko razvijejo blagodeni plodovi miru. Tako je od Prage pa do Ankare zagotovljen mir iia podlagi sklenjenih paktov.
Ta mir še bolj utrjuje Društvu narodov predloženi predlog, ki druži v varnosti v*>e bistvene pogoje razorožitve. Kakor v Ženevi, tako so t.idi tu naši razgovori vnovič potrdili enakost naših naziraruj o velikih mednarodnih vprašanjih, utrdili so iskrenost našega prijateljstva in okrepili lojalnost našo zveze. Vi se borite s svojimi težavami, mi s svojimi. Z največjim veseljem vam izražam svoje najlepše želje za rumunski narod v prisotnosti treh zunanjih ministrov Male antante. Nato je Barthou nazdravil kralju Karolu in napredku romunskega naroda.
Odmev v Evropi
Evropski tisk soglasno priznava, da se je prestiž Male antante še bolj utrdil in da mora z njo vsakdo
računati
Pariz, 21. junija r. Ves svetovni tisk se bavi danes s sklepi bukareške konference Male antante in vidi v njih dokaz, da je Mala antanta danes krep-kejša kakor je bila kdaj poprej in da se je njen vpliv v mednarodnem političnem življenju le še povečaL Soglasno ugotavlja, da se je izkazala Mala antanta tudi sedaj, ko je šlo za najdelikatnejše probleme, za solidno in krepko mednarodno formacijo, s katero se mora v vsakem pogledu resno računati.
Francija
Pariz, 21. junija. AA. Vsi današnji pariški listi prinašajo obširna poročila iz Bukarešte o sklepni seji stalnega sveta Mals antante in o sijajnem sprejemu Barthouja v Rumuniji. Naglašajo, da je Barthou prišel v Bukarešto isti dan, ko so zunann ministri Male antante po zaključku svojega dela bili zbrani v rumunski prestolnici. V banketu, ki so se ga udeležili gg. Barthou Titulescu, Jevtič in Beneš, vidijo skladen zaključek zasedanja Male antante.
»Journal des Debais« se v daljšem članku bavi s konferenco Male antante in s snočnjima govoroma Barthouja in Titulesca ter se "hkratu dotika Gomboševega govora v zgornji zbornici. V zvezi s tem navaja Barthoujeve besede po katerih Francija in Mala antanta ne moreta dopustiti niti misli na to, da bi se smel kdo dotakniti njihovega teritorija. Barthou je s tem odgovoril Gombosu, ki je dejal, da Madžarska ne pristane na nikako zbližanje, niti ne na gospodarsko sodelovanje z Malo antanto, ker le-ta noče pristati na revizijo mirovnih pogodb.
»Temps« izreka v svojem uvodniku Mali antanti priznanje za njeno konstruktivno delo in naglaša, da se v Vzhodni ln Srednji Evropi dogajajo velike stvari, ki so mogoče samo zato, ker se je Mala antanta pokazala politično silo prvega reda.
Pierre Dominique hvali v radikalskcm glasilu »Republique« državnike srednje in vzhodne Evrope in jim daje svoje priznanje za delo za ohranitev miru.
Italija
Rim, 21. junija č. Ves italijanski tisk poroča obširno o rezultatu bukareške konference stalnega sveta Male antante. Sadove konference komentirajo seveda ne-povolj.no ter izražajo svoje nezadovoljstvo in bojazen zaradi dejstva, ker so države Male antante danes trdneje iti solidaraeje povezane med seboj kakor kdaj prej. Posebno kritikujejo Titulescov govor in pravijo, da je 'bil to govor bojevitega pro-tirevizionista, ker je odkrito grozil z vojno vsakomur, kdor bi se skušal dotakniti današnjih mej držav Male antante.
»Tribuna« se pri tem tolaži z Gomboso-vim govorom v šopronju, v katerem je ostro napadel Malo antanto in ponovno izrazil neomajno madžarsko stremljenje po reviziji mirovnih pogodb. Ob zaključku poziva madžarskega ministrskega predsednika, naj tudi v bodoče vselej zavzema napram Mali antanti tako ostro stališče.
»Giornale d' Italia« .pravi, da je bukareški sestanek velikega gospodarsko-politič-nega pomena, važen pa tudi za politično sodelovanje v srednji Evropi. To dokazuje tudi prihod Barthouja v rumunskn prestolnico. Mala antanta in Francija sta tokrat izbrali romunsko prestolnico, da vidno manifestirata svojo solidarnost in prijateljstvo. Gotovim evropskim državam to v nobenem primero ne more biti prav,
Turinska »Stampa« priznava, da je bukareški sestanek še bolj utrdil politično enotnost Male antante in njene zveze » Franciio.
Papenova ofenziva
Podkancelar Papen hoče nadaljevati svojo borbo proti izrastkom narodno-socialističnega radikalizma
Berlin, 21. junija, k. Podkancelar Papen je imel v torek opoldne daljši razgovor s kancelar jem Hitlerjem. Kakor zatrjujejo, je Papen ob tej priliki priznal, da je bil govor, ki ga ie >:i el na univerzi v Marburgu in čigar objava je bila prepovedana, namenjen le za ožji krog intelektualce?, zaradi česar ni bil primeren za obiavo v listih.
Kakor zatrjujejo v političnih krogih Papen nikakor ne misli napraviti zaradi prepovedi objave njegovega govora v Marbtir-gj državne afere, vsekakor pa hoče nadaljevati svojo borbo. Na drugi strani ne tajo politiki, ki co v tesnih zvezah s P.->oenom, da bi bil pripravljen odstopiti, če bi vlada nastopila proti kampanji, ki jo je započel proti narodno-socialističnemu radikalizmu. Baje je Papenu k njegovemu govoru v Marburgu čestital eam predsednik Hindenburg, preje! pa je čestitke tjdi od mnogih iniu-etrijcev. Govore, da se tudi Hitler sam strinja v marsikaterem pogledu z vsebino Pa-penovega govora. vendar pa je kljub vsemu odobril prepoved njegove objave, ki jo je izdal propagandni minister. Napetost, ki je zaradi tega nastala med Papenom in Gob-belsom. je bila s Hitlerjevim posredovanjem sicer omiljena, kljub temu pa ne zanikuje-jo, da predstavljajo Paipenove izjave uvod ali vsaj poizkus pričetka kampanje, Ici ima za cilj izločitev najbolj radikalnih narodno-socialističnih elementov.
Papen in Hitler
pri HindenbUrgu
Berlin, 21. junija, d. Podkancelar Papen je včeraj odpotoval v Neudeck k državnemu predsedniku Hindenburgu. da ga zaprosi za odločitev glede svojega govora, ki
ga je imel pred dijaki univerze v Marburgu. V političnih krogih je to nepričakovano potovanje podkancelarja Papena izzvalo veliko presenečenje. Pred svojim odhodom je Papen obvestil kancelar ja Hitlerja po telefonu o svojem sklepu.
Na splošno presenečenje je danes odpotoval tudi Hitler v Neudeck, da poroča državnemu predsedniku. Značilno je, da je bilo najprej izdano uradno poročilo o tem potovanju, ki pa se je kasneje umaknilo z izrecnim naročilom uredništvom, da ne smejo poročati o njem. Brezdvomno bo v Neudecku rešen spor v vladi, ki je nastal zaradi govora Papena v Marburgu. Zdi se, da je Papen odločen, da ne bo ničesar umaknil iz svojega govora, ki ga je dal natisniti ter ga bo poslal vsem merodajnim osebam javnega življenja.
Zakon o mestih
Beograd, 21. junija, p. Skupščinski odbor, ki proučuje zakon o mestnih občinah, je danes nadaljeval podrobno razpravo. Vsa današnja debata se je vršila v poglavju, ki obsega določbe o mestnih uslužbencih. V debati je govoril med drugimi tudi narodni poslanec dr. Pivko. Notranji minister g. Žixa Lazič je izjavil, da bo vlada to vprašanje ponovno proučila. Razprava se bo še jutri nadaljevala.
Kongres slovanskih mest
Beograd. 21. junija, p. Konec tega meseca se bo vršil v Prasi sestanek zveze mest iz Jugoslavije Češkoslovaške. Poljske in Bolgarije. Na sestanku bodo razpravljali o ustanovitvi zveze slovanskih mest
Uspehi Jevticeve
zunanje politike
češkoslovaški socialnodemokratski list o zaslugah našega zunanjega ministra za mir v srednji Evropi
in na Balkanu
Praga, 21. junija. AA. Ugledni socialno
demokratski dnevnik »Nova doba* je objavil pod naslovom »Jevtič« izpod peresa svojega urcdryka Jožefa Jirauta uvodnik o osebnosti jugoslovenskega zunanjega ministra in o uspehih njegove zunanje politike. Člankar pravi med drugim:
Odkar je g. Bogoljub Jevtič na čelu jugoslovenske zunanje politike, je postalo njegovo ime znano škom vse Evrope, zlasti pa v krogih, ki iskreno delajo za okrepitev miru v Evropi. Za njegovim imenom 6e vidi namreč cela vrsta dejanj, o katerih ne morete govoriti posamič, temveč jih je treba pojmovati kot skladno, čeprav še nedokončno celoto, in v njih lep rezultat njegovega dveletnega dela kot ministra zunanjih zadev, kot celoto, ki je s svojimi elementi in s svojo totalnostjo veren izraz Je vtiče ve ga programa: zvestoba Društvu narodov in mirovnim pogodbam, ohranitev sedanjega teritorialnega stanja in poroštvo miru na temelju političnega in gospodarskega sodelovanja v prvi vrsti v Srednji Evropi in na Balkanu.
Jevtič je prevzel resor zunanjega ministrstva v času, ki je bil zelo neugoden za njegovo delovanje. Revizionistična akcija, naperjena zoper Jugoslavijo, je bila na višku, v inozemstvu pa je obstojalo nasproti Jugoslaviji do neke mere nezaupanje. Jev-tiču je takoj postalo jasno, kaj je najvažnejše v jugoslovenski zunanji politiki, m po tem je uravnal smer svoje zunanje politike. Njegova koncepcija jugoslovenske politike in način njenega izvajanja sta brez dvoma rodila uspehe tako doma kakor v tujini. Kadar ie govora o miru in konsolidaciji, je Jevtič v prvi vrsti aktivna osebnost. On se ne zadovoljuje s priložnostmi, ki se od časa do časa pojavijo, temveč zavestno in po načrtu sam išče priložnosti, kako bi z mednarodno akcijo omajane temelje evropskega miru postavil na nove, čvrstejše temelje. Tako postaja pomemben čini tel j evropskega miru, zakaj njegovo delo za lastno državo, ki mu je svrha zagotovitev mirnega razvoja v bodočnosti, je obenem tudi delo za druge države, ki stoje na isti fronti kakor Jugoslavija.
Velika Jevtičeva zasluga je, da je z vsemi silami pozitivno doprinesel k temu, da 60 nastale med državami Male antante najintimnejše in najprisrčnejše zveze. Iz tega se je rodila nova organizacija Male antante, ki nastopa od takrat v zunanji politiki kot ena sama država. Dne 16. februarja 1933 je podpisal Jevtič skupaj z dr. Bene-šem in Titulescom pakt Male antante. Ta pakt je tako združil Češkoslovaško. Jugoslavijo in Rumunijo, da jim je za bodočnost omogočeno kar najtesnejše sodelovanje ne samo v političnem pogledu, temveč tudi na gospodarskem polju, ker je ustvari! soliden temelj za razvoj Male antante. Pri
tem ni pozabil na možnost pristope tudi drugih držav, ki prav tako kakor Mala antanta delajo za ublažitev gospodarske in finančne krize v Srednji Evropi.
JuLija 1933 je Jevtič podpisal v imenu Jugoslavije londonski protokol o definiciji napadalca, ki na temelju današnjih statutov preprečitJc možnost vojnih zapletljajev v Srednji Evropi. Istega leta jc začel izredno energično akcijo za utrditev prijateljstva med Jugoslavijo in turško republiko, pri čemer je doživel velik uspeh. Obe državi sta se po njegovi zaslugi približali m danes ne obstoji med njima nobena sporna točka-, ki bi mogla skaliti dobre odno-saje med njima: ti odnošaji so dejanski temelj miru na Balkanu.
Jevtičeva prizadevanja za prijateljstvo s Turčijo so pripravila tla za širši balkanski sporazum, kjer je Jevtič igral zelo aktivno vlogo. In tako so 9. februarja podpisali balkanski pakt med Jugoslavijo, Rumunijo, Turčijo in Grško, ki je posta! poroštvo mirnega razvoja na Balkanu. Okoliščina, da k temu paktu nista pristopili Bolgarija in Albanija, je poleg drugega opredelila Jevtičevo zunanjo politiko nasproti tema dvema državama. Po podpisu balkanskega pakta si je Jevtič tem bolj prizadeval, da odstrani med Jugoslavijo in Bolgarsko nezaupanje iz prejšnjih let in da se ustvari med obema državama, ki sta po jeziku in zemljepisni legi tako blizu druga drugi, pravo prijateljstvo. Ni dvoma, da je svojo politiko do Bolgarije postavil na temelj iskrenosti. Da bo tudi Bolgarija pokazala enako iskrenost, nam dajeta nedavni obisk Jevtiča v Sofiji in podpis bolgars!co'jugo-stovenske trgovinske pogodbe mnogo nade tako za obe državi kakor za vse slovenstvo na Balkanu, ki bo iz tega črpalo velike koristi.
Jevtičevo potovanje v Pariz je kronalo njegov novi uspeh. Čeprav so imeli razgovori, ki jih je imel v Parizu z uglednimi francoskimi politiki, čisto informativen značaj, so bili vendar dokaz čvrstosti prijateljstva med Francijo in Jugoslavijo. To prijateljstvo prav tako kakor prijatel.^vo s Češkoslovaško naj bo memento onemu taboru, ki ruši evropski mir.
Svojo gibčnost in svoje odlične sposobnosti je mogel Jevtič najbolje pokazati v svoji politiki nasproti Italiji in Madžarski. Čeprav je bila jugoslovenska zunanja politika v zadnjih štirih letih z raznih strani le prepogosto izzvana, se ni dala spraviti s pota miru. Ostala je hladnokrvna in s tem je zmagala. V Jevtičevih rokah je jugoslovenska politika res v dobrih rokah. Nas kot zavezniško državo more ta gotovost tem bolj veseliti, ker je v zunanji p->l?t?ki naših dveh državo toliko skupnih točk n toliko enakih interesov.
Korupcijskl škandal med madžarskimi magnati
Senzacionalen proces v Budimpešti — Borba .med Eethlenom in Gombosom — Hude obtožbe proti
Bethlenovi ženi
Budimpešta, 21. junija, r. V ospredju zanimanja madžarske javnosti je monstre proces, ki se vrši pred budimpeštanskim sodiščem proti bivšemu podtajnikj v madžarskem ministrstvu za socialno politiko Emeritou Dreherju. Dreher je obtožen zaradi ogromnih zlorab v službi. Javno se govori, da vodi predsednik sodišča Telekji ta proces na način, kakršnega sodna zgodovina Madžarske dozdaj še ne pozna. O tem se ie razpravljalo tudi že v madžarskem parlamentu. kjer je poslanec Štefan Friedrieh lavno protestiral proti temu, da ee vodi ta proces bolj proti grofu Bethlenu in njegovem.! režimu, kakor pa proti obtoženemu državnemu podtajniku.
Obtožnica proti Dreherju navaja, da eo ee vršile ob priliki raznih nabav in investicij v ministrstvu za socialno politiko neverjetne zlorabe. Plačevale so se bajne vsote za objekte, ki nimajo niti polovične vrednosti izplačane kupnine. Vse razlike med izplačano vsoto in dejansko vrednostjo pa so šle po navedbi obtožnice v roke velike budim-peške dame. grofice Margite Bethlen, žene bivšega ministrskega predsednika. Te vsote so šle v stotisoče pengov. Državno tožilstvo je predložilo tudi celo vrsto dokumentov, ki baje dokazujejo, da je bil na>j.intim-jiejši sotrudnik grofa Bethlena pokojni Ježe Vas, ki leta 1930 umrl kot aktivni minister socialne politike, glavni »mahers v Taznih koruipcijskih aferah na škodo madžarske države. Dobro obveščeni krogi zatrjujejo, da je vzrok intimnega prijatelj-
stva med grofom Bethlenom in Vasom, ki se je kazalo v vsakodnevnih sestankih obeh politikov, v ogromnem zaupanj,u grofa Bethlena do Vaša. Ni bil samo slučaj, da je Vas vselej nadomeMoval Bethlena kot predsednika vlade, če je bil grof Bethlen odsoten.
Zgodovina tega procesa dokazuje, da gre za izrazito političen spor, ki je našel seda« svoj epilog na sodišču. Takoj po padcu Be-thlenovega režima je objavil v madžarskem parlamentu narodni poslanec dr. Bela Fa-bian niz dokumentov o korjptnosfci Bethle-novega režima, v katerem je igral najvidnejšo vlo°o Bethlenov intimni prijatelj, pokojni minister Vas. Naslednik grofa Bethlena, grof Karolyi, je na podlagi odkritij, ^poslanca Fabiana izročil vso zadevo sodišču. Glavna krivda ee pripisuje sedaj bivšemu državnemu podtajniku Emeriku Dreherju, ki <=e je sedaij znašel na zatožni klopi in odgovarja za vse koropcijske posle režima <m>fa Bethlena. V poučenih krogih smatrajo ta proces kot novo etapo odkrite borbe med Gombosem in grofom Bethlenom, ki bo dobita konkretno obliko še to jesen, ko pride na dnevni red vprašanje uvedbe ta.r r.e°a glasovanja Očividno se Gombog boji velike avtoritete bivšega predsednika vlade in spravlja tako na dan. razne zadeve iz nedavne prošlosti, ki najbolj dokazujejo nezdrave razmere v Madžarski, kjer je korupcija tudi še danes legalna sredstvo politične borbe.
Proti makedonstvujuščim
Vlada Georgijeva je pričela po trditvah italijanskega tiska resno akcijo proti makedonskim revolucijo-
narjem
Rim, 21. junija k. »Gioraale d' Jtalia« je objavil daljše poročilo iz Sofije o bolgarskem političnem položaju in o novih notranjepolitičnih smernicah bolgarske vlade. List ugotavlja, da razvija bolgarska vlada svoje delo točno v smeri, ki je bila določena v naprej. Vse tajinstvene napovedi o državnem prevratu v Bolgariji so se do črke izpolnile. Kljub uradnim demanti-jem je bolgarska vlada odredila ostro kampanjo proti makedonski revolucijonarni organizaciji. Kampanja se je izpremenila sedaj naravnost v najresnejšo borbo. V Plov-div in Ruščuk so bili odposlani vojaški oddelki, da ojačijo tamkajšne posadke. 300 policijskih agentov je 'bilo poslanih v Gornjo Džumajo, ki se smatra kot glavno oporišče makedonstvujuščih. Tu je postala protimakedonska akcija posebno intenzivna. Aretacije voditeljev makedonstvujuščih se vrše vsak dan. Odredbe, ki jih je vlada izdala policiji, so izredno stroge.
Skoraj vsak dan odkrivajo skrivališča makedonstvujuščih in tajna skladišča njihovega orožja. Vsa Gornja Deumaja je pod strogim nadzorstvom oblasti. Nekateri trgovci, ki so jih osumili, da so imeli tesne zveze z makedonstvujuščimi, in da so jih zalagali z denarjem, so bili postavljeni pod .policijsko nadzorstvo. Nekatere iamed njih so aretirali. Vse ceste, ki vodijo iz Gornje Džumaje^ straži vojska. Kakor poroča list, se makedonstvujušči pripravljajo za resen odpor.
Hud potres v Turčiji
Pariz, 21. junija. AA. Iz Carigrada poročajo, da so snoči v turškem mesta Mugliju začutili hud potres, ki je pol mesta popolnoma uničil. Potres so znatno manj občutili tudi v Carigradu, snoči okoli 20. ure.
SVARILO!
V zadnjem času se množe slučaji, da razni ljudje ponujajo po hišah odprto sredstvo za čiščenje kovin ter se pri tem lažno izdajajo za bivše kemičarje naše tovarne. Opozarjamo p. n. občinstvo, da tem ljudem ne naseda, ker se pravi originalni
SIDOL
prodaja samo v originalnih steklenicah z znanim patentnim zapiračem ter se Sidol dobi izključno samo v vsaki trgovin'
„ SIDOL" tovarna kem. prep.
Sklepi sreskega odbora JNS v Ljubljani
Bojevniki ne morejo biti člani JNS
Na svoji polnoštevilno obiskani seji dno 20. t m. je obravnaval Sreski odbor JNS v Ljubljani razne aktualne probleme. Po daljši, strogo stvarni debati, katere so se udeležili poleg predsedujočega dr. Cepudra zlasti gg. župan dr. Dinko Puc, direktor Pavlič, Cimerman in drugi, je bilo sklenjeno, da člani ljubljanskih organizacij JNS ne morejo biti sočasno včlanjeni v Boju. Vsi taki člani JNS bodo pozvani, da v 8 dneh izstopijo iz Boja in opuste vsako nadaljnje sodelovanje s to organizacijo, ker bodo sicer črtani kot člani JNS.
Posebno pozornost je posvetil odbor okj-nitvi režijskih voženj železniškega osobja. Pooblastil je soglasno predsedstvo sreskega odbora, da ukrene vse korake in zastavi ves vpliv, naj se ta, za naše železničarje tako bolesten ukrep ukine ali pa vsaj ornih.
Predsedstvo je bilo tudi pooblaščeno zavzeti se z vso močjo za onih ca 80 železniških uradnikov, ki so vložili prošnje za upokojitev, pa sočasno nastopili običajne bolezenske dopuste ter jim je bila z marcem t 1. ustavljena plača, tako da od tega meseca dalje ne prejemajo sploh niti plače j niti akontacije.
Določen }e tudi termin sreske skupščine, ki se ibo vršila 7. julija ob 17. v vdiki dvorani Kazine.
Ukinjenje režijske vožnje za železničarje
Prometni minister je izdal nov pravilnik o voznih olajšavah za wrad>nike in druge uslužbence državnih železnic. Pravilnik, ki bo eiopil v veljavo dne 1. julija t. L, doslej še ni bil službeno objavljien, pač pa prinašajo beograjski listi o njem daljše informacije, ki pa so v nekaterih važnih točkah nejasne. Za<to posnemamo za danes le nekatere bistvene določbe:
Najvažnejše dejstvo je, da so • novim pravilnikom ukinjene dosedanje pravice do takozvane vožnie po režijski ceni. Namesto tega imaop odslej vsi aktivni železničarji in člani njihovih rodbin pravico do polovične vožnje, kadarkoli potujejo v privatnih poslih, upokojeni železničarji in člani njihovih rodbin pa trikrat t teka istega koledarskega leta. V nadomestilo za dosedanjo režijsko vožnjo imajo pravico d« šestih brezplačnih kart na leto aktivni železnifareki uslužbenci, ki eo v službi vsaj 2 leti, ujm>-kojeni železničarji, ki so bili v državni železniški službi vsaj 10 let, odnosno upokojeni kontraktualci, dnevničarji in delavci, ako eo bili v službi vsaj 15 let. Po enakih pogojih prit i če pravica do šestih brezplačnih voženj na leto tudi ženam in zakonskim otrokom železničarjev.
Aktivnim železničarjem in njihovim svojcem lahko prometni minister v izjemnih primerih dovoli tudi več brezplačnih potovanj, - Ravno tako lahko dovoli brezplačno potovanje tadi železničarjem, ki po gornjih pogojih še nimajo pravice do brezplačne vožnje.
Aktivni železničarji, ki stanujejo do 20 km izven kraja svoje službe, dobe 6talne letne brezplačne karte za progo od kraja, kjer stanujejo do krajta, kjer službujejo. Enaka karte lahko dobe železničarji za svoje otroke, ki se, tudi na razdaljo do največ 20 lan, redno vozijo v šolo. Železničar se lahko brezplačno pelje do najbližjega železniškega zdravnika, odnosno po naročilu tega zdravnika do najbližjega zdravnika specialista, do centralne ambulante ali do bolnice ter nazaj.
Uradniki v prvih štirih položajnih skupinah imajo pravico do I. razreda, uradniki od 8. do 5. skjpine pravico do II. razreda, vsi ostali uslužbenci pa pravico do III. razreda. Na enak način je urejena pravica upokojencev ter članov železni carski h rodbin. Honorarni zdravniki železničaTske bolniške blagajne imajo pravico do II. razreia.
Železničarji imajo pri vstopu v železniško službo ali pri premestitvi iz enega kraja v drugega pravico do brezplačnega prevoza svojega pohištva; ta pravica zapade v šestih mesecih. Ako je železničar upokojen, ima pravico do brezplačnega prevoza svojega pohištva v kraj, kjer se hoče stalno nastaniti; ta pravica zapade v enem letu. Oženjeni železničarji smejo natovo-riti ob takih prilikah največ 10.000 kg. ne-oženjeni pa največ 5000 kg. Železničarji v krajih, kjer ni na razpolago živil, smejo iz bližnjih krajev prevažati brezplačno do 10 kg živil na dan.
Dosedanje črne, rdeče in rumene želez-ničarske legitimacije veljajo še dalje, vendar se morajo njihova besedila v teku enega meseca popraviti tako, da bodo v skladu z novim pravilnikom. Ze izdane brezplačne karte ter nakaznice za brezplačen ali znižan prevoz pohištva veljajo za dobo, za katero so bile izdane.
Pristopajte k „Vodnikovi družbi"
Zaključna razprava v poslanskem klubu JNS
Tudi včeraj so vsi govorniki ostro obsodili razdiralno delo raznih neiskrenih akcij — Govor senatorja Banja-nina — Danes se bo klub še enkrat sestal
Beograd, 21. junija, p. Na skupni seji poslanskega m senatorskega kluba JNS pod
predsedstvom šefa stranke g. N.ikole Uzu-noviča se je danes dopoldne nadaljevala debata o političnem položaju. Tudi današnja seja je trajala ves dopoldan. Posebno pozornost je vzbudil na današnji seji obširen govor senatorja g. Jova Banjanina, čigar izvajanja so poslanci m senatorji prekinjali s čestim odobravanjem in ob koncu sprejeli z dolgotrajnim aplavzom. Ugotavljajoč, da so vsi govorniki enodušno obsodili razdorno delo ilegalnih strankar-sko-političnih akcij, zlasti pa delo bojevnikov v dravski banovini in tako zvane Jugoslovenske akcije v savski banovini, je senator Banjanin naglasi!, da ni dovolj, da se ti za narod in državo škodljivi in pogubni potreti energično obsodijo, marveč da so potrebne tudi prav tako energične sankcije in primerni ukrepi, da se v bodoče prepreči škodljivo delovanje sličnih organizacij in akcij. Govornik je izrazil svoje prepričanje, da bo vlada, upoštevajoč soglasno naziranje narodnih predstavnikov glede vseh teh akcij neodgovornih elementov znala z energičnimi ukrepi nastopiti proi tem razdiralnim akcijam. Govoreč o odnošajih med narodnimi predstavniki vladne večine in člani vlade, je dal govornik izraza svojemu začudenju, da je n. pr. nar. posl. Pavlič, ki je na najbrezobzimejši način napadal v parlamentu posamezne ministre, istočasno sprejemal denarne podpore ravno od iste vlade.
V svojih nadaljnjih izvajanjih se je senator Banjanin dotaknil tudi vprašanja ba-
novinskih samouprav, sklicujoč sc pri tem , na obljubo vlade, da bo še pred jesenskim zasedanjem predložila tozadevni zakon Narodnemu predstavništvu. Govornik je izrazil željo, naj vlada ta zakonski predlog, še preden ga predloži Narodni skupščini, sporoči kluboma narodnih poslancev in senatorjev ter da s tem priliko, da o njem de-hatirajo, ker je ta zakon izredne važnosti za ves nadaljnji notranji razvoj države. Ob koncu svojih izvajani je senator Banjanin opozoril tudi na veliko važnost zakona o mestnih občinah, o katerem razpravi ia sedaj skupščinski odbor.
Govorili so nato še narodni poslanci dr. Mladen Lisavac, Milorad Markovič, Jovan Dovezenski, Stjepan Maksimovič, dr. Toša Rajič in drugi.
Ob zaključku današnje seje. ki jc trajala od 9. do 12., je predsednik g. Uzunovič objavil, ds je Hsta govornikov izčrpana. De ba mogel klub sprejeti konkretne sklepe, je predlagal, naj se izvoli poseben odbor, ki naj do jutri sestavi primerno resolucijo. V ta odbor so bili soglasno izvoljeni generalni tajnik stranke minister g. dr. Albert Kramer, senator Jovo Banjanin ter narodna poslanca dr. Velizar Jankovič in dr. Lavoslav Hanžek. Odbor se je danes popoldne sestal in sestavil resolucijo, o kateri bo sklepal klub senatorjev in poslancev JNS na svoji jutrišnji zaključni seji.
Predlogi gospodarskih zbornic
V novem zakonu o državnem računovodstvu naj se čim bolj zaščiti domače gospodarstvo
Beograd, 21. junija, p. Predlog zakona o državnem računovodstvu, o katerem razpravlja sedaj finančni odbor, je izzval v gospodarskih krogih veliko zadoščenje. S tem je izpolnjena ena starih želj naših gospodarstvenikov zlasti v pogledu preureditve postopka pri licitacijah za državne dobave, posebej pa še v pogledu večje zaščite domače gospodarske delavnosti pri državnih dobavah. Včeraj in danes so Imeli r Beogradu konferenco zastopniki vseh gospodarskih zbornic ter Centrale industrijskih korporacij. Razpravljali so o tem zakonskem načrtu. Čeravno ga splošno odobravajo, so sklenili predlagati še nekatere izpopolnitve, da bi zakon v polni meri slu-žiS svojemu cilju. Danes je posetila predsednika finančnega odbora posebna deputa-cija, in ga obvestila, da bodo v par dneh predloženi konkretni predlogi. Ze sedaj pa so ga ustmeno opozoriti na nekatere potrebne izpopolnitve. Med drugim predlagajo:
1. Vsaka državna dobava, ki bi se oddala
inozemskim ponudnikom in presega vrednost 100.000 Din, se mora pred končno oddajo ponovno proučiti v odboru za oceno državnih dobav, da se na ta način kar najbolj ščitita domača obrt in industrija.
2.	V odboru za oceno državnih dobav naj bodo poleg predstavnikov finančnega ministrstva tudi še dva zastopnika ministrstva za trgovino in dva zastopnika gospodarskih zbornic.
3.	Kavc;ja. ki jo morajo predložiti ponudniki pri licitacijah, nai se za inozemske ponudnike poviša od 10 na 15 odstotkov.
4.	Predlog zakona predvideva, da se računajo državni papirji, ki se zalagajo kot kavcija pri licitacijah, po tečaju, ki ga bo določil finančni minister, za inozemske ponudnike pa po (borznem tečaju na dan zalo-žltve. Gospodarske zbornice predlagajo, da se računajo za demače ponudnike državiri papirji po nominalni vrednost, ker smatrajo, da bi to bilo tudi v interesu državnih papirjev samih.
5.	Zakonski predlog predvideva, da s» nabavljajo žitarice, seno, slama ir. drugi živež za voisko brez licitacij neposredno pri producentih. Zbornice smatrajo, da se ta praksa ni obnesla in da je tudi v nasprotju z načelom svobodne trgovine ter da izključuje privatno individualno gospodarstvo. Zato zahtevajo, da se te določbe črtajo ln tudi za vojaške dobave uvede enak postopek kakor za druge državne dobave.
Sokolske slavnosti v Sarajevu
Sarajevo. 21. junija, č. Na sokolskem festivalu ob priliki pokrajinskega zleta bo sodelovalo 1460 godbenikov, 45 godb, 30 tamburaških zborov in 27 guslarjev. V času zleta bodo na 12 krajih neprestano svi-rale godbe. Na magistratu bodo 27. t. m. otvorili veliko razstavo, ki bo pričala o razvoju Sokolstva od njegove ustanovitve do današnjih dni.
Kako se iznebimo grofov
Z boievnBkega shoda v Mhui
Iz Mirne na Dolenjskem smo prejeK naslednji dopis:
Že ves mesec so nam napovedovali zborovanje borcev. Napovedali so. da j h pride celih 10.000, v zadnjem času pa so to število znižali na 4000. V nedeljo pa se je zbralo v Mirni z otroki, ženskami in drugimi radovednimi nebojevniki vred celih 400 zborovalcev, bržčas pa še nekaj manj. V jutranjih urah smo opazili na hišah naših naprednih ljudi bojevniške napise: »Dal z vlado! Dol s korupcijo! Dol Sokol!« Razumljivo je. da tak napis ni sme! manjkati tudi na občinski hiši. Namen teh napisov je jasen in prozoren. Sa>j so to šlagerji, ki so stalno na tbojevniških jezikih.
Zborovanje je otvoril predsednik tukajšnje organizacije graščak g. VVurzbach Ed-ler von Tannenberg, ki je predlagal vda-nostno brzojavko Nj. Vel. kralju in banu g. dr. Marušiču. Glavni govornik je bil g. Ku-ster iz Ljubljane. Takoj uvodoma se je razvnel in rekel, da ie že zadnji čas, da se iznebimo »valptskih grofov in aristokratskih tlačiteljev.« Kakšna ironija o lokalnih razmerah neinformiranega govornika! Za njim jc stal aa govorniški tribuni aristokrat kot oficielni predstavnik bojevnikov, pred tribuno pa predsednik bojevniške organizacije v sosednem Št, Rupertu, grof Barbo Edler za VVachsenstein. Sijajna logika! Iz-nebimo se »grofov« in »aristokratskih tlačiteljev« na ta način, da lih postavimo borcem na čelo!
Govornik je primerjal sedanji položaj naše države s položajem predvojne Rusije, ko se je širila korupcija in je bil kmet od vsakogar tlačen. Dokazoval je, da ne gleda ves narod samo skozi »Jutrova očala«, pozabil pa je rovedati, da o »Prelomovih« še nhče ne ve kakšna so.
Drugi govornik. Rozina iz Ljubljane, se je strašno zaletaval v »Jutro«. Serviral pa je poslušalcem tudi različne rožice kot:
Kmeta naj zastopa samo kmet! To nam hodi pripovedovat gosposki človek iz LjiirK-Ijanc! Napadal je tudi korupcioniste. Na pozive, naj se jasno izrazi in navede konkretne slučaje korupcije in korupcionistov, pa je rekel, da jih že vsak sam pozna.
Tako klaverne polomijade bojevniki gotovo niso pričakovali in po njihovih solzavih obraiz li sodeč, smo prepričani, da jih Mirna ne bo več videla v svoji sredi.
Maribor sprejme oficielno Ljubljančane
Ljubljana. 21. junija.
Za izlet Ljubljančanov v Maribor vlada v Mariboru izredno zanimanje. Mariborčani hočejo sprejeti Ljubljančane nadvse prisrčno in slovesno. Izletnike sprejme na kolodvoru celotni mariborski občinski svet z županom dr. Lipoldom na čelu. Po pozdravu mariborskega župana govori ljubljanski župan dr. Dinko Puc. Sprejem bo torej povsem oficielen ter bo tudi vse mesto v zastavah. Popoldne prirede Mariborčani oficielnim zastopnikom Ljubljane čajanko.
Upamo, da se bo Ljubljana v častnem številu udeležila manifestacijskega izleta ter da se bo izkazala vredno slovesnega sprejema.
Huda toča je zbila Dravsko polje
Ptuj, 21. junija
V sredo kmalu po 12. uri so se zgrnili nad Ptujem in Dravskim poljem črni oblaki. Nastala je huda nevihta s točo. ki v mestu samem sicer ni napravila škode, pač pa na Dravskem polju, kjer je padala skoro za oreh debela in zbila poljske pridelke v zemljo. Letina na Dravskem polju že tako ni kazala dobro, zdaj pa je zaradi toče še zadnje kmetovo upanje uničeno.
Vremenska namved
Zagrebška vremenska napoved za rlaae»:
Oblačno, ponekod nekoliko dežja, zmerno hladno. — Situacija včerajšnjega dne: Močan ciklon prodira od Anglije preko centralne Evrope proti južnemu delu kontinenta. Povzročil je porast oblačnot=!ti ter padec teir.perat.ire. Pritisk je padel za 1 do 6 mm. posebno v centralnih in južnih krajih, manj na severozapadj, kjer je ostal ponekod celo brez izpremembe ali pa je neznatno porastel. Temperature so padle za 1 do 7 stopinj.
Dunajska vremenska napoved za oetek:
Prehodno precej jasno, dvig temperature, v splošnem izpremeuljivo vreme.
Maši kraji in ljudje
Okrog 30.000 Sokolov se bo zbralo v Sarajevu

Veliko zletišoe, na katerem so doslej nastopili že srednješolci in naraščaj
Za glavne sokolske prireditve v Sarajevu, ki se bodo vršile 27., 28. in 29. t. m., se je že doslej prijavilo okrog 30.000 udeležencev. Toliko število še ni bilo nikdar zabeleženo v zgodovini Sarajeva pri kakih javnih prireditvah in manifestacijah. Iz preko 1100 raznih krajev so se prijavili Sokoli in prijatelji Sokolstva. Velik del teh
prijavljencev bo tudi prvič obiskal Sarajevo. Prireditveni odbor je pozval sarajevsko meščanstvo, naj skrbi za ugled in dober sloves Sarajeva ob obisku tolikih gostov s tem, da bo vsak meščan po svojih močeh pomagal odboru pri nastanitvi in oskrbi udeležencev velike sokolske manifestacije.
Vzajemnost bolgarskih in jugoslovenskih vojnih invalidov
Beograd, 21. junija
Jugoslovensko združenje vojnih invalidov bo 28. t. m. posvetilo temelje svojega doma v Beogradu. Tedaj bodo naše invalide obiskali prvič delegati bolgarske zveze vojnih žrtev, v kateri so včlanjeni vojni invalidi ter vdove in sirote nekdanjih bojevnikov. Delegacijo bo vodil častni predsednik zveze vojnih žrtev, upokojeni general Marko Nikiforov, udeležil pa se je bo tudi načelnik socialnega oddelka bolgarskega vojnega ministrstva Konsulov.
Osrednji odbor združenja jugoslovenskih vojnih invalidov bo ime! 26. in 27. t. m. plenarno sejo. kateri bodo prisostvovali delegati iz vse države. Zvečer 27. t. m. pa bodo v Beogradu slovesno sprejeti zastopniki bolgarskih vojnih žrtev. Bolgarski gostje bodo naslednji dan položili svoj venec na grob neznanega junaka na Avali. potem pa se bodo udeležili posvetitve temeljev invalidskega doma. Po tej siavno-sti bodo bolgarski invalidi odšli na Ople-nac. kjer bodo položili venec na grob kralja Petra. Ko se bodo vračali v domovino, jih bodo zastopniki našega invalidskega združenja spremljali do Caribroda.
Ustanovitev mladinske čitalnice in knjižnice v Ljubljani
V vseh večjih mestih imajo posebne •knjižnice in čitalnice za mladino. Posebno vzorno je urejena ta naprava v Pragi, kjer ]o vzdržuje mestna občina. Mladinska knjižnica s čitalnico tvori poseben oddelek tamošnje velike občinske knjižnice. Kaj vse imajo mladi čitatelji v teh prostorih ki so prirejeni nalašč za majhne, nežne ljudi. To je treba videti. Tako skr-be odrasli za svoj naraščaj, tako ga vzgajajo za življenje!
Po vzorcu mladinskih knjižnic in čitalnic v velikih mestih se pripravlja tudi v Ljubljani nekaj podobnega. kajpak v skromnejši obliki. Akcijo je prevzelo agil-no društvo »Atena« in jo hoče izvesti v okviru Belomodre knjižnice. Od zadnje knjižne loterije je ostalo precej knjig, ki bodo tvorile podlago Mladinske knjižnice. Priprave so dospele že tako daleč, da so določeni prvi prostori te nove institucije: namreč pri Šolski kuhinji. Pravkar se pripravljajo knjižne zbirke in že v dogled-nem času bo knjižnica s čitalnico odprla svoje zaklade čitajoči mladini. Knjige bodo razdeljene v dva oddelka: drugi bo namenjen mladostnikom.
Lep načrt, ki je vreden vse hvale. Hvaležna bo mladina, hvaležni pa tudi starši, tem bolj, ker bo vodstvo knjižnice v veščih rokah in se bodo izposojale samo take knjige, ki lahko mladino vodijo k dobremu. lepemu in plemenitemu. Pozdravljamo ustanovitev Mladinske knjižnice in želimo, da bi akcija njenih ustanoviteljev našla povsod razumevanje in podporo!
Novi šef ir/ riborskega državnega tožilstva
Maribor, 21. junija Za šefa mariborskega državnega tožilstva je bil imenovan dosedanji namestnik državnega tožilca dr. Matko Zorjan. Novi šef je vodil posle državnega tožilstva že ves čas, odkar je bilo to mesto izpraznjeno.
Dr. Zorjan je napravil sodniški izpit leta 1913. Dve leti nato je bil poklican v vojake. Bil je na fronti. V boju je bil ujet, leta 1930. se je vrnil v Maribor. Pri mariborskem okrožnem sodišču je nastopil najprej službo kot preiskovalni sodnik, nato je bil imenovan za kazenskega sodnika, zadnja leta pa je opravljal službo namestnika državnega tožilca in je bil kot tak imenovan na častno in odgovorno mesto šefa državnega tožilstva. S svojo strogo sodniško objektivnostjo si je kot izboren jurist pridobil veliko zaupanje vseh podrejenih, splošne simpatije pa uživa tudi izven svojega službenega kroga pri vsej javnosti. Na novem mestu mu želimo mnogo uspehov.
Slavko Novak f
Vič, 21. junija
Po Viču in okolici se je davi bliskoma raznesla vest, da je umrl po daljšem bo-lehanju znani gostilničar in trgovec ter vrl Sokol Slavko Novak. Pretresljiva vest se je raznesla kmalu tudi po mestu, saj je skoro sleherni Ljubljančan poznal do nedavna še tako krepkega moža in izredno prijaznega človeka, ki mu je prenehalo biti srce, ko ni bil star še niti 48 let.
Pokojni je bil pristen Vičan in se je rodil kot najstarejši sin Janeza in Ane Novakove v hiši. ki so jo Vičani in okoličani enostavno imenovali »Pri Ani«. Oče mu je bil delovodja v tobačni tovarni, mati pa je že tedaj vodila trgovino in gostilno. Po-<*ojni Slavko je dovršil osnovno šolo na Grabnu v Ljubljani, pozneje je pa končal Mahrovo šolo in služboval v Jelačinovi trgovini na Emonski cesti. Potem se je kmalu oprijel trgovine doma, dokler ni oblekel vojaške suknje. Po odsluženem roku je prevzel domačo trgovino in gostilno in se že tri leta pred vojno poročil s Fran-čiško Vrhovčevo iz znane hiše na Vrhov-cih. Prišla pa je svetovna vojna in je moral Slavko pretrpeti vse napore na bojiščih. vrnil se je domov šele po prevratu Baš v dneh po prevratu je igral Slavko pomembno vlogo v okolici Ljubljane, ker se je kot Sokol v polni meri zavedal svoje dolžnosti napram mladi državi. Vneto je skrbel za red ter pazil z budnim očesom, da niso razni tujci odnašali blaga, ki je pripadalo naši domovini. V sokolske vrste je stopil pokojni Slavko že zgodaj ter je bil med ustanovitelji in prvi načelnik sokolske družine na Viču. Pod njegovim vodstvom so pričeli že leta 1908. telovaditi viški fantje na Tribučevem dvorišču. Ze takrat se je z ljubeznijo oklenil sokolskega dela in ostal vnet v sokolskih vrstah do zadnjega. Najveličastnejša manifestacija, ki se je vršila pod njegovim vodstvom, je bil sokolski zlet nastajajoče
sokolske župe ljubljanske dne 5. septembra 1909. Čeprav v zadnjih letih ni bil več aktivni član zaradi prezaposlenosti, mu je vendar bilo sokolsko delo vedno pri srcu.
Vneto se je udejstvovaJ tudi v raznih strokovnih organizacijah, bil pa je tudi ustanovni član pevskega društva »Ljubljanski Zvon« in »Slavca«, dalje član gasilnega društva na Viču ter podpornik raznih karitativnih društev. Prerano umrli Slavko Novak zapušča poleg užaloščene soproge hčerko Ladislavo in sinčka Marjana ter Zvonka. Pogreb blagega pokojniki bo jutri v petek ob 18.30 iz hiše žalosti na farno pokopališče na Viču.
Bezenškove svečanosti na Frankolovem
Celje, 21. junija
Pokroviteljstvo nad Bezenškovo proslavo, ki bo v dneh 23. in 24. t m. na Frankolovem pri Celju, je blagovolil prevzeti minister prosvete g. dr. Ilija Šumenkovič. Na proslavi bo g. ministra zastopal gimnazijski direktor iz Celja g. Franc Mrav-Ijak. Da je prevzel pokroviteljstvo nad Bezenškovo proslavo sam minister prosvete, je najboljši dokaz, kako visoko cenijo na odločilnih mestih delo pokojnega profesorja Bezenška. Vsekako bo ta vest naletela na simpatičen odmev ne le pri jugoslovenskih čestilcih profesorja Antona Bezenška, ampak tudi med brati Bolgari, ki se udeleže te proslave.
Odbor za Bezenškovo proslavo sporoča udeležencem, da je naročil pri celiskem mestnem avtobusnem podjetju vožnje. Iz Celja bodo vozili avtobusi izpred postaje na Krekovem trgu od 8. zjutraj dalje vsake pol ure, odnosno celo po večkrat, kakor se bo pač izkazalo za potrebno. Cena vožnje je znatno znižana. Po proslavi, ki bo končana najbrže opoldne, se bodo nekateri udeleženci že lahko vrnili, da pridejo pravočasno v Celje k obedu. Sicer pa bo tudi za povratek z avtobusi v teku popoldneva preskrbljeno.
Glede prihoda bolgarskih in drugih gostov iz južnih krajev se naše prvotno obvestilo izpremeni toliko, da se bolgarski gostje ne morejo pripeljati v Celje v soboto že ob 16., ampak šele ob 21. uri. Zato tudi ne bosta večji sprejem na postaji in izlet na Stari grad. Po prihodu se gostje takoj napotjjo k večerji v hotel »Evropo« v Celju, kjer jim bo prirejen pozdravni večer. Pozdravili bodo goste predstavniki narodnih in kulturnih društev in obla-stev. K pozdravnemu večeru je najvljudneje vabljeno tudi ostalo občinstvo.
Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih usedu (He-xenschuss) se uporablja naravna »Franz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Univerzitetne klinike izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda posebno v srednjih letih in starostni dobi, izborno čistilno sredstvo za želodec in čreva. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Banski upravi manjka prostorov
v hiši v Knafljevi ulici grade 45 novih pisarn
Ljubljana, 21. junija O hiševanju naše mestne uprave je zadnjič napisal Janez Potrebuješ v »Našem valu« pikro in bistro opazko, da je v Ljubljani »sam magistrat bolj raztresen kakor v Belem gradu vsa ministrstva«. Prav takšna beseda bi bila povsem upravičena o bivališčih naše banske uprave. Posamezni oddelki so raztreseni po vseh koncih in krajih, po starih in novih hišah, narazen in skupaj, tako da se še Ljubljančan, ki je vešč krajevnih razmer, težko spozna, kaj šele kmetič. ki kdaj pa kdaj s kakšno nujno prošnjo na srcu priroma v Ljubljano od bogvekod. Naši banski upravi je naložena še velika naloga, da v teku časa poskrbi za neko osrednjo streho vsem svojim uradom in instancam. Za zdaj razmere še ne dopuščajo, da bi banovina začela v tej smeri s kakšnim širokopoteznim načrtom. Zato pa se pogostokrat javlja potreba. da razširijo in adaptirajo svoja poslopja vsaj toliko, da se uradniki, ki so po nekaterih oddelkih kar natlačeni po sobah in predsobah, toliko razmaknejo, da drug drugemu vsaj ne segajo s komolci pod pero.
V prav sitni gneči sta poslovala doslej tudi prosvetni in zdravstveno socialno-po-litični oddelek, ki sta nameščena v poslopju Hranilnice dravske banovine v Knaf-
ljevi ulici Zato m je banska OpPSTft odločila, da doslej enonadstropno poslopje dvigne še za eno nadstropje, s čimer bO pridobljenih približno 45 pisarniških prostorov. Načrte za nadgradnjo hiše so izdelali inženjerji tehničnega oddelka, gradbena dela pa so bila oddana stavbenemu podjetju Rožman iz Beethovnove ulice. Gradbeno nadzorstvo je bilo poverjeno inž. Černivcu in upravitelju Stepančiču. Z gradnjo so pričeli 27. aprila, dovršena pa bodo po vsej priliki tako, da se bodo uradi lahko vselili v nadstropje v septembru ali oktobru. Znatno so se dela raztegnila zavoljno neugodnega vremena. Pri gradnji je stalno zaposlenih okrog 100 delavcev, med njimi do 70 zidarskih delavcev, 10 krovcev in 20 instalaterjev. Nove pisarne bodo precej obsežne in svetle. Najmanjši prostori bodo obsegali po 16 m*, največji pa po 30 m*. Vsa dela so prora-čunana na okrog 1 in pol do 2 milijona dinarjev, od česar odpade tričetrt milijona na zidarska, ostalo pa na interna in stranska dela.
Prezidava je zamišljena tako. da bo zunanjost hiše ostala v skladni enotnosti. V spodnjem delu ne bodo podvzeli večjih izprememb, novo poslopje pa se zida v povsem modernem slogu. Enotnost fasade bo ohranjena predvsem po enotni barvi zidu. Venec, ki teče nad pritličjem, ostane, od nadpritličja pa bodo tekli do vrh drugega nadstropja navpični stebri, ki bodo dajali fasadi monumentalno pomembnost.
Kakor se čuje, bodo novi prostori razen prosvetnemu in zdravstvenemu oddelku služili tudi kmetijskemu, ki je menda med
11hKVvut&L ^ici!
(hm
d^uvfUica
in	udtal
vsemi doslej najbolj razbit in je nastanjen deloma v banski palači, deloma po raznih zasebnih hišah.
»Mednarodni gostje" na poti skozi Ljubljano
Zrcalo krize v številkah naše odgonske postaje
Ljubljana, 21. junija
Prav gotovo se bolj kakor v statistiki tujskega prometa v letoviščih in kopališčih zrcali razvoj gospodarske krize, ki jo preživljamo, v statistiki o prometu v odgon-skih zaporih. Podoba je, da je nestalnost gospodarskega blagostanja spravila tudi ljudi v neko vseobčo nestalnost. Slednjemu človeku, ki mu je kriza izpodkopala obstanek ter ga od dela pahnila v negotovost in bedo, se menda zdi, kakor da so največji križi in težave tam. kjer se on pravkar bori za življenje, in da je najbrž vsaj malo bolje kjerkoli drugje. In tako romajo ljudje iz kraja v kraj, iz vasi v mesta, iz mest nazaj v vasi, in kdor je kaj prida podjeten, gre poizkušat srečo tudi preko državnih meja. S tem neprestanim preseljevanjem imajo seveda največ opravka odgonski zapori, v katerih se mnogi, premnogi teh nemirnih iskalcev sreče in dela prej ali slej nujno znajdejo. Iz odgonskib zaporov romajo ljudje v svoje domače občine ali v svoje države, če so zunaj doma. Toda domače občine po večini že same komaj izhajajo od krize in brezposelnosti in takšni izgubljeni povratniki, ki pridejo iznenada in nepovabljeni, ne najdejo več ne dela ne kruha. In tako se za brezposelnega človeka, ki je iz od-gonskega zapora v Ljubljani ali kjerkoli drugje enkrat preromal jiot do svoje domače občine, nujno zmerom znova odpira isti krogotok: iz mesta v domačo vas, iz vasi nazaj v mesto in tako brez konca in kraja.
Mestna odgonska postaja v Ljubljani se po svojem obsegu in po frekvenci gotovo ne more primerjati z odgonskimi postaja-mi velikih mest. In vendar sprejema odgonski zapor na mestnem magistratu stalno množico gostov, ki prihajajo in odhajajo na vse vetrove. Razen z neskončno vrsto občin v banovini in državi ima ljubljanska odgonska postaja v zadnjem času zmerom več opravka tudi z bližnjimi in daljnimi državami sveta. Tako je samo lani potovalo skozi ljubljanski odgonski zapor 11 Italijanov, 9 Romunov, 14 Cehoslova-kov, 13 rajhovskih Nemcev. 4 Francozi, 1 Belgijec, 4 Bolgari in 6 Turkov. Kakor smemo sklepati iz tega, uživajo naši kraji v inozemstvu še zmerom sloves dežele, v kateri je kruh doma.
Letos pa bo promet ljubljanske odgonske postaje gotovo dosegel svoj rekord. Samo v prvem četrtletju je odpravila 661 naših državljanov in inozemcev v vse smeri. Doslej, torej še pred zaključkom prvega polletja, je število odgonov zraslo že na 986. Lani pa je bilanca vsega leta znesla okrog 1000 odgonov. V statistiki tujcev je letos zabeleženih zlasti mnogo avstrijskih in rajhovskih Nemcev, kar bo gotovo v zvezi s tamošnjimi političnimi razmerami. Prav mnogo opravka pa ima ljubljanska odgonska postaja v zadnjem času z raznimi blaznimi in polblaznimi ljudmi, za katere se v internatih ne najde prostora in ki tudi od strani domačih na deželi ostanejo brez vsake oskrbe. Tudi ta pojav je gotovo značilen simptom gospodarske krize našega podeželja.
Strahovito razbojništvo
Okolico Velike Plane že nekaj let strahujejo krvoločni razbojniki
Smederevo, 21. junija
V Veliki Plani se je dogodil roparski napad, pri katerem so roparji, da bi izsilili od napadencev priznanje, kje hranijo denar, ravnali na tako grozen, tako nečloveški način, kakor se pač ne pomni v naši kriminalistiki.
Hiša posestnika Lazarja Petroviča v Veliki Plani leži precej na samem. To in pa dejstvo, da smatrajo starega Lazarja za precej imovitega, je pač privabilo neznane roparje, ki so se pozno zvečer pojavili na vratih Lazarjeve hiše. V zagra-jeno dvorišče so se .splazili, ne da bi jih bil kdo opazil, ko so pa z orožjem v rokah vdrli v hišo, se je zgodilo to tako iznenada in tako hitro, da nihče med domačimi ni utegnil niti pomisliti, da bi se jim postavil v bran. Pograbili so starega Lazarja. ga zvezali in ga začeli pretepati, češ, naj jim pove, kje ima skrit denar. Ker ni hotel povedati, so ga začeli pretepati še huje V tistem je priskočil na pomoč očetu Lazarjev sin, krepak možak, toda roparji so pretepli tudi njega. Pretepanje je trajalo vse dotlej, dokler jim Lazar ni povedal, kje najdejo denar. Tako so pobrali 1000 dinarjev in osem zlatnikov, s čimer pa niso bili zadovoljni, češ. da mora imeti Lazar več denarja v hiši. Da bi prisilili njega, njegovega sina, ali pa vsaj ženske, da bi povedale, kje je denar skrit, so po-gracili štiriletnega Lazarjevega vnučk* in ga položili na žerjavico, ki je še tlela na ognjišču, ter jih prav nič ni ganil vrisk
ubogega otroka, ki se je pekel na žer'a-vici Ker so pa videli, da tudi to grozno divjaštvo ne pomaga in so se tako prepričali, da res ni več denarja pri hiši, so se drug za drugim izmuzali na dvorišče in izginili potem v noči. Poznal jih ni nihče, ker so bili zakrinkani.
Ženske so seveda najprej rešile otročiča strahovite muke, potem so šele razvezale gospodarja in sina, ki sta bila oba težko poškodovana. Potem so o napadu obvestili orožništvo, ki je takoj začelo zasledovati roparje, ki pač niso daleč od Velike Piane, za kar je najboljši dokaz njihovo dobro poznavanje razmer v Petrovičevi hiši. Ali se pa bo varnostni oblasti posrečilo zaseči to nečloveško roparsko druhal, je pa seveda drugo vprašanje. Ta kraj je pač tak, da ljudstvo živi v stalnem strahu za svoje življenje in imetje. Smederevsko sodišče se skoraj nikdar ne bavi z drugimi večjimi zločini, temveč vedno le z ropi in roparskimi umori. Šele prošli teden je bila končana razprava proti taki roparski tolpi. In v tem okolišu se je dogodil tudi še danes nerazjasnjeni umor geometra Ve-šoviča, o katerem je »Jutro« ponovno *n obširno poročalo. Ker se ljudstvo v straha pred maščevanjem ne upa izdajati zločincev ter jih celo še zamolčuje in skriva. Je delo varnostnih oblasti seveda še težje.
čitnjte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET"
KULTURNI PREGLED
Obrazi Nemčije
Hans Fatlada
Po naertopu narodno-sociaiističnega režima. ki ie politično in duhovno izenačenje proglasil za vodilno načelo, je dobila nemška literatura skoraj tako močan sunek, kakor je L 1917 pretresel idejne in stvarne temelje ruske književnosti. Večje število pisateljev. ki so dotihmal predstavljali nemško literatjro doma in še boli v tujini, ie vzelo v roke popotno palico emigrantov. Nekateri so se doma kaj kmalu preusmerili (n. pr. Gottfried Benn). drugi se umaknili v samoto (n. pr. Gerhard Hauptmann): Ta ali oni si je tudi iz emigracije postavil most v domovino (n. pr. Thomas Mann, čigar nove spise izdaja še dalje njegov stari založnik S. Fischer v Berlinu).
Z znatnim delom nehitlerjevskib pisateljev v Nemčiji je bilo podobno kakor z £idi: najprej so izgubili živce in mislili, da je ?vet postavljen na glavo, potlej eo se privadili hrupu novih gesel in zdai si že prizadevajo. da bi našli tjdi v novih razmerah kakšno oporišče. Menschliohee, allzu-menschliches! Po velikem lovu. ki eo ga priredili hitlerjeveki kulturni propagatorji na politično angažirane pisatelje nasprotne-ara tabora, so se nekoliko polegle i napadalne strasti i strah tistih, ki eo se bali, da po-
stanejo žrtve. Hitlerjevci sicer še vedno tolčejo na evoj kulturno-propagandni boben in zahtevajo, da poženi literatura iz njihove ideologije, toda tjdi trava ne raste na povelje, kamoli umetniške stvaritve. Po prvem letu hitler je vek ega režima ee že opaža v li-teratjri neko olajšanje, in če je kje v Nemčiji kakšna svobodna betev, jo najdeš v literaturi in umetnosti. Kajpak, o tisti stari svobodi ni besede; o nji lahko sanjajo, kakor v vojnih letih o belem, dobrem kruhu. Začudo pa ee je tudi tu marsikdo privadil eurogatom.
Ce pregledujemo nemške literarne liste in revije ali listamo po novih knjigah, ee kai kmalu prepričamo, da naTodni socializem ne prija literaturi, prav kakor ni mogel italijanski fašizem razkvasiti literature v Italiji. Morda ni to znak kulturne sterilnosti takih pokretov sploh: lahko da ogromna potrošnja energije v politične svrhe že sama po sebi ustvarja slabokrvnost v duhovnem življenju; treba bo čakati, da ee ia gibanja izkipe. Vsekakor jje to, kar se danes pojavlja v nemških književnih listih pod avspicio oficielne milosti, večidel nedozorelo sadje, umetno pospešeno v rasti, sadje brez pravega soka in okusa.
Najzanimivejši literarni pojav v sedanji
Nemčiji utegne biti Hans F a 11 a d a. Ni hi-tlerjevec. Je izrazito socialni epik, vendar pa ni ne marksistični in ne narodni socialist. To je njegova poglavitna značilnost, in prav ž njo nemara označuje velik del nemškega prebivalstva. Fallada je epik »malega človeka«, glasnik milijonov Nemcev, ki stoje ob strani oficielnega hruipa in niso ne prijatelji ne sovražniki današnjega stanja. Politično desinteresirani ljudje? Danes gotovo, toda njihova dozdevna malomarnost nasproti politiki je posledica razočaranj. Ljudje eo se utrudili; naveličani eo bobnečih gesel z levice in z desnice. Nič več ne verujejo v bodoči paradiž na zemlji, pa naj ga slikajo z rdečo ali z rjavo barvo. Socialistični teoretiki bi jib brž imenovali malotnešča-ne. Morda so. Dejstvo je, da so socialno močno prizadeti in da se oglašajo k besedi z enako pravico, kakor vsi drugi sloji. Hočejo kruha, pravice in mirj. Nočejo pa revolucije in sicer zato ne, ker so izgubili vero vanjo.
Fallada je pesnik te razpoloženosti:
Pri nas ga menda ni še nihče omenil, medtem ko eo Cehi izmed štirih njegovih romanov prevedli tri. Za mladega pisatelja, ki je svoje romane spisal v zadnjih treh letih. je to nedvomno značilen uspeh, zlasti če upoštevamo še to: Cehi imajo najmanj Dovoda, da bi se navduševali za nemško literaturo.
Hans Fallada je objavil 1. 1981 roman jBauern, Bonzen und Bomben«, 1. 1932 >Kleiner Mann. nun?<, letos januarja
ie izšel roman >Wer einmal uns dem BSech-napf frisat«, za jesen pa je napovedal obsežni roman »Wir batten mal ein Kindi. Roman »Kleiner Mann, wae nun?« je izšel v češkem prevodu pri praški založbi >Sfinx« (B. Janda) z naslovom »Občanku, oo ted'<, in sicer v zbirki »Evropska knihovna«, či-je urednik je vseučiliški profesor V. Tille, a svetovalec za nemško književnost Thomas Mann. Ista založba je pravkar izdala tretjega izmed zgoraj navedenih romanov s češkim naslovom >Ubohy pan Knfalt«.
V praški reviji »Pritomnost« je izšla o tem originalnem pisatelju današnje Nemčije daljša študija iz peresa Otta Radii. Nedvomno je to sploh prva stadija, ki je bila napisana o Falladi, zakaj tudi v Nemčiji se ni doslej nihče temeljiteje bavi! ž njim, tem bolj„ ker ne nosi pečata oficielno priznanih literatov. Kdo je Hans Fallada? Kako prikazuje Nemčijo tik pred bitlerjevskim
»prevratom« in prvo leto po njeni?! •
Hotel sem že pisati o njem: prej omenjena češka študija mi je dala dragocene podatke. Radiu je Fallada sam opisal svoje pestro življenje. Sedaj živi nekje na Me-klenburškem, popolnoma na kmetih, med oolji in gozdovi. Kakor velik del nadarjenih pisateljev. se je tudi Fallada šolal bolj v življenju nego v šolskih klopeh. Zaradi učnih neuspehov ie zapustil srednjo šolo in ee vrnil na vas. kjer je kmetoval. Pozneje ga je zopet potegnilo velemesto m je bil zapovrstjo: knjigovodja, pomožni znanstveni de-
lavec, inkasant, upravnik, nočni čuvaj, pisar naslovov, nabiralec inseratov, urednik podeželskega lista, a posebno pogosto — brezposeln. Nato je dobil službo v velikem berlinskem založništvu, pisal je ekspresio-nistične romane, ki niso imeli uspeha, pa ga je znova vrglo v neko bolštajnsko mestece, kjer jje bil insena*ni akviziter in urednik zakotnega lista, dokler ni prišel v službo nekega založništva v Berlinu. Prvi uspešni roman, >Bauern, Bonzen und Bombenc mu je omogočil nezavisno življenje pisaielja, zdaj kje na obodu Berlina, zdaj daleč v gozdovih in samotah.
Falladov roman >Bauern, Bonzen und Bomben« opisuje na osnovi resničnih doživetij položaj v Nemčiji deset let po vojmi m dalje. V njem razvija epično dobro izdelati film socialnih razmer na podeželju in v mestih, boj z birokracijo, justico in davki, medsebojno borbo oosameznih družbenih plasti in posameznih ljudi. — Najuspešnejše njegovo delo je roman >Kleiner Mann, vas nun?« V njeni ee dotika vseh vprašanj, ki so bila še nedavno žgoča in ki eo delno taka še danes: ne le v Nemčiji, marveč tudi drugod. (Samo tako je Češki prevod te knjige doeegel vprav izreden uspeh.) Roman prikazuje razpeloženost >malega človeka«, ki trpi pod dvema kamnoma: velekap^alizr mom in proletareko revolucionarnostjo. Stanovanjska kriza, birokratizem bolniških blagajn, pritisk lastnikov podeželskih podjetij, strah pred nezaposlenostjo in naposled sama nezaposlenost, okoli tega se vrti dejanje
ta
SAMO SE DANES OB 4„ 7.15 IN 9.15 ZVEČER
DRAŽESTNA DEKLETA
V glavnih vlogah: Meg Lemonnier in Henry Garat. Kako izgleda svobodna ljubezen
v Parizu
Telefon 2124
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124
Domače vesti
+ Kresovanje na Sv. Gori. Že v davnino
sega običaj, da zažari na kresni večer vse Zasavje v kresovih. Svoj čas so prihajali zasavski planinarji kresovat na Kum, odkar pa ie zgrajena na Sv. Gori nova koča, Kode/ najde tudi izbirčen izletnik streho in mizo, se zbirajo ljubljanski, litijski in zasavski planinarji na kresni večer na Sv. Gori. Tu so goreli kresovi že v turških časih, ko je bila današnja božje-potna cerkvica zgrajena in utrjena v varen kmečki tabor. V soboto 23. t. m. bo žga-la zasavska podružnica SPD Litija-Za-gorje slavnosten kres. Na ta, starim spominom posvečen večer opozarjamo vse_ ki žele kresni večer preživeti sredi narave in v družbi veselih zasavskih plani-narjev. Za dostop na Sv. Goro uporabljamo železniško postajo Savo pri Litiji, odkoder je d0 vrha le 100 minut pešhoje. Ker bo naslednji dan nedelja, bo marsikateremu izletniKu planinska prireditev na Sv. Gori na kresni večer še posebej dobrodošla.
*	Vozne olajšave za splitski kongres.
Dovoljena je polovična vožnja na državnih železnicah članom društva profesorjev na meščanskih šolah Jugoslavije, ki se udeleže Kongresa društva v Splitu 5. julija. Članom društva, ki so državni uradniki, je •dovoljena četrtinska vožnja, drugim članom pa polovična. Ta popust velja od 1. do 9. julija v vseh razredih in vlakih razen ekspresnih.
+ Promoviran je bil na graški univerzi aa doktorja vsega zdravilstva g. šime Zaletel iz Križev na Gorenjskem.
*	Diplomirani so bili na juridični fakulteti ljubljanske univerze gdč. Zdenka Adamičeva, g. Igo Czerny in g. Karol Faganei. Čestitamo!
+ Matura na lil. drž. realni gimnaziji v Ljubljani. Pri višjih tečajnih izpitih je predsedoval ministrski odposlanec dr. Ve-selin čajkanovič, univerzitetni profesor iz Beograda. Zrelostni izpit so napravili: Bartakv Zoltan, Berden Pavel (oproščen ■ustnega izpita), Borštnar Marijan, Čuk O t mar, Dolenc Matjanso, Fux Miran, Gju-ran Jožef Glavač Franc, Hočevar Anton. Hočevar Jurij, Horvat Alojzij, Ilovar Vladimir Jenko, Karel Jermol, Ladislav, Je-eenko Anton, Karba Dušan, Komac Boris (oproščen ustnega izpita), Korošec Viktor, Ko run Saša, Košak Karel, Linke Anton, Mahikovec Rihard, Majdel Vladimir, Malovrh Viktor, Milčinski Lev Petročnik Ivo, Pucko Vinko (oproščen ustnega izpita). Reicher Saša, Skaberne Ljudevit, Smerdu Egon, Strah Stanislav, šivic Gustav, Tavčar Bojan, Vrankar Pavel, žebre Svetozar (oproščen ustnega izpita), žigon Uroš, Urh Maks (privatist) Podvršič Albin (privatni dopolnilni izpit). Popravni izpit v avgustu bodo delali 4 kandidati. Na leto dni ni bil nihče odklonjen.
*	Na vseh delovodskih šolah na državni tehniški srednji Soli v Ljubljani so bili v sredo končani izpiti. Predsednik izpraše-valnega odbora je bil odposlanec ministrstva trgovine in industrije g. inž, Lobe Feliks, univ prof. v Ljubljani. — Na gradbeni delovodski šoli je bilo od 15 učencev 11 kandidatov. Izpit soo pravili z odličnim uspehom: Remec Aleksander; s prav dobrim uspehom: Bele Vincencij, Konjar Jakob Kregar Jože, Lipičnik Ivan Mojškerc Janez, Rusjan Ernest, Satler Karol in Svetina Ciril; z dobrim (zadostnim )uspehom: Hafner Valentin in Ogrin Jakob. — Na strojni delovodskj šoli je bilo od 29 učencev 28 kandidatov, Izpit so opravili z odličnim uspehom: Faganelj Kazimir, Smuk Ignacij, Wallis Viljem, Wastl Hugo in Zecb Hubert; s prav dobrim uspehoan: Arh Jurij, Baloh Franc, Erbežnik Alojzij, Hribar Milan, Kogej Ciril, Komljanec Anton, Pla-ninšek Anton, Rupnik Jakob in Tušek Janez; z dobrim (zadostnim) uspehom: Belec Stanislav, Celič Leon, Jenko Franc, Karlin Anton. Kladnik Ivan, Klemene Vinko Knez Mirko, Kuštrin Vilibald, Suhec
Avgust. Štele Blaž in Tassotti Alfred. Dva kandidata sta bila odklonjena za 3 mesece; 1 kandidat za leto dni. — Na elektrotehniški delovodski šoli je bilo od 9 učencev 7 kandidatov. Izpit so opravili z odličnim uspehom: Dolinšek Jožef, Ko-man Albin in Sedaj Viljem; s prav dobrim uspehom: Luževič Štefan; z dobrim (zadostnim) uspehom: Lombar Marjan, Roman ink Janko in železnikar Marjan. — Na mizarski in strugarski delovodski Soli je bilo od 18 učencev 18 kandidatov. Izpit so opravili z odličnim uspehom: Arhar Vinko, Pretner Karol, Sajovic Anton; s prav dobrim uspehom: Božič Maksimilijan,
Cerar Anton, Flis Jožef, Molk Franc, Po-tisek Vinko in Turšič Matija; z dobrim uspehom: Berlič Franc, Dornik Albin, Jereb Rafael, Kune Jožef, Sitar Jožef, šipic Ivan, šlibar Franc in Vodnjov Ivan, 1 kandidat je bil odklonjen za tri mesece.
♦ Uspehi pri nižjem in višjem tečajnem izpitu na državni realni gimnaziji v Kočev-ju. Na kočevski realni gimnaziji so se vršili od 11. do 19. t. m. nižji in višji tečajni izpiti pod predsedstvom vseučiliškega profesorja g. dr. Frana Ramovša iz Ljubljane. Četrti razred je obiskovalo 33 dijakov in 14 dijakinj, izmed katerih je bilo pripu-ščenih k nižjemu tečajnemu izpitu skupno 31 (20-fll) dijakov in dijakinj. Poleg so se prijavili še 1 privatist in 2 privatistki. Uspešno je napravilo nižji tečajni izpit 17 dijakov in 11 dijakinj; 4 dijaki so bili odklonjeni za tri mesece, 1 dijakinja za leto dni, ena dijakinja pa je zaradi bolezni pred izpitom odstopila. Osmi razred je v mini-lem letu obiskovalo 22 dijakov Ln 6 dijakinj. K višjemu tečajnemu izpitu je bilo pripuščenih 17 kandidatov in 6 kandidatk in še 1 kandidat Ln 1 kandidatka z drugih zavodov. Višji tečajni izpit je z uspehom dovršilo 14 kandidatov in 4 kandidatinje, i-n sicer: Berger Danilo, Bogataj Božidar, Deugg Kurt, Kmet Ivan Lavrič Alojzij, Ličen Branimir, Makovec Rudolf, Maren-čič Janez, Marolt Anton, Pfefferer Adott, Rajšter Franc, Sajovic Ivo, Sežun Bogdan, Valenčič Ivan, Baebler Damjana, Burgar Milena, Honigmann Adolfina in Medved Ana. Za tri mesece So 'bili odklonjeni 3 kandidati in 3 kandidatke, za leto dni pa 1 kandidat. Novim abiturientom naše iskrene čestitke!
♦	Velike Irske dirke so osrečile revnega siovenskega rojaka v Ameriki, Newyorški Downtown, kjer je bilo nekoč središče slovenske naselbine, ima precejšnjo senzacijo s srečo, ki je zadela revnega slovenskega rojaka pri velikih dirkah na Irskem. Za te dirke so razpisane posebne srečke »Swe-epstake«, ki jih je uvedlo sedaj tudi združenje jugoslovenskih invalidov. Izžrebane srečke se nanašajo na konje, ki dobijo pri dirkah nagrade. Frank Radovnik, doma iz okolice Maribora, ki prebiva že dolga leta v Newyorku in se mu v zadnjem času dokaj slabo godi, je po nagovoru nekega prijatelja kupil eno srečko irskih dirk. Bilo mu je že žal izdanega denarja, v svoje radostno presenečenje pa je dobil iz Duplina brzojavko, da bo pri dirkah dirkal tudi konj Easton, katerega je določila njegova izžrebana srečka, pe bo konj prvi, bo dobil Radovnik 150.000 dolarjev, če pa odnese tudi zadnjo nagrado, bo vendarle dobil nekaj nad 2000. Mož se je tega obvestila silno veselil, naposled pa se je izkazalo, da le ni prave sreče, kajti po brzojavu iz Dubli-oa se Je število srečke sicer popolnoma vjemalo, ni pa bila enaka serijska črka. In ko je Ravnik že obupal, pa je prišel k njemu njegov nečak, sedaj brezposelni natakar France šmit, ki mu je razodel, da je on, ker nima stalnega bivališča, kupil srečko pod stričevim imenom in da je njegova srečka prava. Nečak je zadel 75 tisoč dolarjev in je svojemu stricu odstopil 20 tisoč dolarjev.
♦	Izlet v Prago za 700 Din bo IS. julija Prijavite se takoj pri »Putniku« v Ljubljani. V ceni je všteta vožnja, oskrba na ladji in potni list.
♦ Izlet v Oberammergau na pasijon-ske Igre priredi »Putnik« v času od 20 do 26 julija t. I. z odhodom iz Ljubljane 20. julija ob 20.45. Cena izleta, to je vožnja KI- razreda v brzovlaku, vsa oskrba, ogled znamenitosti Miinchena in SaLzfcurga vstopnina k pasijonskim igram je 172-5 Din za osebo. Prijave pri Putniku v Ljubljani do 15. julija t. 1.
♦	Reševanje slapa pri Jajcu. Med letošnjimi spomladanskimi poplavami je, kakor znano, reka Pliva pri Jajcu ispremenila svojo stTugo in je zaradi tega v veliki nevarnosti mogočen slap. ki je največja turistična atrakcija za mesto Jajce in okolico. Slap in strugo so že ponovno pregledale etrokovnjaške komisije naposled pa je vse zapisnike teh komisij zahtevalo ministrstvo za zgradbe, ki je sedaj odredilo novo komisijo, ki bo pregledala ves teren. Ministrstvo bo odredilo tudi primerno vsoto za regulacijo reke Plive in za rešitev vodopada. Za vsa ta dela bo treba izdati nekaj milijonov.
♦	Smrtna nesreča otroka. V Logu pri Brezovici je v (ponedeljek posestnik France Peidir pomagal sosedu pri nakladanju mrve, doma pa so ostali brez pravega nadzorstva mali otroci Najstarejša deklica
Anica je pogrešila svojo 20 mesečno sestrico Francko in ko jo je dolgo iskala, jo je naposled našla v gnojnici. Sosedje, ki jih je poklicala na pomoč, so otroka potegnili iz pol metra globoke gnojne jame a je bila v§aka pomoč že zaman. Ker so orožniki dobili prijavo, da je dekletce umrlo nasilne smrti, je prišla v Log sodna komisija, ki pa je ugotovila, da se je otrok po nesrečnem naključju utopil v gnojnici.
♦	Dolgotrajna pravda zaradi prepeta med svati v Kamniku leta 1931 je sedaj zaključena z oprostilno razsodbo Matevža Pogačarja. Smrtna žrtev pretepa je bil Po-gačarjev prijatelj mesarski pomočnik Peter Peternel in so eni trdili, da je bil zadet od debelega kamna, drugi pa, da ga je nekdo udaril s klopjo. O tej žalostni zadevi so razpravljali že trije sodniki. Prvi Je obsodil šest udeležencev tepeža na 6 do 10 mesecev, a je apelacijsko sodišče to sodbo razveljavilo. Drugi sodnik je obtožence razen Pogačarja oprostil in je apelacijsko sodišče to sod.bo potrdilo. Tretjič pa je bil obtožen Pogačar sam zaradi uboja iz malomarnosti in se je prva razprava vršila letos 25. maja Takrat sta si izjavi zdravnikov-izvedencev nekoliko nasprotovali in je bila razprava preložena. Pri včerajšnji ponovni razpravi pa je bil Pogačar oproščen zaradi .pomanjkanja dokazov.
*	Lažni novinarji. Zagrebški listi mnogokrat pišejo o sleparjih, ki se izdajajo za novinarje in ki imajo tudi bogato žetev med lahkovernimi ljudmi. Vsa opozorila, naj ljudje od vseh, ki se izdajajo za novinarje, zahtevajo tudi osebne legitimacije, doslej nimajo pravega uspeha. Včerajšnje »Novosti« poročajo spet o aretaciji po zagrebških kavarnah, zlasti pa v nočnih lokalih in najbrž tudi še v mnogih drugih krajih splošno znanega Ruffa, ki pa mu je pravo ime Boško Zrakič. »Novosti« opisujejo, kako je za več stotakov »opalik nekega trgovca, predstavljajoč se mu za novinarja. Trgovec pa je bil previden in je možakarja izročil policiji. Ob tej priliki je umestno tudi opozorilo, da v Ljubljani in sedaj tudi v Zagrebu in še v raznih drugih krajih splošno znani Bolče 2 v a n m novinar in tudi ne dopisnik ali kakršenkoli pooblaščenec »Jutra«, za katerega se je, kakor nam poročajo, v zadnjih dneh izdajal v Zagrebu pri raznih tamošnjih slovenskih gostilničarjih.
DOVRŠENI GENTLEMAN
uporablja za umivanje samo Lavender Soap Paracelsus odlično milo karakterističnega vonja, ki se dobro peni in varuje kožo. Za britje pa uporablja samo Paracelsus valj-často milo za britje (Shaving Stick), najboljše blago, antiseptično milo, ki omehča brado in prepreča kožne infekcije.
♦	Obsodba zaradi umora očeta in mačehe. Posestniški sin Martin Nežmahen iz okolice Varaždima je letos meseca marca po dolgotrajnih prepirih ubil svojega očeta, 76 letnega starca in svojo 73 letno mačeho. Morilec je bil včeraj zaradi umora očeta obsojen na 10 let, zaradi umora mečehe pa na dosmrtno ječo. Zagovarjal se je, da je zagrešil dvojni umor v trenutni zmedenosti, ker sta ga oče in mačeha na vso nfoč zatirala in prikrajšala tudi pri deležu na posestvu. Očeta je ubil s kolom, mačeho pa je podrl na tla ter teptal po njej,. dokler ni izdihnila. Na razpravi je obtoženec dejal, da je bil tedaj »ponorel«.
♦	Razkritje dvojnega umora po sedmih letih. V Komletincih v srezu Vinikovci so zaprli 49 letnega tometa Martina Iviča, ki je oženjen in ima 5 otrok. Moža je izdala njegova žena, da je spomladi 1927. umoril starega Heima in njegovo ženo Kato. Heim in njegova žena sta živela sama v mali hišici z vrtom ter se pogodila z Ivi-čem, da jima bo dajal dosmrtno prehrano, za kar mu bosta potem zapustila hišico in vrt. Nihče ni niti slutil, da bi bila med IviCem in staro zakonsko dvojico kaka nesoglasja in ko so našli nekega jutra starega Lovra in njegovo ženo mrtva, so ta zločin pisali na rovaš nekih klatežev, ki so se takrat pojavljali v okolici, šele sedaj je prišlo na dan da je bil morilec sam Martin Ivič, ker se je s starcem spri in bal, da ne bi on komu drugemu zapustil
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo; 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra. 3 temperatura. 4. relativna vlaga, t %. 5 smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10.
7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo 21. junija
Ljubljana 7, 755.0, 15.0, 91, 0, 10, 15.0 dež; Ljubljana 13, 757.0, 17.9, 66, 0, 10, —, —; Maribor 7, 754.5, 15.0, 90, 0 10, 1.0, dež; Zagreb 7, 755.2, 15.0, 90, Wli 10, 14.0, dež; Beograd 7, 752.9, 18.0, 70, Wl, 10, 0.1 dež; Sarajevo 7 753.9, 14.0, 90, mirno, 10, 6.0, dež; Skoplje 7, 755.0, 20.0, 60, W2, 10, dež.
Iz Splita, Kumbora, Raba in Visa ni de-
Temiperatura: Ljubljana 18.2, 15.0; Maribor 22.8, 14.0; Zagreb 26.0, 15.0; Beograd 32.0, 18.0; Sarajevo 26.0, 13.0; Skoplje 30.0, 15.0; Split 24.0, —.
tega romana. Je to socialni roman gmotno c-d vidnih ljudi, ki iščejo svoj mirni, pošteno zasluženi kruh. človeško stanovanje in udobje urejenega rodbinskega življenja; ljudi, ki nočejo nikogar izkoriščati in nikomur biti v breme. Takih ljudi je na milijone, in tudi ti zahtevajo pravico do obstoja, do kruha in čc miru. V romanj >Kleiner Mann, ^as nun?J ojvisjje Fallada skromno, a vendar osrečujočo radost ljudi, ko so si zgradili podlago mirnega življenja, in vse ogorčenje njihove daše. ko jim redukcije ali podobne neprilike uničijo drobno in tiho srečo. Ljudje tega tipa niso sposobni za velike boje, ne jemljejo nase rizika nevarnih dejanj, ne p>arajo biti prevratni kvas družbe. Iz vseh reprilik in tegob javnega življenja, izpred njegovih Tsodnih razpotirj se zatekajo v idilične z:ili5je rodbinskega življenja, kjer iščejo trohico skromne sreče in nekoliko m.ru. da sanjajo o večifi. nedosežni sreči.
V romanu »Wer einmal uns dem Bleeh-napf frisst« prikazuje avtor usodo kaznjenca Kufalta. obravnava probleme justice in riše usodo človeka, ki v zmedi včerajšnjega fin današnjega) socialnega življenja v Nem-ciii. srerli brezposelnosti in negotovosti, zaznamovan z instičnim pečatom, išče službe in tihega rodbinskega zakotja. Živijenia kaznjencev, njih psihologije, človeških lastnosti in navad ni morda noben nemški pisatelj opisal tako verno in s tolikim notranjim prepričanjem, kakor Fallada v omenjenem romanj.
*
Češki kritik imenuje Falladovo smer pre-zentizem. Nastal je zopet nov — izem; bog ž njim, očitno je, da literatura ne more biti brez takihle — izmov. Prezentiste Fallado-ve vrste strastno zanima sedanjost, nje politično in socialno dogajanje, njeni idejni tokovi in vnanja slika človeškega življenja. V tem je Fallada dosegel skoro mojstrsko višino. Ta romanopisec ne podreja opisa stvarnih raizmer m resničnih ljudi neki vnaprejšnja inteneiji. Realistični slikarji socialnega življenja so bili tudi emigrirani socialistični pisatelji. Za razliko od njih je Fallada mnogo objektivnejjši. Pri njem osebe romanov ne žive zato, da bi dokazale kakšno idejo ali opravičile kakšen strankarski program; njegovi ljudje so taki, kakršni so v resnici, denimo, med štirimi stenami, ko jim ni treba uganjati patoea zaradi stranke ali politike. Fallada prikazuje tudi socialistične voditelje, najčešče razne lokalne »veličine«, ki so v zasebnem življenju dokaj drugačni nego na govorniški tribuni in na strankinih sejah. Fallada ne veruje v junake: ne v junake na fronti, ne v junake strankarskih bojev in v revolucionarje; njemu so ljudje predvsem ljudje, ne idejne sheme. Ljudje ga ne zanimajo zaradi tega, ker so politično na »levici« ali na »desnici«, saj ne ver j je v človeško učinkovitost take delitve. Ljudje so tu in tam z vsemi slabostmi in vsemi krepostmi, če je slednjih še kaj.
Fallada za razliko od prejšnjih socialistično tendencioznih pisateljev, ki 60 pri pi-
sanju zasledovali neki določen idejni program, ne dviga socialne obtožbe in ne brani interesov socialno šibkih v imenu nekih idej, o čijih učinkovitosti dvomi, marveč v imenu dejstev, ki so vsem očitna. Ta politični in idejni skeptik »ne zaupa ne politiki poedinca, ne političnim kolektivom« (Radi). Ne veruje v človeštvo, morda tudi ne ljjbi ljudi, toda ljubi človeka, resničnega človeka: z vso simpatijo in z vso notranjo oger-čenostjo se bori za pravico »malega«, siromašnega, ponižanega, izkoriščanega človeka, ki noče nič drugega nego življenje, kruh in tiho zasebno srečo.
*
Fallada je daleč od vsakega reakcionar-stva in od programatične konservativnosti. Njegova epična tvornost ni v 6lužbi idej in strank: danes je ta pisatelj v Nemčiji pri-lično osamljen. Vse kaže, da ni osamljen po čuvetvih, ki jab vzbuja po razpoloženosti. katero včlenja v epično formo, v umetniško doživljene podobe iz sodobnega življenja. Ta socialni in politični skeptik morda izraža utrujenost milijonov ljudi, ki so v zadnjih dvajsetih letih mnogo doživeli. — več. kakor so lahko prenesli Dovprečni živci. Iz te utrujenosti, ki jo je psihološko še okrepilo razočaranje s potekom javnega življenja (nesposobnost, korupcija, strankarska demagogija, ogromne razlike med teorijo in nra kso). poteka težnja po begu v zasebno življenje. Iz Fallade se nemara oglaša naj-pristnejša razpoloženost generacije, ki se ie z velikim deficitom pretolkla skozi svetovno
DANES VESELA BURKA
štorklja, štrajka
V planu vlopi priljubljeni komik Sftegfried Ano io imm igralka. Urada Grablejr. — Ve*eij«, »rotili in mnogo i»b*ve ter i« m»t-
tikjij vBjn pripravlja U fim.
ZVOČNI KINO DVOR
Predstave danes ob 7. in 9. uri
svojega skromnega imetja. Po zločinu bo našli oporoko starega Heima, ki je vse svoje premoženje zapustil Iviču. Ivič pa je v zadnjih letih grdo ravnal a svojo ženo in ta je iz maščevanja izdala njegovo zločinsko preteklost.
* Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH.
Iz LJubljane
u— Iz sodnijske službe. Za namestnika
državnega tožilstva je postavljen g. Branko Goslar, ki je bil doslej dodeljen sreske-mu sodišču v Ljubljani ter je vodil II. ci-vilnopravdni oddelek, poprej pa kazenski oddelek istega sodišča. G. Goslar je bil že Pred leti dodeljen ljubljanskemu državnemu tožilstvu, nakar je bil premeščen najprej k sreskemu sodišču na Vrhniki, pozneje pa v Ljubljano. Sodni pripravnik g. Otmar Cvirn je Lz Ljubljane dodeljen okrožnemu sodišču v Mariboru.
u— Za nedeljski izlet v Maribor »o se predvsem dolžni prijaviti člani nacionalnih društev. Nacionalna Ljubljana mora v nedeljo pokazati na manifestacijski način, da se zaveda, kaj nam pomeni Maribor. Slab vtisk bi napravilo na Mariborčane, aKo bi na izletu, ki je napol ofici-elen, Ljubljana ne bila zastopana dovolj častno. Gre za ugled naše nacionalne javnosti. Izlet pa tudi ni zvezan z žrtvami za nikogar, saj je tako poceni — a kljub temu vzorno organiziran — da se ne more z njim primerjati noben izlet s posetonim izletniškim vlakom. Posebej opozarjamo, da bo posebni vlak vozil z brzino brzega vlaka ter bo udobna vožnja trajala komaj nekaj nad dve uri. Prijavite se lahno še danes in v izjemnih primerih jutri v Ti-čarjevi trgovini v šelenburgovi ulici,
u— Spored današnje sMef>ne produkcije državnega konservatorija. švigelj Cveto zapoje arijo Heroda iz Massenetjeve opere Herodijade. Spremljala ga bo šapljeva Bo-žena. Ga. Marčec-Olutpova Mara zapoje Osterčeva samospeva U suncu in V senci zatem Kričkov samospev Hrtek in krtek. Spremljala jo bo Hrašovčeva Silva, ki zaigra nato Dobrovenovo Sonato za klavir. Arijo Tatjane o pismih iz opere Evgenija Onjegina zapoje Gnusova Kazimira; pri klavirju bo Gallatia Reinhold. Violinist Dermelj Albert zaigra Vitalijevo Ciacono; spremljal ga bo profesor Marijan Lipov-šek. Tenorist Drmota Anton zapoje celotni Ravnikov ciklus Seguidille. Spremljal ga bo skladatelj sam. Končno zaigra pianist Gallatia Griegov klavirski koncert v a-molu s spremljevanjem orkestra, ki ga sestavljajo konservatoristi in člani Orkestralnega društva Glasbene Matice, pod vodstvom profesorja <škerjanca. Produkcija bo v dvorani Uniona. Začetek točno ob 18. Sedeži po 5, stojišča po 3 Drn.
u— Drama je šla na počitnice. V sredo zvečer je naša drama zaključila sezono. Za zadnji večer so igrali Galsworthyjevo »Družbo« in predstava je bila pri občinstvu deležna precejšnjega zanimanja in priznanja, tako da je za zadnjim večerom padel zastor v znamenju splošnega optimizma: pri upravi, pri igralcih in pri ljudeh. če se je sezona tako srečno ikončala, bo že bog dal, da se prihodnja ne bo manj srečno pričela. Je pa to tudi sezona, ki v zgodovini našega Narodnega gledališča nima primere. Igralci so si nadeli nalogo, da s podvojenim delom izvozijo hišo iz vednih gmotnih zagat — in za enkrat so jo izvozili. Mimo običajnega dela, ki je vssko leto na repertoarju, so igralci letos naštu-dirali še osem izrednih del, katerih namen je bil predvsem, dvigniti nivo blagajne. V celem so dali letos 30 premier. Dela so lepo uspela, a igralci so to sezono delali kakor še nikoli. V dramskem ansamblu jih najdeš ki so imeli letos nič manj kakor Po 200 nastopov. Po 150 do 170 zaigranih večerov pa je dandanes za dramskega igralca povsem običajna mera. Kdor pozna teater malo pobliže, bo razumel, koliko iztrošenih duševnih sil, živcev in srca pomenijo te številke. Da so "bili bogato nagrajeni za izvršeno delo, si seveda ne morejo čestitati. Na poklicnih instancah in na vsej javnosti je, da sledijo vzgledu igralcev in storijo vse za ohranitev in pro-cvit Narodnega gledališča.
u— Ali ste že videli dražestna pariška dekleta? Samo še danes se ta film predvaja v Elitnem kinu Matici. Film je poln šale, smeha in veselega petja. »Dražestna dekleta« nam odkrijejo zakulisno življenje velemesta To ni nič drugega kakor vesela burka na življenje pustolovcev in raznih tipov moderne družbe.
u— Samaritani, sarnaritanke, danes 19. obvezno predavanje v dvorani OUZD.
vojno. Namesto počitka in urejenih razmer so jo čakale silne neprilrke povojnega gospodarstva, birokracija, politična demagogija, brezposelnost, gospodarska kriza — vse ji je nudilo več kamenja kakor kruha, več škorpijonov kakor rib.
Doslej so socialni pisatelji učili to množico sproletariziranega meščanstva in delno pomeščanjenega delavstva, da je edina rešitev v revoluciji. Fallada kaže, da so se v Nemčiji naveličali nauka, po katerem bi bil živeč človek samo gnoi za neke ideje. Iz niega je bruhnil na dan krik milijonov: Dovolj nam je vaših naukov in vaših bodočih paradižev: živeti hočemo! Ni naša na-' loga, da rešujemo vse probleme, ki so še pred človeštvom: odstopimo nekoliko žrt.?v prihodnjim rodovom! Za sedaj pa nam omogočite človeka dostojno življenje, dagte nam kruha, malo sonca in človeške sreče.
V tem kriku je utrujenost, naveličanost, zagrenelost. ne vem, kai vse. Dobro. Toda kdo more tajiti, da iz njega ne govore ljudje. resnični ljudje, ne oa »gnoj bodočega socialnega živlenja«?! Ljudje eo se uprli idejam kakor angeli Bogu, in Fallada je po-st»l pesnik tega značilnega upora. —o.
čltajte
tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET
Radio kotiček
Ljubljana, 22. junija.
Danes ob 19.30 stopi pred mikrofon dr. Pavel Brežnik. ki nam bo predaval o Chi-cagu in o svetovni razstavi v Chicagu. Predavatelj je poslušalcem že znan po svojih predajvanjih v ljubljanskem in beograjskem radiju.
Pisatelj, ki je prepotoval svoj čas vso Serverno Ameriko, si je to pot izbral kot predmet svojega predavanja Ghicago in njegovo svetovno razstavo. Američani so imenovali to velikansko prireditev »A Cen-iury of Progress« (stoletje napredka). Na njej ao na nazoren način prikazali napredek znanosti in nje uporabo v človeškem življenju v teku prošlega stoletja- Ta razstava se razlikuje od vseh dosedanjih po tem. da se vse na njej vrši, izdeluje in p. e-giblje neposredno pred očmi gledavca tako, da ta lahko sledi od začetka do konca vsakemu pojavu. Razstava kaže ves razvoj človeštva tekom prošlega stoletja, to je tiste dobe, ko je človeštvo napravijo največji korak naprej v spoznavanju naravnih zakonov in uporabo njih siL To je razstava stoletja uporabe parnega, stroja in elektrike ter njiju sodelovanja pri pen e-čanju udobnosti človeškega življenja. Razstava je stala nad 38 in pol milijona d>-larjev in lani jo je obiskalo nad 22 milijonov ljudi iz vseh krajev sveta. Leto® bo zaradi padca dolarja in globokega znifa-nja prevoznih cen na prekooceanskih psr-nikih poset iz Evrope še posebno vel'k. Celo nekaj Ljubljančanov se je namenilo v Chioago.
u— Za kres na gradu, ki ga zažge pododbor Rdečega križa v Ljubljani t soboto 2<3. t. m., vlada med občinstvom veliko zanimanje, zlasti ker glede na sedanje gosp > darske prilike ne bo vstopnine.
u— Podružnica sadjarskega m vrtnarskega društva na Viču priredi v nedei io 24. t. m. ob pol 10. dopoldne strokovno predavanje. Na predavanju ki bo na vrt > vih v Rožni dolini, nam bo kmetijski referent g. Anton Flego razlagal kako se pravilno goji pritlično sadno drevje. Zbirališče pri šoli na Viču. Vabljeni vsi ljubitelji vrtov.
u—- Ne žalite vojaških straž! Mimo vojaških objektov, ob katerih stoji vojaška straža prihajajo podnevi kakor tudi por >-či pasanti, ki često iz&ušajo izzivati strnž-nike in jih motiti v službi. Ker nastopajo taki pasanti včasih žaljivo, opozarja varnostno oblastvo, da so taki nastopi strogo kaznivi. Posebno pa je opozoriti take nepremišljene«, da bo vojaška straža od€ 1 <vi nastopala prav energično. Posledice naj si nepridipravi pripišejo samim sebi.
u— Pred justično palačo najdena denarnica. Neka poštena deklica je našla v sredo pred justiono palačo že močno olv rabljeno denarnico z manjšo vsoto denarja. Vse kaže. da je denarnico izgubil kak siromašen človek. Lastnik denarnice naj se zglasi pri vratarju justične palače, kjer bo dobil svojo denarnico z gotovino vred.
u— Tlakovanje v Prešernovi in Stritar^ jevi ulici. Predvčerajšnjim so pričoli mestni delavci tlakovanje Prešernove in Stritarjeve ulice. V Prešernovi ulici tlakujejo za enkrat le prostor med levimi tirnicami. Stritarjevo ulico pa tlakujejo v vsej širini. Dela bodo trajala najtirže več tednov, ker delavci spričo prometa ne morejo tako hiteti, kakor bi sicer, če bi se delo lahko vršilo v miru.
u— Padec z odra in poskušen samomor. Zidar France Šerbelj, zaposlen pri zidanju nove cemve pri Sv. Krištofu, je včeraj dopoldne padel z odra na tla. Dobil je hude zunanje in še hujše notranje poškodbe. Odpeljali So ga v bolnišnico, kam^r so pripeljali skoro istočasno tudi 281etne?a Leopolda Hafnerja iz Krne na Gorenjskem. Mladenič je v trenutni duševni zmedenosti v samomorilnem namenu topil večjo količino Iizola,
u— Aretacija nevarnega vlomilca. V okolici Ljubljane so prijeli varnostni organi 30 letnega Ivana Otorepca, ki velja za skrajno predrznega vlomilca. Otorepee se je v zadnjih dneh udejstvoval 'zlasti v št. Vidu in okolici, kjer je vlamljal v stanovanja. Nakradeno blago je prodajal pol ceno, pri čemer pa se je ujel ter prišel spet v rose pravice.
u— V nedeljo 24. t. m. avtobusni izlst na Koroško, prijave Goričan, Tržič.
u— Zopet nov program in navadne kavarniške cene Vam nudi Ode©« bar.
Iz Celja
e— Iz politično upravne služb©. Diplomirani pravnik g. Janko štadler, doslej prsv-ni praktikant pri okrožnem sodišču v Celju, je imenovan za politično upravnega pripravnika in prideljeu sreskemu načcl-ništvu v Radovljici.
e— Višji in nižji tečajni izpit na celjski gimnaziji. Pod predsedstvom ministrskega odposlanca prosvetnega inšpektorja v p. g. dr. Stanka Bevka je bil od 14. do 21. t. m. na državni realni gimnaziji v Celju višji tečajni Izpit h kateremu se je prijavilo 16 kandidatov, C kandidatinj in 1 privatistka, skupaj torej 23 kandidatov in kandidatinj. Po pismenem višjem tečajnem izpitu je bilo na podlagi pismenih izdelkov in ocen v letnem izpričevalu 7 kandidatov in kandidatinj oproščenih ustmenega višjega tečajnega izpita. Višji tečajni izpit je uspešno napravilo 20 kandidatov in kandidatinj. 2 kandidata imata popravni izpit, padel ni nihče, 1 kandidat pa je moral zaradi bolezni odložiti ustmeni višji tečajni izpit. Višji tečajni izpit so napravili: Matilda Doboviškova, Ignac Ferdič (oproščen ustmenega izpita), Tatjana Gabrov-škova (oproščena), Antonina Gliickova, Vilma Haselbachova (oproščena), Agneia Hillingerjeva (privatistka) Alojzij Horjak, Bmilijan Kline, Antonij Koran (oproščen), Gabrijelca Koželjeva, Svetozar Likar. Gerhard Mraulag, Martin Ocvirk Ljudmila Pavšičeva, Adolf Piki, Emil Stante, Alojzij šen t jure, Edvard Valenčič (oproščen), Alojzij Verfonjak (oproščen) in Jožef Voj-skn (oproščen). Maturantom in maturantkam iskreno čestitamo! Nižji tečajni izpit, ki sta mu predsedovala gg. direktor Mrav-Ijak in profesor Bračko, je bil od 11. do 15. t m. Prijavilo se je' 94 kandidatov in kandidatinj, med njimi 29 učenk fn 3 prlvat!-sti. Na podlagi ocen v letnem Izpričevalu je bilo 13 učencev ln 9 učenk oproščenih nižjega tečajnega izpita Ustmeni fzpit Je uspešno napravilo 46 učencev in 18 učenk. Popravni izpit ima 6 učencev in 2 učenki, med njimi 1 privatist Padel ni nihče Pr' višjem ln nižjem tečajnem tepitu na celjski gimnaziji so bil! letos doseženi, zelo razveseljivi uspehi.
e— Računski zaključki mestne občine celjske im njenih podjetij za upravno leto 1933. so od 19. t. m- do vštetega 5. jnlija razpoloženi pri mestnem računovodstvu ob uradnih urah. Opombe k računskim zaključkom in eventualne pripombe je treba vlagati v navedenem roku pri mestnem načelstvu v Celju.
e— Dve razstavi na meščanski g©li. Na državni deški in dekliški meščanski šoli v Celju besla v nedeljo 24. t. m. in ponedeljek 2o. t. m. od 8. do 12. in od 14. do 18. razstavi ročnih del in risarskih izdelkov. Starši in prijatelji mladine so vabljeni, de si ogledajo ti dve zanimivi razstavi.
e— Kino Union. Danes ob 16.15 m 20.30 zvočni velefilm »Arsene Lupin, kralj tatov«, in zvočaia predigra.
Iz Maribora
a— Veličasten pogreb patra Pavla. Ka-
£0 silno priljubljen je bil pokojni pater Pavel, je dokazal njegov pogreb. Ko je lefcal aa mrtvaškem odru, so ga hodile kropit množice ljudstva iz mesta in okolice. Nabito polna je bila prostorna bazilika, kjer je opravil requiem za pokojnim škof ar. Tomažič ob asistenci številne duhovščine. Ganljivo je bilo slovo njegovih sobratov in otrok krčevinske šole, ki so v cerkvi ob krsti zapeli žalostinko »Vigred se povrne«. Ko so mestni pogrebci srebrno krsto odnesli iz cerkve, so turobno bučale orgle in marsikatero oko je bilo rosno. Izpred cerkve se je razvil sprevod, v katerem je bilo več tisoč ljudi. Pred vozom s krsto, ki je bila pokrita z /end in cvetjem, so šli številni odlični predstavniki cerkvenih in prosvetnih organizacij. V sprevodu je igrala tudi godba »Danice«, ob odprtem grobu pa se je poslovilo od pokojnika več govornikov.
a— šahovski turnir za prvenstvo Marl-bora. V sredo zvečer se je odigralo deveto kolo. Rezultati so bili naslednji: Lešnik je zmagal nad Fišerjem, Kukovec nad Ostankom, Sila nad dr. Lipajem, Lobkov pa nad Strnišo. Partiji Lukež - Kramer in Stupan-Golee sta bili preloženi. Stanje po 9. kolu; Kukovec 8, Lešnik 7, Kramer 6 (1), Stu-pan 5 in pol (1), Lobkov 4 in pol, Ostanek, Sila 4, dr. Lipaj 3 in pol, Lukež 3 (1), Fige r 3, Goleč 2 (1), Strniša 1 in pol. Deseto kolo se bo odigralo v nedeljo 24. t. m., preloženi partiji pa drevi ob 20. v kavarni Central.
a— Nesreča ne počiva. V Vukovskem dolu je pade! s črešnie 61etni viničarjev sin France Jurič in si pri padcu zlomil des-nco. V Studencih pa je po nesrečnem na-klučju vrezal neki raznašalec kruha s koso svojega tovariša v desno nogo tako hudo, 4?. je mora-! Iskati pomoči v bolnišnici.
a— Tihotapstvo z vinom. V maju je izsledil občinski organ v Gosposki ulici v neki klet; večjo zalogo vina. Vino je pripeljal neki kmet in ga s pomočjo drugih na drobno prodajal. Občinski organ je zadevo javil finančni kontroli, ki je polovnjake zapečatila, kmeta pa poklicala na zagovor. Nadalje je omenjeni organ Izsledil v neki hiši Ob brodu dve kleti, polni vtihotaplje-nega vina. Tudi to vino so pripeljali v mesto kmetje in ga prodajal- na drobno po 5 Din liter. Finančno oblastvo je celo ugotovilo, da so med tem!., ki tihotapijo vino v mesto, taki, ki vino kupujejo na deželi in ga skrivaj dovažaio v mesto. Finančna kontrola je vse sode v obeh kleteh zapečati a. Tihotapci z vinom pa bodo občutno kaznovani.
a— Krvav napad. V Studencih pri Mariboru so neznani storilci navalili z noži na domov se vračajočega 371etnega brezposelnega ključavničarja Otona Leimannerje-va in ga nevarno oklat Hudo poškodovanega ključavničarja so spravili ljudje v mariborsko bolnišnico. Za neznanimi napadalci poizvedujejo orožniki
a— 10 let zaradi poizkušnega za«truplje-nja. Pod tem naslovom smo v včerajšnji številki priobčili kraišo poročilo o kazenski razpravi proti 301etnemu hlapcu Tonetu Prikeržniku. Pri telefonski transml-siji pa se je vrinila v poročilo netočnost, da je obtoženemu Prikeržniku preskrbel arzenik sosed Hudobnik, ki je pri vsej zadevi popolnoma nedolžen. Citatelji, ki so čitali poročilo o razpravi v mariborskem »Večerniku«, so to pomoto že sami popravili.
Iz Novega mesta
n— Kino »Dom« v Sokolskem domu
predvaja danes in jutri, obakrat ob 20.30 ter v nedel jo ob 16.. 18.30 in 20.30 zvočni film »Mladost je sladka« Predigra: Para-mountov zvočni tedn;k.
Iz Ptuja
j— Poštne vesti. Dostava pošte v mestnem delu Brega je zaradi pomanjkanja in obolelosti poštnega osobfa omejena začasno na samo enkratno dnevno. — Poštni slu-•/iteli Tljflš Josip je premeščen k pošti v Rogaški Slatini.
—i Z živilskega tr$a. V petek je bil živilski trg bogato založen r. vsemi dobrotami. Kmetice prinašajo iz bližnje okolice po cele košare črešenj, merica še vedno po dinarju. Ka trgu je tudi veliko gob. Zelenjave je obilo, prodaia pa se še vedno po kupčkih na oko. SWaini čas je, da se unelje vaga in mera. Tudi rib je precej. klini po 7 do 10 Din za komad, belice celo po 5 Din. Mlekarskih izdelkov ie bilo v izobiliu in ne po pretiranih cenah. Tudi prijatelji perutnine so prišli na svoj račun, akoravno se perutnina zelo drago trži. Par piščancev stane 18 do 20 Din kokoši so po 15 do 20 Din.
j— Kino bo predvajal v soboto m nedeljo ob nol 21. filmsko onereto »Pesem o r-eci«. Herbert Groh in Paul Kemp. Dodatek Foxov tednik in kulturni film.
Iz Prekmurja
pm— Zgodn ja žetev. Te dni se je že pričela žetev v Prekmurju. Ječmen je že po-žet m videti je po polju že tudi križe rži. Žetev je bila letos dva tedna prej kakor običajno. Pridelek bo srednje dober tako po količini kakor po kakovosti.
pm— Hud pretep. V nedeljo, ko je bila v Črensovcih maša neki fantje iz Gornje Bistrice niso bili pri maši, ampak v gostilni. Sami rekruti so se hoteli malo postaviti rn so tako pili malo več, kakor je bilo treba Domov grede je nastal med njimi prepir, sledil je pretep, dokler ni obležal na oesti rekrut šierujavič. K hudo ranjenemu so takoj poklicali duhovnika, nato pa so ga odpeljali v bolnišnico. Fant pa je dobil tako hude poškodbe z nožem, da najbrž ne bo okreval.
pm— Za posledicami kačjega pika je umrla V Dolgi vasi je kača pičila Žoma-novo Elizabeto, ki je grabila seno na travniku. Ženska se je takoj napotila proti domu, a je med potjo onemogla, da so jo mo-rali nesti domov, kjer je umrla, še preden je prišel poklicani zdravnik. Skoro neverjetno je, da bi strup učinkoval tako hitro. Možno pa je. da se je ranjenka tako prestrašila. da jo je zadela kap.
Iz življenja na deželi
CERKNICA. Te dni sta bila prestavljena Lz Cerknice g. Ivo Dobrovoljc za starešino finančne kontrole na Rakeku, in g. Cetinski Mihael za podpreg'ednika finančne kontrole v Kočevju. Z Rakeka je bil premeščen starešina finančne kontrole g. Klemene v Celje. Vsi trije so dalje časa službovali v Cerknici in se prav pridno udejstvovali pri Sokolu kot marljivi odborniki. Zato jih bo društvo težko pogrešalo. Kako priljubljena sta bila gg. Dobrovoljc in Cetinski, je zgovorno pričal njun poslovilni večer pri Zabukovcu, ko sta v družbi mnogoštevilnih domačinov-prijateijev žela želje za srečno bodočnost. V klenih besedah se jc poslovil od njiju g. Lah, komandir žandarm. stanice. Za starešino naše finančne kontrole je imenovan g. Zakonšek iz Radovljice, za pod-prcglednika pa Šajn iz Kozaršč. Oba sta službo že nastopila. Pred kratkim je bil upokojen komandir žand. stanice g. Puhar Rudolf, ki je služboval v Cerknici devet
Poslovanje Trboveljske pre-mogokopne družbe v 1.1932
V sredo je imela Trboveljska premogo-kopna družba svoj 61. redni občni zbor, o katerem smo že kratko poročali Ker sega zanimanje za poslovanje te družbe daleč preko ozkega kroga delničarjev, navajamo v naslednjem nekaj podatkov o poslovanju podjetja v preteklem letu. Letno poročilo samo navaja med dingim naslednje:
Gospodarska depresija je lani v prvem polletju ostala na najnižji stopnji, v drugem polletju pa eo se pojavili nekateri znaki lahkega zboljšanja- Iz tega bi bilo sklepati, da je najhujša kriza prekoračena, ugodnejše razmere pa se bodo pojavile le polagona.
Glede nove pogodbe z državnimi železnicami za leto 1934,33 je omeniti, da je za družbo ostal v veljavi dosedanji kontingent (v izmeri, kakor je bil lani povečan) Cene premogu, ki eo zaradi ponovnih od prometnega ministrstva zahtevanih znižanja že lani doeegle izredno nizko stopnjo, eo bile letos vnovič znižane tako, da so padle pod polovico onih cen. ki so jili železnice plačevale f letih 1927 in 1928. To znižanje oen zadene 40% družbene produkcije in to izključno sortirane vrste.
Poročilo nadalje zatrjuje, da ee je podjetje vedno trudilo, da ee iz socialnih ozirov izogne splošnim redukcijam delavstva in je izvedlo lani le neobhodno potrebne delne redukcije. Zadnji tozadevni ukrep je družba napravila lani spomladi, ko je Izvedla splošno redukcijo plač in mesd. Vkljub tem redukcijam je bilo število delovnih dni lani omejeno in eo morali delavci večkrat praznovati. Poročilo končno navaja, da so novo uvedene odkopne metode prispevale k znatnemu znižanju produkcijskih stroškov (že poročilo za 1. 1932 navaja znižanje produkcijskih stroškov navzlic nazadovanja produkcije), dočim je delno praznovanje povečalo vdrževalne stroške rudnikov, j; Če primerjamo produkcijske podatke, navedene v letnem poročilu za lansko leto, s pedatki za prejšnga leta. dobimo naslednjo zanimivo sliko o gibanju produkcije premoga, cementa in apna (premog v tonah, cc-rr.ent in apno v vagonih):
	premog	cement	apno
1927	1.628.800	2119	1253
1929	1,957.6C0	4368	2077
1930	1,414.900	3926	1553
1931	1.245.300	6350	1382
19?>2	l,009.9-:0	5053	526
1983	921.400	3963	536
V	primeri z rekordnim letom 1929 je produkcija premoga lani padla pod polovico; v primeri z letom 1932 pa je produkcija premoga nazadovala za skoro 9%, dočim se je oddaja premoga skrčila le za 2%, namreč od 979.800 v predlanskem letu na 961.300 ton v lanskem letj. Produkcija je torej lani padla za okrog 89.000, oddaja pa le za 18.000 ton in se je razlika krila iz zalog, ki so ee v teku leta precej zmanjšale. V prvem lanskem polletu je oddaja premoga še zaostajala za 13°/o za prejšnjim letom, v drugem polletu pa ee je povečala za 9%.
Produkcija cementa, ki je dosegla največji obseg v letu 1931 (6350 vagonov), je lani ponovno nazadovala zaradi slabe gradbene delavnosti na 3953 vagonov. Navzlic padcu produkcije je uspeh te panoge produkcije »zadovoljive. Produkcija apna j^ bila lani sicer za malenkost večja nego predlanskem in je znašala 536 vagonov, vendar je pri tem znašala komaj dobro četrtino produkcije iz leta 1929. Poročilo zatrjuje, da je produkcija apna nerentabilna in jo p >djelje vzdržuje saino zaradi tega, da porabi manj vredne vrste premoga, ki obremenjuje skladišča.
V	bilanci je montanska posest ter posest zemljišč vnesena z /soto 51.6 milijona Din (leta 1932 52.7). Visoke zgradbe, rudniške naprave, etrojne naprave io vrednost predčasnega odkrivanja na dnevnih kopih, torej rudniške investicije eo vnešene z vsoto 98.5 milijona Din (110.1). Vrednost cementarne in ostalih obratov pa je izkazana e 15.7 milijona Din (17.9). Pri teh postavkah vidimo prav znatne odpise, ki znašajo v celoti 18 milijonov Din. Postavka, ki označuje vrednost predčasnega odkrivanja na dnevnih kopih v Trbovljah, Kočevju in Rajhenburgu je znašala leta 1925 preko 53 milijonov Din, 6edai pa je že toliko odpisana, da znaša v bilanci za preteklo leto le še 9.8 milijona Din. Prav tako vidimo, da je bila vrednost rudniških naprav v letu 1926 (po izvršeni
let. Te dni nas je zapustil in se preselil v Devico Marijo v Polju, kjer bo užival s svojo družino zasluženi pokoj.
JURKLOSTER. V nedeljo 17. t m. Je otvorila strelska družina v Jurkloštru svoje strelišče. Ob 10. je bila otvoritev in blagoslovitev strelišča v Nemškem grabnu in nagradno streljanje, pri katerem sta odnesla prvo in drugo mesto g. Ravtar Otmar iz Planine in g. Ocvirk Jožef iz Jurkloštra. Otvoritvi je prisostvoval komandant 39. p. p iz Celja polkovnik g. Golubovič, ki je oddal tudi otvoritveni strel. Zbrane goste in strelce je pozdravil v imenu strelske družine njen predsednik g. Koželj Alojzij, šolski upravitelj iz Jurkloštra. Popoldne se je vršila na prostem igra »Divji lovec« v režiji g. Marguča. Vsi igralci so izvedli svoje vloge v splošno zadovoljstvo, naravnost briljiral pa je Za-vrtnik g. Koželja, kateremu je prav dobro sekundiral g. Burin v vlogi Tončka. Upamo, da je prireditev poleg moralnega imela tudi dober gmoten uspeh in želimo strelski družini čim lepšega razmaha.
ŠT. VID NAD LJUBLJANO. Meščanska šola priredi v nedeljo 24. t. m. razstavo risb. ročnih del in drugih izdelkov. Razstava bo odprta ves dan. Vablieni!
VOJNIK. Državna meščanska šola v Vojniku priredi 24. in 25. t m. razstavo pismenih, risarskih in ženskih in deških ročnih del. Pogoji za vpis učencev in ostala navodila za novo šolsko leto so razvidni na oglasni deski v šolski veži.
žile v taksnem dnevniku, dohodke od prispevka za izredno izkoriščanje cest pa kot depozit na račun dotične banovine. Vsaka davčna uprava, ki ima na svojem področju
avtobusni promet je do'žna vselej imeti v rezervi, zadostno število voznih listkov vseh vrst Za samoupravna telesa, ki vrše avtobusni promet, bodo veljale dosedanje določbe taksnega in pristoibinskega pravilnika, za tovorni in blagovni promet pa se bodo uporabljale sprovodnice, ki so jih finančne direkcije že prejele. Nadzorstvo nad izvajanjem teh določb bodo opravljali organi finančne kontrole s podporo policijskih oblasti. Zato bodo banske uprave naložile lastnikom avtomobilsk h podjetij, da morajo na zahtevo organov finančne kontrole ustaviti svoja vozila, da se bo mogla izvršiti revizija listkov. Kdor bi temu nasprotoval, bo kaznovan z globo 2 do 5000 Din.
Gospodarske vesti
= Filmsko predavanje za kovinarske obrtnike in pomočnike. V petek 22. L m. bo ob pol 17. uri popoldne v kinu >Ideak v Ljubljani predavanje e spremljanjem filma o avtogenskem varenju. S tem se obenem zaključuje tečaj za avtogensko vare-nje, ki ga je priredil Zavod za pospeševanj obrti pri Zbornici za TOI pod vodstvom eosp. inženjerja Kneza. Film, ki je dolg 909 m, bo izredno zanimiv, oeobito ta one kovinarske obrtnike in pomočnike, ki že znajo variti. Vstopnine ni nobene. Vabimo zato obrtnike in pomočnike kovinarskih strok, da ee udeleže te prireditve, a to ne samo oni iz Ljubljane, temveč tudi z dežele. Predavanje ie prirejeno feiko, da se udeleženci lahko vrnejo že z večernimi vlaki.
=r Pšenična letina v Evropi. Po podatkih, ki so trenotno na razpolago cenijo, da bo letošnja pšenična letina v Evropi za približno 20 odst. manjša nego je bila lani.
Oddaja popravil vojašnice v Zagrebu
sc bo vršila potom ofertne licitacije 16. julija pri inženjerekem oddelku komande savske divizijske oblasti v Zagrebu.
tjlubutus"	mfo,
da JUp* Me
Dva pletilna stroja je ukradel
Ljubljana, 21. junija
Ključavničarski vajenec Srečko, ki je stanoval pred časom v Zgornji Šiški v enem izmed objektov bivše kokošje farme in je zdaj brez posla, je imel letos v maju prav vesele dni. Srečko je dan za dnem stopal mimo zapuščenega skladišča v enem tamošnjih objektov, pa ga je zmotila radovednost, da jc krenil nekoč k vratom, ki jih je našel samo priprta. V prostoru je zagledal mnogo stare šars. mej katero je dobil tudi dva velika in dobro ohranjena pletilna stroja, ki sta ga pri5^ la zanimati. Ko je po več dnevih dognal, da se za ropotijo kakor tudi za stroja nihče ne zanima, je oba stroja demontiral ter ju odnesel v svoje stanovanje. Začel je iskati kupca in ga je kmalu našel v osebi nekega interesenta na Gorenjskem, ki mu je prodal oba stroja za skromno eno 800 Din.
V teh dneh se je oglasil v skladišču tudi lastnik strojev Mihael V. iz Mest, ki je presenečen opazil, da strojev v vrednosti 15.000 Din ni več na mestu. Lastnik je ne-mudno stopil na policijsko upravo, kjer je zadevo prijavil. Sledile so poizvedbe in policijski organi so po daljšem zasledovanju ugotovili, kdo je stroja odnesel in prodal. Srečka, ki je že nekaj časa brezposeln, so poiskali na njegovem domu in ga aretirali.
Deset let tujskega premeta na Gornjem Jadranu
Sušak, 20. junija
Zveza za pospeševanje tujskega prometa na Gornjem Jadranu je na svoji redni letni skupščini, ki se je vršila nedavno na Sušaku, slavila desetletnico svojega obstanka. Pri tej priliki sta predsednik zveze, suša-ški mestni župan Djuro Ružič, in ravnatelj J. S. Vrignanin podala izčrpen histo-rijat organizacije, ki so jo poleti 1924 ustanovili zastopniki Zdraviliškega poverjeni-štva iz Crikvenice in Novega, Društva za tujski promet iz Selca in Kopališke zadruge iz Baške. Istega leta je pristopilo k zvezi tudi mesto Sušak, potem pa so sledila njegovemu vzgledu vsa pomembnejša kopališča in letovišča v Hrvatskem Primcrju. Tako je zveza v kratkem času postala središče vse tujskoprometne propagande in organizacije in vsega tujsko-prometnega napredka na Gornjem Jadranu. V zadnjih treh letih se je zveza lotila tudi poglavitnega življenjskega vprašanja našega primorja, vprašanja vodne oskrbe. Na njeno pobudo in z njenim sodelovanjem so bili v tem času zgrajeni vodovodi na Rabu, v Baški ter veliki vodovod od žrnovnice za Novi, Selce in Crikvenico, pravkar pa se dovršuje še vodovod za Kraljevico, Enako so izvršene vse priprave za izgraditev velikega vodovoda na otoku Krku za kopališča Aleksandrovo, Krk in Malinska. Posebno pozornost je zveza posvetila pogozditvi okolice kopališč ter je bilo urejenih mnogo novih nasadov. Samo lani je bilo v primor-jU in na otokih zasajenih nad 50.000 sadnih dreves.
Pred vojno je bil tujski promet na Gorenjem Jadranu šele v povojih. Najstarejša institucija na tem polju je bilo Kopališko poverjeništvo v Crikvenici, ki obstoji že 40 let. Večina lokalnih tujskopromet-nih ustanov na tem delu Jadrana pa se je osnovala šele, od kar obstoji zveza. Prav zanimive so številke, ki govore o gibanju gostov in o času njihovega gibanja na Jadranu v zadnjih desetih letih. Za leto 1924 beleži statistika zveze 17.761 gostov, naslednie leto 20.257, leta 1927. že 50.878, leta 1930. pa je dosežen višek frekvence: 54.138 gostov. V zvezi z gospodarsko krizo je obisk v naslednjih dveh letih občutno padel, lani pa je spet narasel na 50.909. Medtem ko kaže statistika po številu gostov v splošnem živahno napeto črto navzgor, pa beleži statistika o dnevih, ki so jih tujci preživeli na Jadranu v tem desetletju, mnogo manj izpremembe. Medtem ko je v letu 1926. preživelo 35.602 gosta 483.299 dni v kopališčih Gornjega Jadrana, jih je lani 50.909 samo nekaj več, namreč 550.686 dni. Iz teh podatkov smemo sklepati, da število letoviščarjev sicer stalno narašča, da pa čas bivanja na morju obenem pada. Zmerom več je ljudi, ki si lahko privoščijo počitnice v morskem kopališču, toda gmotne razmere jih silijo, da ostanejo na letovanju zmerom manj dni. V splošnem pa moramo reči, da je naše morje deležno mnogo bolj cveteče prosperitete kakor rivijere naših sosedov.
V teh številkah pa niso všteti izletniki in razne počitniške kolonije, število izletnikov in pa članov raznih kolonij na Gornjem Jadranu je vsako leto večja in doseza v zadnjem času 20 do 30.000 oseb letno. Po zaslugi dobro organizirane propagande v inozemstvu, zlasti v srednji Evropi, se je znatno povečalo število gostov inozemcev, tako da tvorijo ti v zadnjih letih stalno okrog 50%. V zadnjih desetih letih je samo Gornji Jadran zaslužil v tujskem prometu okrog 500 milijonov Din. Za propagando je zveza natisnila in brezplačno razposlala več kakor četrt milijona lepakov in prospektov v raznih jezikih, predvsem v nemščini (105.000) in češčini (53.000).
Kako živahen razvoj je zveza doživela v teh desetih letih, nam najbolj nazorno kaže dejstvo, da je ob pričetku svojega dela pred desetimi leti štela med svojimi člani samo štiri kopališča, danes pa jifc ima že devetnajst. Vodilno mesto med njimi zavzema Rab, ki je lani imel 12.352 gostov z 125.515 dnevi bivanja. Njemu sledi Cri-kvenica, tretje mesto po frekvenci ljudskega prometa na Gornjem Jadranu pa zavzema Sušak. Zanimivo je dejstvo, da uživajo Delnice s svojim takorekoč celinskim podnebjem več tujskega prometa kakor n. pr. Kraljeviča, Selce in Aleksandrovo. V statističnem pregledu o narodnosti zavzemajo Slovenci kot obiskovalci Jadrana eno prvih mest, saj je Hrvatsko Primorje nekakšna slovenska rivijera, odkar smo Slovenci ostali brez svojega morja. Za dobro zvezo Ljubljana s Sušakom skrbita predvsem avijonska in stalna avtobusna linija. Zboljšanje železniškega prometa bosta morala Slovenija in Primorje šele izvojevati, in kadar bosta dosegli ta svoj cilj, bo obenem ustvarjena dostojna zveza našega Jadrana s srednjo in zapadno Evropo.
cRctdeti na %\aku in sotneu
tam daje N$VEA
Pred solnčenjem morate svoje telo drgniti z Nivea kremo ali Ni-vea oljem. S tem
zmanjšate nevarnost tolnčarice a dobite obrnem prekrasno bronasto barvo kože.
NIVEA na $taku tn hotncul
GOSPODARSTVO
valorizaciji) vnesena v bilanco 6e z veolo 69 milijonov Din, v lanski bilanci pa navzlic novim investicijam samo še z 40.6 milijona Din. Vrednost strojnih naprav, ki je od leta 1926 do leta 1932 narasla od 10.6 na -31.0 milijona Din. je v lanski bilanci i>o odpisih vnesena z vsoto 30.6 milijona Din. Skupaj ie podMie lani kakor rečeno odpisalo na investicijah 18 milijonov Din nasproti 16.8, 18.8, 18.2, 19.6 in 16.4 milijona Din v prejšnjih 5 letih. Poslovni uspeh družbe v lanskem letu torej nikakor ni tako slab. kakor bi človek sklepal iz razmeroma maj|hnega izkazanega čistega dobička, saj je kosmati dobiček, čeprav je za oolovi-oo manjši, kakor pred krizo, omogočil podjetju, da je v bilanci v lanskem letu izvršilo odpise v obsegu, kakor v najboljših letih pred krizo. Lanski odpis je gotovo z^lo velik, če ee 'apošiteva, da znaša bilančna vrednost rudniških in tvorniških investicij le 114 milijonov Din in da so odpisi y zadnjih sedmih letih dosegli ogromno vsoto 126 milijonov. Do leta 1926 so bili odpiei v bilanci razmeroma majhni, ker se je bilančna vrednost starih investicij zaradi inflacije zelo skrčila. Šele valorizacija vrednosti teh investicij je od leta 1926 naprej omogočila dmžbi odpise v obsegu med 17 in 19 milijonov Din letno.
Zaloge premoga, cementa in aipna ter obratnega materijala so v bilanci vnešene z 18.6 milijona Din nasproti 25.5 milijona Din v prejšnji bilanci. To nazadovanje je predvsem posledica znatno skrčenih zalog premoga. Dolžniki eo ponovno nekoliko narasli, in sicer od 163.6 na 166.9 milijona Din. Znaten del postavke debMorjev odpade na dolg državnih železnic za dobavljeni premog. Poročilo pa navaja, da je v zadnjem času zaznamovati pospešen je odnosno zvišanje železniških plačil.
Na strani pasiv so poleg delniške glavnice 200 milijonov Din vneseni rezervni fondi v višini 78.7 milijona Din (nasproti 76.7 milijona Din v prejšnji bilanci). Ker je družba lani 1. decembra pričela izplačevati dividendo za leto 1931, je postavka »ne-vnovčeni dividendni kuponi« nazadovala od 15.6 na 9 milijonov Din. Znatno eo nazadovali kred Morji, in sicer od 71.5 na 57.6 milijona Din.
Račun zgube in dobička izkazuje 48-7 milijona Din kosmatega dobička nasproti 33.0, 77.4, 107.7 in 104.9 milijona Din v prejšnjih štirih letih. Cisti dobiček za preteklo leto je izkazan z veoto 2 milijona Din, nasproti 2.3. 18.2, 30.0 in 43.8 milijona Din v prejšnjih štirih letih. Skupno e prenosom dobička iz leta 1932 pa znaša lanski čieti dobiček 3.8 milijona Din. Upravni stroški eo lani znašali 6.5 milijona Din (predlanskem 6.8), izdatki za eocialno skrbstvo pa 11.4 milijona Din (12.2). Davkor in taks je družba lani plačala le 8.3 milijona Din nasproti 14.6. 21.1, 29.4 in 25.5 milijona Din v zadnjih štirih letih. Kakor vidimo, ee je davčno breme podjetja zadnja leta občutno skrčilo.
Zaračunavanje voznlnske takse prt avtobusnem prometu
. Glede izračunavanja takse iz ta-r. št 101 taksne tarife pri avtobusnem prometu je finančni minister sporazumno z gradbenim ministrom odredil, da se pri avtobusnem prometu ne računa v osnovo za odmero takse 10% prispevek za izredno izkoriščanje cest temveč je ta prispevek izvzeti iz osnove za odmero takse iz tar. št. 101 v višini 15%. Na podlagi tega sporazuma se ho pri obračunavanju vozninske takse v bodoče vzela taksa od bruto vrednosti voznega listka, in sicer v višini 20 % od bruto voznine; od teh 20 % pripada državi na račun vozninske takse 12 %, ostalih 8 % pa banovini na račun prisjjevka za izredno izkoriščanje cest. Vsaka banska uprava bo odslej tiskala v svoji režiji avtobusne listke po potrebi svojega avtobusnega prometa. Listki se morajo natisniti tako. kakor ! določa pravilnik in morajo biti slični kinematografskim vstopnicam. Mesečne, letne in druge naročninske vozovnice bodo tiskala podjetja sama in veljajo zanje dosedanji predpisi.
Vozn; listki se bodo prodajali na davčnih upravah, ki bodo taksne dohodke knii-
Borze
21. junija
Na ljubljanski borzi so oficielni tečaji deviz ostali danes skoro nespremenjeni. V privatnem klitingu notirajo avstrijski šilingi nespremenjeno 9.35 — 9.45 (v Zagrebu promet po 9.37). Angleški funti so se v privatnem kliringu v Zagrebu trgovali po 253.60, grški boni pa po 29.75.
Na zagrebškem efektnem tržišču notira vojna škoda 303 — 305 brez prometa (v Beogradu promet po 304.50). Na beograjski borzi se je 8 odstotno Blairovo posojilo trgovalo po 61.75, 7 odstotno pa po 55.75.
Devire
Ljubljana: Amsterdam 2313.18 — 2324.54 Berlin 1205.69 — 1306.49, Bruselj 796.35 — 800.29, Curih 1108.35 — 1113 85, London 171.53 — 173.13, Newyork 3380.50—3408.76, Pariz 225.07—226.19. Praga 141.42—142.48 Trst 293.24 — 295.67 (premija 28.5 odst.) Avstrijski šiling v privatnem kliringu 9.35 —9 45.
Zagreb. Amsterdam 2313.18 do 2324.54, Berlin 1295.60—1306.49, Bruselj 796.35 do 800.29, London 171.53—173.13, Milan 293.24 do 295.64, Newyork kabel 3402.50—3430.76, ček 3380.50—3408.76, Pariz 225.07—226.19, Praga 141.62—142.48, Curih 1108.35 do 1113.85.
Curih. Pariz 20.2975, London 15.51, New York 307.50, Bruselj 71.8250, Milan 26.46, Madrid 42.10, Amsterdam 208.6250, Berlin 117.15, Dunaj 57, Stockholm 79.90, Oslo 77.85, Kobenhavn 69.20, Praga 12.7750, Varšava 58.10, Bukarešta 3.05.
Efekti.
Ljubljana. Vojna škoda 303 — 305, 7 % invest. 70 — 71, 8% Blair 61 — 62, 7 % Blair 55 — 56, 7 % Drž. hip. banka 67 — 68, 4 % agrarne 36 — 38, 6 % begluške 54 — 55.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna ško> da 303 — 305, za junij 303 den., 7% Investicijsko 71 den., 4 % agrarne 37.25 den., 7 % Blair 5530 — 55.75, 8 % Blair 6130 — 62.25, 7 % Drž. hip. banka 6730 — 69, 6% begluške 54.25 — 54.50; delnice: PAB 215 — 217, Sečerana Osijek 125 — 150, Trbovlje 83 — 89.
Beograd. Vojna škoda 304.50 zaklj., za sept. 30530 zaklj., 7 % invest. 71 — 71.50, 4% agrarne 37 — 38. 6 % begluške 54.20 zaklj., 8% Blair 61.75 zaklj., 7% Blair 55.75 zaklj., 7 % Drž. hip. banka 67 — 68, PAB 214 zaklj.
Blagovna tržišča
ŽITO.
+ Chieago, 21. junija. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 92.125, za sept. 92.50, za dec. 93.875; koruza; za julij 57.75, za sept. 59.125.
+ Winnipeg, 21. j.mija. Začetni tečaji: Pšenica: za juilij 76.625. za avg. 78.50, za okt. 79.626.
+ Ljubljanska borza (21. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Nudijo se (vse za slovensko postajo, plačljivo v 3o dneh)-pšenica (po mleveki tarifi): baška 79-80kg oo 177.50—180. baška. 80 kg oo 180—182.50; koruza (po navadni tarifi): popolnoma euha e kakovostno garancijo za julij 147.50- -150; moka: baška >0g< po 275—280. banatska o« 280-285
-I- Novosadska blagovna borza (21. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet srednji. Pšenica: težka 78 kg: baška okol. Novi Sad 116—118, okol. Sombor 112.50—115; sred-njebaška, gornjebaška 116—118; baška ladja Tisa 127.50—130; sremska. slavonska 114 do 116; težka 77 k?: baška potiska 120 do 122.50; ladja Tiea 125—127.50: ladja Begej 122.50—125; gomjebanateka 114—116. — Koruza: baška 101—103; okol. Sombor 102 do 104; banatska 99—101; sremska pariteta Indiija' tOl—103; ladja Begej 110-112; ladia Tisa. Dunav 111—112 — Oves: baški. sremski. banatski in slavonski 97.50 do 100. — Moka: baška in banatska in >0srg< 190—210; >2c 170—190: »5t 150 do 170: »6« 130—150; >7« 110—113: >8« 107.50—112.50 slavonska »Og« ir >0gg« 190 do 200: >2« 170—180: »o« 150—160: tfk 13^—140: »7« 105—115: >8« 105-110. — Otrnbir baški in sremski 95—100" banatski 92.50—97.50: baški ladia 102 50- i05.
+ Bndimneštanska terminska borza (21. t m.) Tendenca slabša, promet živahen. Pšenica: za julii 15.18—15.20: koruza: za julij 10.42—10.44. za avg. 10.72—10.74.
To je rodovitnost!
Iz šanghaja poročajo, da je žena nekega strojnika na južnem Kitajskem porodila osem otrok, sedem dečkov in eno deklico. Mati in otroci so zdravi. Novorojenčke pitajo z umetno brano. Na Kitajskem, kjer se sicer ne morejo pritoževati zaradi nazadovanja porodov, je zbudil ta primer ženske rodovitnosti splošno zanimanje.
StravinskI operiran
Ruskega skladatelja Igorja Stravinskega so te dni na pariški kliniki operirali. Izrezali so mu slepiča. Komponist je dobro prestal operacijo in bo v kratkem okreval.
irancoski zunanji minister pred slovesom od svojega spremstva na vzhodnem kolodvora v Parizu
Napadalec
»ce mi ne izginete takoj izpred pištole, pokličem svojo ženo!<
Poderžajeva, ki govori samo francoski in angleški, je od srede dalje močno vznemirjena, vendar pa vztraja pen trditvi, da ni nikoli videla Agneze Tufrersonove. Njenih oblek se ni pomišljala nositi že zato, ker je bila prepričana, da ji je mož o stvari povedal resnico. Pri Poderžaju so našli poleg drugih predmetov, ki so bil last ameriške odvetnice, tudi pisalni stroj, ki ga je policija seveda zaplenila.
Po poročilih dunajskih listov se je izkazal prvotni Poderžajev zagovor na policiji za netočen. Ivan Poderžaj je na dan aretacije poudaril, da nima niti najmanjšega predmeta, ki bi bil last izginole ameriške odvetnice. Ko so mu pozneje i>okazali obleke, perilo in nakit Američanke, je prišel v zadrego ter jc dejal, da se ne spominja, kaj je prvotno izjavil.
Poderžaju je zdaj 35 let in je pravi lepotec, tako da ni čudno, če so ga obletavale ženske. Govori gladko nemški, francoski in angleški, pri policijskem zasliševanju pa ne izreče nobene besedice brez premisleka.
Dunajska kriminalna policija je natančno preiskala zeleni kovčeg Tufversonove. V njem so odkrili tudi par madežev, ki so jih smatrali prvotno za madeže krvavega izvora. Pri poznejši preiskavi pa se je izkazalo. da izvirajo od joda ali kakšne podobne tekočine.
Ivan Poderžaj je živel na Dunaju od denarja svoje žene, s katero sta bila v trenutku aretacije skoro izčrpala sredstva za življenje. Imela sta le še 100 šilingov gotovine. Živela sta razkošno, obiskovala javne lokale, drugače pa sta napravljala vtis solidnega zakonskega para.
*
Angleški in ameriški lisi opisujejo Poder-žajevo vožnjo čez Atlantski ocean m pripominjajo, da je imel Poderžaj na tem potovanju zeleni kovčeg Agneze Tufversonove ves čas v svoji kabini, kamor so mu nosili celo hrano. V Southamptonu je sprejela Poderžaja njegova sedanja žena, zeleni kovčeg pa so naložili na streho avtomobila, ga čvrsto povezali z vrvmi in se odpeljali z njim v mesto.
ANEKDOTA
Te dni so pričakovali člani aerokluba v Siwellu na Angleškem princa Waleškega. Prišli so na letališče z mehkimi klobuki. Nekoliko minut pozneje so prišli tudi neki odlični zastopniki aristokracije. Ti gospodje, o katerih vedo, da se strogo držijo modnih pravil, ki jih »kreira« angleški prestolonaslednik. so imeli na glavi 2>melone«, Takoj so poslali člani aerokutoa v mesto po takšne kotnike.
Ko je princ stopil iz letala, pa je imel na glavi — navaden slamnik . . .
VSAK DAN ENA
Gazometer v podobi krogle
Madeži od joda, ne od krvi
Poderžaj Je živel na Dunaju od denarja svoje žene —' Zeleni kovčeg je imel med vožnjo iz Amerike v Evropo
v svoji kabini
go zgradili v znanem kopališču Ostendu
Te dni so doživeli v Parizu predrzen banditski napad po ameriškem vzorcu. Na Plače de Ternes sta vdrla v neko restavracijo in kavarno dva Italijana in sta skušala iztrgati blagajničarki iz rok denarnico. Blagajničarka pa se ni dala okra-sti brez odpora. Začela je vpiti na pomoč, da sta morala napadalca pobegniti.
Na cesti je čakal Italijana neki pajdaš v ukradenem avtomobilu. Mož pa očividno ni bil vešč šofiranja, kajti čim je sedel k volanu, se je zapodil v dir in je za-vozil v neki avtomobil, ki je prihajal iz nasprotne smeri. Banditi so tedaj trenutkoma poskakali iz vozila in z revolverji v rokah skušali prisiliti več šoferjev, da bi jih odpeljali. Vozači so Sklonili. Ko
Mačji beg ciganke iz ječe
Kar ne bi uspelo nikomur drugemu, se Je posrečilo
goli ciganski babi
Te dni so v Peuerbachu pri Linzu privedli pred sodnika dve ciganki, pri čemer so v eni spoznali ciganko, ki je lansko leto na nepojasnjen način pobegnila iz zapora. Tudi sedaj sta skušali obe ponovno pobegniti in eni se je končno tudi posrečilo.
žena jetniškega paznika je zaslišala čez dva, tri dni zamolkel padec. Pohitela je na hodnik in zapazila ciganko, ki je bila lansko leto pobegnila, baš v trenutku, ko se je naga povzpela na tri metre visoko leseno ograjo, ki obdaja zapore. Hipec pozneje je skočila z ograje v svobodo, potem ko je paznici pokazala še jezik. Zasledovanje je ostalo v prvem trenutku brez uspeha.
Preiskava je nato pokazala, po kakšni čudni poti je ciganka prišla ven. Z ročajem metle je bila tako razširila luknjo pri pečni cevi, da se je lahko splazila v kamin. Tu je predrla vratca in dospela v sosedni prostor. Okno v tem prostoru je tako majhno, da bi si nihče ne mogel misliti, da je tu mogoč kakšen izhod in ni zato niti pregrajeno. Toda ciganka se je slekla in je dosegla tudi ta čudež, da se je stisnila skozi okence. Z njega je skočila na šest metrov nižje dvorišče, splezala je
z mačjo spretnostjo na leseno ogrado in izginila. Vse je kazalo, da je pobegnila na bližnje pokopališče, kjer je pa morasa najprvo tudi splezati čez 4 m visok zla. Kakšnih deset oseb je preiskalo vsak kotiček na pokopališču, ne da bi jo našli. Tudi mrtvašnico so preiskali, že so hoteli proč, ko je jetniška paznica zagledala precej veliko škatlo, v kakršnih prinašajo mrtvaške vence. Dvignila je pokrov in je res pod njim zagledala ciganko, ki je v svojem tesnem prostoru sključena čakala, da se zasledovalci umaknejo ...
so videli, da ne bodo uspeli, so jo odku-rili k najbližjemu postajališču podzemske železnice, kjer so hoteli sesti v vlak in se odpeljati. Toda dogodek je zbudil že toliko pozornosti, da je za napadalci priti-skaka množica ljudstva. Tako se je posrečilo prijeti enega izmed banditov.
Dva ostala banditska pajdaša sta se za-barikadirala v kiosku pri postajališču me-troja. Namerila sta na stražnike, ki so jima bili za petami, nabite revolverje. Potniki, ki so čakali na vlak, so se seveda razkropili, kajti ni se jim ljubilo izpostavljati življenja za gledanje, kaj se bo izci-milo iz tega. V tistem trenutku je pridir-jal na postajo voz podzemske železnice. Bandita sta planila vanj, izgnala potnike iz njega, ko pa se voz ni hotel premakniti z mesta, sta se vdala policistom, ki so jedva preprečili, da se ni množica dejansko lotila banditov in jim slekla ne le obleke, ampak tudi kožo.
ŽELIŠ IZVEDETI:
zakaj so se imenovali proletarci v francoski revoluciji »sansculotti« ? Ker so nosili namestu navadnih hlač, dokolenke;
kaj so prav za prav utrinki in zakaj se svetijo? To so koščki kozmične materije in se zaradi trenja skozi ozračje ugrejejo do žarečega stanja;
kaj je vsebovala puščica Pandore? Bolezen, tegobe in starost — na dnu pa upanje.
von Ribbentrop se je razgovar jal zadnje dni s francoskim zunanjim ministrom in ministrskim predsednikom Doumer-guejem
Filmska igralka — rešiteljica
V Brentfordu na Angleškem se mudi neka filmska družba, ki snema v teh krajih filme. Med igralci je tudi diva Zofija Tu-cker, ki se je v kraju proslavila z neobičajno pogumnim činom. Pred nekaj dnevi je drevel skozi Brentford avtomobil, kateremu se je po nesreči zapodil pod kolesa otrok. Tuckerjeva je to videla in se Je v zadnjem trenutku vrgla pred vozilo, da se je ustavilo. S tem je rešila otroku življenje, sama pa se je le rahlo opraskala.
Louis Barthou pred odhodom v
in Beograd
Simfonija o „čeljuskincih"
Ruski skladatelj Sergej Vasiljenko kom-penira simfonično pesnitev, ki bo poveličevala »Čeljuskince« in njih rešitelje. Muzika bo v začetku slikala razburjeni ocean, zatem odpornost posadke na ledolomil-cu, končno prihod rešiteljev v aeroplanih in za zaključek odhod rešencev z ledne grude. Skladatelj bo pri skladanju uporabil vtise, ki jih je dobil sam. ko je v svoji mladosti nekoč obiskal arktični svet.
Znaki, ki napovedujejo geološko ponovitev svetovne zgodovine
Nov apostol »pravilne prehrane"
Na Japonskem je baje zelo dosti ljudi, ki dosežejo Metuzalemovo starost, a to je, kakor trdi angleški zdravnik dr. Baker, v zvezi s tem, da se Japonci zelo hranijo z morskimi ribami in morskimi rastlinami. Morske ribe, ki se hranijo z morsko travo, in tudi neke vrste užitnih morskih rastlin pa priporoča dr. Baker vsem, ki hočejo doseči visoko starost.
Japonci, pravi, ki žive od riža, morskih rib in morske trave, imajo najlepše zobe in lase na svetu, slabi zobje in pleše pa so znak degeneracije zaradi slabe prehrane. Dr. Baker ima takšno zaupanje v svojo metodo, da je celo Društvu narodov naslovil poziv, naj preišče njegove trditve in objavi rezultate vsemu človeštvu v prid. Uspeh ne bi bil napačen z ozirom na to, da Društvu narodov s prepovedjo oboroževanja ni uspelo dati človeštvu na drug način jamstva za mirno in dolgo življenje
Jutranja obleka
Dragulji v dinozavrovi golši
že dalj časa so znanstveniki razbijali glave nad karneoli z izredno svetlo poli-turo, ki so jih našli v velikosti lešnika do jabolka skupaj z drugimi poliranimi, a brezpomembnimi kamni v Montani (USA). Močni lesk je kazal, da ne morejo izvirati iz dela zemeljskih plazov ali rek, plasti, v katerih so jih našli, pa so tako stare, da je politura po človeški roki izključena.
Uganko je zdaj rešila paleontološka eks-pedicija, ki je v neposredni bližini najdišč takšnih karneolov odkrila okostje dinozavra, ki je imel celo zbirko teh kamnov v svoji golši. Zelo verjetno je tedaj, da so dinozavri kakor naše kokoši požirali ka-menit material in ga uporabljali kot pomoč pri prebavi zaužite hrane. Posebno v Montani je bilo dosti dinozavrov in ni čudno, da so našli tu toliko teh »golšnih« ali »želodčnih kamnov« (gastrolitov), kakor jih imenuje znanost.
Pariški model
Človek bi se je ustrašil še podnevi, kaj celo ponoči!
Drzen banditski napad v Parizu
Dva Italijana sta pri belem dnevu napadla blagaj-ničarko in jo po njenem vpitju odkurila v ukradenem avtomobilu
Aretacija Margarete Ferrand-Poderžaje-ve na dunajski policiji je usmerila preiskavo proti Ivanu Poderžaju na čisto novo pot. Sodišče, ki je že vzelo Poderžaja v svoje varstvo, je zaradi izpovedb Poderžaieve žene vrnilo moža policiji, ki ga zdaj zaslišuje kakor rednega jetnika v preiskovalnem zaporu.
Hitlerjev emisar v Parizu
Najnovejša zavarovanja
Pri zavarovalnici angleških Lloydov v Londonu so bila v zadnjem času sklenjeni?. naslednja zavarovanja: žirafinega vratu; stave, če je lohneška pošast resnica ali izrodek domišljije; stave, če se bodo vrnili ca prestol Hohenzollernci in Habsburžani; zavarovanje proti rusko-japonski vojni; zavarovanja, proti vojni v Evropi L 1934; stave, kako se bo izteklo razmerje mea Bolivijo in Paragvajem.
Strašni peščeni viharji, ki so to pomlad uničili žetve ameriške sredine in zapada in povzročili milijardne škode, imajo poseben pomen. So namreč prvi znaki za to, da se doslej najrodovitnejši deli kontinenta spreminjajo v puščavo in če ne najdejo ljudje primernih zaščitnih ukrepov, preti žitnici Zedinjenih držav ista usoda, ki je Saharo iz cvetoče, s tropskim rastlinjem pokrite ravnine spremenila kratko pred našim zgodovinskim časovnim štetjem v izgorelo morje peska.
Parlament in vse oblasti v Ameriki se dobro zavedajo te nevarnosti, ki zavzema v *adnjih 25 letih čedalje vidnejše oblike in hoče mnogo milijonov akrov rodovitne zemlje spremeniti v puščavo. O tem je govoril n. pr. te dni vodja zveznega gozdnega urada Sherman v nekem intervjuvu.
»Ce ne storimo v najkrajšem času nekaj proti temu,« je dejal Sherman, »se bo zgodovina spet enkrat ponovila in v sto letih bodo zapadne ravnine tako izsušene in za-peščene kakor Arabska puščava ali Sahara. Že od začetka stoletja zasledujemo z vznemirjenostjo to razširjevanje suhih puščav" nih ozemelj in se je dobro zavedamo. Prvi povod k nastajanju puščave so dali naseljenci, ki so iskali v letih 1900. do 1910. v vzhodni Montani. v \Vyomingu in obeh Dakoah svoj dom. Ti ljudje so spodoravali divjo travo in grmovje, ki je držalo površinsko zemljo skupaj. Potem so nasejali
tako pridobljena polja s pšenico, ki pa zaradi suhega podnebja ni uspevala, tako da je bil ves trud zaman — nakar so se odstranili, tla pa so ostala gola. Kar je ostalo rastlinja, so pomulile črede goveje živine in ovac do korenin in tako so se tla spremenila v prah. Prvo znamenje ogromne škode, ki so jo povzročili naseljenci, je bil peščeni vihar 1. 1933. v Južni Dakoti, kakršnega prej nismo doživeli. Letošnjo pomlad se je ponovil v tisočkratni povečavi in imamo vso upravičenost trditi, da bodo naslednja leta prinašala čedalje hujše peščene viharje, katerih posledica mora biti brezpogojna puščava. Viharja lanskega in letošnjega leta prav za prav nista bila močnejša nego običajno, našla pa sta zaradi napredujoče puščave več peščenih drobcev.
Ti drobci učinkujejo kakor razpihalnik na pesek, uničujejo mlade setve in tako se širi nesreča čedalje bolj proti vzhodu. Nobeno na pol izsušeno, obljudeno in kultivira-no ozemlje še ni ušlo usodi, da bi se ne spremenilo v puščavo. Da-li bomo mi zmogli ustaviti to nesrečo za naše rodovitne ravnine, nam bodo pokazala prihodnja leta.«
Sherman je dalje povedal, da so zaščitni ukrepi proti takšnim pojavom kaj preprosti in zelo učinkoviti, če se izvajajo energično in na najširši podlagi. Gre za absolutno prepoved vsake paše in uničevanja divje trave za toliko časa, da si utegne ta opomoči in se nad njo razširi tudi grmovje. V ameriškem senatu se takšen zakon že pripravlja.
Velika uharica
ŠPORT
Čakovecki SK : Ilirija
Prvenstvena nogometna tekma v nedeljo na Stadionu
V nedeljo se odigra zadnji akt podsavez-nega prvenstvenega tekmovanja v Ljubljani. Ta tekma bo dokazala, kdo bo prvaK in udeleženec državnega tekmovanja. Nedeljski nasprotnik Ilirije Cakovečki SK se mora smatrati kot eli/no moštvo tega tekmovanja. v tabeli je na tretjem mestu in se bo boril v nedeljo za drugo mesto. Torej važna stvar in čakovčani se bodo, v kolikor jih poznamo in kolikor smo jin imeli priliko gledati, temeljito potrudili.
Ne bo lahko to nedeljo. Ilirijani bodo morali zastaviti vse sile, vso svojo voljo m požrtvovalnost, ako bodo hoteli uspeti. Upamo in pričakujemo, da bo vsak igralec storil več kot svojo dolžnost. VsakoKi naj se zaveda, da je pot do uspeha in napredka odprta samo celim možem in da je ta cilj tako zelo blizu in dosegljiv le tedaj, ako bo postavil vsakdo ne celega, ampak od sebe večjega moža.
Tekma bo vsekakor ena najzanimivejših, kar smo jih imeli v letošnji sezoni.
Dekliško državno lahkoatletsko prvenstvo
Jutri in v nedeljo bomo imeli v Ljubljani zoret lahkoatletsko državno prvenstvo. Tokrat se bodo borila za ta naslov naša dekleta, ki nočejo zaostati za svojimi tovariši, ki so priborili Ljubljani primat v lahki atletiki. Tudi dekleta hočejo osvojiti prvo in drugo mesto ter s tem potrditi, da je Ljubljana v naši državi res vodilna v tej športni panogi.
Oba ljubljanska kluba sta prijavila za to borbo rekordno število tekmovalk, tako da bo to največja ženska lahkoatletska prireditev, kar smo jih doslej sploh imeli v naši državi. Prijave zagrebških klubov nam niso znane, po vsej priliki pa številčno ne dosegajo prijav ljubljanskih klubov. Zato bo glavna borba za ponosni^ naslov državnega prvaka menda med Ilirijo in Ateno. Borba bo ostra in do kraja napeta, ker imata kluba izenačene moči in pri-lično isto število prijavljenih tekmovalk. Najopasnejši nasprotnik jima utegne biti zagrebški Hašk. ki ima v svojih vrstah kvalitativno izvrstne atletinje, ki močno nadkriliujejo Ljubljančanke zlasti v metih in skokih.
Tekmovanje bo oba dneva na letnem telovadišču ljubljanskega Sokola v Tivoliju in prične v soboto ob 17., v nedeljo pa ob 10.
Prvi dan so na programu te-le točke: CO m, skok v viš. z zal., 200 m, met krogle 4 kg. 800 m met diska 1 kg.
Drugi dan: met kopji 600 gr, 100 m, skok v dalj. z zal., štafeta 4 X 100 m.
Občinstvo se naproša, da se brezpogojno pokori rediteljem in ostane stalno na zunanji strani tekališča, da se more tekmovanje nemoteno razvijati.
Nogometna tekma med poli-cijskimi in dofsodarstveni-mf nameščenci
ločen izid je zadovoljil vse
Nogometno tekmo med policijskimi uslužbenci in nameščenci mestnega doho-darstvenega urada, ki je bila pravcata športna specialiteta, je sprejela ljubljanska publika zelo hvaležno in ji je posvetila z mnogoštevilnim obiskom vso ono pozornost. ki jo je prireditev res povsem zaslutila. Tekma je bila v vsem svojem poteku izredno živahna in napeta, mestoma pa celo ostra v taki meri, da so morali dva ble-sirana igralca odvesti z igrišča in ju nadomestiti z rezervama.
V prvem polčasi se je čutila rahla premoč policije, ki je tudi dosegla svoj gol iz prostega strela in tako postavila rezultat na 1:0. V drugem polčasu pa so se zeleni kmalu znašli in rešili čast ekipe mestnega dohodarstvenega urada z golom, ki je padel iz enajstmetrovke. S tem je bil tudi postavljen končni rezultat 1 : 1. Premoč zelenih v drugem polčasu se Je vidno kazala in je rodila tak uspeh, kakršnega je bilo želeti.
Izredna prireditev je privabila na pri-morjansko igrišče kljub slabemu vremenu poleg obeh pokroviteljev, policijskega upravnika g. Kerševana in ravnatelja mestnega dohodarstvenega urada g. Zupana ter mnogoštevilne publike tudi celo vrsto odličnih gostov, med njimi mestnega načelnika in župana dr. Puca. zastopnika bana ban. insp. dr. Guština, policijskega svetnika g. Pestevška, poveljnika varnostne straže Grila. nadzornika mestnega dohodarstvenega urada g. Fortiča in druge. Med vso tekmo je marljivo igrala na igrišču godba Sokola I., ki je nato tudi spremila igralce ter njihove vnete »drukarje« in častilce v Kačičevo gostilno, kjer se je razvila nad vse prijetna in animirana zabava. Z gmotnim uspehom prireditve sta bili obe moštvi prav zadovoljni, saj sta namenili ves dobiček dobrodelnim ciljem.
Službene objave LHP
(S seje u. o. dne 20. jnnija 1934.)
Prisotni: prof. Jelenčeva, Sturz, Kermavner, Baltesar, Kušar, Svetličeva, Ruplova, Jurman.
Odsotni: major Jane, dr. Adlešičeva, Karba, dr. Bradač, prof. Stepišnik.
Na znanje se vzame poročilo tajnika o skupščini JSZS. Klubom, ki so izročili pedsavezu po-verllnice, se pošlje pismena zahvala in poročilo d skupščini.	. .	. .
Protest SK Ilirije proti odreditvi prven. tekme Ilirija : Concordia za 24. junija se odpošlje savezu. Istoč__no se naprosi savez, da prepove vse hazenske tekme za 24. junija.
čitpjo se za TKD Ateno s pravico takojšnjega nastopa atletinje: Sturz Vera, Raj ter Anica, Eichiffrer Tita. Slmončič "Sida, čič Terezija, S*et Milena, Kržan Boža, Pustoslemšek Tjaša; za SK Ilirijo: Deiakorda Nada. Kržan V^asta, Vidmar Evelina, Tratnik Jelka. BradaSka Sanda, Mirtlč Elza. Suhadolnik Jelka, Berce Marija, Jurman Poldi, Csjšek Mira. Rožencvet Cveta, Plete rs ki Jakobina, Ponikvar Fanl, Urbas Renl. Pu =.t!šek Marta. Papež Nada. Žuligoj Julči. Bablnek Mirila. Rupnik Lidiia. Papež Ivica. Kavčič Boža.
Tekmovanje za državno prvenstvo družin prične v soboto ob 17 v nedeljo ob 10. dopoldne. Redi teljstvo mora oskrbeti SK Ilirija. Službujoči odbornik je oba dni prof. Jelenčeva.
Odbor za delegiranje sodnikov. (Službeno
iz sekcije ZNS): OZDS je za tekme, ki so mu bile za dne 23. tn 24. t. m. prllavljene, delegiral: V Llubljanl- stadion nedella. ob 16. Ilirija : čakovec Dollnar. predt°kma Mladika : Slovan (poizk.) Betetto, igrišče Reke ob 10. Reka : Domžale Mahkovec: v Mariboru: ierlšče Maribora, sobota. ob 18 Rapid • Maribor dr. Plan1n«ek rpo sporazumu) nedella: Svobnda : Ollmt) dr. Planinšek fsooraz.V igrice Raolda ob 17. Raold : Hermes Bereant: v RadovHicl: ob 17. Radovljica : Slovan r poizk.) Vodišek: v Trbovljah: igri-
šče Amaterja ob 16.30 Retje : Dobrna Ochs; v Kranju: ob 16. Korotan : Elan Cimperman; na
Jesenicah: Enakost : Svoboda Kušar; v Tržiču: sobota Svoboda : Avstria Dežman. nedelja Svoboda : Zalog Dežman; v Dožalah ob 16. Disk : Domžale Gottwald.
Službeno iz sekcije ZNS. Drevi ob 18.15 seja upravnega odbora v kavarni Evropi. Sodniki se pod pretnjo kazni ponovno opozarjajo, da ne smejo prevzeti vodstva tekem, za katere niso bili delegirani.
V nekaj vrstah. Odbor tržiške Svobode Je prosil za sprejem v LNP. Predsedstvo kluba je prevzel g. Padar, podpredsedstvo pa g. Snoj. Njima gre glavna zasluga za napredek tega delavskega kluba. Klub je letoe odigral že več lepih tekem, ki pa jih je žalibog vse Izgubil. Igrači igrajo zelo požrtvovalno, vendar pa jim manjka tehnično znanje. Sicer pa klub v zadnjem času lepo napreduje. Dobil je nekaj novih moči, tako da smemo pri prihodnjih tekmah pričakovati lep šport. V soboto igra klub s celovško Austrio, v nedeljo pa z Zalogom. — V Ptuju bo v nedeljo prijateljska tekma med Dravo lz Ptuja in mariborskim Železničarjem. Tekma bo na igrišču Drave na Bregu ob 16. — Prošlo nedeljo so Igrači SK Litije gostovali v Zagorju ter zmagali proti Slogi iz Lok s 4 : 0. — Zaradi neuspeha. ki ga je mela avstrijska nogometna reprezentanca na svetovnem prvenstvu, je savezni kapetan Hugo Melsl podal svojo demlsijo. Ali se bo njegova demisija sprejela, pa še ni odločeno. Za sredo zvečer napovedana nočna tekma med Haškom in BSK v Zagrebu se zaradi slabega vremena nI vršila. Odigrala se je snoči.
SK Ilirija. (Lahkoatletska sekcija.) V soboto ob 17. In v nedeljo ob 9.30 je na igrišču Primorja Izbirni miting za sestavo reprezentance Ljubljane, ki bo nastopila 30. junija v Beogradu proti beograjski reprezentanci. Od naših atletov naj se udeležijo tega izbirnega mitinga: Ne-li, Stepišnik. Jeglič. Sodnik, Dobovšek, Dolhar, Dečman, Slapar, Griinfeld. Jerančič. Outrata, Osterman. Glavnik L., Gregorka. Robek Edo, Stropnik. Svetek. Stegu K., Stegu M.. Starman, Ciuha, Sen čar Lado. Vsi navedeni naj bodo na igrišču Primorja s kompletno opremo vsaj pol ure pred tekmovanjem. Postava moštva, ki starta na mitingu Korotana na Rakovniku, bo objavljena v garderobi na igTišču zvečer ob 18. Obe moštvi dvigneta opremo danes ob 18.30 na Igrišču. — (Hazenska sekcija). Za državno prvenstvo družin startajo: Babi. Borce. Božič. Bra-daška. Deiakorda. Galšek, Ele.a Vida. Jurman, Boža. Vlasta. Elza. Oman. Darinka, Nada. Ivica, Silva. Joža. PlPterskl. Ponikvar, Prihodek, Marta. Rožencvet. Milica. Lidija. Slanar. Suhadolnik, Schlamberger, šuligoj, Tratnik. Urbas,
Angelca, Vidmar. Navedene naj bodo ob 16.30 v zimskem kopališču Ilirije, kjer dobijo opremo. Vsaka naj prinese s seboj belo bluzo ln črne hlače. Zunanje atletinje naj pridejo direktno v garderobo. Vse, ki bi bile v soboto nujno zadržane, naj Javijo to pravočasno pri blagajni kavarne Evropa. V nedeljo morajo biti vse navedene ob 9.30 v garderobi.
2SK Hermes. Danes ob 17.30 trening-tekma na našem igrišču s Slovanom. Točno ob 17. naj bodo na Igrišču vsi igralci I. in II. skupine, ki so prosti.
TSK Slovan. Danes ob 17.30 na igrišču Hermesa trening-tekma proti Hermesu. Javijo naj se na igrišču Bunc, Kobal, Grm, Slnkule, Uhan, Jovanovič, Galle, Kolarič, Ceglar, Jankovlč, Ger-jol, Keravec in Stojanovič. Po končani trenlng-tefcml ob 20. sestanek pri Krušiču. za določitev moštva za gostovanje v Primorju. Kdor izostane od sestanka, ne bo prišel v počtev pri postavi moštva.
VSK Triglav. V nedeljo Igramo prijateljsko tekmo s SK Celjem v Celju. Vsi igralci I. skupine naj bodo ob 13. na glavnem kolodvoru.
Občni zbor SK P°lža preložen. Za nedeljo dne 24. t. m. napovedani občni zbor SK Polža je zaradi Izleta Ljubljančanov v Maribor preložen na prihodnjo nedeljo 1. julija.
SK Zalog. V nedeljo nastopi v Tržiču naslednje moštvo: Juvančlč. Korli, Dolčl. Franci. Janko. Danilo. Joško. Jaka, Stane, Edv. Hans. Rezerva: Patur. Odpeljemo se z vlakom ob 12.06 iz Ljubljane. Danes trening I. moštva! Juvančlč eotovo.
Petletnica SK Litija. V nedeljo 29. t. m. bo SK Lltiia proslavil petletnico svojega obstoja z naslednjim sporedom: ob 8. dopoldne tek 100 m, met diska, skok v višino, met kopla. tek 800 m. skok s palico, met krogle, skok v daljino, tek 1500 m: ob 10. donolrtne stafetnl t »k skozi Litijo. Proea 300 krat 400 krat 300 krat 100. start pr! »Gorenjcu*, rili pri *.Pofrti<t. Ob 16. mladinska tekma SK Z«los : SK Lltna. ob 17. stara garda Gradec : Litfja: ob 18. štafeta 400 krat 30" krat 200 krat 100: ob 18.30 elavna nog. tekma SK Zalog : SK Litiia PrHave sprejema odbo- rti 27. t. "i tih nos1""
Zanim«va tekma na ipriš^n SK Peke, Na novem ierišču Reke ob Tržaški cesti, na meji LJubUana—Vič. katerega ie aellnl odbor s t>o-močjo požrtvovalnega članstva doeradii. se od-lera v pedeHo ob 10 dopoldne med SK Reko ln SK Dom*nie kv»HflkB'-",!V'ti tekma presto« v mdsavenmo lleo. SK Domžale, ki M je s precelšnio gotovos*.fo Izvoleval p^vo mesto v TT. b razredu, le zelo ne^a-on n^corotnlk. kar ie že runovno dokazal v T>rilatel1sk'h teVrnati g klubi TT. a razreda. V lih 1e r>o veMrif odločil v svolo korist. Tudi RK Re*a. ki se le kl'ub znani vsakoletni soorpio/Janskl k-iri t>ov7d?1 na prvo mesto v tabeli H. a razreda, bo s svolo lerro doka^M. rta zasluženo nosi	riaf^ov nrvaka.
SK Svoboda. Dravi o* 19.10 k«:tanek vseh nogometašev v Delavski zbo*niel pr> sestanku k-atva se'a. V nedello	c Kirotanom.
Sokolstvo
Jubilejne prireditve jeseniškega Sokola
Agilno sokolsko društvo Jesenice je praznovalo v soboto in v nedeljo na zelo leip način 301etnico plodonosnega delovanja. V soboto zvečer se je vršila po glavnih mestnih ulicah in cestah bakljada, katere se je udeležilo okrog 400 sokoLskih pripadnikov v slavnostnih krojih in v ci-vilu s polnoštevilno sokolsko godbo na čelu. Bakljade so se tudi udeležile gasilske čete z Jesenie in Hrušice ter tovarniški gasilci z Jesenic in Javornika. Ceste in ulice, kjer se je pomikala povorka so bile polne ljudi; raz mnoge hiše so "plapolale trobojniee in okna so bila lepo razsvetljena.
Qb 21.30 se je pričela v sokolski dvorani slavnostna telovadna akademija, ki je sijajno uspela. Domači oddelki članstva, naraščaja in dece so nastopili z lepo iz-vežbanimi skupinskimi prostimi vajami( plesi in devetkami, savezna teitmovalna vrsta pa je nastopila na konju na šir z ročaji, na bradlji in na drogu in je izvajala vrhunske vaje z vso lahkoto in eleganco. Vsaka posamezna sestava je izzvala nepopisne ovacije.
Starešina brat dr. Obersnel je prisrčno pozdravil mišicaste borce ter se jim zahvalil za pozornost ob društvenem jubileju.
V nedeljo dopoldne se je poklonila deputacija članov in članic sipominu pokojnih bratov in sester na jeseniškem miro-goju. Podstarešina brat dr. Vovk Janko je spregovoril na grobu ustanovitelja in prvega staroste br. Humra lepe spominske besede, namenjene vsem pokojnim, sestra Ivanka Čopova pa je položila za vse na grob lep liipov venec z državno trobojnico. Godiba je zaigrala koral, članstvo pa je počastilo spomin pokojnih z dveminutnim molkom.
Tekma v odbojki med Jeseničani in brati z Javornika se je končala z visoko zmago Javorničanov.
Ob 11. se je vršila ob navzočnosti 1500 ljudi tetama vrst v štafetnem teku skozi mesto. I. mesto je dosegla četvorka Brat-
stva, II. mesto Sokol Javornik, HI., IV. in V. mesto pa Sokol Jesenice. Za tem se je vršil promenadni koncert jeseniške sokolske godbe na Trgu kralja Aleksandra, ki je privabil nove množice ljudi.
Popoldne se je vršila na letnem telovadišču javna telovadba domačih sokolskih oddelkov, ki so bili precej ojačeni s članstvom, naraščajem in deco nekaterih bratskih sokolskih društev. Nastopilo je skupno okoli 480 oseb pri prostih vajah, na orodju pa 5 vrst, izmed katerih se je naj"bolj odlikovala ona v skokih ob palici. Med telovadnim sporedom se je vršil stik vseh telovadnih oddelkov s sokolskimi prapori na telovadišču. Starešina brat dr. Obersnel je v lepih besedah orisal zgodovino društva, pozdravil banskega inšpektorja dr. Guština, mestnega župana mr. phr. žabkarja, komisarja obmejne policije g. Bohinca, ustanovitelja brata Artelja. prvega voditelja brata Drenika in praporščaka brata Moreta iz Ljubljane. Sporočil je tudi pozdrave Nj. Vel. kralju Aleksandru, prestolonasledniku Petru in visokemu kraljevskemu domu, nakar je godba zaigrala državno himno. S. Ivanka Čopova je privezala na društveni prapor krasen trak, članice pa so okrasile 8 praporov bratskih društev z leipimi lipovimi venci.
V imenu foana je izrekel pozdrave in čestital društvu banski insipektor g. dr. Guštin, v imenu občine g. Joža Zabkar, župni starešina br. špicar pa je sporočil pozdrave in čestitke saveznega podstare-šine br. Gangla ter v lepih besedah orisal uspešno dek> jeseniškega Sokola v teku 30 let. Zelo lep nagovor je imel tudi prvi telovadni učitelj jeseniškega Sokola br. Drenik Bojan, ki je orisal vztrajnost, borbenost in silno voljo prvih telovadcev jeseniškega Sokola za telesno in prosvetno vzgojo. Po javnem nastopu se je razvila prijetna ljudska zabava, ki je trajala pozno v noč. Pri vsej prireditvi je marljivo Igrala polnoštevilna godba na pihala domačega Sokolskega društva.
Pokrajinski zlet ČOS v Ustju nad Labo
Češkoslovaški Sokoli pod Krušnimi gorami ob državni meji so se odločili, da prirede letos konec junija in pričetek julija v Ustju nad Labo pokrajinski zlet, obvezen za vse sosednje župe. Zanimanje za prireditev je veliko, svojo udeležbo je obljubilo tudi naše Sokolstvo.
Zlet prične že 23. junija s tekmami dece na mestnem stadionu in večerno akademijo sokolske omladine. Naslednji dan bodo zjutraj izkušnje, ob 13. manifestacijska povorka mladine po mestu, sledil bo javni nastop, zvečer bodo koncerti in veselice. Isti dan pa bo zborovala Narodna jednota se-verno-češka, znano obrambno društvo. Dan kasneje se bodo sestali v Ustju češkoslovaški gostilničarji k svojemu občnemu zboru.
Med predzletnimi in glavnimi dnevi bodo 1. julija plavalne tekme naraščaja in članstva. Z velikim veseljem pričakujejo naši severni bratje prihod jugoslovenske delegacije, ki bo dospela 4. julija ter ji bodo priredili isti dan zvečer pozdrav. Naslednji dan bodo že prihajali v Ustje posebni vlaki iz vseh mogočih smeri ter privažali sokolske čete na zbor. Takoj zjutraj na glavni zletni dan bodo skušnje, ob 10. dopoldne manifestacijski sprevod, popoldne pa javna telovadba na mestnem stadionu. Istočasno bodo zborovali ta dan razni uradniški sa-vezi, prihajala pa bo popoldne že tudi češkoslovaška vojska, saj je njej namenjen drugi zletni dan, ko bodo zborovali tudi čsl. le-gionarji, udruženje častnikov, gasilci ln drugi, saj si je Ustje in njego vzlet zbralo vse polno češkoslovaških večjih udruženj za kraj svojega letnega zbora, kar bo seveda pomen sokolskih slavnosti še povečalo.
Sokolski vlak v Sarajevo odhaja iz Ljubljane v ponedeljek 25 t. m. ob 16.15, in to za vse udeležence ljubljanske župe. Do Litije se ustavi vlak na vseh postajah, tako da društva vstopijo na svojih stanicah Točna pojasnila slede v okrožnici. Znaki in legitimacije še niso došle; čim jih prejmemo, jih razpošljemo. — 2upno načelnišlvo.
Ukrajinsko Sokolstvo
Poročali smo že, da izdaja nekoliko ukrajinskih sokolskih društev na češkoslovaškem svoj mesečnik »Ukrajinski So-kil«. V glavnem pa deluje ukrajinsko Sokolstvo danes samo na Poljskem, kjer prebiva znatno število Ukrajincev kot narodna manjšina poljske republike. V Ukrajini sami, ki je del sovjetske Rusije, Sokolstvo kot tako ne more delovati ker je v Rusiji vsa telesna vzgoja podrejena državnim organom in ne sme biti tamkaj nikakih telesnovzgojnili organizacij privatne iniciative.
V Poljski ima danes ukrajinska sokolska organizacija okrog 350 delavnih društev, polovico manj ko pred vojno. Zadnja leta se število članstva dviga, na en0 društvo pride sedaj že povprečno 73 članstva, lani samo 63. V ukrajinski sokolski zvezi je tedaj okrog 35.000 oseb. V glavnem deluje v prejšnji Galiciji, kjer je nekoliko večjih sokolskih središč, n. pr. Przemysl, Stanislav, Striy, Drohobič, dočim je središče vsega v Lvovu, kjer se bo vršil letos večji ukrajinski sokolski zlet.
Ukrajinski Sokoli še niso včlanjeni v Zvezi Slovanskega Sokolstva. Njihov ustanovitelj prvi voditelj in starosta pred vojno, prof." Boberskij živi sedaj v Jugoslaviji, v Tržiču na Gorenjskem. Vprašanje vstopa ukrajinskega Sokolstva v SSS je nekoliko težavno, z ozirom na dejstvo, ker ti Sokoli ne prebivajo v lastni državi, temveč delujejo izključno v poljski republiki.
Opozorilo. V »Jutru« je bilo pred kratkim objavljeno, da v Savinjski dolini otvorijo »Kmetski sokolski dom« To ime sokolskega doma pohaja iz nerazumevanja Tvrševe sokolske ideologije, ker vsebuie stanovski, razredni poudarek in so mu rojenice morda celo politične tendence. Sokolstvo je preporodna moralna in telesna ustanova za ves narod, za vse stanove, za vse razrede in poklice, za oba spola. To je temeljno načelo, na katerem sloni ves Tvr-šev nauk; odtod izvaja dosledno vse druge kakovosti in lastnosti, ki jih mora Sokol-
stvo vsebovati. Ne poznamo delavskega ali meščanskega ali obrtniškega itd. Sokola, ne poznamo kmetskega Sokola, niti Kmetskega sokolskega doma. Kdor širi vedoma ali namenoma krive nauke, ta ne more imeti s Sokolstvom ničesar skupnega, izločite razdiralne življe. Kdor pa trosi take propagandne razredne in stanovske bedarije med Sokolstvom iz nevednosti ali neumnosti, mu nasvetujte zavod, da ga ozdravijo! Caveant consules ...	Dr. P.
Sokolsko društvo v Črnomlju priredi v nedeljo 24. t. m. ob 15. na letnem telovadišču svoj letni javni nastop. Bratska društva, zlasti sosedna »belokrajmskega okrožja« vabimo, da tudi letos prihitite k nam, da skupno manifestiramo sadove naše sokolske volje in vztrajnosti. Po nastopu bo prosta zabava s sodelovanjem mestne godbe. Tudi prijateljem Bele Krajine iz Ljubljane se nudi ugodna prilika za obisk Črnomlja: železniška zveza je zelo ugodna z izletniškim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 5.33, iz Črnomlja proti Ljubljani pa ob 18.30. Voznina za ta vlak je polovična. Vlak proti Karlovcu odhaja ob 17.44. V primeru slabega vremena se bo vršil nastop v prostorni dvorani Sokolskega dom«.
Sokolsko društvo Križevci pri Ljutomeru. 24. t. m. ob 15. se bo vršil pri nas okrožni nastop. Ker bo to največji nastop, kar so jih imeli Križevci, opozarjamo vse na to važno prireditev.
Lepa sokolska slavnost v Vel. Dolencih. Najsevernejša sokolska postojanka v Jugoslaviji je imela nedavno svoj praznik, četa se je šele pred leti ustanovila in je po zaslugi tamošnjega šolskega upravitelja g. Vajta prav močna in delavna, kar se je pokazalo prav pri zadnji sokolski svečanosti. Nastopa se je v posebno častnem številu udeležilo matično društvo iz Murske Sobote s starosto br. Pertotom na čelu, kar je napravilo na tamošnje prebivalstvo največji vtisk. Velika množica prebivalstva jim je prihitela naproti ter s tem pokazala svojo radost nad zaželjenim obiskom. Izvedba telovadnih točko domače in bližnjih čet je morala presenetiti vsakogar. Posebno sok. deca je dovršeno izvajala proste vaje. Po končani telovadbi je občinstvo nagovoril starosta br. Pertot. Njegove patriotične besede je vse kmečko ljudstvo odobravalo. Prireditev v Velikih Dolencih je bila ena najlepih narodnih manifestacij ob naši meji.
Socialni fond češkoslovaškega sokolstva, to za sedanje čase velevažno ustanovo, je v prvi vrsti omogočil lep gmotni uspeh zadnjega vsesokolskega zleta v Pragi. Ko je Vvbor ČOS delil čisti dobiček omenjene prireditve, je bil določen milijon Kč v socialne namene. Danes je ta fond narasel na 1,103.306 Kč, ker so vanj prispevale tudi mnoge žnpe in tud! čisti dobiček iz prodaje »rdečih srčec«, o katerih smo že poročali, pojde vanj. Iz fonda je bilo nakazanih že mnogo podpor za zaposlitev brezposelnega sokolskega članstva, nakazane po so bile tudi izredne podpore poedincem.
Najjačja župa v ČOS je sedaj pfeenj-ska, ki je dosegla po stanju 31. decembra 1933. v svojih 102 društvih in podružnicah 16.885 članstva. 1. aprila letos pa je imela že 17.071 članstva ter 105 edinic. župa je naslovila na vse članstvo apel, naj se z vso vnemo in ljubeznijo oklene telovadnic. Od decembra lani, ko je poziv izšel, se je število povprečno telovadečih dvignilo skoraj za 50 odstotkov, saj iaka-zuje statistika za december le 8382 telovadečih, ona iz marca 1933 pa že 12.010 oseb. Zlasti je razveseljivo, da se je dvignilo število naraščaja, in sicer moškega od 52-8 na 832 in ženskega od 539 na 973.
Iz poljskega sokolstva. Ker je pričelo v zadnjem času zelo naraščati število telo-vadečega članstva in se kaže že pomanjkanje vaditeljev, se bodo letos vršil' trije zvezni tečaji za člane in trije za članice, ženski v juliju, moški v avgustu Kurzi bodo kakovostno trojni: začetniški. ki naj bi bili namenjeni voditeljskim pripravnikom in pripravnicam in bi trajali dva tedna, tritedenski tečaji za vaditeljske pomočnike in končno enotedenski tečaji za najboljše prednjaške pomočnike in pomočnice. — Predsedništvo izključuje iz Zveze vse društva ki ne delajo. Tako je bilo izključenih v zadnji seji 7 društev iz ostrovskega in eno iz gdinskega okrožja. Okrožje ostrovsko je v velikopoljski župi. gdinsko pa v pomorski. — V maju je zboroval odbor ZPS in je med drugim sklenil, da se uvede v vseh društvih enotno knjigovodstvo in uprava.
Iz telovadnega sveta
Uspeh sokolske misli in sistema na Irskem. Tudi med Irci je zavladalo po zadnjem vsesokolskem zletu v Pragi veliko zanimanje za sokolsko misel in delo. Zleta se je udeležil na pobudo češkoslovaškega konzula na Irskem glavni urednik največjega irskega lista M. Smylle, ki se je vrnil navdušen v domovino ter je tamkaj popisal v svojem listu velike sokolske slavnosti in njihov pomen. Zanimati pa so se pričeli za način in sestav sokolske vzgoje tudi vojaški krogi, ki so nedavno sklenili, da se uvede v irsko vojsko sokolski telovadni sestav ter so naprosili češkoslovaško vlado, da jim v ta namen pošlje svojega inštruktorja. To se je tudi zgo illo ter odide te dni zaprošeni inštruktor ua Irsko. Sokolsko telovadbo nameravajo uvesti tudi v irske šole.
III. delavska olimpijada v Pragi. Za glavne dni tega velikega praznika Delavskih telovadnih enot v ČSR se Je prijavilo okorog 70.000 udeležencev, za kar bo potrebnih za prevoz okrog 52 posebnih vlakov. Glavni zletni dnevi bodo od 5. do 8. julija ter obsegajo v prvi vrsti tekme DTJ na stadionu, skušnje za proste vaje, popoldne javni nastop naraščaja in skavtov, zvečer lampionski sprevod ' po Pragi. Na dan 6. julija se bodo tekme nadaljevale popoldne bodo na telovadišču javni nastopi članov in članic, starejših delavskih borcev, nemških delavskih telovadcev iz ČSR ter telovadne točke za-graničnih gostov. Naslednji dan 7. julija Je povsem posvečen tekmam ter bodo le zvečer nekatere večje telovadne akademije in festival delavskih pevskih zborov* Glavni dan bo 8. julij, ko se bo zjutraj vršil velik manifestacijski sprevod po Pragi, popoldne na nastopi na telovadišču poleg članstva DTJ tudi češkoslovaška vojska z nekaterimi oddelki. Razume se. da bo slavnostna scena zaključila vse Javne telovadbe v vseh zletnih dneh.
Naslednji datumi zletov francoske Unije. Letos Je priredila francoska g!mna-stična Unija veliki zvezni zlet v Dijonu o binkoštih. Ker je tudi za naprej obveljalo načelo, da naj bodo zvezni zleti vsako leto, prihajajo za bodoča leta v poštev Roubaiz za 1935, Brest za 1936 in Pariz za
leto 19-37. Gotovo je, da bo zlet v Parizu presegal po svojem pomenu in velikosti vse ostale, ki imajo sicer zvezni značaj, ne presegajo Pa velikosti naših pokrajinskih zletov.
Prednjaška šola Unije francoskih girrvna-stov. Pri Uniji francoskih gimnastov so pričeli letos tudi z rednimi saveznimi prednjaškimi šolami, dočim so se dosedaj vršile bolj poredko. Zato tudi ni bilo mogoče govoriti pri tej telovadni zvezi o taki metodični istosmernosti kakor n. pr. pri nemških turnerjih. Ker pa je francoska Unija vendar največja teiofadna organizacija v Franciji in je potrebno, -da se tudi nj°na društva ojačijo, je tehnično vodstvo izprevidelo, da je najbolje, ako se prične s sistematično pripravo prednja-kov. V ta namen je tbila sklicana savezna prednjaška šola, ki se bo letos vršila v Dinardu od 30. julija do 15. avgusta. V njej prostora za 75 slušateljev ter je določeno, da jih mora biti 2/3 mlajših od 40 let. Prehrana in nastanitev gre na račun Unije, ostale stroške pa nosijo župe. Predavatelji bodo iz vrst zveznih tehniških vodij ter oficirjev.
Švicarski gimnasti na olimpijadi v Berlinu. Tolagoma se pričenjajo že prijave za mednarodno olimpijado v Berlinu 1934 švicarski gimnasti so že sklenili, da sr ja bodo udeležili z vrsto 15 do 20 tekmovalcev in bodo v ta namen že letos v avgustu priredili prve izbirne tefcme. Iz tega se vidi, da nameravajo v švicarskem tehničnem vodstvu vrsto podvreči najteme-Ijitejši pripravi.
Zveza švicarskih gimnastov narašča. O
tei zelo pridno delujoči zvezi se čujejo prav ugodne vesti. Članstvo stalno narašča in se ie napram lanskemu letu pomnožilo za 57 društev in 2976 članov. Sedaj šteie Švicarska zveza gimnastov v 25 župah 1786 edinic s 157.697 člani, kar znači, da je v tej državi zelo razvit smisel za telovadbo. To pričajo tudi vsi telovadni nastopi švicarskrih gimnastov. ki so si v Budimpešti priborili pri tekmi svetovno telovadno prvenstvo.
Prestolnica dobi potrebno občinsko bolnico
Beograd, 20. jun ?«.
Kdor pozna ves oni kompleks poslopij, ki zavzemajo na Vračarju toliko prostora, da bi sama zase skoraj mogla predstavljati majhno mestece, si pač misl:, da ie naša prestolnica tako imenitno oskrbljena z bolnišnicami, da nikakor ni treba v tem pogledu nikakršnega zboljšanja. Toda v resnici pa temu ni tako. Beograjska državna bolnišnica na Vračarju zaradi velikega števila bolnikov, ki iščejo pomoči v njej, nikakor ne zadostuje. Za sam Beograd bi še ibilo, toda bolniki prihajajo od vsepovsod ter je bolnišnica v vseh oddelkih tako prenapolnjena, da se marsikdaj ne morejo sprejeti bolniki v najtežji bolezni, ker ni prostora, in se je celo dogodilo, da je bolnik umrl na ulici, ker ga v bolnišnici niso mogli sprejeti, za zdravljenje v zasebnem sa-natoriiu pa ni bilo sredstev. Zato se je odločile mestna občina beograjska, da preskrbi za svoje občane lastno bolnišnico, da bi se jim tako vsaj kollkortoliko zajamoilo zdravljenje v 'bolnici, ko v državni bolnici ni prostora.'
Sklep, da se zgradi občinska bolnica, je bil storjen že zdavnaj, toda do izvršitve tega sklepa pa ni prišlo, ker se je tedaj, ko je občina še razpolagala z dovoljnimi sredstvi, smatralo, da so druge stvari nuj-nejše, pozneje pa, ko je pritisnila kriza, pa ni bilo denarja. Vršila so se tudi pogajanja, po katerih naj bi prešla boln šnica beograjskih zdravnic v" mestno občinsko last, pa so se pogajanja razbila. Naposled pa se ie vendar posrečilo dobiti občini sredstva za zgradbo občinske bolnice in sicer iz zaklade pok. beograjskega trgovca Nikole Spasiča, ki je svojo imovino zapustil za zgradbo večje bolnišnice v Beogradu, dveh manjših pa v provinciji. Po dolgotrajnih pogajanjih z upravo te zaklade je oboirca dosegla. da se je določalo za beograjsko bolnišnico pet milijonov iz te zaklade, in se ie tako lani pričela graditi občinska bolnica.
Bilo pa je. kakor je pač že stara razvada v Beogradu, še velikih prepirov zaradi kraja, kjer naj bi se zgradil novi zdravstveni zavod, dokler ni zmagaj načrt, po katerem naj se zgradi na bulbulderski strani, sredi občinskega zemljišča, ki je 'bil določen za tamošnji del »zelenega pasu«, ki naj obdaja vso prestolnico. Tako bo nova bolnišnica stala na prostoru, ki je že ves preurejen in zasajen za park, na zelo lepem kraju in gotovo najzdravejšem kraju vsega Beograda. V nekaj letih, ko nasadi pora-stejo, bo bolnišnica stala z vsemi poslopji sredi najlepšega zelenega parka, popolnoma zavarovana proti hudi zimski košavi, ki brije po Beogradu, z lepim razgledom na ostalo mesto in tja na čezdunavsko nižino.
Bolnišnica bo imela 130 postelj, pa se bo število moglo znatno povečati, če se bo pokazala potreba. V pritličju bo imela svoje prostore uprava bolnišnice, tu io spre-jemnica in ambulance. V zgornjih prostorih bodo nameščeni vsi ostali oddelki z bolniškimi sobami, v podzemlju pa kuhinje, pralnice, laboratoriji, skladišča. Bolnikom bodo na razpolago velike terase za solnčne kopelji.
Bolnišnica bo dozidana že letošnjega meseca oktobra, ali se izroči svojemu namenu šele prihodnje pomladi, ker se mora zidovje dobro osušiti. Zimsk: čas pa se bo porabil tudi za opremo poslopja z vsemi potrebščinami in napravami, ki so potr&bne njegovemu namenu. Prihodnje pomladi pa bodo Beograjčani že mogli iskati zdravja v svoii občinsk bolnišnici.
Čitajte
tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET
L. Wolfl:	28
Clarragfan
Roman
Bile so ure, ko se Glorija skoraj ni mogla ubraniti misli, da utegne imeti hladni in izkušeni Macpherson prav, ko trdi, da maščevalnosti ni moči ohraniti deset let žive in da je bila Garra-ganova grožnja pri obravnavi samo onemogla gesta obupa.
Tudi to, da bi bilo teh deset let strlo Garraganovo prožnost in odločnost, se Gloriji ni zdelo več izključeno. Kolikanj izpremem Čk>veka že deset let, ki jih je preživel na svobodi! Suhci se odebelijo, ničemurniki postanejo skromni, burni naskakovalci se umaknejo v drugo vrsto, pošteni trgovci se izpremenijo v brezvestne veTižnike, zaljubljenci v site zakonske dvojice. Ce se vse to dogaja v naravnem poteku časa, kakšne izpremembe se morajo vršiti šele v samotnem, vklenjenem človeku! In tako je bila pri Garraganu tudi najbolj neverjetna preobrazba značaja mogoča.
V teh mislih je zašla Glorija tako daleč, da si ie že lahko predstavljala, da bo Garragan sprejel miloščino, ki mu jo je bil Macpherson nastavil pri curiški banki. Čeprav se je na vse kriplje upirala taki možnosti, je vendar ostalo v njej nekakšno tesnobno nezaupanje. Prav nič ni dvomila o brezpogojni odkritosrčnosti pažetovih poročil; a vse, kar ji je p;sai, so bila trezna dejstva, ki liiso dajala slike. Če bi bila mogla le za trenutek videti Garraga-nov obraz, bi biia vedela več, nego je bilo moči zvedeti iz sto pisem. Tako je prišlo Gloriji na tnisel, da je poprosila Heniksteina za Garraganovo sliko.
Njeno življenje, ki se ji ni zdelo več ogroženo, je teklo med »m po istem tiru kakor v minulih letih, kadar sta bila z Mac-
phersonom v Parizu. Hodila je v gledališča, gledala slike, se vozila v Bois, obedovala v dragih restoranih, naročala obleke, hodi'a na poskušnje, sedela za mizami draguljarjev in sprejemala od Leslieju, da bi mu napravila veselje, dragocena dari'a, katerih ji ni bilo mar, čeprav je bila ženska. Časih je pomislila, kolikanj mora to prazno življenje dolgočasiti Macphersona, ki je z istim otrplim obrazom sedel v Comčdie Fran<;aise kakor v Bouffes-Parisiens, in ga napadla z vprašanjem: »Ali ne bi bil rajši v Meu-donu, kjer lahko vsaj ribe loviš, ali v Ne\vyorku pri svojem delu?«
V takih trenutkih se je njegova otrplost raztajala, in njegov odgovor je bil vsakikrat isti; »Tam hočem biti, kjer si ti, Glorija. Kraj je postranska reč.«
Kadar je tako govoril, je onemela in sram jo je postalo, zakaj vedela je, da so njegove besede čista resnica. Njegova neutrudlji-va ljubezen, ki jo je mogla Glorija vračati samo s hvaležnostjo in prijateljstvom, mu je bila postala namen in vsebina življenja. Noben cilj s.^ mu ni zdel vreden stremljenja, če ni mogel z njim doseči Glorijine ljubezni. Nič ga ni moglo pripraviti, da bi opustil boj, čigar brezupnost je bila njegovemu hladnemu razumu očitna. A nemara da jc bila prav ta brezupnost tisto, kar je stopnjevalo njegovo ljubezen do besnosti. Morda mora človek nesrečno ljubiti, da ne izgubi vere v ljubezen.
Tega mirnega in brez dogodkov potekajočega življenja v Parizu je bih konec tisti dan. ko je Glorija dobila Garraganove slike. Ko je po desetih letih prvikrat zagledala njegov obraz, je od groze zavpila, tolikanj izpremen.iene so se ji zdele njegove znane, ljubljene črta. To je bil Garragan? Ta mož z obrazom raztrganim od gorja, s trpko zategnjenimi kotički ust. z globoko zarezanimi brazdami žalosti in zapuščenosti, z mrkimi očmi, ki so oprezale za daljnim ciljem, ta trudoma se brzda.oči upornik in fanatik je bil Garragan?
A kolikor delj je ogledovala slike, toliko manjše so se ji zdele
izpremembe, ki jih je bila povzročila deseterica težkih let. Prav za prav so se bile samo črte nekoliko poglobile in ostreje zarezale, nos je bi' zdaj nekam bolj šiTjast in podbradek bolj oglat. Garra-ganov prejšnji obraz je seval izza vsega tega tako razločno, da ga je bilo zlahka spoznati. In še neko drugo, blodno čuvstvo je izbruhnile v Gloriji: ta novi, mršavi, uporniški obraz je bil njeno delo, in mož, ki je nosil ta obraz, je bil po gorju, ki ga je bil vzel nase zaradi nje, neločljivo zvezan z njo.
Vendar, to čuvstvo ji ni dajalo ne miru ne gotovosti. S tem izrazom človeka, ki nosi pretežek križ, ni bilo moči kar tako obračunati. Kesan.ie je vstajalo v Glorijinem srcu, težko, daveče kesa-nje, ki si je daialo duška v brezsolznem ihtenju. Nikoli ne bo mogla poplačati svo;ega dolga. Nikoli ne bo mogla potolažiti tega človeka. Med njima ni bilo več mostu.
Zdaj ;e vedela, kako napačna je slika, ki so ji jo bila brez slabe? t namena ustvarila Heniksteinova pisma. Mladi človek pa ni mogel videti jeze, obtožbe in grožnje, ki so se zrcalile na tem obrazu. Giorija je zdaj vedela, da se mora braniti, če hoče uiti smrti, na katero jo je Garragan obsodil. Toda, ali je vredno bežati pred smrtjo, ki jo utegne vsak trenutek dohiteti?
Tisto dopoldne se je Glorija prvikrat začutila zmožno, pogledati smrti v obraz, ne da bi jo prevzel slepi strah vsakega živega bitja.
ISolie je bilo živeti na večnem begu, da, celo umreti je bik) laže kakor prenašati misel, da je Garraganov ponos strt in zmožen sprejemati miloščino. Tako je mislila Glorija, in gotovost, da ne bo Garragan nikoli omadeževal svoje slike, ki je ostala živa
v njeni krvi, j! je bila v tolažbo.
*
Stopila je k Macphersonu in mu skoraj ošabno podala fotografije, ki jih je bila dobila.
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 3.— za šitro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki ISčejc služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.-—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din I.— za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17—
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate od
Osrlasnesra^oddelka vju.n,. JJj,,	„ xnamkah.
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih Oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana.
Beseda 1 Din. davek 2 Din Ea šifre ali dajanje na slova 5 D'n. Najmanjši znesek 17 Din
Gospodično
5*. pomoč v trgovini iščem Predpogoj znanje nemščine hi 4 prednje šole. Naslov v oclač. oddelku »Jutra«.
16CS2-1
Postrežnico
jr>-'a<i» i-n pošteno nnrpj-Bi^m. Naslov [h.ve oirifl^ni oddelek »Jutra«. I6t>96-1
Brivskega
pomočnika
pr-rovrst.nega. v stalno službo sprejme takoj salon »E'.a«. Ljubljana, Gaiev« ulica 6.	10700-1
Pese da 1 Dtn davek 2 Din ea Sltro aH dajanje na Blova 5 Din. Najmaniš) znesek 1*7 Din
Vajenca
poStenifo Sita.rŠKV. s primerno šolsko izobrazbo, &prej-7H-OT1 v špecerijsko trgovino. Naslov pore opasni oddelek »Jutra«. 16711-44

BesMa 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na bIovei 5 Din. Najmanjši
znesek 17 Din Kadimo Vam t& majhen deine-r dobra o b L a. č i i
A. Presker
Ljubljana. Sv. Petra cesta
333
Košarske izdelke
prignano lepo in čisto izdelan« prodam po znižani ceni. Košarice in stoje!-ika za ročna dela, t« cvetlice, ze kruh za papir, ročne >n kopalne torbi^, vrtne stole, ta na balkon ali verando itd. — N«. proda j j« tndi dobro ohranjen — globok
otroški voziček
®a dvojčke. Fany Patik. Radovljica — graščina.
16158-6
Več vinskih sodov
proda Anton Štirn, Je žiica pri Ljubljani.	16679-6
Trgovsko stelažo
svetlobno reklamno, posteljo in nočno omarico takoj poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*.	16603-6
Olivno olje
pristno, dalmatinsko prodaja po Din 16 liter spe-c-erija T. Verbič, Po';anska cesta 33.	16710-6
Službe išče
Jeseda 50 para da veti > Dtn za »Uro ali da •anje naslova 3 Dm. Najmanjši	12 Din
Vrtnar
s 151 etno prakso, t dobrimi spričevali, išče službo za takoj. Ponudbe na ogl-oddelek »Jutra* pod šifro »Vrtnar«.	16652-2
Dobra šivilja
gre šivat na dom. Ponudbe na ogasoi oddelek »Jutra« pod »Večletna praksa«.
16683-2
, moto
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Auto Fiat
509 A, štirisedezen, z-ajam-čemo v dobrem stanju, s plačanimi taksami, naprodaj v ge.roži v Kapiteljski •ulici št. 3.	16697-10
Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova o Din. Najmanjši znesek 17 Din
Dvigi ji vo v log v.
Mestn-e bra-mlaice v Ljubljani, prodam. Dopise na og:s6. oddelek »Jutra« pod značko »280.000«. 16692-16
Vložno knjižico
Meet-ne hranilnice ljubljaji-ek«, 10—20.000 Din, kupim Ponudbe na oglas, oddelek »Jbutra« pod »Mesečni obroki«.	16694-16
Ljuba Jurkovič:
(Ilustriral V. Mazi)
117
Lili je takoj zletela materi in očetu v objem in z njima In Šarikom stopila na balkon. Občinstv0 je neprestano pozdravljalo malo Lili: »Živela Liti! živela Lili!« so klicali z vseh strani, in pred hišo so stale vse cirkuške živali, ki so bile zaprle v kletke vse grde cigane in krotilce zveri. Samo Loni je ostal z našima prijateljema na svobodi.
Hranilne vloge
vEeb bank kupimo in prodajamo najugodneje ia pr>mptno. Bankarsko • poslovna zavod d. d. Zagreb Praška ulica 6/II. t.elef. in ter. 38-38. Za odgovor pn.ož;te znamk« za 3 Din 161-16
Vlogo
Zadružne gospodarske banke, na 91.000 Nin. prodam proti gotovimi najboljšemu kuipcn. Ponudbe na naslov D. Oder. Zagreb. Vlaška ulica 125.	16677-16
Vloge
Ljubljanske kreditne banke kupim takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Takojšnja gotovina« 16698-16
Posredujem denar
na hraniine knjižice
velikih denarnih zavodov
Rudolf Zore, Ljubllana
Gledališka 12. 16705-16
Heseda 1 Din davek 2Dln šifro al! dajanje na *lova 5 Din Najmaniš' znesek 17 nin
Še nekaj parcel
lepih in solučnih. v Ko legiji ob Gerbičevi cesti in ob Linhartovi c-esti ugodno naprodaj. P o jas ni!« daje K. Jurmen. op tik v Šeienburgovt ulici. __16609-20
mami
»leseda 1 Din davek 2 Din 7,a šifro ali dajanje na ■>lnva 5 Din Najmaniš '7 nin
S. K. Ilirija
v Ljubljani
odda v zakup za vse prireditve bufet- na oovpm igrišču na Stadionu. Ponudbe na poštni predal 175 Informacije pri K. Polajnar. Kreditni zavod.
16715-19
Na križišču centruma Ljubljane oddani« za 1. avgust v I. nadstropju
komfortno stanovanje
•bstoječe: iz 5 velikih sob in dveh kabine tov, primerno tudi za poslovne lokale za: zdravnike zobozdravnike zavarovalnice odvetnike agenture
modne salone.	4740
Vprašati v oglasnem oddelku »Jutra«.
#
Pozab/te^0
v 3 minutah
Odstranite jih naslednji dan
Ako Vas kurja očesa tako peko in bole, da ste že napol blazni od muk, tedaj pomočite vnete in bolne noge v toplo vodo, kateri ste dodali toliko Saltrat Rodella, da je dobila videz mleka. Kakšno olajšanje v najkrajšem času! Sproščeni kisik raznosi zdravilne soli v globoke znojnice ter oblažuje in ozdravlja kožo in kožno tkivo. Bolečine prenehajo, obtok krvi pa se uredi, da se popolnoma dobro počutite. Kurja očesa se omehčajo do korenin, da jih lahko odstranite že naslednji dan. Trda koža in otekline popolnoma izginejo. Lahko nosite čevlje manjše za celo številko. Saltrat Rodell je naprodaj po neznatni ceni v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah.
-seseda 1 Din davek 2 DId /a šifro aH dajan le na slova 5 Din Najmaniš' znesek 1? r)1n
Bukova drva
lepa in suha. več vagonov naprodaj. Pojasnila daje Rudolf Zore. Ljubljen«. Gledališka ulica štev. 12.
16706-15
i eseda 1 Din davek 2 Din a šifre al! dajanje na -lova 6 Din Nalminlš-znesek 17 r»n
Trisob. stanovanje
z vsemi pritiklinami. v lepem kraju blizu Kranja oddam takoj boijšim lju dim. Naslov v oginsnem oddelku >Jutra«. 16076-21
Stanovanje
obstoječe i i 3, event. 4 sob, kuhinje, predsobe, kopalnice itd., z uporabo vrta oddam s 1. avgustom v vili v Nunski ulici 19/1. — Vprašati istotam v podpritličju.	16681-31
Trisob. stanovanje
s pritiklinami oddam za julij alt avgust na Res-Ijevi cesti štev. 30.
16690-21
Sobo in kuhinjo
oddam v Zeleni jami — Ljubljanska u'iea št. 57. Vprašati hišnik«. 16708-31
tanovanja
seseda 1 Din davek ? Din /a šifro ali daianje na
slova 5 Din Najmaniš' znesek Din
V Ljubljani
blizu trgovske šo-ie iščem stanovanje in popolno oskrbo za dijak« 3 1. septem brom. — Naslov: Andprš. drogerija. Murska Sobnta.
16670-21/a
rfesedp 50 para lave* Dm iltrc »1J da anje naslova 3 Dm Nai nanlfr	19 Oin
Lepo sobo
v sredini mesta oddam 2 osel>ama z vso oskrbo ali brez. takoj ali s 1. julijem Gajeva ulica 3/II. d<v.no.
16675-23
Opremljene sobe
solnčne in zračne, 6 posebnim vhodom, z 1 ali 2 posteljama po 125—250 Din. lahko tudi z oskrbo oddam v Sp. Si&ki, Cerneto-va št. 31.	16680-23
Sobo
čisto in solnčno oddam stalni osebi na Novem trgu št. 1/U, desno. 166S6-33
Sobico
s posebnim vbodom, išče gospodična z« takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	16699-23
Sobo
s posebnim vhodom, takoj oddam gospodu ali gospodični. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 16713^23
2 lepo opremljeni sobi s kuhinjo
iščem v mirnem gozdnem kraju na Gorenjskem ali Pohorju, za letovanj« od 15. julija do 15. avguste. Dobra voda iD elektrika predipogoj. P-onudbe s ceno na ogasni oddelek »Jutra« pod značko »Letovišče«.
16701-38
Pozor turisti!
V nedeljo pelje avtobus v Rakitno po novi cesti skozi Iško vas. Prijave na telefon 3396.	16271-18
Glasbila
Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Saksofon
Es alto in b sopran proda Cvirn, Radiijo postaja.
16703-26
rteseda I Din davek 2 Din za 6Uro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
2 pisalna stroja
dobno ohran jena, znamke Underwood ali Continental ku.pimo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Stroje.	16085-29
Šivalni stroj
pogrezljiv, z okroglim ool-ničkom, in rabljeno moško kolo poceni na proda, j Dvorekovi ulici 3, pno nadstropje levo. 16714-29
-Iv; »..•;.» v:.. - v/ a.v • - -'.-v.:; r* t--.: - ■
"I
Umrl nam je naš ljubljeni mož, dobri oče ozir. brat, stric in svak, gospod
posestnik, trgovec in gostilničar na Viču
danes, dne 21. junija 1934 ob 3/43. uri zjutraj previden s tolažili sv. vere v starosti 48 let.
Pogreb nepozabnega bo danes 22. t. m. ob %7. uri popoldne iz hiše žalosti Vič štev. 11 na farno pokopališče Vič. Maša zadušnica bo darovana v farni cerkvi na Viču.
Vič, dne 21. junija 1934.	5647
Žalujoči Novakovi in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob smrti našega nepozabnega srčno ljubljenega očeta, starega očeta in tasta, gospoda
ANTOKA de GLERIA st.
smo prejeli toliko dokazov iskrenega sočutja, da nam je to bilo v globoko uteho in tolažbo ob prebridki izgubi.
Posebno zahvalo izražamo preč. duhovščini, govornikom g. šolskemu upravitelju St. Legatu, g. blagajniku mlekarne J. škvarču, g. viš. sod. svetniku A. Mladiču za iskrene poslovilne besede ob odprtem grobu; pevskemu društvu v Dol. Logatcu za prekrasne žalostinke; vodstvu posojilnice in mlekarske zadruge, obč. zastopu, zastopnikom oblasti in raznih krajevnih organizacij, predvsem gasilskemu in lovskemu društvu za izkazano poslednjo čast, koncem vsem prijateljem in znancem, ki so v tako obilnem številu spremili blagopokojnika na zadnji poti.
Srčna hvala vsem!
5648
Dol. Logatec, dne 20. junija 1934.
Žalujoči ostali.
Dopisi
Beseda i Din davek 'i Din ta šifro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši snesek 20 Din
V oglasnem oddelku »Jutra«
je dvigniti sledeča pisma:
Agilnost, Bežigrad ali Vrtača, Čedna, Dober računa r, Dobra točka 999. Dc-m Dobro zastopstvo, Frank, Gotovina, Gotovina takoj, Gotovina A. L., Gostilni-ča.rka 2, Hišn:ca 40, Hipoteka. 1. julij, Inteligenten h apec, Kompanjonka. Knjižica 600.000 Dira, Krasen, Ljubljana 70.000, Mirna stranka, 800 mesečno, Marljiva, M. 5«.000. M. B.. Nov« vila. Obveaice, Odlična družina. Plačilna, Pošten. Priljubljena, Promet, Poštenost, Reenosit. Rentabilnost 8088. Resno, So-
Jid en plačn:k, Snežnik-Zidanimost, Strogo diskretno, Samo boljša stranka. Sed'o. Sever j n, Šivilja, Takojšnjo plačilo 3334. Tovarniško novo, Točna in mirna, Uradnik 19.6. Varno 36. Velik promet, Vloga, Vložna knjižica, Za-va rov al n ic«. Zimama cena 66. Zemlj:«če 21, 25.000. 500 m, 10.888.
Beseda 1 Din davek 2 Din. ia šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Zlata ura
z zlato verižico, ki je twF spomi-nske vredoosia — je bila izgubljena v sredo 20. t. m. na cesti od Škofje Loke do Vižmarjev. Najditelj se naproša, da jo proti nagradi odda ali sporoči Josipu M a t j n n n v Vižmarjih 31.
Iz Kranja
r— Zvočni kino v Narodnem domu
predvaja krasen vojni aviatični fiir »Eskadra smrti«. V dodatku najnovejr-Paramountov žurnal in izvanredno uspe ' M. G. M. zvočno veseloigro, kar je novost za Kranj. Zaradi dolžine filma bo začetek točen.
Repertoar
OPERA
Začetek ob 20. uri. Petek, 22.: Zaprto.
Sobota, 23.: Katja Kabanova. Red B. Zaključna predstava.
Petek, 22. junija
LJUBLJANA 11: šolska ura: Ognjenik Vezuv (dr. Oskar Reya). — 12.15: Plošče.
—	12.45: Poročila. — 13: čas, plošče. — 18: Filozofsko predavanje (dr. Veber). — 18.30: Izleti za nedeljo: Po loškem gospod-stvu (Ante Gaber). — 19: Francoščina. — 19.30: Svetovna razstava v Chicagu (dr. Brežnik). — 20: Prenos koncertnega večera iz Zagreba. — 22: C as, poročila, lahka glasba.
Sobota, 23. junija
UUBUANA 12.15: Plošče. — 12.4b: Poročila. — 13: čas, plošče. — 18: O, kam bova vandrala: Popotne pesmi v reprodu-cirani glasbi. — 18.30: Zabavno predavanje Med potujočimi igralci (Ferdo Delak),
—	19: Primorska ura: Vilharjevi samospevi z uvodnim predavanjem. — 19.30: Zunanje-politični pregled (dr. Jug). — 20: Klavirska harmonika (g. Breznik). —• 20.30: Slovenske narodne s spremljevanjem orkestra pojejo gdč. Zupanova, gg. Jug m Dermota. — 21.15: »Eroica« na ploščah. — 22: čas, poročila, lahka glasba.
BEOGRAD 16.30: Narodne pesmi. — 1H: Klarinet. — 19.35: Pesmi in romance. — 20.35: Srbski večer. — 21.30: Orkestralen koncert. — 23: Plesna glasba, na ploi ščah. — ZAGREB 12.30: Plošče. — IZ* Godalni trio. — 20.15: Pevski koncert. — 20.45: Godba na pihala. — 21.45: Plesna muzika, — PRAGA 19.10: Promenadnt koncert. — 20.20: Klavirske skladbe. — 20.45: Opereta iz Bratislave. — 22.30: Koncert orkestra in solistov. — BRNO 20.20: Flavta in godala. — 20.45: Program iz Prage. — VARŠAVA 20: Chopinova glasba. — 20.40: Zbor donskih kozakov. — 21: Vojaška godba. — 21.12: Lahka glasba. — 22.10: Plošče. — DUNAJ 12: Plošče. — 19.10: Pevski koncert. — 20: Operete Jon. Straussa. — 22.20: Godalni kvintet. — 23: Plesna muzika. BERLIN 19.15: Plesna glasba. — 20.10: Zabaven program _ 22.20: Ples. — K5NIGSBERG 20.40: Operni večer. — 22.30: Kresni ,ečer. — 23.15: Plesna muzika. — MtJHLACKEK 20.15: Slušna igra. — 22.20: Koncert cd' traškega zbora. — 23: Plesni koncert iz Kolna. — 24: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17: Zborovski koncert. — 18.10: Orkester. — 20.15- Operetni večer. — 22.45: Lahka in plesna glasba. — RIM 17.10: Koncert orkestra. — 20.15: Plošča.
—	20 45: Catalanijeva opera »Loreley«.
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratnj del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani