ISSN035Û-5S61 9 ;.u^^u ^^vu.^ za konec tMfna Sojino bo in čez dan še nekoliko topleje. 50 let Številka 36 četrtek« 16. septembra 2003 ZBOSiT I^IHO Velenjčani praznujemo! S Številnimi prireditvami smo že ohtíležilí praznik me&lnc občine Velenje, ki simbolizira uspešen ra/voj mesla. 2lJ. septembra leia 1959 je bilo lakrat-nt> še zelo majhno Novo Velenje proglašeno za mesio. V na-sletlnjih letih je beležil(3 skokovit razvoj, ra/vojncga naboja pa So vedno ni /manjkalo. Zato bo tudi lokraini pra/nik prežel z veseljem in praznwan;i ob novih uspehih. Osrednja slovesnost ob lelašnjem pra/niku bo juirišnja slavnosina seja -Sveta Me-.sine ^'»bčine Velenje. /godila se bo ob 18. uri v domu kulture v sre- diSču mesta. V kulturnem programu bodo sodelovali Joži Safcj, Ales 11 ada lin, Marina Golja in Plesni teater Velenje. Na seji pa bodo med drugim podeli priznanja leioi^njim ob(řin-skim nagrajencem. Za ća.stnega občana bodo proglasili, dr. Milana Ževarta, grhe mesine občina Velenje bodo prejeli Mar;)an MarinŠek. Šaleška folklorna skupina Koleda in Ciril Cesar, plakete pa Kucii Ževurt, Lojxe OJsteršek in E^rika Veršec. Takoj po seji» ob 19.30, pa bo še koncert velenjskih glasbenikov na Titovem trgu v Velenju. Nastopili bodo 6PACK fUKLlR, Res Nulius, Irena Vrčkcw-nik, Simon (lorišek, Piesni studio N, otroški pevski /bor o.snovne Sole (iuslava Šili-ha, Ana Avlxrr.^'k in Marina Golja. ■ mz Pikina enaista šola po velenisko se pričenja les, ki pripoveduje zgodbe ^ ^^ MESTNA VElEBiJt^ Spoštovane občanke, spoštovani občani! 20. septembra praznuje Meslna občina Velenje. Ob prazniku vseli nas vam iskreno čestitamo in si želimo uspešnega sodelovanja tudi v bodoče. Obenem vas jutri, v petek, 19. septembra, ob 18. uri vabimo v Dom kulture Velenje na slavnostno sejo s podelitvijo občinskih priznanj. Za kulturni program bodo poskrbeli: Jože Šalej, Aleš liadalin. Marina Golja In Plesni teater Velenje. Prireditev bo povezoval Matjaž Černovšek. Ob 19.30 ste vabljeni tudi. da se udeležile koncerta velenjskih glasbenikov na Titovem trgu. Nastopili bodo: 6PACK ČlJKtR, Res Nullius, Irena Vrčkovnlk, Simon Gorlšek, Plesni studio K, Otroški pevski zbor OŠ Gustava ŠUiha, Ana Avberšek In Marina Golja. Prireditev bo povezoval Peter Poles. Pridružite se nam. da skupaj obeležimo praznik naše občine. Župan, Svet in Uprava MOV Se ne znamo dogovarjati? Mira Zakošek T ^nedeljo l'x)mo imeli v Sloveniji spet referendum. Zno-I / va lx?mo .skozi oicno vrgli kopico denarja zato, du ho-Y mo odločali o nečem, o čemer Iň se morali travci sami dogovorili s svojinu dela\ d. Odločitev, kakrma koli ie bo, ne ho pametna. Doiiežcna ho na siJo in prines/a bo verjel/lo dodatna ruzočaranja. Če Ijodo si/idikatl uspeli (in verjetJio bodo) in zaprli trgovine ob nedeljah, h(/ terjvi gotovo sledilo odiTn^čanje delavcev. Tudi lato, ker je bilo tako oblj\{bljeno, tudi zato, ker ho to idealna priložnost nekaterim neljubi ni pokazati vrtna, in ia-c-da tudi zato, ker tndi trgovine bi je jo vse hujši konkiirenčni l>oj. Sindikati sicer obljubljajo svojim članom, da jim Ixído v primem odpnščanja .stali oh stra?i( in da bodo objavljali imena trgovin, kilo počno. A kaj potem? Potem bodo verjetno upali, da polrx).<'niki ne bodo zahajali vanje^ čemur Ito scredt/ lahko sledilo le še večje odpuščanje. In če sindihiti slučajno ne lx)do uspeli? RazoČaninje bo še toliko večje. Veliko nas je, ki delamo oh nedeljah, tudi novinarji, zdnjvniki, šoferji, piloti, gostinci smo med njimi. Kaj.se l)o v Sloveniji zgodilo, če ho postala metoda diygovarjanja ref-en^ndimi? J^i negre le za nedeljsko delo. Vse lx>lj očitno je namreč, da je referendum postal grrjtnja, s katero posamezne skupine želijo izsiliti urejanje nekaterih, pogosto manjšinjsko iznifenih nezadovoljstei'. »Ce ne ho po na.^e, Ixj paČ référendums In fjotcm >^emoknttičtu) - referendur)Viko* odločamo o stvareh, ki veliko bolj sodijo za delovtw strokovno omizje, saj marsikateri}\ s'zvodov in posledic posameznih odločitev niti ne moremo poznali. Rejerendum naj bi bil naj\'išja oblika demokratičnega odločanja. O stvareh, ki so res pomembne za naše sohivanje in našo prdiodnost. Pa je vedno tako? Vse bolj oćUno postaja, da ne samo lako. .Saj nam pogasto marginalna vpnàanja pœameznikj v.siljujejo kot na.^e shipne ži\'ljenjske dileme. Pa brez zamere, tudi s tem refrendumom je tako. To so stvari, ki bi jih morali razrešili znotraj dejavnosti in z medsebojnim dO' govorom. Fti če je to včasih iť tako težko. ■ 9770350556014 lokalne novice v (iorenju ne spreminjajo delovnega časa (ïlcJc na 10, Ja se zadnje dni v ii^m okolju veiikogoví»ri o spremembi ifciiwnega Casa v Gorenju (po novem leiu naj bi delali od 8, do 17. ure zvmesnim onournim neplačanim t»dmorom ), smo lo preverili pri maj». Drajiu Bahimu. v upravi Gorenj;i iidgovorne-mu 73 kadrovsko podroCjc. Polrdil je, dasolostunogovoricc in dodal, da v Gorenju trenutno o tem sploli ne razmii^Ijajo (lak^nega predloga torej ni bilo). Trenuten delovni Cas je povsem ustrezen in zagotavlja dt^voij llck-si bi Inos I i posameznim službam, /a dciavce skupnih služb jc prisotnost dweziia od ponedeljka do ielrika med 8. in 15.30. ob pclk-i\) pa 8. do 13. ure, preaslali čas pa si po slu/bah razporejajo glede na poircbe. V proizvodnji pa delajo veCinoma dvoírmen-sko. dopt>ldne med 6. in 14. uro. popoldne pa med 14. in 22. uro. ■ mz Velika vojaška prireditev v išali Ob prazniku tudi pridobitve Lajs; To soboîo. 20. septembra, na praznik občine Velenj<,% bo na lelaE^u v Lajšah pri ŠiiSranju velika prireditev, poimenovana memorial .ložcta Ervina Prislana (prezgodaj umrlega polkovnika generalštaba Slovenske vojske), na kaleri bo sodeloval tehnični zbor motoriziranih enot Slovenske vt^jske in letalske brigade. Na prireditvi bod<^ podpisali tudi poseben spt>razum o st>do|o-vanju med 0'/i>C Velenje in 20 MOB T Celje. Prireditev, ki bo gotovo zelo zanimiva ludi /a obiskovalce, se bo pričela oby. uri zzborom vseh udeležencev in tehničnim zborom (s številnimi zanimivimi vojaškimi dosežki), nadaljevala pi\ s tekmovanjem v streljanju z malokalibrskc^ pi.^tob in zračno pištolo, ob 11.30 se bodo predstavili letalci in padalci, nato pa bo svečano podpisan sporazum o scidelovanju med O/SC Velenje in 20 MOBT Celje. Uradni del bo zaključen z nagovori in podelitvijo priznanj, sledilo pa bo družabno srečanje z možnostjo panoramskih poletov. Prireditev organizirata Območno združenje slovcnskiii častnikov Velenje in Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo. Pokrovitelj memoriala je generalštab Sk>venske vojske. Moka polni proračun Šoštanj-Občina .^(^lanj dobiva na račun sežiganja kostne moke v Termoelektrarn i Šoštanj ustrezno nadomestilo. Letos so računali na 180 milijonov tolarjev. Jêga denarja pa bo za 55 milijt>niw več, V Šoštanju bodo namreč Jettes sežgali več kostne moke kot so računali. Višina nadomestila, ki ga lokalna skupnost iztrži, je namreč odvisna od količin sežgane moke. ■ mkp Svarcenštajn naprodaj Velenje - Mesuia občina Velenje prodaja gradič Švarcen-^tajn v Lazah skupaj s pripadajočim zemljiščem. Gre za stanovanjsko stavbo veliko 5?4 m2 in pripadajoče zemljišče. Skupnii povr.^ina zemljišča zna^a 1565 m2,izJiodiščnacenapajc l7WSn7m2, ma skupaj 2.660.500 SIT Grad Sviircenšiajn se prvič omenja leta I3fi0, današnja stavba pa tcmelp na zgradbi iz leta J523. Kupec bo pri obnovi objekta dolžiin upoštevati smernice Zavoda za spomeniško varstvxi. ■ mz MISTNA OBČINA V EL EN] L MODRE CONE Ureditevinofganlzaola parkiranjavcenftu mesla ^ ^ Mirujoč promet v mestnem središču predstavlja enega ^ mM od perečih problemov prometne ureditve mesta ^^^^^^^ Velenje. 2 uvedbo modrih con fn režimom placevonja parkiranja se bo pritisk na parkirišča v mestnem območju zmanjšal. Parkirna mesto bodo sprok'etia, stem pa bo zagotovljena večjo dostopnost do javnih )n drugih storirev, toko uporabnikom storitev kot obiskovalcem mesto, ki v teh conah parkirojo za krojil las. S podelitvijo abonmajev bcomogoČenoporkironjetistim, ki v tnestnem središču prebivajo. Z uvedb modrih con bomo predvidoma zaceli vsredo, 15.oktobro, najprej na oMjuB.Toobsego porkiri^čfiobZdravstvenemdoniu Velenje no Vodnikovi cesti, parkirilte no Trgu mlodosti in porkirisce zo Šolskim centrom Velenje z dostopom s Tonůiceve ulice. Ob uvedbi režima pkĆevanjo parkiranja prosimo vse občanke in občane za strpnost in sodelovanje. Todejo Mrovljok Služba za odnose? jovnostmi MOV |j(M,()šiiti praznik bodo v ()l)níii Mo/irjo za/iianiovali z vrslo prircdilAaiiil med kaloilini 1)0 nekaj otvoritvenih slovesnosli T. Podgoršek Vse od srede, 17. septembra do petka, 3. oktobra, .sc bodo v občini Mozirje zvrstile prireditve, s katerimi bodo zazjiamovali letošnji občinski praznik- Največ bo seveda športnih in kulturnih prireditev: i-kJ turnirjev v odbojki, v namiznem tenisu, v košarki, nogometu. ribiško tekmovanje, pt>hod krajantîv na Mi>zirsko planino; od kulturnih velja omenili IX. Cks-tenipore 2íK)3, kt^ncert za mlade, razstava del kiparja Miha Kača, glasbeni večer, predstavitev knjige Aleksandra Videčnika. Občani pasi btnJo lett^nji oWin- ski praznik najverjetneje bolj zapomnili po drugih dogodkih. Predvsem po osrednjem - slaV' n<»suii seji oWinskegít svela (ta Ixï V četrtek. 25. septembra, ob 16-lili v avli osmATie Sole Rečica ob -Savinji, na njej bc^do podelili nekaterim najzaslužnejšim občanom tudi (občinska priznanja. C) dobitnikih so razpravljali mozirski svet' niki na včerajšnji seji) ter nekaterih že končanih ali začetih naložbah. 'lako biîdo danes (v četrtek) zaznamovali začetek gradbenih del komunalne infrastrukture Po-drožnik v Mozirju, dan kasneje bodo na dvorií^čuTVD Partizana Mozirje javnosti predstavili Mladinski kullurni eentcr. V ponedeljek, 29. septembra, bodo na pri-loî^nostni prireditvi položili temeljni kamen za izgradnjo stanovanjskega bloka na Brdcah. kjer bodo pridobili 12 neprofitnih stanovanj. Poleg lastnili sredstev bo k naložbi prispeval delež ludi republiški stanovanjski sklad. R'ga dne bodo v sredinu oWine svojemu namenu predalià;drui>tvcnepros-lore. Otvoritvene trakove pa bo-iSo prerezali na treh piv^xlobljenih cestnih <^wkih. in sicer vsredo. 1. septembra na cesti Orlovič- Mat- jaž v Spodnji Rečici, dan kasneje na ^xiseku ceste L-epaNjiva-Miv kwnik terzxidnji dan prireditev ob občinskem prazniku , v petek. 3. oktobra, ccí^to v Tmavčah. Obnc^-vitev slednjih je veljala blizu 25 milijonov tolarjev. Poleg že omenjenih prireditev praznični program dopt>lnjujejo Še okrcsglo mizo o turizmu na te» mc> »Naredili smo korak naprej« ( ta bo v .sredo, 24. septembra v mv vih prostorih kmetije Brinovec v Spodnji Rečici), asianovni ol>čni zbor Sadjarskega društva Franca PraprtHnikii (v petek. 26. septembra v prostorih OS Mozirje) ter asianovna skupščina Gospodarsko interesnega druženja Zgor-njesavinjski želodcc v torek, septembra v restavraciji CJaj v Mtv zirju. Referendum za dve lndenčni seji sveta MO Velenje odločili, da ga razpifejo v nedeljo, 21. septembra. Torej bo potekal istoča.sni^ kot republiški referendum za obratovalni Časv trgovinah. V Mestni občini Velenje je trenutno L^ krajevnih skupnosti in \xi mestne četrti. Će bo referendum v krajevni skupnosti Podkraj -Kavče uspel, bomo v mestu vlobi-liŠc šestnajsto krajevno skupnost. V tem primeru bi^ Krajevna skupnost Podkraj imela približno 600, krajevna skupnost Kavče pa 4tX) prebivalcev. Pobuda o razdelitvi krajevne skupnusti je stara že nekaj lel. V obeh krajih so namreč Številni prepričani, da ljudje ne živijo povezano, da se med seboj niti ne poznajo in da sta se kraja razvijala predvsem tjdvisnood tega, iz katerega je prihajal predsednik krajevne skupnosti. Trenutno jc predsednik Samo Kričej iz Pod-krajn. ptibudo za ra/tlelilcv pa jc oblikoval že prejšnji predsednik sveta Oto Bnile/1/. Kavč- EX^jstvi> je. da je občinska blagajna takšna kol je in da je težko reči, če bo razde lite v kntje v ne skupnosti na dva dela res prinesla hitrejši razvoj obeh krajev. Zato nist) redki, ki imajo iste pomisleke, saj bodo po« txeíxwalíšc en dom krajanw... Kakorkoli že, krajani imajo sedaj možnost povedati, kaj si resnično želijo. Stn^ke referenduma pa bo pokril mestni proračun. Še to-volišči bosta ročajo, so v sedmih mciiccih letev zabeležili 51329 nočitev, kar je za 29 odstotkov veČ v primerjavi z enakim lanskim ol> dobjem in za dobrih lOodstotkw več kol Si's načrirta med sedmo uro zjutraj in 19. uro Tvcčcr, (predčasno glasovanje pa je potekale^ že v torek in včeraj in danes). Izid glasovanja pa /z Državni zbor zavezujoč. Refcndam je zahteval sindikat delavcev zap<.>slcnih v trgovini, pc»d-prlo pa gaje več kot 4t).l)i'K) občanov. ■ mz KAK i'M tzda|aičasopisna zak)2nl6la in RTV družba, 0.0.0. Velenje fzleja ob ćetrlldh. Cena posameznega izvoda je 280 SIT. meseCna naročnina 1.100 SIT. trimesečna naroinira 3.150 STT, poletna mrotnina 6,100 SIT, letna naročnina 11 iSO SIT. Uredništvo: Sorts 2ako$ek (dlraktor), Stane VovK (odgovorni urednik), Miiena Krstl£*Pl8nlnc (pomoCnlca urectniKâ), Jar»z PiesnDc. Tatjana Podgo^eK, 8aana špegel (novinařil), Mira ZaKokK (urednica radija), Janfa Košuts-Spegei (tetmiCna urednica). Tomaž GarSaK (obliKovaiec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Saâo KoneCnlk,Jura San&nik (pnspagandlsta}: Sedež uredništva In uprave: 3320 Velenje. KidrKeva 2i. p. p. 2Q2. lelston (03) 89817 90. telefax (03) 897 46 43. TRR • Nova LB. Velenje- 0242&-0020ia3854 Email: pi^ss @ nascâ$.sj Oblikovanje In graf. priprava; ř^S Cas d o.o Tisk: Tmms SET d.d., Naldaiâ: S A^ izvodov Nanarotenlli tolografli in n)kopisov ne vračamo! Po zaMsnu o DDV ^&3S' uv(tčen med proizvoda informativnega zrtaiaja za K^re se plaiufe davek po znířanf st^p 18. septembra 2003 »Naša prihodnost je svetla tukaj je vredno živeti« lií^losiije 1(1.0 vSi bomo zapomnili jh) množili kopiti stvareh - Sleviliic naložbe na področju (Iriižhoiiih dojavnosli in koînunalne inlVaslruktiirc- Dobri i>ospodarski reznllali -l\)nicnil)ni iisp(^lii učencev; dijakov, šlndentov, spoftnikov in kulturnikov-Sa-sa ostaja realiia - /al pa se vedno prevoř socialnih stisk Mira Zatiošek 20. sť|)kmlHT je praxnik mv.st^ nc olninc Vcicojc. Pra/ii»jcmo v spomin na 20, scplcmbvr klii 1959, kojťVelerýc poMHlo n)csl(). Dolgo siiKi liihko gavo-riil, kiiko mlado je (o na^o me* sto, Ro^ (o iic vedno velja, či* primerjamo / dru|>imi. A vh*-i*n<» ima /d je bilo v tťm čiiMi narijeno. ludi v /.Hdr\jcin lutu smo marsikaj po> storili. O tem smo sc pred pnunikom pi»p»arjali /župji' nom Srečko Mehom. i^razfiiki xo nekaj Upaga, nekaj, čexarse veselimo in smo polni pričakovanj, in po čem si bomo zapomnili t^ognjena ? «/.dim si da hi si ohćankc in ohčani Icloj^je Icio /apomjiili predvsem po îcpih stvareh in prija/niii dogc'^dkili, swWanIh. Meni je vsako Ido. ki ga doživim, lepo, (udi Icioi^nje Seveda niim bo zagoiwo osta-lavspominu ludineznosnapole lna vročina, pa sui^a. raai^ikiv mu problemi z vodo - nam v ol>čini pa dober ob^iuiek, da z vodooďcrlx> nismo imeli veíjib itížav. Pravzaprav jilj lam. kjer so uporabniki priključeni na «n-iralni vodovodni sisiem. sploh nismo imeli. No, vsekakor mislim. da jc lelo 2^305 aspe^o le-lo, ki ga zaključujemo z uspeSni-mi poslovnimi rezultali, angažiranim delom in sodelovanjem.« Časi so (ak^ni. da rajť kor hva^ Hfíio. grajamo. Steîudi vi večkrat grajani kot h'aljeni'/ »Doma sem p<3go5U) grajan. oKankeind:>Canipaso pravzaprav prija7iiiz menoj, ni posch-nili napeioMi. A vseeno zelo kritično povedo, kaj je narolx\ kaj ni prav, kaj bi morali narodiu drugače. Sem asebno vcčkrai grajan kol hvaljen? lakole bom rekel: f.c pa položaju je ^pan listi, ki je kriv za vse. kar je narobe, /.a tisto. kar je dobro, pa jc vedno dovolj kandidatov.« /b vj. več h va life ali več grajale? "Pravzaprav rajo hvalim, le da sodelavce vseeno prevečkrat grajam. Bolje bi bilo. čc bi uporabil meiodo spíxlbude. Drugače paveliko raje livaiim kot grajam. Ljudi skuSam nav-du^vatl 7a skupno, pogosto prostovoljno delo, oziroma za skupne aklivnosli«'. Ce je fako. pa najprej hvalimo, hajje Mo i' zadnjem ktu lakine-ffi, da je posebej vredno pohva-lift? «Veliko je uspehov, dobrega dela, vrhunskih dose?kov. da vsega v prazničnem prispevku ni možno povedati. Na prvo mesto vsekakbre medsebojne odnose. Zelo zadovoljni smo laiîko ludi znapoved-jo dobrih gospcxiar^ih rezulta- tov. Uspešno se dogovaijamo o oblikovanju "Sak'"-skupnosti zgornje savinjskih in SalcSkih občin, Sodclwanje žc kiiie konkretne obrise in osebno verjamem, da jo bomo udejanjili. Prav tako verjamem, da bo V2Íxwt:[ rekreacijski center Golte. ki smo ga pniv tako pt^prli, pd sodelovalne turističnih cen-irw z Uoltmi, konkretni začetki pri izgradnj i TRC-ja ob jezerih na ugrcz.ninskih pcxlročjih. Svet MO Velenje je bil hitro konsiiiuiran, imenčlni; Velenje je dobro, probleme uspešno rešujemo in z dog^ivo-ri Í!>čcmo najlx^ij^e reSitve. Uspešno napreduje obnova Rdeče dvorane, začenjamo priprave na obnovo kulturnega do-ma, uspeinosaniram<î šolske in druge občiiLske objekte, obnavljamo Sončni park. obnovili smo otroSko igrišče, cesto m kanalizacijo na Crt^rici... prav tako pa uresničujemo še n^noge druge manjše naložbe na področju Sporta, kulture, izobraževanja inseveda komunalne infrasirukiurc in pripravljamo vse poirebno za vzpostavitev plačnega parkiranja ali »mcxirih prometnih con«, ko! rečemo projektu. Poset^ej zadovoljni smo lahko z uspehi, ki jih dosegajo osnovnošolci, srednješolci in študentje pa seveda Šporlniki in kulturniki. Uspehi Johinde Ćepliik, Katarine Srelxnnik, mladih od-hojkarjev in rokomcia.^ev ter Slevilnth drugih sc^ prlptrn^jdi, da je Velenje vedno bolj prepo-zjiavno. Med drugim seje tudi le los i^odila Kunigunda, pesier je bil ludi program petletnih kulturnih prireditev, i delom je pričelo lutkovno gledališče. V tekmovanju Moja dežela - lepa in gostoljubna smo dosegli drugo meslo, kar pomeni, da dobro skrbimo za naše okolje, / veliko delovnimi in drugimi prireditvami bomo obeležili občinski praznik in na slavnostni seji Sveta podelili občinske nagrade, /.e drugo leto izvajamo program devetletnega iz.-obražovanja rta vseh osnovnih šolah v naši občini (izjema je OŠ Šalek. kjer ta program izvajajo že tretje leto), začcH smo z izgradnjo med podjel nizkega izobraževalnega centra (MIC), dogovorili smo sc. da bomo nvnanje z odpadki izvajali skupaj z oWino Celje in nekaterim: oi>Činami >»Savinjj4-voza niidaljnje uspehe in so zares dober obet za prihodnost.« Kaj pa bi bilo vseeno potrebno ({rajati? »Vse kar sem povedal, bi bilo lahko Se veliko boljše. Ko pravim, da je angažiranost ljudi izjemno dobra, da opravijo veliko dela, je treba povedati, da nekateri stojijo ob strani, mnogi tudi s figo v žepu. Praznega projiiora. prostora za delo, za sodelovanje je Še veliko, tudi nestrpnosti, nasiljajc preveč. Med ljudmi, v družini, na cestl.v prometu, v Šolah... Med nalogami pa je zagotovo tudi cesta Arja vas- -Velenje, cesta med Slovenj Gradcem. Avstrijo s Celjem. Krhkim. Hrvaško, kije še vedno «cokla razvoja».« Se vedno nerešene denaciona-lizacijske zahteve na večini za razvoj v občini Velenje po-mcml>nili površin onemogočajo izvedbo že sprejetih prostorskih V enem prejšnjih pitjiovorov .sfe Jejoli. do jt najteže, ko se na vas obračajo občani, ki so v .sfiski, pa Jim ne monte ponia-ga/i. Občutek imam. da je tega vedno \-eč, vsaj /ako čutimo i' na^em uredniHtvu ? »liig^^bje veliko in res je ležko, kadar ljudem, ki so v stiski, ne morem pomagati. Večina občanov, ki želijo razgovor z menoj. pride zaradi siu'ininih. č]<\-vcških stisk. Zaradi stanovanj, zaradi krivic, ki se olxant^m godijo. In četudi občina za prene-katero zadevo ni «pristojna«, smo občinski uslui:lvncj pogosto edini nitkov, do katerega lali-ko oWani pridejo. Nerešenih stanovanjskih vprašanj je. četudi smo zadnja teta v ol>čini kar nekaj naredili na področju izgradnje neprofitnJi in s<:»cialnih stanovanj, še vedm^ veliko. Veliko občanov prihaja zaradi problemov z gradnjo, zemijti... Siiskesovčasih nepojmljive. Vsakomur skušamo pomiigati ozircv-ma ga napotiti tja. kjer njegov prt^blem pomagajo razrešili.« Ko preds/av/jafe na^o občino tuj' cem. katere primerjalne predme sti posebej izpostas-ite? ^'NaSe okolje je nekaj posebnega, vredno gaje obiskali. Prepričan sem. da bo v prihodnje za to še več razlogov. Rad pohvalim odlične, uspešne, lepo urejene gospodarske sisteme, ki stopajo ob lx>k z najrazvitejšimi, urejene krajevne skupnosti. zaselke, naselja. Velenjski grad, muzej, šole, ^asbeno šolo. rudarski muzej, jezera, stadion. Piko. poletne prireditve, galerijo. Odlična je kulturna ponudba, prav tako športna, tudi ZÁibsve ni malo. Za VelenjČanevelja,da so prijazni ljudje, ki vsakogar lepo sprejmemo in smo dobri gcv stitelji. Mesto je či.yo in urejeno. Leia 1999 je Velenje prejelo laskavi naziv Urejeno evropsko mcMo in Zlato medaljo v tekmovanju evropskih mest in vasi v urejenosti - Entente Florale. Naši gostje odhajajo od tukaj z lepimi občutki in se ludi radi vračajo.« Pmd vraiije livntpska unija^ Go' t ovo ho vstop prinesel Sievitne spremembe^ Nekatere bomo občtdiH hitro, nekatere počasne' Je. bodo te spremembe, rasen v gospodarstvu, zelo opazne tudi v delovanju občin? «•Upam. da v odnosu do dela in plačah. Nekateri si predstavljajo, da bskrba z \oi}i\ kolesiirske steze, pešpoti, varnost občancw, pa tudi strpnosi,.. Nalog zlepa ne bozmanjkal(\pf(.>blemov tudi ne, zagotovo pa tudi ljudi, pripravljenih .sodelovati, ne.« Ena od ietja in dljev je pokraji' na Íi/Í-.Ý/Í. Zaenkrat so predlogi na vladi naleteli na bolj gluha uSesa. Fa .se bo kmalu potrebno odločiti. Še obstajajo moinoMi. da bo ta ideja uresničena? ' Prepričan sem, da Sa-ša regija bo. Veliko konkretnih ak-tivnt>sii jc. s katerimi dokazujemo. daje Sa-Sa regija, ki lahko v koraku z drugimi uspešno nadaljuje razvoj, za nas prava rešitev. Veliko je po.samezni-kov. strank in Institucij, ki lako odločitev podpirajo. Predvsem me veseli, da smo županisavinj-sko-šaleškega i^bmo^a enotni in med seboj lesno ptwezani. PraV/caprav regijo na številnih pRijektIh že udejanjamo. Omenil sem že športno rekreacijski center Golte in povezanost turizma v regiji. Že letos bomo s skupnimi mtíčni dosegli, da se bo mogoče letošnjo zimo na (iolieh smučali. Skupaj uresničujemo projekte s področja vode. odpadkov... (îospodar-sivo pa je že regijsko ot^anizi-rano in združeno v Savinjsko-šaleški območni gospodarski zbornici. Tu so še nekateri drugi projekti, kot na primer skupen prostorski razvoj, razvoj cestnih navezav, razvoj turizma, iz.obraževanja... Vsekaiior pa se moramo za oblikovanje regije angažirati vsi. Vsi skupaj bi morali lx)lj povzdignili svoj glas. da bi se glas za Sa-Št^ de-jûrtsko slišal rta v,^akem kc^raku in v vseh drtavnih ušesih.« Hr.íť íelje ob prazniku! »Vsem (bankam in občanom če.stiiam ob prazniku zželjo. da bi ludivbtxloče živelivprijaz-nem in zdravem okolju, da bi bili uspešni in da bi znali probleme razreševati. Če bo lako, bo mestna občina Velenje zagotovo ostala skupnost, v kateri sicer imamo preteklost, na katero smo ponosni, sedanjost, ki jo krojimo in ustvarjamo sami, toda ludi skupnost, ki u-slvatja, ima prihlalim dobitnikom najvišjih oWinskih priznanj, pa iskreno čestitam. Pridružite se nam na slavnostni seji v petek. 19. septembra ob IH. uri. in na koncertu velenjskih glasbenikov na Tiio-vem trgu isiega dne ob 19.^1).« DOGODKI Okoli smeti se svet vrti S\(1riike luijbolj /.aiûina. koliko ver Ik) Uvlm pliicali /a raxiianjo iii odlaganje koimjrialiiiii ()(l[)a(lk()v - raziîieix^ so se rzl)olišal(^ odkar so policisti v rnc^slu po^josleje-Nai^rajerid znani MUem Hrstič • Planine Šoštanj, 15, septembra -So^lanjski svcînikiso ponedeljkovo sejo začeli z obravnavo drugogH rebalansa letošnjega proraeun«. V t>bOinsko blagajno se bo» kol Hc je Izkazalo, nateklo ^e za pel odsioikov sredstev več, kol so načnovali s prvim lelošnjim rebalansom, In za dvanajsi odstotkov več kot so planirali z osnovnim proračunom. Od tega bodo imele nekaj ko-nsli tudi politične stranke, saj so svetniki amandma, ki ga jo vložil Vojko Krnt/a (SDS), sprejeli. Namesto milijona in pol bodo lahko razpolagale s iremi milijoni tolarjev, V obCinï SoSlanj so se tudi hilro odzvali na katastrofalno sušo, ki pesti podeželje. Že naslednji teden bodo, kol tibljublja i^upan MIlan Kopusar, razpravo o tem pa je spodbudil Marjan Jakob (SLS), '/a odpravo posledic suSe namenili 10 milijonov tolarjev. Kdor hitro da dvakrat da, pil pravijo kmetje, kijim bo prispevek (^bciiK vsaj malo omilil ie?ave, ki jih pestijo zaradi izpada krme. kljiih poiiiLsIckom »komiiiialiia« odloka sprojol^ Najdlje so se svetniki zadržali pri obravnavi sprememb in dopolnitev odloka o ravnanju in odlaganju komunalnih odpadkov v občini Šoštanj in tarifnem pravilniku, ki ga spremlja. Čeprav so imeli na oba dokumenta kup pomislek(w in Se več vprašanj, so ju sprejeli, saj bo del. kijih najbolj zanima, to pa so cene, šele prikl Največ zanimanja je bilo okoli bio odpadkov, ker menijo, da za te na podeželju v većini primerov poskrbijo ljudje sami z odlaganjem na komposi in bi jim z odvozom 1er posledično plačeva- njem teh lahko prizanesli. Spet pa so ponavljali tisio, kar ponavljajo v občini ŠoSianj vedno, ko je v obravnavi karkoli, kar jc povezano s smetmi. Se vedno so bele lise po posameznih primesinih krajevnih skupnostih, kjer si ljudje odvoza želijo, odgovorni pa jim ga nc zagotovijo. Menda naj bi bilo ponekod se 10 odstotkov takih gospodinjstev, v Lokovici ali ravnah, denimo. A bodo ta problem, lako zagotavlja Zoran Rodič, direktor PUP Sauber-macherja, uredili v kralkcm. /a mcdohcinski iiispckloral Tudi proti ustanovitvi medobčinskega In.^pektorata, skupnega organa občinskih uprav za področje nadzora in občinskega redarstva občin Zgornje Savinjske in SaleSke doline, niso imeli nič. Naloge bo prevzela iašpekcijska služba Mestne občine Velenje, la bo zu delo ini>peklorala zagotavljala tudi glavnino sredstev in kadre, ustanoviteljice pa bodo svoj delež poravnavale na podlagi količine dela, ki ga bo inšpektorat opravil zanje. Kako v7.posla\1li \cc reda? Nekaj dela z oblikovanjem odlokov pa biido v Šoštanju še imeli. Predvsem s tistim o javnem redu in miru. 'lega so svel-niki na ponedeljkovi seji v asnutku sicer sprejeli, a imeli nanj spet kup pripomb. Ker želijo dober odlok so čas, do katerega so Še možne pripombe podaljšali v.se do konca meseca. Pomt^ pri oblikovanju odloka so jim pred časom ponudili policisti, Miirko Poi^o-rele. generalni direktor policije osebno, ob svojem obisku v mestu. V ponedeljek pa so policisti bolj kot o odloku govori-h o svojem delu, šlevilu kaznivih dejanj, policijski pisarni in Nadomestne volitve po večinskem sistemu v Šoštanju bodozaradi smrti neodvisnega svetnikju i/vedh nadomeslne volitve. Cepravv ŠoŠianju volilve potekajo po proporcionalnem sisicmu, z vlaganjem sirankarskih list, bodo nadomestne volitve potekale pi'i večinskem sisiemu. To pomeni, da bodo kandidirali posamezniki in ne strankarske liste. Izvoljen je tisti kandidat, ki dobi največ glasov volivcev. Kdaj bodo volilve in kdaj se bi^do potrebno Vi^lilni postopki začeli, ni znano. Pojavilaseje namreč zadrega, ker je ol'Jčin-ski volilni komisiji polekel mandat, zalo bo treba prej. preden volilve razpišejo, izpeljali potrebne |x)slopke za njeno imenovanje. svoji prisotnosti v mestu. »Svetniki opažajo, da se, odkar .st) policisti pogo.steje prisoini, menda v Šaptanju lažje diha. IVa^rajciui potrjeni /.daj pa Še nekaj lepega. Nagrade in priznanja. 'le v Šoštanju podeljujejo ob občinskem pra/niku. Ml septembru. Nagrajenci so potrjeni, tako da lahko v Sedlanju slovesno.st že začno pripravljati. Na osrednji svečanosti, ki bo na predvečer praznika. 2y-ega, bosta priznanji občine prejela Kuilurno društvo Kultiirnica Gaberke ter lfea in Av^jusl Podgoršek plaketi pa Vinko Pejov-nik in Jana Kovic. REKl-l SO Leopold Kiišar (l)eSUS »Ljudem, ki si na podeželju želijo odvoza smeli, naj se la omogoči- V naši krajevni skupnosti je, to sem prepričan, še blizu 10 odstotkov gospodinjstev, ki jim ta možnost ni dana, pa si jož.elijo.« Peter Radoja {SDS)j »Začeli smo se obnašali zelo neracionalno. Ljudi skladno z novim odlokom ne bo več zanimalo kako ravnali, da bi bilo smeli čim manj. ampakkako ravnati, da posode napolnijo. Pa bi bilo bolj logično, da bi odlok spodbujal gospodarno ravnanje z odpadki Že v gospodinjstvih samih.« Pešpot od deponije do Pohrastnilca Kraiin na skupnost ŠosUinj Ik) osixnlnio [K)/()ni()sl v leni mandalu íKHiK^íiiía gr adíiii k()i{\sdsek te poti dolg 7 kilometrov in bo piTvczal dve krajevni skupn dobila tudi občinska stavila na Trgu svobode v Šc^tanju. O tem, da so potrebni nekateri piwegi. predvsem menjava oken, ki jih odkar stavba stoji. Še niso menjali, je bilo govora že nekaj Časa. Dela - zamenjava oken, ureditev fasade in popravilo strehe - naj bi l>i!a končana najpo- Svetnlška skupina Združene Itste socialnih demokratov v Svetu MO Velenje VABILO Vabimo vas, da nas obiščete in se z nami pogovorite v prostorih Svetniške skupine ZLSD, Prešernova 1, IV. nadstropje (stavba sodišča) vsak ponedeljek od 16. do 18. ure. Vljudno vabljeni ! Bojan Kontič vodja svetniâke skupine ZMUilNA imA sodaJnih demokraiav Velenje Občinska stavba sledi »svetlobi». zneje do 10. oktobra. Občino bodo stala okolí 35 milijonov tolarjev, toliko so jih tudi predvideli v proračunu '/a letos. Gradbena dela i/vaja podjetje Ciigrad. medtem ko je menjava oken v domeni podjetja A<íi:M. V času del bo nekoliko moteno delo v upravi, a tam pravijo, da bodo to ljudje najbrž razumeli. Včasih v kaki pisarni telefon /voni v prazno, ljudje pa se sprašujejo, zakaj. Zato» pravijo v Občini Ši^tanj, ker so morali začasno, za dan ali dva, kakšno slu?bo in zapc^slene v njej preseliti drugam. ISEI^DA KOVINOPLASTIKA BENDA d.o.o. Lesarsko ceslalO,3331 Nazarje Tel:Q3 837Û100J(a:û3B37Û130 E-rnoll: benda@siol.nei, www.kovinoplasliko-benda.si Ob|ovl|a prosto ddlovno mMto VODJA PROIZVODNJE Pogoll: • visoko oil univerzílefoo izobrozbo sirojne smeri • S I&Î ûklivniti delovnih Izkušeni • akllvno znanje nem^k^go In angleškega iezika • poznovanje računa in ii ki h programov MS O^ice • dobre komunlkotijske, vodstvene in organizacijske sposobnosti Zainleresicanl kondidaîi naj poiljejo pisne ponudbe z dokazili v 8 dneh od dnsva objave no naslov: Kovinoplosiiko Benda d.o.o., Usorska cesla 10,3331 Nazarje. 18. septembra 2003 Premogovniku bronasto priznanje Md riuHliiiirodneni ohrtnein sc^jnui v (îeljii se je [Moclslavilo ludi velenjsko i»()s|)()(jai'slv()- V ospredju Pnnnogovriik in Mirs ZdkoŠek V okviru mednarodnega obrlncga sejma so podjetje Celjski sejem, Obrtna zbornica Slovenije (OZS) in Mcsina občina Celje podelili tudi sejemska priznanja. Zlato priyjianje (^oljskega sejma jc letos prejela Območna obrtna zbornica Šmarje pri JelSah domiselno in inovativno predslaviicv obrinikov, ki ponazaija čas cchovskega /druženja. Zlati cch OZS sije prislužil samostojni podjetnik iz Beg;unj Franc Stroj /a sončne kolektorjc, sončne kombinirane kotle, vetrnico 1er razstavni eksponat zabojnik v delovanju. Celjska občina pa jc prvo scjenv^ko nagrado podelila Mizarstvu Topole iz Celja za sodoben dizajn notranje opreme in prilagodljivost željam kupca. Bronasti priznanji so ("cljski sejmi namenili po- slovnem sistemu Prem<'>govnik Velenje, ki je na svojstven in odmeven način predstavilo hčerinska podjetja in izdelke. Njihov razstavni prtwior jc bil res akraklivcn, popestrili pa so ga tudi zna-slopi plesalk in pcvccv Nuše Dcrenda, Natalije Verboten, Karmen Slavec, Jana Pleslenjaka, Re-beke Dremelj in Andriiza Hribarja. Damijan Kandiili direktor marketinga hčerin-skega podjetja IITZ, ki je koordiniralo predsta- vitev Premogovnika Velenje,je bil? nastopom na tokratnem sejmu zelo zadovoljen. Obiskali so jih Številni poslovni parlnerji, ki so jih pritegnili kar z vsemi proizvodnimi programi. Veliko zanimanje je pritegnil tudi pčanjc, obdelavo in predelavo lesne mase, ki bo razbremenila obstoječo deponijo za le.sne ostanke. I Ikrati pa naj bi nova strojna oprema pripomogli tudi k zmanjšanju hrttpa. Dela izvajajo od druge polovice julija, končali pa naj bi jih konec lega me.seca. »>Rok, ki smo ga določili, je najkrajši možen. Po prvotni ponudbi naj bi ta vlaganja končali šele konec leta. Je pa težava ta, da .se predvidena posodobiivena dela vključujejo v procesno proizvodnjo. kar povzroča molnje v sa- Dlrektorica podjetja Glin VP Brest Nazarje Irena Turk: »Viaganja nimajo samo eko» loških, ampak tudi ekonomske učinke. Uresničiti se jih prizadevamo po najboljših močeh.f mi proizvodnji, v poslovanju, nenazadnje ludi pri zahtevah naših kupcev. Trudimo .se, da bi zade- ve Čim prej normalno stekle, vendar ne gre tako kot bi si želeli vsi skupaj.« Druga faza sanacijeje povezana s proizvodnjo lesnih pelelov, ki za nazareko podjetje predslav-Ija dodatno dejavnost, saj je do .sedaj njihova proizvodnja omejena le na izdelavo surovih iver-nih ploSč. Glavni nosilec tega projektaje družba Istrabenz Energelski si&iemi Koper, ki naj bi zagotovila potrebno opremo» Nazarčani pa naj bi poskrbeli za proizvodnjo. Po besedah Turktv ve naj bi pogodbe, povezane s proizvodnjo lesnih peletov, podpisali z omenjeno koprsko družbo v teh dneh, do konca januarja prihodnje lelo pa zaključili predvidena vlaganja, la-krai naj bi proizvodnja iz tibnov-Ijivih virov energije tudi stekla. Postavitev peletne linije naj bi veljala vsaj milijon evrov. S tem trnove poti do ekološke sanacije še ne bo koncc. Čaka jih namreč še iretja laza «zame- njava sušilnikov, s čimer bodo zmanjkali emisijo prahu, ki poleg hrupa povzroča med tukajšnjimi žprebrvalci veliko mero nezadovoljstva- »Moram poudariti, da glede prahu že diuies nc prekoračujemo zakonskih predpistw na tem področju. Zaveda mo pa se, da bo z vstopom Slovenije v Evropsko skupnost ta prag nižji in bomo morali zadeve uredili. Razumemo krajane in tudi prisluhnemo njihovim zahtevam, čeprav mislijo, da ne. Sami si želimo urediti zadeve čim prej, vendar so projeki i za-hicvni, trajajo, potrebna bodo velika vlaganja, vire financiranja intenzivno še iščemo. C"e bo vse posreči, bomo priliodnje leto v tem času že namestili druge su-^ilnike. Nc bodo povsem novi, a bodo precej novejše v primerjavi z obstoječimi,« je sklenila pogovor direktorica podjetja (Hin TIP Brest Nazarje Irena lurk. UTRIP OD «€D€ DO TORKA • ÇVI€T IN DOMOVIIMA O Srťda. K), seplcmhra UvRípa šo vcdn<^ llcje pi^slcJi-cc Iťiť^njťgu vrořinskcjja Vitla. Nv Ic suia ludi čkwoSkih žrtev je bilo veliko. Tako naj bi vvroiinskcm valu u> pitkije v Iialiji umrlo preko 4.íK)0starej.^jh ljudi,v Franciji pa karmeJ li.lXli)do 15.0(X) ljudi. Kako tolikšnim ?Trvam v pri-luidnje iaignili je sedaj ena i^d nalog. ki si jih posUtvIjajo v leh državah. vcrjeino pa hi o njih morali ra/miiljaii ludi drugje, saj se nam očiino lakšna pokija obetajo tudi v prihodnje. Po lelih sovrailev in drugačnih ricv je tokrat hrvaški predsednik Stipe Mesií končal enodnevni prvi uradni obisk Beograda po razpadu nekdanje STR.r lela 1991. med kalerim sc je sestal zgosliie-Ijem, predsednikom SCO Sveto-zarjcm Marovičem, predsednikom parlamenta Sť'G Dragoljubom MièunoviCem, vršilko dol/nt>?»li predsednika Srbije Natašo Miťií in sr1>skim premierom Zoranom ^iv ko viče m. Marovie in Mcsiê sta se opravičila /aradi zlotint-A', ki so jih državljani nekdanje /RJ oziroma Hrvaške prizadejali pripadnikom drugega naroda. Opravičila so sicer dohro-a rane V7>eeno osi«jajo íkI-prie in jih ne pozabijo generacije. Za krvave ?.porc je v svetu pač očilno preveč navduiU.'ncev. lako je dan pred drugo obletnico terorističnih napadov v ZDA televizijska mreža Al Džazira predvajala video pašne tek. na katerem sla glavni iisumljenec za napadle 11. septembra 2(X)1 Osama bin Laden in njegov namestnik Eiman al Zavahiri. Na posnetku al Zavahiri svari ZDA pred novimi napadi. Življenja so različnim ťa-naiikom pač malo vredna. TakSen je ustavil tudi uspeSno pot Švedske zunanje ministrice Anna Lindh: Taje bila med nakupovanjem v neki veleblagovnici v Snx-kliolmu larča napada. Zamaskiran moški jo je z m^žem zabodel v trebuh in roko. naio pa zlvžal (kljub mnc^?Jci.ga nihče ni ustavil). Minisuicňjc kljub hitri pi^raoČi 13 ur pt^ napadu umrla za posledicami poSkctdb. Na .ived- skem, v svojem boju za čim bolj dem okra lično druzbt\ mini.slrov ne varujejo. Zalo pa gredo pri varovanju v drugo skrajnost ZDA. Tako bodo morale tiste redke države, ki sodijo v priviligiran program Visa Waiver in ne pt>lrebujejo vizumov m vstop v lo držav{\ do 26. t>klobra 2ÍKÍ4 prilagodili svoje potne lisle novemu načinu odčitavanja. Sedanji Slovenski polni lisli lem zahtevam že usirezajc). Torej lx>mov ZDA na 'X) dnevni obisk lahkem 5e naprej piuovali brezvizumov. (Ictrtťk 11. srpi. Pred dvema letoma sc je na da-na:5nji dan svei odel v črno. V ZDA pa st^ danes obeležili drugo obletnico najhujših lerorisličnih napadov. 11. septembra 2001. med katerimi je umrlo več kot iri lisoč ljudi. Ameriške oblasli so se odločile, da bod(> letošnje sloves-nasli skromjK'}i>e kol lani in zazrle v priht.idnost. V New Yorku stí ob oblctnici napada, pri/^ali sim-b<'>iična reflektorja v i^biiki stolpov Wl'C. v mestu pa so potekali k<'>mx'rli, razstave» moliive in po-tkibne prireditve. Tudi EU se je poklonila žrtvam terorističnih napadov. P(^leg tega pa je danes uvrstila Hamas na seznam lerorisličnih organizacij. Svetovno» predvsem pa ameriško razpolc^ženje ob bt^ju proti Icriîrizjnu. je lokrat d^^diilno zt^pel prei/kusal izraelski vamcfsini kabin ei. ki je sprejel načelen dogovor o izgoini paleslinskcga voditelja .laserja Arafata, Podpredo opravili, ker irenutno ni pravi čas za la korak. Reakcije razvitega svela so bile seveda zgražajoče, a I//aelci so nanje že navajeni. Kterak po korak pa le tlakujejo pol, ki so .si jo postavili. Vsvetu pase seveda dogaja tudi kaj bolj prijaznega. Nem.^ki kancler (îerhard Schroder je v Frankfurlu uradno odprl 60. mednarodni salon avtomobilov. Ob lem je med drugim poudaril, da je Nemčija končno premoslila slabe gospodarske razmere, ki sii ira-jale ziidnja tri leUi.Tc pa je za mar-siki'^ga veliko olajšanje, saj je celotna Cvn^pa txiiila nemško pe.^nje. Pravijo, da se to dogodi tudi v najboljših hišah, a pri nas so bili doslej župani izjema, lokrai pa je preiskovahiis(KÍnik koprskega so-diŇ;a> po osemumem zaslišanju. tamkajšnjega župana Borisa Poptíviča, odrelelju nas sedaj vreme opozarja, da zna bili ludi drugače hudo neprijazno. Neurje, ki se je popoldne razbesnelo po vsej državi, je p drevesa in ("•dkrivak^ strehe hiŠ 1er povzročilo precej gmotne škexic. Tudi v Ib-poLšici, kjer je na par avtomobilov padla velika smreka. Pa dodajmo še nekaj drobnih, ki so se na današnji d;in nabrale v domačih logi h. Čeprav ima Slovenija y<;84 znanstvenikov in z^ znanosi odmerja 1.5 odstotka bruto družbenega pri^izvoila pa jcs<>delovanje incil znanostjo in gosptjdarsivom s(>-razmerno skromno. Na to je opozoril minister Slavko Gaber in temu bo poircbno v prihodnje namenili precej večjo skrb. Scvialdemf>kratska stranka se je odločila, da spremeni ime. Stranka .se bo v prihodnje imenovala Slovenska demokratska stranka, Slovenski policisli b^>do morali najkasneje dcj 26. oktobra po novem na uniformah nositi idenlili-kacijske oznake z osebnim imenom ali oznake s i^tevilko. Vendar pa v skupino uniformiranih poli- cistov, ki ne bodli dolžni nosili oznake z imenom, sodi kar večina pt^Iicisiov. Pelck. 12. srpKMiilH'a Premog, lo črno zialo, p^vstaja marsikje vse večje breme. Okoli 70011 rudarjev iz južne Poljske se je danes v Varšavi udeležilo demonstracij proti vladnemu načrlu za zapiranje rudnikov. Nezadovoljni rudarji so se posmehovali poljskemu premieru in vzklikali različna gesla, med drugim "Dol z Millerjem*' in ''Miller je lopov" ter prižgali ogenj pod vrečo, okrašene» z kraticami Millerjeve stranke, ki so jo naio obesili na improviziranih vislicah pred vrati premierwcga urada. Razjarjeni protestniki so v središču Varšave metali kamenje na ptMici-ste. kisoodgiworili s solzivcem in vodnimi lopovi. V pn>iestili je bilo ranjenih t^koli 2U ljudi. Slab<'> poznavanje zgodt>vine ali izjemna obje.^nosl pa je očitno gnala italijanskega premie rja Silvia Bcrlasconija, da je v pogovnovn(^ pivskrbel za zgražanje javnosti. V omenjenem pogovoru je namreč poudaril, da je bil faŠislični diktatc>r Bcnito Mussolini bistveno boljši k^U režim nekdanjega iraškega predsednika Sadama I luseina. "Mussolini vsaj ni nikogar umoril," je dodal. v>Mussolini je le pošiljal ljudi na počitnice v izgnanstvo." S<»l)ota, 13. sc|)l. Očitno se le lx>lj razpleta delovanje MiU">Ševičevega režima. Nekdanji načelnik srbske službe državne vamosii Rade Markovic in nekdanji načx^lnik generalšlaba vojske ZR.Î Nel^ojša Pavk(wič sla po poročanju bežigrajskega tednika NIN v preiskovalnem prlpi^ru povedala, da je Slobodan Milosevic naročil Stambt^liéev umor in atentat na Vuka Draškovića. Tudi naša vlada skuša ublažili svoj besedn jak do HrvaŠke. Po končanih piisvet<»vanjih se je slovenski veleposlanik na I IrvaŠkem Pe 1er Bekeš vrnil v Zagreb. Na zunanjem ministrstvu zagotavljajo, da želijo s to potezo pokazali ird- Vlade se menjavajo, očitki ostajajo Kil ko se 1 -časih vse ponavlja! Ne le io, da je zdaj že dolgo let vsako leto v Celju Mednarodni ohrini sejem, ponavljajo se mdioCiiki. ki jih ob tej prireditvi vsako leto izrekajo obnniki ali predstavniki obrtne zbomiee. Naslavljajo jih v glavnem na vlado. Očiiki so podobni, vq)nn'se je v tern času menjalo veliko vlad. Si^'eda io ne ponwni, da je nekíij nurolye z obrtniki, nezohlasijo, neka tm pravijo, da to le dokazuje, da je naša obrt korak pred ostalimi. Tako je hUo v rajnki shipni državi^ tako naj bi bilo indisedaj, čeprav so bih mnogi ^ se\'eda ^prepričani, da se I^hIo z novo drim^o snvfi spremenile. Ampak iako so se\'edû pričakovali vsi, vsem pa očilno ni mogoče ustreči In ostajajo očitki, ostajajo za htostajajo pa na dnigj Siru ni se\'eda tudi obljube. Da b(jlje, da IxkJo bolj pri-slfdinili obunikonu kisa vendarle pomembno gibalo napredka. Nek/iteri, ki so razočamni tudi s to našo državo, zdaj upajo, da jim ly) kaj bolj.kegaprinesla Evrr/pska unija. Med temi so, tako so poudarjali tudi na srečanju ob obrtnem sejmu, gotovo aviopm'oz-niki. Celo prometnemu minù^tm JakolM Presečnih i nibv prfi\'eč tarnali, ni.so odločno, kot so nekaten pričakovali, kozah na do-nmcvne nepnnninostipri mzdeljewnju dowlilnic. Tem naj bi z vstopom v e\wpsko družino tako in tako odkienjkalo. Na sejmu so bih mnogi kritični tudi do odnosa »oblasUljančanL Niso obmolkniji, mnogi so hi-li kfjr glasni. VCeljtt so odprli nrrv sodoben nogometni stadion. In mesto oh Sm-inji so tudi nekateri ljubljamki pomembneu dajali za zgled, kako se tej .stvari streže. Saj, kot je znano, imajo v naši metropoli resne težave pri načrtovanju no)vga nogometnega stadiona. In gledajo na Celjan hir z zavistjo. 'Iitd i zalo, ker ob stadionu r(/ste tudi nova .^porina d\'orana. v kateri bodo že tekme ob e\rof>-skem rt)kometnempn-enst\'u. Celje boza toprirediie\' doMo novo dvorano, Velenje prenovljeno. Upajmo, da bo tudi us/)eii naših ro-kometaše\' vreden teh naložb^ A saj nidi oh tem tam in tn poudarjajo, da teh objektov ne tirejajo leza to veliko tekmovanje, ampak zunidi/>otreh kraja-po takih športnih objektih. /Atdnje dni je pri nas padla pomembna kocka: na hitro, presenet-lji\v hilro, .'miški sistem. To pa ix)meni, da lx) pri nas odpadlo neki/j tradicionalne jolJdorc, kise je oh odhajanju kw jakom ohranila še iz davnih dni. Zdaj hj tudi obramlxt domovine ie poklic. Ufxijmo, da bo naš.sen enako miren. Tu je torek kocka že padla, o tem. kako ho z odprtjem trgovin ob nedeljah, bomo kocko metali i' nedeljo. Želja mnogih zaposlenih r trgovinah, ki hi radi imeli ob nedeljah prosto, se je marsikje spremenila v ^•se kaj dntgega. Tudi v merjenje (jMilUiČne) moči in (mudarjanje nedelje kot bogega dneva. Nekateriprrnijo, da temu referendumu kaže dobro. Dobro s.stališča zaposlenih. Seveda samo pozitivno glasovanje še ne(ytmieni, da lx) res kmalu prišlo do sprememb. Na mnogih podnx^jUt pa nič novega! Vladno letalo je še v megli, enako oi)eracijske mize, Kobilama Lipica pa na majmih nogah. Kaj pa nil m (k) no ^^dločen(«l za konstruklKno reševanje odpriih vprašanj med državama. Takšen pristop pa pričakujejo tudi od Hr^'aske. Hrvaški mediji so sicer ocenili, da smo »pogoreli na v.sej fronti« in da nam kaj drugega, čc se nismo želeli osmešili pred Evropo, tudi ni preostalo. Í4. scplťin- hVii Švedski volivci so na referendumu o uvedbi cvra, ki je polekal v senci jKdivncga umora priljubljene zunanje ministrice Anne Lindh. vsiop države v evropsko ^>.»;podar-sko in denarno ujiijo zavrnili. Po neuradnih rezultatih je proti gla-.sovalo 5(i2 odstotka, za pa 41,8 C»dslolka volivcev. Bog;itÍ in od Evrope precej neotJvisni Švedi si lo lahko privt^'ijo. Nam, ki zaenkral o evru še sanjamo, bi takšna odločitev gc>lovo pokazala zobe. Sitvr pa je Svedskii poleg Velike Drilanije in Danske edina članica EU. ki evra še ni uvedla. Danci so evro/iivmili leta 20( Ki. Na Otoku pa odločitev o vstopu v EMU odločno drži v rokah vlada, .lunija leit>sje britanski llnančni minisier Ciordon Brtwn sporočil, da go-sp^>darske razmere nist> primerne 7» uvedlxí evra. Zalo pa je Eslonija na referendumu potrdila vstop v Evropsko unijo. Začlanstw je i^afovaki 66,81 iHistotka, proiipajo bilo od-siotk;^ vc'ïlilnih upravičencev. Med prislopnicamise kcit zadnja na referendum v septembru pripravlja še Latvija, kjer bo glasovanje 20. septembra, medlem ko na Cipru referenduma o vslopuv CU ne ho. Nas pa očitno ob vslopu v Evropo čakaj<'» še stari grehi. Z^lruženje za zaščilo devi/nih varčevalcev Bii I je .sp»'ri^ilo, da bci na vlado Biil napotilo zahtevo za čimprejšnjo vk>žilcv ložbe proti Sk^veniji pred Evropskim stojiščem /a čKwekove pravicevStrasbouï^.'là denar, ki ga kar naprej porivamo piwJ preprogo, nam Slovencem, vse bolj kaže umazano ptxiobo. Sicor pa kako naj se zmenimo s sosedi, če se Šc med sabc) ne moremo. Zato pa gremo na referendum. Tokrat o odpiralnem času. pa bi že biiolM>lj logično, če bi rc-clmo odločali o dovoljenju za prodajo genetske hraneali pa..- Kakor kažejo podatki raziskave, ki jo je Delo Stik pri 729 vprašanih i>pravilo minuli Četrtek, je javno mnenjevtem trenutku prepričljivo večiasko za lo, da sc odpiralni čas irgovin omeji, kakor predlaga referendumsko sprašanje. Drugačne ^referendume« imajo pa v K*>pru. Pravzaprav mitinge - milinge resnice. Ker je Koprski župan Še vedno v priporu sc je lu mdi v nedeljo zbrala skupina ljudi, ki so nmili iranspurenie in vzidiki "Boris!". I^oiiťdťljek. Í3. septembra Svet se hiiRi j^oballzira in s lem s sabo prinaša ne le dobro, ampak ludi veliko slabega. ZáíIo se kr.'ç tistih, kj proti lakšni ^oballzaciji, ki temelji na prevelikem izkoriščanju, stalní>pťívečuje-Konferenca 14/j članic WTO v Cancunu, ki se jc Zitčela v sredo, se je neslavno končala, 'lo st> že druga propadla pogajanja v okviru WFOvzadnjih šlirih letih..labolkosporast)nesoglasja med bogalimi in revnimi državami glede zmanjševanja kme-lijskih subvcncij v razvitih držiivah. Sta pa kljub dokaj napetim od-nasom. ki zaraifi razJičnih ide<^lo-gij razdvaja na eni strani bogato na drugi pa revno državo Severna in Južna Koreja danes slovesno odprli prvi komercialni letalski polei med njima, uradno ločenima že več kol 5i) let. Na številna prenapeta odprta vpra.ianja med nami in Urvali se je tt^kral odwal tudi skivenskJ premier Anton Rop. Dejal je, da pobuda Z-agreba, da bi odprla vprašanja v zvezi z določanjem meje med Slovenijo in Hrvaško prepustili arbitraži, za Slovenijo ni nesprejemljiva. Torek. Ki. scplcmhra v Šmarjeških toplicah je bilo srečanje pretLstavnikov Slovenije in Hrvaške na strokovni ravni, na kaierem so govorili o hrvaški nameri za razglasitev izključnega gosp^ntarskega pasu na .ladranu. Čeprav je Zagreb predlagal sestanek na ravni namestnikov zunanjih ministrov, je Ljubljana pristala le na srečanje vodij pravnih služb obeh minislrsiev. Delcgaciji lako nista sprejeli posebnih sklepov, temveč sia se le med.«;cbojno Informirali o stališčih. Hrvaška se zavzema za nadaljevanje pogajanj na viŠjI politični ravni. Švedska policija je veijeino identificirala domnevnega morilca -Švedske zunanje minislrice Anne Lindh. Televizija, radio In časniki. ki so se sklicevali na pc^licijske kroge, so ludi poročali, da je državno ložllslvo izdalo zaporni nalog za nekega 35-letnega mt^Škega, ki ga je s foiograllj prepoznalo več prič. Po več kol dveh letih in pol neuspešnih preiskav seje očilno začelo razpletati ludi ozadje brutalnega napada na Večerovega novinarja Mira Petka. Pohcijaje danes zjutraj priprla šesi oseb, ki jih sumi sodelovanja pri brutalnem napadu. Poleg šcsterice sla v predkazenskem pc^topku obrav-navana še dva osumljenca, ki sta že priprla zaradi suma slorilve drugih kazjiivih dejanj. In še prijazna n 5. oktobra pripravili v Mozirskera gaju, ki praznuje leîos25-letnico delovanja, razslavo z naslcwt^m Buče in jesensko cvetje. Po prepričanju organizatorjev - članov Ekološkega hortikul-lurnega društva Nio^irje - bo razstava nekaj |X>sebnega. saj naj bi bila največja razstava buč v Sloveniji. Obiskovalci si bodo lahko ogledali blizu \5ii buč različnih vr.si. Ob vikendih bodo lahko tudi poskoisili jedi iz buč. 21. septembra pa prisluhnili slrokovnim nasvelom naših vrtnarjev o tej rastlini. Pokrovjleij razstave je dr. Trance Bučar, predsednik prvega demokratično izvoljenega slovenskega parlamenta. Kot pravij(^ bi lahko redko koga pri nas lako utemeljeno pove-ztwali s 10 kulturno rastlino In njenim sadežem koi prav Bučarja. Pa ne le zaradi njegovega priimka, ampak tudi njeg forma vivo. Ogledak» naj bi si jili već kot 70 tist^č obiskovalcev. ■ t p 18. septembra 2003 Pikina enajsta sola po velenjsko se pričenja 14. Pikin leslival sv bo dodajal v TK(j jo/iM'o, kj(M' bodo |)os(av!ieiii zaiiiotki Pikino deželo - l^i1/orišr(^ \Mm\\n številne nove iiio/nosli, (liunno 1)0 za ()l)isk()vnlce skrlxHo vsaj 300 ljudi - Na neddjski otvoritvi koncert popularnih Be [)()|), na sol)otiieni zaključku Gamv over. 14. PIKIN FESTIVAL 21.-27. scpl('1111)^2003 LIradno se bo leloi^nji najvcCji olroSki Tcslival nn Slovenskem, žc 14. Pikin leslivaK zaCcívne-dcijo ob i6. uri. ko bn Pika Nogavička prvič uradno pomahala v pozdrav Slevil nim malini in velikim otrokom. Tokrat z odra, ki bo pa^iavljen na plc^Sčadi pod re-slavracijo jeçcro, &aj se ho lei(^nji festival /aradi obnove Rdeče dvorane odvijal na novem glavnem prizorišču v TRC jezero. Nekaj dogtxJkcwpa fesirval, s katerim hov naslednjih dneh i^ive-la večina Salečanov, napoveduje že pred uradnim začeikom. 'lako so včeraj zvečer v Muzeju na Velenjskem gradu odprli razstavo "Živalski in rastlinski svcl naSih krajev in domovina medveda", ki bo zagotovo dočakala veliko obiskovaleev iz vseli koneev nase dežele. Tudi sobota bo precej razgibana. Pika pripravlja tradicionalni planiaski pohod, ob 1L uri pa novost -plesno priredi lev** Pika miga" na odru velenjskega doma kulture. Kaj vse bo íe prinesel fe-stival, lahk(5 preberete v programu, se več pi''drobn(">stl pa nam je zaupal vt>dja Pikine^a festivala Matjaž Čemovi^ek. Zo iemo kiosnjt^ti^fisiivaia .ste izhraii enajstt> Solo. Je io povezano iudi s tetn, da letos prvič fesiival ne ho v Rileci, ampak v fíeíi dvorani in okolici v IKC Jeziero? "Mogoče je to eden i/ntcd ra/iogov. Pikina enajsta Šola je zelo široka tema» sploh, če se spomnimo Cankarjeve 11. íole pod maštom. Kot veste» •Si.*) se otroci tam zabavali na različne načine, ki so prav tako del odraščanja in učenja, kar bomo v času festivala ponudili tudi v naših Pikinih delav-nieah, razstaviščih in na gledalii^kih odrih. Zdi se nam. da je ta tema dovolj zanimiva, da sodi na na.^ fesi ival, kjer pravzaprav želimo naše obiskovalce tudi kaj naučili in ne le zabavali." A'duy novosti bo Xfli^oiot'o prinesla prav nova loka-cija. nekaj pri2f»ri\v pa ostaja tradicionalnih. Ka-(era? "V centru mesia ostajajo vsi gledališki odri: v mali in veliki dvorani kulturnega doma, v glasbeni šoli, zanimive bodo razstave v mestni galeriji m Muzeju nagradu, prav lakopasosc festivali pridružile številne trgovine v strogem mestu. Obiskovalci btido že v izk"»žbah trgovin/iičut il i utrip festivala. Naj povem še to, da se bo letos na lutkovnem odru prvič predstavilo naše Lutkovno ^e-dallšče Velenje, ki je pripravilo igro o Piki Nogavički. Vse ostale aktivnosti, tore; Pikine delavnice, kavarna, trgovina, glavni glasbeni oder. pa se bodo od\'iiale v TRCMezero. Prostor je velik, parkirišč je veliko, zalo problemov ne pričakujemo, Za organizatorje sicer predstavlja nov iz/jv, smo pa veseli, ker je Poslovni sistem Premogovnika sprejel generalno sponzorstvc^, pri lem pa nam ]^(5do pomagali postaviti prizorišča in uredili prostor. Tu je lepo otroško igrišče, morda celo manj prometne nevarnosti kot v centru. Prostor bomo zapolnili še z večjim šoiorom, pi>stavili pa bomo tudi zametke Pikinega mesta na prostem z vilo in nekaj hišicami. Pogoj z.a zelo uspe.šno priredilev je lepo vreme, zato upamo, da bomo tudis lem imeli srečo." TR( 'jezero je od centra precej odilatjetio. Ste potJirheii tudi za prevoze? ' i ) rgan iza t oij i zagov arja mo te -zo, da naj bi festival, lako delavnice kot osudo dogajanje, otroci obiskovali v spremstvu odraslih. To naj ne bi bilo zatočišče, kamor odložiš otroka in gre.Š po opravkih, ampak priložnost za ustvarjalno preživljanje proste- štev/fne možnosti. ga Časa za vso družino. Zalo računamo, da bodo domačini v TR( ' jezero prihajali tudi s svojimi avtomobili. Organizirane skupine - najavljenilï imamo 180 avtobusov iz vse drŽave - pa si bodo najprej ogledale prizorišča v centru, potem pajih bo avtobus odpeljal Se v Pikino deželo ob jezeru. Vseeno pa smo poskrbeli tudi za avtobusni popoldanski prevt« izcenU'a mesta do prizorišča. Pikin bas bo seveda primerno označen." , Koliko Fikinilt delavnic Im> letos ak- Matjaž Cernoviek: "Wovo prizorišče je lepo in tiudi 120 različnih delavnic bo zaživelo v ponedeljek in bodo vabile vsak dan do sobote opoldne. Ko bodo ob 18. uri zaprle vrata, se bo vsak večer na velikem odru pod restavracijo Jezero pričel zaključni program. Paskrbeli smo za zanimive glasbene izvajalce, pa modno revijo in ples. Za vse okuse je težko poskrbeti. vendar smo se potrudili, da smo aktualni." Koliko ljudi ho vsak dan skrbelo za obiskovalce festivala'/ "Kol vsako leto nam bodo v veliko pomoč študentje, sicer pa bo dnevno zaposlenih od 250 do 300 ljudi, ki bodo ves dan aktivni. Največ bo seveda mladih, ki bodo Pikini vodiči in Pikini ani-matorji." Kakšen obisk pričakujete Uios? "Nič kiij manjšega od prejšnjih lel. V petih dneh lahko sprejmemo okoli 180 do 190 avtobusov organiziranih skupin, k temu pa je ireba dodali še domačine, ki radi prihajajo. Zato računamo, da si bo vsaj kakšno od prireditev ogledalo ogromno ljudi. C'e bi imeli več kapacitet, bi letos zagotovo sprejeli vsaj še 40 avtobusov otrok." Kdaj pride k Piki na obisk letošnja častna pokro» vifeljica Desa M tick? •'Prepričan sem, da Deso vsi dobro poznamo in da je bodo otroci veseli. Pridružila se nam bo v čelrtek, ko bo obiskala vsa Pikina prizorišča, zvečer pa ji vvelenjski knjižnici pripravljamo poseben večer, ko ji bomo podehli tudi plaketo Pikine ambasadorke. Morda se niim bo pridružila tudi na zaključnem dnevu, torej sobotnem Piki-nem dnevu." Pika ht tudi leSos humanitarna. Kako sle z iehnolť«Ski parki. leii-nološki ccnlri in podjetniški inkubatorji. /alo želimo v tem prispevku podrt^bnejc predvlavili te oblike. Prvi lehnoparkjc bil ui.ianovljen lela 1951 v Palo Aliu v/DA pod nazivom Indusirial Park (danes sc imenuje Slanford Research Park), nezaradlpt^bnepremiUjene piv lilike nekoga ampak zaradi H-nanfnih ležav.v kalerih seje znašla .Slanfordska univerza. Na srečo je dobila UniverM od uslanoviiclja -vddjeija delovali na po-dr^>iju viscvkih lehnoli^gij. Kot se iz tega primera vidi (îipiCen za Silicijevo dolino), je ta institucija nastala kol pragmatična rešitev zit krizo, kise je zgodila v določenem irenut-ku v cloIcKvncm t'kki^lju. Na sreCi> pa '71 % vseh inkubatorjev so neprofitne organizacije; - BICi opravljajo pomembno razvojno funkcijo, ki je dele?na finančne podpc^re iz javnih sredstev; • BlC naj txlseva partnersko sinik-luro okolja in njene razvojne strategije: • dajanje prcwtora v najem je eden glavnih virtA' linaneiranja: - večina inkubatorjev nudi storitve po nižjih cenah, kot so sicer na Irgu. le 4% pa jih nudi brezplačno: • pomembno je imeti dobre in iz-kašene menedžerje (tudi.senîorje): • povpreCnći stnikiura sirt^kov inkubatorja: 41 % osebje. 24 % storitve, 22 % vzdrževanje stavb in opreme. 1.'^ % ttttali sirt^ki: - merjenje storitev in uCink(w; - nepcwedno ustvarjajo 3( ).(KI() delovnih mest na leto, posredno pa UliW: - povpreCna cena tÎeîw howa kol fizični aspekt: - obstajajo razlike med inkubatorji v CU in /DA (večji p<îudarek financam in managementu). Za Slovenijo bi bila verjetno naj-bi>lj zanimiva primerjava s Finsko, in gospodarstvo, Na operativni ravni je za promo-cijci in k(X>rdinacijo RtSiD projekten in programov ter za vzdr?A;va-nje sodelovanja z mednarodnimi omrežji zadolžen TEKES (nacio» nnlna tehnolo.^kii đ^encija). Tekes je nosilna organiziicija za javno financiranje raziskav in tehnološkega razvoja na Finskem. Financira indu.slrijj>ke RR pn^jekte. prcijekte raziskovalnih inátitutov.Se posebej pa promovira inovativne -zelo rizične - pmjekte. O.snovni cilj Tekesa je razvijati konkurenčncííit finske indu-Mrije in storitev lako, da ptimaga ustvarjati lehnolfijcjo in tehnokski kntw-how na wetovni ravni. Tekesovi skladi prihajajo iz državnega proračuna prekt^ ministrstva za gospodarstvo. Letni pr^^ačun Tekesa je .^81) milijonov evris katerim se financira oki>ii 2lXX")projektov ietno. Center le kesa je v I leisinkih, kjer se sprejemajo prijave, izbirajo projekti. tehnok>Ški programi, sveliije-jo in aktivirajo potencialni partner-ji.Tckcj» temelji naekspertnem znanju s ptidročja tehnologij in bizjiisa. Na Finskem ima 'leke^ 14 regionalnih centrov zaposlovanja in gtv spodarskega razvoja. Cîiavni namen leh centrov je tesno sodelovati s INIavediiiio nekaj kljuniih |)<)(lhnKir2002) Ustanovitev In delovanje Povprečje Vrednostno območje Benchmarking Povprečni k^italski investicijski vložki 3,7 M eur 1.5 do 22 M eur Povprečni stroSkl delovanja 480.000 eur 50.000 do 1,8 M eur % prihodka iz javnih sredstev 37% Odo 100% 25% Velikosl prostora inkubatori a 3.000 m2 90-41.000 m2 2.000 -4.000 m2 Število najemnikov 27 podjetij 1-120 podjetij 20 -30 Funkcije Inkt^batorja Povprečje Vrednostno območje Priporočena vrednost Stopnja zasedenosti BI 85% 9-100% 85% Čas" bivanja" v BI 35 mesecev 6 mesecev - brez max. 3 leta Menedžersko osebje 2»3 managerja 1- 9 managenev 2 managerja min. Razmerje menedžerskega osebia: SI. najemnikov v BI 1:14 1 ;2-1:64 1:10-1:20 % časa. ki ga porabijo menedžerji za svetovanje klientom 39% 5% - 80 % 60% Evalvirani podalki o storitvah in učinkih Povprečje Vrednostno območj» Priporočena vrecfnost Stopnja preživetja 85% 65 -100% 85% Povprečna letna rasi prometa 20% (2001) 5-100% 25% Povprečno število zaposlenih v in kubi ranem podjetju 6,2/firmo 1 -120 NA število novih delovnih mest na inkubator na leto 41 7-197 NA Bruto stroški za novo delovno mesto 4.400 eur 124-29.600 eur 4.000 - 8.000 eur ÎO okolje šc vediîo izredno podpira razvoj podjetništva in danes za Silicijevo doli no pravijo, da je to cn sam veliki tehnološki park. Ideja pase je ra;<^irila po ZDA in svetu. V Evropi deluje podjetniško inwacijsldh centrov (BlC). Pod lem pojmom so zajeti podjetniški ink'u-baiorji. tehcK^lc^ki tvniri in parki ter podobni spoilbujevalni razvojni centri (vrazlicnih državah jih poimenujejo tudi na druge načine). Prioritetno so usmerjeni v inovativne programe, pi^djelja. ki ustvarjajo višjo dodano vrednost (zato tudi tchno-k'^kû podporîi). Vsak med temi centri in^a.woje posebn(«tÍ. ki izvirajo iz virov v okolju in so tesno povezani z razvf^no strategijo tega okolja. »Ćistc« <">blike tehnoloških centrov ali parkov najdemo predvsem v uni-verzjtctnih okoljih, medtem, ko so regionalni centri neke vrsle hibridi z različnimi funkcijami. Bi(.'i ustvarjaji") letno v povprečju 40.0fH) novih delovnih mest. dodana vrednost v teh podjetjih pa je vii>ja od povprečja v gi>spodarstvu. Navajamo še nekaj zanimivih podatkov iz (e studiju: ki Je p<3 velikosti primerljiva z Jia^o deželo. isUM^asno pa je doživela Iz-redni> hiter ichnolo.^ki razvoj v zadnjih dese t le t jih- Finska je drŽava, ki se je v zadnjih dveh desetletjih izredno hitro razvijala zaradi svoje moderne industrijske politike. V zadnjih štirih le-lih je bila vedno med .štirimi najbolj konkurenčnimi državami nasvetu, čeprav pred dvcmi desetletji ni predstavljala nikakršne lehnoloSk^) pi>-membne sile. Tehnologija predstavlja bistveni del finske industrijske politike in predstavlja eno izmed najbolj pomembnih področij prt>grama finske vlade. Najbolj p^miembna vprašanja s področja tehnologije se redncî obravnavajo na Svetu za znanstveno tehnolo.^ki> politiko. Na čelu lega sveta je predscdnikllnskevlade! Finska stalni^ povečuje vlaganja v raziskave in tehnološki razvt^j. lako da so skupna vlaganja v Rč^D 4.9 milijard evmv, oziroma 3,5% od GDP za leto M)1 Pri tem je delež privatnega sektorja 3.4 milijarde evrov. Za tehnološko politiko Finske je odgovorno Minislrstvc^ za trgovino podjetniki in inovatorji na Fiiiskem. V'ièkesu je zaposlenih skupčju tehnthk)gije in pixJjetniŠtva. lèkes si'ideluje zrani^girai parlner-ji znotraj finskega inovacijskega okolja. Za bazične raziskave je Finska Akademija kol glavna agencija za implementacije. Na regionalni ravni se tehnološka piUi lika implementira vcentrihT&E (Centri za Zi^po-sliwanje in gospodarski razviij). S čisto poslovnega vidika so najlvtlj piimembni partnerji Sitra (Finski nacionalni sklad za raziskave in razvoj ), Finvra (izvozna kreditna agencija), Finpro (združenje za mednarodne storitve) in Invest in Finland. Zanimivih je pogledati, kako .so rasla vlaganja v razvoj od leta 1985 do2lM)l koldeležGDP: 1985-1.55 % 1998 - 2.89 % 1990-1.91 % 1999 -3.19 % 1995 -2.29 % 2000 - 3.37 % 1997 - 2.72 % 2001 - 3.40 % Odnos privatnega in državnega deleža je pri lem 60 %/4i)%. V preteklih letih lahko navedemo nusle,. - Svečana prcimocija tehnoloških programov. Ocena OECD finske. iy85-Stariprogram EUREKA. iQHí) - Ocena finske znanstvene in tehnološke politike s strani OECD. Ustanovljen EU okvirni ]irogram. - PoroCiki komiteja za teh-nok>Ški program. - Finska je poslala članica CORN-a. (Op^imba: .Íugí'«slavija je bila med ustanovitelji CERN-a. Članstvo prenehalo, ker ni hotela plačevati Članarine.). 1^92 - Finska je določena za državo predsednico EUREKE. Ustiiniwljen fîaski sekretariat za EU Rča fiaskim raziskovalcem, da delajo v teh astanovjili, V ZDA ima TEKES predstavništvi v Washingtonu in v San Toseu v IBl (tntemational Business Incubator). V Silicijevi dolini jih zanima predvsem sodelovanje z univerzami (Berkeley, Stanford in IFIT -Inštitut z^ prihodnost) na naslednjih po^lročjih: - informacijsko komunikacijske tehnologije - elektronika • mediji in produkcija vsebin • kemijske in biotehnologije vesoljske tehnok^gije. Verjetno bi bil čas. da v tej dolini uslvarimo sinergijo in naredimo teh-noUv^ki prelx)j. Ce je to u-spelo Fincem, ki nimajo posebno ugodene» ga geografskega pok^žaja in klime, potem bi nam moralo biti še lažje. ■ Stan/(o Blatnik 18. septembra 2003 Klepet pod arkadami z Antonom Seherjem Mira Zakošek Mnog^^ /animivih ljudi ^ivi med nami. Pogovor z njimi nas pa nas lahko zelo bogati. Vendar so večini takšne prikržmisli dane redko. lega še kako zaveda vod-sivirâemu krogu otíČanov. Jesensko í^ezono pogovorov je vodja muzeja Damijan Klj^JiC pretekli teden ^aCel z Antonom Seherjem, inontani:>lom in kronistom slovenskega premogovništva, še /la.sti Premog5wnika Velenje. Anton Seher je bil resnično zanimiv inspcátcwanjavredengosi. .le avsirljski Slovenee, katerega družina se ie biki v osemnajstih letih prejšnjega stoletja pripravljena v po ohranitvi slovenstva. preselili v takratno državo Srhov, I Irvatov in Sitwenccv. Novi dom so našli v rudarskem Se-mwem,k;erseje mladi Anton ru- di navdušil za ta poklic in doslu-dirai montanisiiktx Mladega strokovnjaka so nato v novo oblikovani Jugkojii in se posvetil listcmu. kar ga je vse življenje zelo ve.selili. pa zato nikoli ni bilo Casa. Postal je kronist. Raziskal je korenine mnogih rodbin, seveda tudi svoje in ženine in se pri tem ustavil tam nekje v sedemnajstem stoletju, ze-Jo podrobno pa je prouCeval življenje rudarjev, najprej v Senovem. kasneje pa so bolj pogk^bljc-no tukajv Vek-'nju. Iztlaljo tfve zelo i^bsežni mcmc^aflji Premogovnika Vele nje. skrbno pa pripravlja eclo tretjo. Vvlc^^ kronista namenjale posebno skrb lepi sloveaski besedi. Marsikateri se je cisto znaastve-no ptwvelil. Na primer rudarju in njdnikiK liako je dokazxtl, da tisti, ki koplje premog ni rudar» ampak preraogar (tako kot lisci, ki lovi na primer polite, nikakor ni ribiC}» a ta njegíwa trditev v praksi ^ ni dobila veljave. Uspel pa je s pre-imeniivanjem velenjskega rudnika v Premogli vnik Velenje. Bil je to lep in zanimiv večer» ki bi laiiko trajal ^e dolgo. d^)!go. a urini kazalci so tisti, ki prekrižajo vse načrte. Sk^er pa bo zagotovi'^ zalo se kakšna priiožnost. Z zanimivimi gtw»li pa se bosle to jesen pod erkadami Velenjskega gradu še lahko srečevali. Akademski zbor navdušil na Madžarskem Minuli konectednaje v Madžarskem mestu Maki), ki leži v bližini m a dža rsko-romu njske meje. kak.yiih kilcmetrov odSzegcda. gt^slcwai áalc.Uj akademski zbor M;lenje. Zbor in njegiwo dirigentko Danici) Pirevnik je pi^abil lam-kajîinjj me.íaiti zbi>r, ki so ga ialei^ki pevci v lanskem letu gostili v Velenju. Pevski na.stop in obiskv mestu Mak6 je sodiIvskk>p tamkajšnjih prireditev ob prazniku čcliu-le. V sredini septembra imajo v mestu mnogo prireditev, od po-slwnih do k'ultumih. kjer je na prvem me.stu (zanimivo) pravzaprav Čebula. Mesio je namreč znano po te ni. da je sredit Madžarske proizvodnje ra/lienih vrsl čebule in česna.Tradicija teh kmetijskih kultur sega v 18. stoletje in se ohranja na .seveda modernem kmetijskem nivoju tudi danes, /bor je na gostiwanju nastopil s konccrlnim prcîgramc^m v eni od kiitoliških cerkva vmcstu. Na koncertu si,^ pevci predstavili s programom sakralne glasl>e in izborom skwenskib ljudskih pesmi, ter nav- danili tamkajšnje obCinsrvo Mesto Mako je prijetno mestece. po j^tevilu prebivalcev skoraj rako veliko kot Velenje. Kljub kislemu vremenu, ki ni prav /značilno za te kraje, so se pevci počutili prijetno in preživeli lep in zanimiv vikend, /.animiv in prijeten je bil tudi obisk pri tamkajlnjem županu, t^gled mesta in njegovih znamenitosti, Najbolj pa je pcvce t>čarala gostoljubnost domačinov in gostiteljev, ki kljub jezikovni pregradi ni bila ovira za pevce. Cilasba in ljubezen do nje ne poznata meja. glasbeni jezik pa jc pravzaprav edini pravi svetovni jezik. Tudi 7âto je znana pesem Viva la mu.sica pod vodstvom dirigenta tamkajšnjega zbora znanega zboawodje g. Mihalke zazvene-lat>b zaključni večerji najlepše iz grl pevcev obeh zborov. 7.bor v teh dne pripravlja v ob začetku jubilejnega petega leta delovanja tudi avdicijo za nove pevce. Ta bo v petek, 19. septembra, ob 18.nn pred pevsko vajo v glasbeni učilnici velenjske gimnazije in na katero so vabljeni pevci, ki jih veseli kvalitetno pevsko druženje in ustvarjanje. ■ M.Š. Pevci Šaleškega APZ Velenje na trgu v Madžarskem mestu Makó // Delo nne^ togati."^ Kaj pa medtem delajo vaši prihranki? NLB Naložba Vita 1 je naložbd v življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskega skiâdd s potencialno vi&okim donosom in z zaščiteno glavnico. To povsem novo bančno-zavarovalnisko storitev je v sodelovanju s skupino K6C, ki je na tem področju ena izmed vodilnih v Evropi, razvila družba NLB Vita. Njene prednosti in lastnosti so: • Vezana je na pozitivna gibanja košarice najpomembnejših evropskih, severnoameriških in japonskih bofTnih indeksov. * Široka razpršenost tveganja po regijah in sektorjih povečuje možnost visokega donosa. * Neto vplačana premija je v celoti zaščitena. • Hkrati z naložbo sklenete tudi žiN^jenjsko zavarovanje. ♦ Minimalno vplačilo v enkratnem znesku: 1.000 EUR. • Naložbeno obdobje: do 31. oktobra 2013 (10 (et). * Obdobje vpisa: od 1. septembra do 3. oktobra z možnim predčasnim zaključkom. * Već informacij lahko najdete na www.nlb.si. • Obiščite naše svetovalce v poslovalnicah Nove Ljubljanske banke. o ljubljanska banka NovÈ IjiMfi"*^ bifika Aď. Ljvb^n^ ZaposUte svoj denar Čestitamo SHle^ki akademski pevski ihnv Veleii|e valii iiovr ťlaiie Rudi pojete? Vam Je petje v izzi>; veselje in /Jihavo? Si /elite }>tasbeno ust\arjiiH in pousivjirjati nn pevskem piHlnk^ju? Putem je pravi ^as, (lase pridrui^ile pevcem Šaleškega aka-demskeu^ pevskega zl»»raVeIer\je v njihovi jubilejni 5. pevski sezoni. .Avdicija /a no> e Olane ilntra bo v petek. 19. septembra oli IH. uri v glaslwnl učilnici Velenjske gimtia/.ije. S salm prinesite dt>ber ulas In voljo! m vsem občankam in občanom ob občinskem orazniku ljubljanska banka Nov9 Ljubifênska bsnks dd^ ijubl/ênê ^druinica Savinjsko idleska Iščejo inštruktorje za vodenje mladinskih delavnic T. Podgoršek TRGOVINA KOŠARICA Per novo 17a (pri Veliki Pire sic t) TélefonJUms 031572 80 80 Da bosle tuli v sepîembru kupovali m enem me$iu in po teseosko nizkit) cenah, vas rabimo v trgovino Košarica v Permvo in v Pes/e pň VBienju. kjer vam nudimo mia ozimnico, kmio za domače in niine živali, stiskalnice in PVC kadi za pospravljanje sadja ter še veliko zanimivega. RASTL ÛU! DIAMANT&11Lsamo235.00 M0KAT500 v ?5KG VREČf 1K(3 ssrro 89,98 VEGETAIKG t.299,00 CEMENT SOKfi 1.149,90 BRiKen HOBS/ DOG tSKG 3 299,00 &RZOPAFIILN1K10% ARIEL 6K6 2.499.00 SLADKOR v 50KG VREČ11 KG sarro 155.1X1 ČESULA in KROMPIR 99.90 OaOVNI KOMSiNfZON samo 2.290,00 Za čas setve vam nudimo tudi semenski ječmen in pšenico! Cene veljajo do razprodaje zalog. *KDOR VARČUJE V KOŠARICI KUPUJE! Ccnicr za socialno delo Velenje je bil racd pivimi v Sloveniji, ki je pod okriljem Dni^fva za prtxsiiv voljno delo Ljubljana Ida IWt začel aklivntwli v tako imenovanih mladinskih delavnicah za uCen-ce sedmega in osmega razreda. »Citc '/a preventivni program.s katerim poskui^amo preprečili pri mladostnikih oblike odklonilnega vedenja in zapadanja v odvisnosli. Usmerjen je v krepitev osebnosti in notranje mtîCi posameznika,« je poja&iiila I>«rjii Regvat s Centra za socialno delo Velenje in nadaljevala. »Poleg preventivnega dela se ukvarjamo ludi 7. odpravljanjem že nasialega rizi^ega obnašanja (zloraba drog. nasIlniStvo med vrstniki in v dni/inj). Prav tako poskušamo udeležcnce delavnic naučili šlevllnih življenjskih veSCin. ki jim bodo pomagale pri boljših medsebojnih odnosih, pri reševanju težav ter spoznavanju možnosti za kakovc^stnejSe pavjv-Ijaje pn'stega časa.» Vse to. po zagotovil Regvalove, vcxii k boljši sa- mopfxJobi posameznika, k njegovi řdravi izbiri naći nov samopotr-jtívar ja. posebej pa jili spcidbu-ja k za zdravje pomembnih vzorcev mišljenja, čiustvovanja in vedenja . Dcjavni>sti organizirajte v Številnih kreativnih, ^ortnih in tako imenovanih izku-stvenih delav-nk:ali. na katerih se učijo solidar-noisti. tolerance, medsebojnega sodelovanja in pomoci. Dalo poteka vskupinah.v parih in tudi s posamezniki. Program ^Iclavnic pripravi Dmitvo za prostovoljno delo LjJhijana. organizatorji pa sami dodajo 5e teme, ki se jim zdijo pc'>membne za ram>j najsi niktw, ki jih tudi zanimajiîozJroma zanje sami izrazijo željo za pogovor: č-uj, da smo imeli težave pri obLkovanju skupin zaradi prevelikega števila otrok. Lansko Šolsko lelo se je vključilo 35 otrok IzobCin Velenje ter Šoštanj, letos» hi radi vključili Šest šol, seveda Ce bomo na^li dovolj inîïtruktorjev za vodenje delavnic. Prav zaradi pi>manjkanja teh smo pred leti ukinili delavnico na Ši^eli v Šmarlnem c^b Paki.« Aktivnosti v delavnica;i hoik> začeli predvidoma v novembru oziroma takcij po tzobraževajiju inštruktorjev, ki ga organizira Društvo za prostoviiljno delo Ljubljana. Na vpraianje. ali nterijo učinkovitost tovrstnega preventivnega dela. je Darja Regvai dejala, da to počnejo na osnovi odgovorov anketnega vprašalnika ob ko)icu vsake delavnice. PodroimejŠo analize^ pa C opravijo člani omenjenega društva iz Ljubljane. Rezultati njihovih analiz kažejo, d:i je prt")-gram mladinskih delavnic do.sega zastavljene cilje. Denar za dekwanjc tklavnic zagotavlja v precejšnji meri Center za socialno delo Velenje, nekaj ga prispeva mreža društev za pros- Darja Regvat « Program mladinskih delavnic je pre-verTtivnI, v njih pa se med drugim udeleženci učijo tudi številnih življenjskih veščin. iovc>ljnodelo.redko pase najdejo tudi donait)rska pt)djetja. Vsekakor pa je lega denarja premalo, da bi lahkootrokompt^nudilivse tisto, kar želijo- AKTUALNO Kar tri šole oziroma delavnice V Dnislvu pljiirnih in alciftijskili bohiikov Slovenije l)ii/-u 300 rlanov ludi i/ Salť^sko-sa\injske reí>iie - Bolnikom na volio kar li i šole oziionia delavnice T. Podgoršek V Sloveniji jc - po occnah -50 lisinJ pljučnih bolnikov ra/-liOnih slarosii. /c danes jih jc veliko. Število obolelih pa nenehno naraSčži. Med dejavniki tvegřmja je na prvem moslu tobačni dim, naU) prah. kemične snovi ter onesnaženost zraka. Največ pljučnih bolnikov boleha 7a bronliialno «istmo (50 odstotkov), sledijo jim bolniki 7 diagnozo kn>nična obstruktivna pljučna bolezen, ki je na čelrlem mcslu med najpogo-.siejSimi vzroki umrljivosti, ne-vanemarljiv pa je ludi delež bolnikov z drugimi kroničnimi pljučnimi obolenji. Vsem lem poska^a po svojih močeh lajšati tovrstne zdravstvene icžave, jim kJjub lemu pomagali kako-v(Ktno živeli Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije. Deluje ) 3 lel, Slejc pa blizu 30(H) članov vseh slarosli in poklieev- Na icrcnu poskušajo uresničevali ciljc delovanja (poleg zdravnikov in zdravstvenega osebja) člani izvršnega odbora druSlva. Med njimi je tudi viSja medicinska seslra v Bolnišnici Topolsica Brij^itn Putar. Kol je povedala Putarjevaje med člani Drusiva pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije priblii^no 3íK) pljučnih bolnikov iz Šaleško - savinjske regije. »Cc M primerjala delovanje drušlva na na.^em območju z drugimi regijami, potem bi morala izpostavili naše sole. Bili smo prvi v Sloveniji, ki smo pred iremi leli organizirali astma solo. Izvajamo jo dvakrat na leto, spomladi in jeseni. »Aprili leios je dru^ivo v ŠaleSki dolini izv'edlo šolo odvajanja od kajenja. Brigito Puiar je presenetil dokaj dober odziv, še boij pa rezullaii. Od 10 udeležencev so namreč prenehali kadili trije in pí) J^'slih mesecih ostajajo nekadilci. »To je velik uspeh- Vsem, ki bi se radi odvadili i>d kajenja, poskrbeli za svoje zdravje, svetujemo, da se vključijo v tako šolo. Predvidoma jo bomo organizirali le-uisnjojescn.« Prav lakovjese-ni pa bo druStvo v Ljubljani, Mariboru. Celju ler v Velenju organiziralo za svoje člane Solo o kronični obsirukiivni pljučni Brigita Putar: »Obstoj in de» iovanje društva je nujno, saj je v Sioveniji že danes več kot SO tisoč kroničnih pljučnih boinikov. Števiio feft v naši regiji ni zanemarljivo,« bolezni. Po besedah Putarjeve precej pozornosti namenjajo izobraževanju. saj želijo, da bi bolniki dejavno sodelovali pri preprečevanju oziroma poslabšanju bolezni, zdravljenju in rehabilitaciji. Trikrat na leto jih seznanjajo z novostmi s pomočjo društvenega glasila Zdrav dih za navdih. Trikrat na teden pa imajo v dru.štvenih prostorih v Ljubljani organizirano svetovanje. Ob torkih in petkih odgiTvarja na telefonske klice zdravnik, ob ponedeljkih pa medicinska seslra. Bolniki s kroničnimi pljučnimi boleznimi iz Šaleško - savinjske regije pa se lahko obrnejo po informacije, nasvete in pomoč na Brigito Putar v Bolnišnici To-poLšica. Oktobra začetek izgradnje prizidka za VDG? Pořjodba podpisana - Zaeelek i/gra(ln|e za(\Mkii prilioclniesa meseca? r Podgoršek Po več kol L^leiih pt^govo-rov in dogovorov o nujno po-irebnih drugačnih prostorih za odrasle osebe z zmerno in ležjo molnjo v razvoju v Šaleški dolini naj bi končno prišli od besed k dejanjem. Po informacijah naj bi namreč prejšnjo sredo minister /a delo, dom in socialne zadeve dr. Vlado DImovski podpisal pogodbo in s tem dal zeleno iuč za /ačelek izgradnje prizidka k Cenlru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje, v ka-lerem bodo novi pnJSiori varstveno delovnega centra Ježek Velenje. Naložba v izgradnjo blizu 800 kvadratnih melrovvelikih prostorov v dveh etažah bo veljala 2H3 milijonov tolarjev z opremo vred, od lega bo mi-nisirsivo primaknilo .^2 odstotkov potrebnega denarja, ostalo lokalna skupnost (Mestna občina Velenje 10.^ milijonov SIT, občina Šoštanj dobrih 19, občina Šmartno ob Paki pa 6.7 milijona tolarjev). Za zdaj je minister podpisal pogodbo v vrednosti 103 milijonov srr, in sicer /a načrtovana gradbeno-obrtniška delu in itrediiev okolice. V prizidku t>odo delavnice (lesna, tekstilna, oblikovalsko-llkov-na. modelarska, prostori za koopcracijsko In lastno proizvodnjo. rekreativno-športna) ter prostori za tako imenovani zdravsiveni program, /a ptičilek oziroma mirovanje 1er prostor, ki bi lahko kasneje služil tudi za oblikovanje bivalne enote. Novi VDC bo lahko sprejel 40 varovancev. Posebna komisija jc na razpisu že izbrala izvajalca del -to ho ljul>ljansko podjetje SCT, začetek gradnje pa je predviden v prvi polovici prihodnjega meseca, Po pogodbi naj bi dela končali v slabe pol lela. Dancs je v dejavnost varstveno - delovnega centra, ki deluje na dveh lokacijah in obe sla neprimerni, vključenih 22 odraslih oseb z motnjami v razvoju iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno Paki. Kot je povedala ravnateljica Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Marija Kovačic, jih zaradi neprimernih delovnih pogojev ter prostorov za nego več ne morejo sprejeti. Nova ureditev spomenika Onemele puške. Projekt: Vegrad Projeiftivni biro, d.o.o. Nova ureditev spomenika Onemele puške Ver spomina, ver ži\ Ijc^nja že dobra dva tedna se na novo ureja osrednji spomenik NOB v Velenju - spomenik Onemele puške na vzhodnem robu Titovega trga. Spomenik sla v stari obliki uredila kipar Stojan Batič ter arhitekt Vladimir MušiČ. .Sčasoma se je neposredna okolica spomenika spremenila v degradirano urbano območje: grajeno in rastlinsko kullumo tkivo sta se 11/ično iztrošila. Prostor ni bil več varen (drsenje, možnost padcev). Prostor ni bil funkcionalen (drevje je spomenik tako zakrilo, da ga je domala izločilo iz prostora, vzdrževalni straški vodne tehnike so bili prcvisiîki. manjkala so imena ljudi, ki jim je ureditev posvečena, kamnite klopi so se prevračale). Prostor kot celota je bil preveč razdrobljen (pojavljale so se dvignjene in spuščene barieře, ki so onemogočale prehodnost), Nujen je bil korenit poseg. Kiparska ureditev spomenika bo ostala, arhiteklurna ureditev pa bo nova. Pri lem bomo: zagotovili varno gibanje ob spomeniku in po njem. Odstranili prostorske baricre (poglobitve in betonske stene) in tako prtw-tor povezali. Uredili atraktiven mestni prostor, ki laliko služi tudi kol mesini oder, če se del fontane izključi. Pixínoslavili In pocenili zdrževanje. Uredili zasaditev, da bo povečevala vtis spomenika, ne da ga skriva. Povečali prisotnost vode na Titovem Irgu (fontana se bo odprla pogledom, ne da je skrila za zelenjem in zidovi). Uvedli sodobne materiale in kompozicijo elementov kot znamenje današnjega časa. Prvotno so bila imena padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja med letoma 1941 in [945 na območju združenj borcev NOB Velenje zapisana na kamnitih ploščah na dveh stenah iz kamnitih bk^kov. Po ncwem do vsa imena vgravirana v velik črni aluminijasti blok - ke-notai. Kenolafje že iz antike znan arhitekturni element: prazna grobna gomila ali grobnica v spomin na pokojnika, ki je pokopan drugje ali neznano kje. Kenotaibopostavljende,s-no od fontane. Seznam Imen je prenovila komisija za spomeniško varstvo O/BU NOB Ve-le nje. Kiparski del spomenika bo še naprej kol obelisk označeval os prostora. Spremljali ga bodo vodni curki- Nameslo dosedanjega bazena s tekočo vodo pa bo urejena kamnita ploščad s curki vode, ki brizgajo v zrak. Pešči bodo povabljeni nanjo. V mraku bo curke o.svetljevala raznobarvna svetloba u tal. Tlak okoli fontane bo preproga iz odpornegft lesa in kovinskih plošč. K doživljajski pestrosti prostora bodo prispevale kamnite kocke, razirese na le-.sen I lak: za po.sedanju v skupinah in mirni igri. Kip Onemele puške je izdelan i/ brona, zalo je temen. želimo, da jc dobro viden, moramo za njim vzpostaviti kontrastno, svetlo ozadje: najpogosteje je to ozadje kar nebo. Da dosežemo ta efekt, bo potrebno na novo oblikovali ozelenitev. Med spomenikom in Can-karjevo ulico bomo nasuli dva griča inju ozelenili, Ob spomeniku bodo desno pokrovne I raj-nice, levo pa kubično pristrižene lise, ki so zimzelene in tudi z barvno kombinacijo (zelena + rdeči plodovi) ustrezajo simboliki NOB. /clenje bo prisotno, a ne poudarjeno. Novi^ obliko bo spomenik dobil v vcčih gradbenih fazah: najprej bo prenovljen osrednji del in postavljen kcnotaf, ka.sneje bo položen okoliški tlak In urejena cy/elenitcv. Nova ureditev spomenika Oneme puške in njemu pripadajočega mestnega kareja je prva stopnja v prenovi širšega vplivnega območja. ■ RokPoies, udia Popravek Pri zapisu o novi organiziranosti varstveno delovnega centra Muzirje (v prejšnji številki tednika), je prišlo do neljube napake. Darja Lcsnjak nI nova dircktoricaCentrazasfí <1eklrirne ludi loplolna encrfíija - Raziniievanie kniol Moro nasol na rninisli'sl vil za okolje. i)r()sl<)r in cnoiftijo - Naložl)a, vredna !)lizii Bf) milijonov SIT, naj bi so povrnila v 8 do K) lotiti Tatfana Podgoriek Letuiï, 12. septembra - Na kmetiji Aniona Flcrcla v Lc-la^u jc minisîcrzii okolje, prm-lor in energijo ma|». Jane/. Kopač na simboličen način predal svojemu namenu prvo elekirarno na bio plin v Sloveniji. Si.sicm je nastal v sodelovanju^ omenjenim kmetom in Agcneijo Republike Slovenije /a učinkovito rabo energije. Od /iimisli do uresničitve projekta sta minili slabi dve leli. Naložba je veljala blizu 85 milijonov tolarjev, od lega je mi-nistrslvo prispevalo 32 odstotkov ali 26 milijonov SIT. Vlaganja naj bi se kmetu povrnila v osmih do desetih letih, odvisno od lega, a!i bo naprava delovala s polno zmogljivostjo ali ne. Minister Janez Kopač je ob otvoritvenem nagovoru označil Antona riereta koi irdega, po-sKwno pogumnega kmeta, ki je zahvaljujoč svoji u po mas t i in ob pomoči ministrstva vsem pomislekom navkljub pripeljal projeki do cilja. Kopač je izrazil prepričanje, da mu bodo sledili tudi drugi slovenski kmelje, saj daje projekt nove možnosti za življenje na krae-liji oziroma na podeželju. Izraba bio plina pred.stavlja dodatno dejavnost, odpravlja neprijetne vonjave na kmetiji, ob tem pa je končni produkt - fermentiran gnoj - ekološko neoporečen gnoj, ki omogoča ekološko kmetovanje. Po Kopačevih besedah Flerctovpi-lotski projekt nI prvi in ne zadnji. ki ga bo ministrstvo podprlo, licrc razočaran nad o(lnosla iz glave. Kljub temu odločitev o izgradnji elektrarne na bio plin ni bila lahka. »Naložba je zame ve-likzalogaj. Zanjo sem vzel velike kredite, zastavil sem praktično celo kmetijo, Bojazen, kako se bo vse skupaj izteklo, je bila prisotna, saj tovrstnih izkušenj pri nas še nihče ni imel. S projektom sem se najprej obrnil na minisirstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Menil sem, da projekt sodi pod njihovo okrilje, saj gre za dopolnilno dejavnost na kmetiji. Pošteno sem se ušlel. Tu zanj niso imeli razumevanja, celo norca so se delali iz lega. Naletel sem na Franca Reravsa, direktorja Ageneije RS za učinkovito rabo energije, ki me je v prizadevanjih podprl.« Z otvoritve: kmet Anton Flere (prvi iz ieve) v pogovoru z ministrom mag. Janezom Kopačem. Pole« dcklriciu' šc loplolna encr^lia Naprava, ki jo je Anton Flere predstavil zbranim, med katerimi so bili tudi župani sosednjih občin 1er poslanca v državnem zboru Milan Kopušar in Franc Sušnik, pomeni pravzaprav fermentiranje gnoja. »Tega daš v zaprto jamo, ga segrevaš in na ta način sproSčaápline. Ti gredo v poseben bazen in nato v motorje, ki zgorevajo in poganjajo agregat. V dveh agregatih bi oh polni zmogljivosti pridobili približno 120 kilovatov elektrike. V tem trenutku deluje agregat spol nu)či in proizvaja približno kilovatov elektrike na uro.« Anton Flere .sedaj razmišlja, kako bi kar najučinkoviteje izrabil Še toplotno energijo, ki se sprošča ob proizvodnji. V začetku jo bodo izkoriščali /a ogrevanje stanovanjske hiše, hleva ter za izsuševanje krme. Izračunu so menda pokazali, da bi lahko sislem s tako zmogljivimi napravami ogreval pri- bližno J5 stanovanjskih hiš. Razmišljajo pa še o drugih možnostih izrabe energije. Električno energijo v tem trenutku Fleretovi že pošiljajo v omrežje in jo prodajajo Ek^ktru. /a zdaj je cena zanjo nizka, ker še nimajo zbrane vse potrebne dokumentacije. Sicer pa naj bi mu država za kilovat energije subvencionirala cxsem tolarjev. lUi téj, à «.«.. I4A-1C«,.« «a^rM« Mesta občina Velenje predstavlja Priprava tople sanitarne vode Običajno grejemo vodo z^i umivanje skurilno napravo za ogrevanje stanovanja. Ni pa nujĐo. Včasih, v določenih primerih. je Mje ta dva sistema ločili, predvsem v času izven kurilne sezone. ()dU>čiiev je odvisna predvsem od (ega, katera varianta je cenejša. Alternai iva pripravi tople sanitarne vode s kotlom za ogrevanje je predvsem priprave tople sanitarne vode s toplotno črpalko ali pa s sprejemniki sončne energije. ToplohKM'rpalke Delovanje toplotnih črpalk temelji na tekočinah, ki se uparijo že, če Jih segrevamo pri lemperaiurah nižjih od O stopinj C. Za uparjanje tekočin pa vemo, da je poireb-no toploio dovajali. Tukaj je to lahko toplota okoliškega zraka, lahk ki jo ima voda v potoku, v Jezeru, lahko uporabimo podtalnico, pa tudi loplolo iz zemlje. Našiete vrste energij so vedno prisotne v naši okolici ui so zastonj, le v ustrzen način transporta do mesta uporabe,moramo investirati. S toplotno črpalko lahko grejemo v(.xlo ali zrak. Glede na to, od kod toploto jemljemo in kaj z. nj(i ogrevamo, poimenujemo tudi vrste toplotnih črpalk. Najlx>lj pogosto se uporablja- jo toplotne črpalke zrak / voda in vcxla / voda. Na prvem mestu je medij, ki mu toploto odvzemamo, na drugem pa je imenovan medij, ki ga ogrevamo. Proces prenašanja loplote od enega medija na drugega poieka s pomočjo enakih tekočin kot pri hladilnih aparatih. Delovni medij se v upar-jalniku upari s ponu^čjo toplote, tnjvzeic iz okolice (vode, zraka, zemlje ) in nato kol plin se komprimira, pri Č-emerse mu povečata tlak in temperatura. Za kompresijo pa je že potrebno dovesti v proces energijo, ki ni več zastonj. Jo je običajno elektrika, ki p^>ganja motor kompresorja. Tako stisnjen delovni medij v plinaslem stanju vodimo v kondenzalor, okrog katerega je lahko voda ali zrak. V koncicnzafarju so delovni medij ohladi. iHlda toploto In kondenzira nazaj v tekoče .stanje. Pri kondenzaciji sproščena toplota ogreje vodo, ki je okrog kondenzatorja. Temperatura vode doseže 5C1 do 60 C, kar je dovolj za sanitarno vodo, pa tudi za nizkotemperaturne sisieme ogrevanja. Pri topJotni črpalki govorimo o roplotni moči In o pogonski moči.Toplot na moč črpalke je na razpolago za grelje vode. pogonsko moč pi\ ima motor za pogt)n kompresorja. Toplotna moč Je približno trikrat večja kol je pogonska moč. To pomeni, da je potrebm> plačati samo iretjindpade7/[2,iorej l867kWh. Da dobimo to energijo, je potrebno polairÍti311 1 olja, kar nas pri današnji ceni olja slane 32313 tolarjev ali 17,2 tolarja za kWh. Pri tem izjačunu je upcx tolarjev ali 4,3 lolarja za kWh. Pri enotarilnem merjenju električnega loka bi bila cena Se vedno le 5,7 tolarja za kWh. Za primerjavo naj navedem .^e ceno toplotne energije iz našega daljinskega toplovodnega sistema, ki Je za leinopo-ralx^ okrog 25 MWh, pril^llžno 6,5 tolarja za kWh. računajoč tudi priključno moč. 'Ibplotna črpalka je za pripravo tople sanilarne vode vsekakor konkurenčna kurilni napravi na olje. V poletnem času lahko toplotno črpalko uporabiiiK) Lsttxhisno ^ za hlajenje kleli ali shrambe, saj toplotna črpalka ohlaja prastor, v katerem sloji. Edina težava je začetna invcsilclja. Ta so nam pc^rne s prihrankom pri energiji v 6 letih, če bojler že Imamo in kupimo samo toplotno črpalko, sicer pa je doba vračanja 9 do 11 let. ■ Arrton Jursnik, energetski svetovalec PRAZNIČNE ČESTITKE druženje čutenje poštenje blestenje plemenitenje bogatenje navdušenje zrenje bistrenje žarenje hrepenenje znannenje svetlenje prebujenje vznemirjenje stvarjenje gospodarjenje navdihnjenje slavljenje ljubljenje vedenje življenje Velenje Čestitke ob prazniku Mestne občine Velenje! Moč energije H56 d&o. c*ei v Mofirl >0« 88a. 1000 gub^ 18. septembra 2003 Odločite se modro ob nakupu novega Forda, dobite za svoj stari avto* FordFocus 400.000 SIT vee 250.000 SIT več FordFuslon Ustvarjen za življenje narejen da traja 250.000 SIT več AC Mlakar C«dta Srmona Bl»tnika 1 e telefon,. Del See. vsak dan od do ure, ob scbo(eih od Ô. do ure Čestitamo za praznik občine Veienje! Mesarstvo SUŠEČ PE Velenje PE Šoštanj (pri Pibernlku) PE Šoštanj, Kajuhova cesta 7 Vabljeni Vi ugodnemu nakupu mesa in mesnih izdelkov lastne predelave! Sprejem naročil: 03/ 586 92 69 Iskreno čestitamo za praznik občine Velenje In Šoštanj! ]^orenje GorenjelM. d.o.o. Invalids^dpoâj^l^ ^ F cente,• Tehfon: (03) 899 1647 Telefaks: (OB) 899 2635 ISO 9001:2000 ISO 14001 TO- \é Iskrene^ čestifgSe% za pra v«. 4»- GORENJE I.RC., d. o. o. Iz dneva v dan rastemo. Skupaj z Gorenjem. Izzivi, ki jih sprejemamo, so vedno bolj zahtevni, proizvodi, ki jih izdelujemo so vedno bolj kompleksni, delo, ki ga vanje vlagamo je vedno bolj podprto z znanjem. Še vedno pa je naše osnovno vodilo zaposlovanje sodelavcev invalidov in prilagajanje delovnih mest njihovim zmožnostim in zahtevam delovnega procesa. Programi, kijih obvladujemo so: # Program elektro komponente, v katerem izdelujemo kabelska vezja ter signalne lučke za gospodinjske aparate. # Program storitev, v katerem sestavljamo podsklope in sklope za vse gospodinjske aparate. • Program grafike, v katerem tiskamo razne tiskovine. • Program embalaže, kjer v novi tovarni izdelujemo stiroporno embalažo za gospodinjske aparate. Poslujemo v skladu z najsodobnejšimi svetovnimi standardi, v dobro zaposlenih in kupcev. Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA VELENJE p.p. 40,3322 V^nje, Rudarska cesta 6a Posluiemo na RudarsU 6 a v Velenju (nasproti Ljubl|anskfl banka Velenja). Občanom smo ne voljo vsak delovni dan od 7. do 15. ure. Dosegljivi smo tudi ne naslednjih tel. številkah: Načelnica UE 89 95 701 TajnlšNo 89 95 700 Faks 89 95 840 Oddelek za upravne notranje zadeve Vodja oddelka 89 95 721 Tajništvo 89 95 720 Faks 89 95 841 Oddelek iz okolje in proslor Vodja oddelka 89 95 741 Tajništvo 89 95 740 Faks 89 95 841 Oddelek za občo upravo, druge upravne naloga In skupne zadeve Vodja oddelka 89 95 702 Sprejemna pisarna 89 95 705 Čestitamo za praznik IVIestne občine Veienje! Erini čestitamo občanom Velenja in Šoštanja ob prazniku in se Vam zahvaljujemo za zaupanje. ERA Trgovina prijaznih PRAZNIČNE ČESTITKE Alux Obkroženi z lepim. Sovražhe kuliinier PomMKa ia enbat) Linija Alu« prestavlja itnes vrhunske tehnologije )rt ndjsodobnej&h obilhovdlshih reiitev. Elegantre srebme linije očsr^jo vsakogar In oolepžejo vsak dom. Pod prMeČno Zunanjo^o Iz alumlrrlla se skriva Slrok nabor funkcij, ki offlosočajo preprosto upravljanje. Cinija Alux je ustvarjena za ljudi, ki cenijo lepota, kakovost 'n svoj naćin življenja. Na trenutke se nam morda zszdi, da so aoarati namenjeni razstavnim Drostorom kakšne galerije. Niso. jutri so lahke del vqMss doma Čestitamo za praznik mestne občine Velenje gorenje PREMOGOVNIK VELENJE > GO iipip ^ -rSST =€ «^fv^ij* % lawTi telkommm HsUteai WěM OGOBBnĐ Zgodba, ki se je začela pred več kot 120 letl^ ko so v Šaleški dolini odkrili velik sloj Iignlt3| se bo nadaljevala tudi po tem, ko bo zaključena dejavnost pridobivanja premoga. Naše prednosti so v ljudeh, znanju, tradiciji, zanesljivosti, prilagodljivosti in odprtosti. Odprtosti za nove Ideje, za nove programe, za zainteresirane sovlagatelje. Nekateri razvojni projekîi Premogovnika in iičerinskih družb: ♦ EX • program proizvodnja in vzdrževanje eksplozijsko varnih naprav ♦ Program nerjavečih jekel ♦ Programi za avtomobilsko industrijo ♦ Rudarsko - gradbeni programi ♦ Program informacijske tehnologije ♦ Ekološki projekti • ravnanje z odpadki Razvojni projekti s področja turizma: ♦ Fiesa-hotel Barabara ♦ Muzej premogovništva Slovenije « Turistično • rekreacijski center Jezero ♦ Golte Slovenija OBČANKAM IN OBČANOM VELENJA ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU! 18. septembra 2003 »»^CAS KAB€L5KO RAZDELILNI SISTEM VELENJE, d.d EfOTECH Esotech, d.d. Preloáka ç. 1 ^ 3320 Velenje Tel.: 03/ 8994 500 Fox:03/ 8994 6» in]e@esotech.»i ^wvA><.osotech. si energetika, ekologija informacijske tehnologije I r J r ^ 1 v Čestitamo za praznik. Sedež družbe: Velenje, Prešernova 8,3320 Velenje telefon 03 897 63 60, fax 03 897 63 62 E-Mail: mfo@krs-velenje.sl, Internet: krs-velenje.si 1 « - ř 1 1 a in občine Velenje! Prijazno vas vabimo v naše poslovalnice in se vam zahvaljujemo za zaupanje. MT Center Cankarjeva Id, Velenje Tel,: 5861-260, 5861-070 Pekarna Presta Cesta Talcev 2, Velenje Tel.: 5862-370, 051/303-506 ČestRamo za praznik obilne Velenje In obilne SoštanjI VRTILJAK I Julko Skorjmiť - «hilro l|abitd|l ()la»l!i v olupini ie ne dohíY) poznalo. nn zaratll lo.ga. foT \o iia(-start^Sii rlaiilra vH<'itlsk<'4en |iliniltwk<'^a dniáua (po siažii, lir po Hl[i. da no [m ])oniott'). ainpak indl lamW niono^i prl/adf'\iírí>;í (Îo( skuha In /»io pasuržo turti poh(xl»lk(nn, Rn^zplaniasovt^ (!a, knrjndani\s prava ivdkosl, I palmo, (ia si po ol>|avl iio bo ptvtnislila!? »Primili \oc oil œ-lolniri znanoga lonlsko^a šporlno^ji iJi'lavca 41 ožel a Sllo\j^ka, ki somu l)lizu šporli. na prvoin mo«-lu pn fiolo\o rokoaiel. poJoka|o ŽÍ' dali či\siv Da ho zdržal tonipo. ki si^ stopnjn|o, si ho moral |kj-tna^aU s kako dobro masii/o. /nani slo\onski ^porlul 2nasica Čadež l^pajne in predstavnice organi/alorjev x/. M«lc»l>Cin-ske /veze prijateljev mladine Velenje. ^A'vpeiek so mladi kiparji, k) so se tokrat spi'jprijeli z malce drugačnim ustvarjanjem iz le-siu s slrahoni pogiedcwali v ne-ho, a so jim dežne kaplje priza-densle. V soboto dopoldne so skorajda že končali ducat odličnih lesenih plastik, ko so se vendarle morali umakniti v pr<.K-tore tamkajšnjega zadru?4iega doma, kjer so na s"VOje stvaritve dodali Še zailnje detajle. In ob 14. uri, ko so kolonijo uradno /!aključili, je bilo kaj videti. Verjemite, da bi tudi vi z veseljem imeli katero od nastalih plastik v svojem delu, saj je nilada<;tna ustvarjalnost spet dokazala, da nima meja. Sama sem v soboto dopoldne se usjvla ujeti mlade kipaije pri delu v okolici ši)lc. Zabijali so, lepili, barvali in ob tem vidno ui^ivali. Kako je bilo. sem izvedela kar od njih. najprej sem zmotila fanlc iz OS Saiek, ki so pravkar nanaSali črne pike na svojo leseno skulpturo. Sed-nKx^olee Mihael Novak pa ml je povedal: '"'/.c lansko leto sem prišel v /avodnje. Obakrat lahko rečem, da je bilo ustvarjanje iz lesa zelo zanimivo. Zabijali smo. lepili, rhiúl Veliko idej smo imeli sami-v skupini smo trije sošolci - pri tem pa nas je usmerjal nas likovni pedagog Boris Ohlišar. Naredili smo le-senegři pajka, pravzaprav smo si zamislili mrežo. Nastalo je, ktir je, menije vs5eč. Sicer raje ri5em kot kiparim, vendar so mi vse oblike likovnega izražanja blizu. Vseeno že sedaj vem, da moja poklicna pot ne bo Slav likovno smer." Na drugi strani isole je bilo še več trojk, ki so pravkar zaključevale svoje plastike. Davor Pajenk i/. OŠ MPT Velenje je, Letos mtadi kiparji niso tofiko uporabljali diet, brez ktadiv pa ni šlo. Veliko skulptur je na- mrec nastalo îe z dodajanjem manjših iesenih delcev. ko sem ga zmotila, počival in opazoval zanimiv kažipot, ki so ga postavili kar na bliřnjo njivo. Nam pa je pwedal: "Lclixs sem se kiparske kolinije udeležil prvič. Užival sem vvsem, kar smo počeli- Naredili smo lesen kažipot, sedaj Í7deÍujemo ^ zanimiv nakit i/ ka§čktw lesa. Sam sem veliko zabijal, vrtal, rezal in pri tem res užival. Tudi v svojem prostem času to pogosto příčném, čeprav ga veliko posvetim tudi Sportu, predvsem rokometu. ki ga treniram. Pri pouku pa hi raje ime) več likovne vzgoje, saj imamo le eno uro, kar se mi zdi veliko premalo. Sploh, ker radi ustvarjamo pod vodstvom našega likovnega pedagoga Robija Klančnika." Akademska kiparka Dragica Lapajne - Čadež, ki živi in ustvarja v Ljubljani, je dogajanje ves čas snemalo na video kamero, saj pravi, daji bo to, kar se dogaja v Zavodnjah. prišlo prav ludi pri njenem delu. Poleg tega, da veliko kipari, je namreč tudi predavateljica na ljubljanski Pedagoški akademiji» kjer znanje prenaša na btxl^xe lik se pomerili v treh šiiljivih igrah, kol rdeča nil pa bilo tudi tokrat vlečenje vrvi. Navidez enostavne igre - metanje orehov, pobiranje koruznega zmjas prsti na nogali ter »kanonada« z orehi - so biJc za obiskovalce smešne, za tekmovalce in tekmovalke pa vse prej kot to. Najbolj razburljivo pa je bilo seveda vlečenje vrvi. Kot niwost na letošnjih igrah je bila predstavitev Zmagovalna ekipa Podgore vaških skupmwti. \ivina ekip se je tjdločilaza plesno ali pevsko točko, izstopala je le ekipa V4iške skupncKii Veliki Vrh—(îavcc. kije strokwno predstavila, kako se daje pipa na sod ali sod na pipo. Zbir rezultatov ob koncu iger je pokazal, daje največ točk zbrala ekipa Podgore (39) pred lanskimi zmagovalci CJorenjem (31 točk) ter tretjo-uvrèéenimi Slatinčanl. Najbrž pa so tekmovalci in teknnwalkc kot tudi občinstvo soglašali z mislimi župana Alojza Podgorška, kije med drugim dejal, da je pomembno sodelovati in ne zmaga t L Zato so zmagovalci vsi, eden pa šampion. ■ tp Društvo OS vabi na brezplačne masaže V soholo pripravila Driislvo OS dan brezplačno masaže, dobrodelne prostovoljne prispevke obiskovalcev pa bodo namenili za oiroke iz socialno šibkih diužin dan Velenje - Pred dobrima dvema mesecema je Marko Rakita iz Velenja skupaj s skupino sošolcev iz srednje zdravstvene šole v Celju, kjer so končali izobraževanje za poklicne maserje, in še nekaj somišljeniki iz vseh koncev države, ustanovil zanimivo društvo. Poimenovali S()ga OS, kar pomeni ohranimo sebe- Društvo ima sede/ v Velenju, na Starem Irgu 26, kamor jim lahko ludi pišete. Po tem. ko vam bomo društvo predstavili, ni dvakrat za rcČi. da ne boste takoj imeli kakšnega vprašanja zanje, čeprav smo ustanovitelja na pogovor povabili iz povsem drugega razloga. To soboto, 2(). septembra, namreč društvo OS v Velenju pripravlja zanimivo humanitarno akcijo. V prostorih KS Smart-noinOsnovneŠoIe Livada bodo člani društva izvajali brezplačne masaže. Dobrodošli sle vsi, ki bi želeli spoznali kakšno od vrst masaž, Če boste po opravljeni masaži prispevali kakšen tolar, pa vedite, da bo ves izkupiček akcije namenjen otrokom iz socialno .šibkih velenjskih družin! Marko Rakita nam je ob tem povedal: **V društvu se združujemo listi, ki nam je veliko do ohranjanja zdravja. Trenutno mis v njem deluje 15 poklicnih maserjev iz vseh koncev SIîA'c-nije» imamo pa tudi dvazdravni-ka, dva kiropraktika. pedikerja in pedikérko. Naša želja je, da čimbolj raz.širimoirnanjeozdra-vem načinu življenja, zato imamo v namenu pripravljati tudi različne seminarje na zdravstvene teme, pri Čemer bomo poudarek dali ludi alternaiivni medicini.'' Marko je namrecvprocesusa-mozdravljcnja spoznal, da se al-temalivni medicini da zaupati. Ze od otrašiva je sladkorni bolnik, odvisen i^d injekcij inzulina. Bolezen mu je močno načela vid, tako da mu je grozilo, da bo skorajda oslepel. '*Bilo jc grozno. Po tem, ko so mi v Kliničnem centru v Ljubljani rešili oči s težko operacijo, sem se v nadaljevanju odločil za spremembo načina življenja. S sa-momasažo. predvsem shiaisu masažo in z akupresuro 1er pomočjo bioenergetika.sem uspel doseči skorajda neverjetno. OČi in vid so .se mi mi^no p<'"pravi-le. zato sedaj tudi sam verjamem v tovrstno pomoč pri zdravljenju, pri čemer se nikoli ne sme /anemarili uradna medicinska pomoč. E^i vendarle verjamem, da veliko ljudi masaže sploh ne pt«na. Niti klasične, kaj šele specialnih, kolje terapevtska,Sortna, shiat su, refleksno conska masaža sttipal ali linfna drenaža. Vse to lahkospoznajo na dnevu brezplačne masaže Društva OS. V soboto vas bomo čakali od ure do 18. ure, zagotovo nas bo vsaj 15 maserjev, tu pa bosta tudi pediker, manikerka in <-)dIičen bioenergetik iz Domžal, nam je povedal Marko- Namen dobrodelne akcije je torej ni le pomoč otrokom, ki jo bodo izvedli s pomočjo Mc-doK'inske zveze prijateljev mladine Velenje in trgovino Direndaj. kjer bodo z izkupičkom kupili darila otrokom, Aclijo si, da bi spomi5Čjo prispevkov in ludi donacijami zhrali dovolj, da bi jih popeljali .še na izlet. Akcija poteka v sodelovanju z MO Velenje in je hkrati posvečena občinskemu prazniku. Sicer pa društvu že vse od začetka delovanja veliko finančno pomaga Agencija 2000 iz Celja, ki je podprla tudi sobotno akcijo. Daslej so uspešno pomagali tudi na dobrodelni akciji v Riroskih toplicah, kjer so ves dan opravljali brezplačno masažo, prispevke udeležencev pa namenili tamkajšnjemu dru.štvu invalidov. ■ Bojana Špegei VI PIŠETE Cclrlťk. I», sepl. 18 QÛ Knjižnica Vefenje Odp^je razstave XXX. Mafô Napotniko^ kiparske kolonije IVlťk. 19. seiitcilibrj Center Velenja (v bližini sodilća] Redni meiečni sejem 18 00 Dom kulture Velele in Tilov trg Praznik Mestne občine Velenje podelitev priznani in nagrad MO Velenje • Qd í9.3Qure namer zabava na T(Iovemtrgu(otrolki pevski zbor OŠ Gustava Šiliha. Ana Avberšek, Plesni studio M, Irena Vrčkovnik, Simon Gorišek, 6packčukur. Res Nullius....) Sobota, 20. scpl. Center Velenia {v bližini sodila) Redni mesečni sejem 9J)0 Zbor; kotaikaliáče Velenje 14. Pikin festival, Pik m pleninski pehod Dom krajanov KS Šmartno {nad Kdfaka barom) Dan brezplačne masaže (prostovoline pnspevks bodo namenili ^tedobčinski zvezi pniatel^ev mladine Velenje) 11 QD Dom kuftîjre Velef^e 14. Piktn festival, Pika Miga • srečanje otroških plesnih skupin iz Slovenije Kdaj - kje - kaj 16.00 Laze Odprtje razsvetljave v Lazsh 17.00 Dvorana doma KS Šentilj Zaključek krajevnega praznika KS Šentilj s podelitvijo priznanj i Velenje, Šošlanj. Šmartno ob Paki "Šafeški kulturni mozaik«, Kulturna društva, včlaniena v ZKD Šaleške doline, bodo na različnih prizoriščih predstavila svoie delovanje .Prireditev bo potekala do 30. septembra. l\cd(M)a. 21. sť|)l. odll ufenapfflf Ob Škalskem jezeru Tradicionalno odpMo tekmovanje posameznikov za najtežjo ribo za prehodni pokal MO Velenje 16.00 TRC Jezero Velenje iploSčad pri restdvraciii Jezero) Svečano odprtje 14. Pikinega festivala in koncert skupine 6E POP Podroben program 14. Pikinega festivala je objavlien v te) številki Našega časa. l*Oficra leta 1997, ko so .s slovosnostja v Ločici pri Vranskem oJprli adsck av-trtccstcArja vas-Vransko, dolg 22 kiloiiwlrov.je la kra tni župan obCinc iostanj dr. Bcjgdaji Menih poiožil temeljni kamen /a nov stanovanjski blok v nju: < 19. septembra let» 2000 so v veieojskom Cîorenju i^dciali de-sel milijonski pralni stroj; ■ 20. scplcmbra 195? je Mla ob Vclcnj-skcni jezeru prva obnniSka tombola, ki sojo organizirali šaštanjski in velenjski obrtniki: - 20. septembra lelJi 1956 so v Soi^tan)u v omreî^e vkljuCili prvo ťazo termoelektrarne, to je dva 30 megavatna agregata; - 20. Si^ptcmbr» leta 1959 je bilo /, veliko slovesnostjo odprto novo mestno središče Velenja (na sli ki). V spomin na ta dogodek Mestna občina Velenje pra/- do 25. septembra nuje svoj pra/nik: • 21. septembni letu 1996 je bila na gradu Salek slovesnost ob d(^konêanju delne obnove najstarejšega gradu SaleSke doline: • jeseni leta 1955 so člani smučarske sekcije, ki je delovala v okviru Športnega druStva Rudar Velenje, po naCrtih Stanka Bloudka in domačina Alojza Jcvšenaka, začeli graditi skakalnice oh velenjskem gradu: - septembra leta 1982 sov Velenju ustanovili glasbeno skupino Šank rock, ki so jo ob usla-niTvitvi sestavljali Matjaž Jelen. AleA Uninjet Cveto Polak. Zviv ne Hranjec in .Stanko Zaclravec . 22. septembra tela 1996. ko so v Domu krajan(Tv na Kono-vem ob 10. letnici društva invalidov Konovo razvili prapor društva, sov Velenju na spominskem balinarskem tekmovanju Rudija Kopine xniagali balinar- ji velenjskega premogovnika: - ob praznovanju praznika občino Šoštanj so 23. septembra leta 2000 v Lokovici svečano predali svojemu namenu nov vroC'Cvod: - v Šoštanju jc bil 19. februarja luta 1939 ustanovljen aero klub Naša krila. Člani kluba so šc istega leta izdelali svoje prvo jadralno letalo, ki so ga poime-novaJi BoUia in z njim v Lajšali pri Šoštanju prvić poleteli 24. septembra leta 1939: - 24. septembra leta 1988 krajani Velikega Vrha. Malega Vrha ter dela (»ave dočakali vodo Iz novega 13 km dolgega, vode wodnega i>mre?ja; • konee septembra leta 1973 je Šaleško dolino zajelo hudo neurje. V Šoštanju jc Paka v noči s 24. na 25. september močno poplavljala in povzri>čila veliko Škode, v Družniirju pa je bregove prestopila Velunja. zalila rodovitne drui^mirske njive in prav lako povzročila ogromno škode: • 25, septembra leta 1977 so ob 11, uri in 56 minut z omrežjem prvič sinkronizirali četrti blok 'lèrmrun, toda niti približno nisem takrat mislil na Vas, ki se čutite prizadeti. Zaplet z uporabo Vašega priimka je naslal predvsem zaradi razloga, ki ga je že pripisalo urednEtvo tednika, da na koncu članka ni bil nihče podpisan. ker avior lega ni želel, izpadel pa je tudi pripis, da je naslov pisca v uredništvu. Zaradi navedenega je izgledalo, kot da je avtor tega in naslednjega Članka ista oseba. Pod naslednjim člankom . ki je bil naslovljen z Afera odpisani, pa je bilo pripisano: Vladimir Korun, takrat sekretar .Sekretariata za nolranje zadeve Skupščine občine Velenje. Priznam, da sem pomanjkljivo seznanjen o lem. kdo je v preteklosti zasedal določeno uradniško mesto v občinski upravi. Nikakor pa ob pisanju članka nisem pomislil. da bi lahko bili v zadnjem desetletju preteklega stoletja Vi gospod Vladimir Korun, doktor znanosti in spo.íiovani univerzi-teini profesor la sicer Vi»dilnl občinski uradnik. Smatral sem »s^- mreč. da je pisec obeh člankov nekdo drug- meni nepoznan brni občinski uslužbenec istega imena in priimka kcn Vi, in ki spada vdruičino proiestnikov proti odprtju ceste. Povsem mi je jasno, da Vi nikakor niste mogli napisati tistega članka, ker .ste popolnoma na «drugem bregu« kol so strahc^pelni anonimni prote.siniki. poleg tega pa Še stanujete na Celjski ce.stiin imate v vsakem primeru zagotiTVljen )^ierilorialni izJiod na odprlo cesto«. Kljub vsemu navedenemu se Vam za sicer nenamerno izpostavljanje Vašega imena iskreno opravičujem, veseli pa me, da so Vaši pogledi na obraviiavano prometno problematiko v nekaterih zadevah podobni tistim v mojem članku. ■ Franc Pianinc Kopalnice in kuhinje Gorenje Dodatni popust iki30.9.2003 Prodajni studio za kuhinje in kopalnice Gorenje |v tovarni Gorenje Kopolnice) Primorska 6b 3325 Šoštanj Tel.:(03) 898 53 40 Keramične plošcke Gorenje Izjemno ugodno jesenske ponudba posomeznih artiklov! Omejene količine keromičnih ploščic v okciji! Prodajalna keramičnih ploščic (v tovarni Gorenje Keramika) Gorenje 1 b 3327 Šmartno ob Poki Tel,: (03) 896 61 27 sobota, 20. september 2003 Ujuhov ^rk v Soltan|u. ob 9.30 uri Nastop folklorne skupine "Koleda". Velenje (f primeru deSfa bo prSrtáHev ob /9 uň v Kufntniem dumu r àÀiof^u) Cankarjeva ulica v Velenju, ob 11.30 uri Nastop folklorne skupine "Koleda", Velenje (v prinwm de^a privdJiev odpade) sobota, 27. september 2003 Cankarjeva ulica Ï Velenju, ob 11. uri Nastop "Konovskih stajharjev' (v primeru deija prireditev odpade) nedelja, 26. September 2003 Prtz&rtièe ot» MG v Šmariftem ob Pakl, ob 15. uri Nascop folklornih skupin "Oljke" iz Šmartna ob Paki, "Kolede" iz Velenja ter tamburaških orkestrov ATo/íovo in "Koleda" (v primeru deija bo priredíiey ob 15. uri v Kultumm domu v ŠmarMem rib Pak!) Ob prizoriiču prireditve priložnostna razstava fotografij fotokluba "Zrno" Velenje Kavarna Šoitanj. ob 19.30 uri Nastop Rudarskega okteta in okteta TEŠ sobota» 4. oktober 2003 Cankarjeva ulica v Velenju, ob )0. uri Nastop pihalnega orkestra "Zarja" Soštarij mažoretno skupino (f primeru deija pr1redi!ev odpade) september*ol(lober 2003 nedelja, S. oktober 2003 Gasilski dom i fiaberkah. ob 19. uri "Srečanje ijudskih pevcem in godcev Šaleške doline" sobota, 11. oktober 2003 Cankarjeva ulica v Velanju, ob 10. uri Nastop pihalnega orkesira "Fremogovnik" Veterue in plesnega studia "N" (v primeru dfija prireditev odpade) Gasilski dom Skale / ifvDrana KS, ob 19. uri Nastop folklorne skupine "Oljka" iz Šmartna ob Paki Kulturni doni v Šostanlu. ob 19.30 uri Nastopajo mešani pevski zbori "Gorenje", "SvûZw^d" Šoštanj in 'Saleiki akademski pevski zbor" V predverju Kulturnega doma Šoštanj razstava nos folkornih skupin "Koleda"\t\ "Oljka" oktober 2003 Dom kultura Velenje Otvoritev gledališke razstave "Pota preljube tallje šaleške" Galerija Mesnica Fotografski utrinki "Šaleškega kulturnega mozaika" Kastna občina Velenje Likovna razstava "Likovni utrinki iz Šaleške doline" organisator: ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV ŠALEŠKE DOLINE 18. septembra 2003 R/J1DOj8KO IDO i/ï\S(s)p[]500l Kratke družabne Drušivo novinarjev (Tcljc, kamor so peno sečno vrnila skupina Game Over. Sleťřanio, Mark in Dennis so V svojem plesno pevskem nasiopu predstavili pesem s pomenljivim naslovom ^Nihěe ni popoln«. Glasbo in besedilo zanjn je napisal Slciïanio. najbolj ustvarjalen član skupine, medtem ko je /a arani^ma spet poskrbel izkuSeni Zvtme To mac. V prihodnjih dneh bodo lantje Novo ime Na domaČo glasbeno sceno se je / nastopom na finalnem izboru za MLss Slovenije izstrelila nova domaČa dekliška skupina in sc kar ta- ^ koj predstavila ^^ Siroken^u slovenskemu iclevi- ^ zijskeniu avditoriju. Gre za Iri punce, ki so si po začetnicah svojih imen nadelam ime B.B.i: Skupino se-sîa\ ijajo skoraj IK-letna Brina Iz Trbovelj. IMetna Barbara iz okolice Celja in posneli video-spot za ame-njeno 21-leina Tamara iz Maribora. Dekleta so se spoznala med snemanji oddaje Popstars, kjer se jim t sicer ni--^ 1 r {10 jc uspelo dekletom iz skupine Unique). Po vzoru britanskih kolegov, ki so v podobnem izboru kot najboljši poraženci prav :ako ustanovili uspešno skupino, pa - ^ tudi naša deklet skladbo, zanj pa so izbrali preizkušeni re^iscrsko-pro-ducentslki dvojec Matju? Brumen-Tomi ( egnar, ki sta se podpisala ?,e pod video-spol »Igra za 2«. Sicer pa Fantje iz skupine Game Over tudi med poletjem kljub medijskemu molku niso počivali. Veiji del ^ vročih in soparnih dni so s preživeli v studiu Zvo-nelaTomea in pridno ustvarjali ter snemali nove pesmi,za kalc-4 re je većino-ma poskr-J bel Slefla-nio, lako/a besedilo kol glasbo. Album naj bi po naCr-lih na prodajne police prišel v novembru. B. B. T. niso vrgla puSkc v koruzo. Odločila so se, da bodo p()skusila po svoje, bila so vztrajna in iskala primerno ekipo in ... na koncu se jim je izplačalo. Na finalnem izboru za Miss Slovenije so tako predstavile svojo prvo skladbo ^Druga naj ti sužnja ho«<, za katero jc bese-dilo jc napisal Stelïanio iz _ skupine Game Over, glasbo ^^^^^ in aranžma pa ^^^^ Zvone To-^^^ft mae. V pri-hodnjih me-^^^ secih čaka članice skupine BBT veliko dela. ko bodo po Sloveniji predstavljale svoj prvenec. v PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE I Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko # slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 ^ in po poročilih ob 18.30. ^ 1. CELINE DION-Otte Heart 2. SLACK mo PEARLS fedl J. UMBERLAKE-Where Is The Love 3.JUN1ÛJACK-E Samba Kanadska pevíca Celine Dion, ki ie s skladbo »Ore Heart« zmagala v tokratnem i^oru za najboij prll|ublje-no pesem tedna na f^adlu \^lenje. se že nekaj casa ukvarja s projektom. Id |e zanjo v^ik tzzv. 3 speki^lar-no predstavo »A New Oay<' bo namreč kar dvestokrat na leto nastopila na odru dvorane Coiosseum v Caesars F^laceu v Las Vegasu. Za nastope bo prejela sanjski honorar pa še več časa bo tafiko preživ^a s svojo ůnjlm. medtem ko bodo skupaj živeiivLasVegasu. I--- . LESTVICA m§Ě mmiE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. Tel.: 897-50-03 ali 897-50-C4 ali SMS 031/26-26-26 Takole ste glasovali v nedeljo, 14.09.2003: 1.KONEČNÍK: Treba ga je.., 2.KLAVŽAR: Bajsi 3.KL0BUK: Gasilska 4.VERDERBER: Na zdravje 5.VADNAL; Al' me boš kaj rada imela Predlogi za nedeljo, 21.09.2003: 1.GAMSI: Bum sa sa 2.LESJAK: Prid no dřev 3.MLAD1 DOLENJCI: Nocoj je druga rekia mi 4.MLAD1 PRIJATELJI: Veseli poštarji 5.K0VAČ1: Falot ■ m Grabner MODROIIEILA KRONIKA Sosvet o kadrih Na ijski postaji Velenje l)i po sisieinizai iji laliko zaposlili še sedem polieislov, a jih ni - Br(v. okrepitev tudi polenu ko ho z novim leloni pod niiiiovim okriljem ludi Viíiska (îora? - hokalíia skupíiosl s lem ni zadovoljila MUena Krstič • Planine Vťltnje. 15. septembra - ('lani sosvcUi za izboljšanje varnt^sli ohíanov Velenja so se na ponedeljkovi seji seznanili z Jelom lu-kíijšnje policijskc postaje. Komandir B»/kíar Pe/devšek je nanizal sUitisiíCne podatke o stanju na področju kriminalilcie. javnega rvda in miru ter prometa za obdobje zadnjih ireh lei in topopt> samcznih krajevnih skupnaslih in mestnih četrtih. C eprav je šlo \iň poročanju za golo statistiko, ki dogodke niza /golj skozi Številke, pri icmar ne upoj^teva denimo niti števila prebivalcev, pa da mora dali misliti vsaj en podatek. Ta namreč, da tako po kriminaliteti, krčitvah javnega reda in miru ler tudi stanja v prometu, v zadnjih treh letih izstopa mestna Ceirt Levi breg. Zakaj? Edvard Mlačni k in Božidar Pezdevšek kadrovskih okrepitev PP Velenje ne obijubijata. /.n(wa so v sosvetu govorili o kadrovski zasedbi velenj.ske policijske postaje, kjer »manjka« sedem policistov ali drugače, po sistemizaciji bi la pkopala Štiri iseb-ne avtomobile. Podrla drevesa so odstranili gasilci. K sreči pa v neurju ni bil nihče poškodovan. ■ foto: Stane Vovk Policija se predstavi Vsega, kai' je bilo pixHividono, polieisll v Sošlanju žal niso mo^li poka/alJ -Naineslo na prosi (un, v pisarni Milena Hrstič ' Pianinc_ Šo.štanJ, 10. septembra - Dobro zamišljeno prevenli\mo akcijo, ki sojo naslovili Predstavi* lev policije v Sašlanju, je v sredo motiîoslabo vreme, zato policisti občanom, predvsem osnovnošolcem, niso mogli pokazati vsega, kar bi radi. Namesto pred občinsko stifvbo, oziroma na rokomclnem igrišču, kol je bilo sprva zamišljeno, je predstavitev polekala v tamkajšnji policijski pisarni. 7. udeležbo so bili zadovoljni lako eni kot drugi. Osntjvnošol- ci tudi zalo, ker jih je policija za pravilne odgtwore na postavljena vprašanja nagradila. Trikrat Živahno v policijski pisarni, (foto: D, Tonkll) pa lahko ugibale, kaj je mlade druge reči. Tokrat so dobili vse najbolj zanimalo? Pištole, jas- odg^wore takoj in iz prve roke. no, čeprav so jih zanimale tudi ■ Kratek stik v črki Vťlenje, 10. sepíemhra - Vsredo okoli IL10 seje na številko 113 vsul plaz klicev s sporočili, da gori na vrhu stolpnice na Šaleški cesti v Velenju. Do piJŽara je prišlo zaradi kratkega slika veni i/med Črk v svetlobnem napisu, ogenj pa se je razširil Še na preusuiie Črke in rudarski znak. Požar je pi)V/ročil za okoli lOO.OOO tolarjev Šk<^e. Našli ostanke človeškega trupla Velenje. 10. seplenihra - V sredo pt)poldan so sprehajalci v gozdu v neposredni bližini mCÂlnega sjadiona našli ostanke človeškega trupla. Prve ugotovitve in dosedanji rezultati preiskave kíiíejo, da bi lahko šlo za samomor, /aradi idcniilikacije so odredili sodno obdukcijo, idcnlilela pokojnega pa še ni znana. Zagorela starejša hiša Mozirje, 10. seplemhra - Nekaj po 16. uri je na Konjskem vrhu zagorela starejša, nenaseljena stanovanjska liiSa, lasi A. J.. Požar, ki so ga pogasili gasilci, seje začel v lesenem stropu kuhinje, raz-ši-nl pa na podstrešne prasiore. Do.sedanje ugotovitve kažejo» da je do požara prišlo zaradi kralkega stika na eleklrični napeljavi. Skoda je ocenjena na okoli lOO.OUa tolarjev, Denarnica v nakupovalnem vozičku Orodje dobilo noge Velenje, 11. septembra - V četrtek je varnostnik v irgovini na Kidričevi cesii v Velenju stopil na prsie 21-lelncmu A. P. Videl je, kako je iz nakupovalnega vozička stranki ukradel denarnico. Ta je imela v njej 1 llJ.OtU) tolarjev. I^cruimico sc> lastnici vrnili, nepridiprava pa bodo policisti ovadili. Marmor \e bil »pri roki« VeJenje, 12. seplenihra - V noči na petek je bilo z deloviŠČa pri stane »vanjske m bloku na Kersnikovi odtujenih več plošč peskane-ga in pohorskega lonalita ter več kosov slenskih obrob tonalita. Podjelje Marmor Hotavljejc neznanec o$kod(walza 200.000 tolarjev. Mladoletniku vzel denarnico Velenje, 12. septembra - Okoli 17. ureje 25-lclni K H. z uporabo sile na Tomšičevi cesti prišel do denarnice s 4.000 tolarji. Vzel jo je mladoletnemu D. H. in se odpeljal. Policisti bodo zoper osumljenca napisali kazensko ovadbo. Šem|)eter. 13. septembra - Med čelrtkom in st'ibolo je neznanec vlomil v industrijsko halo v Šempetru. I/ nje je odnesel več kosov orodja, / dejanjem je lastnika Z. K. <)škodovaI za 885.000 tolarjev. Mladinci brez DVD-ja Velenje, 14. septembra - V dneh vikenda je bilo vlomljeno v pomožne prostore Mladinskega centra Velenja na Kopališki cesti. Neznanec je iz prosloriw centra odnesel DVD predvajalnik, vreden 30.000 tolaijev. Pešec umrl na kraju nesreče Šentruperl, 14. septembra - V nedeljo, ob 3.20, seje na regionalni cesti Vransko-Šempeter pripetila huda prometna nesreča. V njej je umrl pešec, .S8-letni S. A. i/ Hrasiovca pod Bočcm. 22-Ietni A. H. iz Pariželj je vozil osebni avio po regionalni cesii iz smeri Vranskega. K<'>je pri Scntrupertu pripeljal do Pelrolovega benciaskegascrvisa^je vozišče z njegove leve strani prečkal pcŠec. Voznik jc s prednjim delom vozila irčil vanj in ga zbil po vozišču, /aradi hudih poškodb je pešec umrl na kraju nesreče. Promel po regionalni cesti je bil zaprl do fi. ure inje potekal po obvozu. 18. septembra 2003 ""^S KAMNOLOM PAKA d-o.o. PAKA b.š. 3320 Velenje tel.: 03/5865-693 Z racionalnim izkoriščanjem kamnoloma, s čistejšimi tehnologijami proizvodnje peskov, z reciklažo gradbenega odpada, s saniranjem degradirane pokrajine (saniranje brezin, plazov, erozij...) si prizadevamo OHRANJATI PODOBO 00 OKOUA PRIJAZNEGA PODJETJA. Ceslitamo za praznih otičine Velenje! SDS Socialdemokratska stranka Stoventje Mestni odbor Velenje Zelfmo vam uspeino jesen in čestitamo za praznik Mestne občine Velenje. XO' t t • ^^^ mlrdrn jogurt zefene do (i ne Mlekarna Celeia |e u MedoaroilBg obrt&eoi i^jreo, v Cdju, preokfeťBO pred*(«vfU oovo ECO LEAN erebaUđo ZI mlťko (er Ukoíf jogurt. V CCOLEAN embiUii tù lAruieo^ BAiledaJp odUu: Je kvoUtttna embiUla, id ohruji kraUtHBO In zdrsvo hruw ter Je hkníl piHJazcift okolja. Po ivoji obilkl Je CBoauvna zm rokovtioje Íb odpirioje. KONEC 5ŒSECA SEPTECVtBRA V NOVI EMBALAŽI V ECOLCAN embaltio bomo oblekli dva, kopcem latelkov Mlekaroe Celeia 2e poznaaa fzdelica: mlclto IL t OLOi. tvkfrfJ navadni Jogart S00g«}»2% m.m. SEPTEMBRA V NOVl EMBALAŽI. í] Čestitamo za praznik občine «i Velenje Vaša piramida zdrave uravnotežene pretirane NBSvetl JejlB čim manj maščob, posebej namenih, tot so maslo, smetana In majoneza. MaSčc^e so v hrani tudi ne^^dne; skrivajo se na pnmer v mesu, sirih in leârtkih. Uporabljajte maSCobe 2 veliko vset^os^o nenasičenih maščobnih kislin, na primer olivno a]l sončniCno olje. Zapomnite si: maSčobe, lo vsebujejo nenasli^ne mašCobna kIsDne, so na s^ni temperi ri v tekočem stanju. N8SV9t 2. jejte čim več sadja in zelenjave, ker vsebujeta veliko vitaminov, mineralov inviaKnin 1er imata malo kalorij. Nasv9t3. JeJte izdelke, KI so bogati z ogljikovimi hidrab: testenine, rit kaše, krompir, Sml kruh. Izbirajte polnozmate izdelke! Nasvet 8. Jejte ribe in meso 2 • 3 krattedensko. Ze^o pomembno: izbirajte nemastno meso in perutnino brez kože. S pomočjo prehranske i^ramide Sf sestavljajte dnevne obroke. DelBž hrane v dnevnih obrokoh. NasvBl5. Pijte dovolj. Prlpomčljlvi so voda, nesladkani čaji in nlzkokatorične pijače. Omejite količino alkohola in sadnih sokov, ki vsebujejo nepotrebne kalorije. Nasvet 4. Jejte manjSe obroke In večkrat na dan. USvajte v nrani, (ejte počasi in samo takrat, kadar lačni. čestitamo za praznik občine Veienje! à r 'f ^ J t ZDRAVSTVENI DOM VELENJE LEKABNa VELENJE N^rukcw 1 » Veletj© t a Ces-títawo za puxzù'e. obilna Q/eèeKje! LEKARNA CENTER VELENJE, tel.: 898 18 80 LEKARNA KERSNIKOVA VELENJE, tel.: 897 05 70 LEKARNA ŠOŠTANJ, tel.: 897 26 10 LEKARNA ŠMARTNO OB PAKI, tel.: 891 51 30 DEŽURNA LEKARNA CENTER VELENJE, telefon: 898 18 80 SIEIVIENS Inteligentni aparati za vaš dom y 'SemensJe od nekdaj pojem kakovosti, irc^vatlvne tehnologije 3n vrhunskega designa. Letosprvič kupcem v Sloveniji ponuja vse htine aparate; poleg malih tudi veJiice, k) bodo poskrbeli za popolno udobje irtSevečjovarrwstvvaSemdomu. Siemens. Hlini aparati. Čestitamo za praznik občine Nazarje! SPORT IN REKREACIJA Prvi poraz z Muro Siiiaičani so ()(l[)()l()V(ili v Mursko Soboto / željo, da prikažejo (k)-Uvi) i^ro in (ia se \rnejo iicporćižoni, saj jo do scnJaj Mura razočarala s svojo iiivo in z rc^zultall. Janko Gotičnik Obe inoSîvj sla pričeli odprlo, (oda že v drugi mmu-(i «'I dťítnaOini pewctlli z Ipaveem. Takoj milo so prevzeli pobudo tako. da ŠmarC^ni niso přísli do igre. Domaćini so igrali agresivno, »a lo piigosljeiiiso iincli odgovora. Njihova igraje bila brezglava, niso na^li pravih reSilev in domačini so bili Oosli boljši, tako da so /lahka prihajiiUprednjihbi»to ími v Smartnem jsosloval» OUmpga. Mura • Šnurtmi 3:1 (2 : fí) Smarino; Sraga. MiljatoviC, Vr^lć (Omladić), (tobcc (Kolene). Breéiío (Pokleká). Aiibabić, Ko vaéiê. /in-ko, rílipiwiC. Mujan^wié, Rislií Ze drugič neodločeno Nofíoinciaši Rudarja so v 7. pi veuslvonoin krofiu gosi ovali v Krškem - Naerlovali so iri torke, zaclo\ oljili so se morali le z eno Zaecli so dobro, z nevarnimi napadi so nenehno t^iřali d(^mařa vrala, vendar Številnih prikiíriKwli niw znali spremenili v zadetek. To je sicer uspelo Spre^íkovlíu v 15. minuti. Istega igralca je domači branilcc pel minut pozneje usiavil s prekrškom za najstrožjo iiazcn. a Amel Mujakovié ni znal premagali íi za de lek, 'Ibéka v Krhkem jc bila vseciïo dovolj, da so zadržali prvo mesto. V nasle^lnjcm krogu hcxlo gosUwali v lyoli. Vrslniredpo7.kro^i: l.RudarI7.2.Zagorje 16,.'^. Dravinja l4,4Kri^ko Pi\sayje II. 5. Triglav II. 6. Bela krajina 10 .... 11. Izola ft. 12. Svoboda O ■ vos S točko na vrh lestvice S locko so se je moialo za(k)V()l|iti ludi mošivo Ciijier Sošlanj v lr(4ii lisi sever. v derbiju 6. kroga so gostili MalcCnik, kij bil zlasti v prvem pokasu boljii nasproinik. Premoč so goirdili zzadelkom v 33. minuli igiv, V drugem p<>l«íaj«u so domači Tairai i iKîlje in v 6A. minuti jc Kovaiii (?). Nekaj miimi pred koncem leknw seje znova pc^^odwal CK>r^'k. ki jc^TCitno prehitro zaigral p»">prej'^ji p^>5kotl-bi. Zanj je najbri^ jesen ski del pivensiva konřan. Čeprav so hi priigrali le loCHco, »o sc doma^íi celo prebili na prvi> mesto, saj je do tega kroga vo5lanj 12 (+912, Malećnik 12 (+4).3. K^horje 12,4. ilajdina 12,5. Smaijc 12.6. Bistriea 10 itd. C. Šoštanj - Malet^nik 1: 1 Strelca: O : 1 -R^silj (38). 1^: I - Kiwačič (M)) C. Šoitanj: Tasić, Oblak. ČauSeviC, Mir. Markus, ČelikoviC (ixi 4^). Vasiř), I lalilović. Komar, Kovačih, Švarc (ixl <>4. CîorSck, od R7. Avdija). ■ vos starejsi Ve se, kdo je Obetaven začetek Konee prejšnjega ledna jebilovPre^erjiii 1. CXlprlo prvenstvo Slovenije v namiznem leni^u za dane, na katerem sla nastopila ludi dva igralca velenjskega Vegrada. Jure SI a t in ^k in Nenad B'ijaniČ sja nastopila dcv bro in se uvr.slila med osem najbi>]j.sih ig:ralccv turnirja. Žal sla mivala v čeirřinaludíapriznati premoii svojih naspminikov. takodastana koneu Aisedla me,>ta od 5 do H. Na prvenstvu bi moral nat^lopiti tudi Damijan Vo tudi za ekipo Vegrada. saj se Žc v Mibolo, 20, septembra, zaícnja ickmiwanje v I, državni namiznoteniSki ligi. ki gii btv do VelcnjČani lako pričeli precej oslabljeni. Na 1. Odprtem pnrenstvii Slovenije v nami2nem tenisu za kadete so v Ljubljani nastopili tudi mlajši ig-ralei Vcgrada. P^ilrik Roscjc v predlekmovalni skupini osvojil prvo. Benjamin Klau/ar drugo. Dejan LameiiC pa ireije mesio. Rk>se in KiatiŽar sla se uvrstila meti 32 najboljših kadeîiw prvenstva, nato pa sta se morala o<î tekmovanja posloviti. Na istem ickinovajiju v Ljtibljani jc nastopila lud t Vclenjčanka Ivana Zera. ki je premagala vse woje nasprolniee in na klancu zasluženi> osvojila prvo mesto. Nogc^ietaŠivcIcnjskcga Rudarja sov prvem krogu pokalnega lek-mkwanja zii novo sezono na «"»bmočju MedoK-inskenoijimetne zveze Celje v Šoštanju premagali domaČe moštvo Ciglcr Ša^lanj s 6:1. Po dvakrat sla bila zanje sirelea Ekcicčič in Sprečaković, po enkrat pa Romih in Amel Mujakovičz enajstih uictriw. Eilini zadetek za domače jc dosegel MirX>(.miato. 20. septembra. sc v Šoštanju v organizaciji spi'>rine zveze in ipi'»rtnih dru.stev začenjajo letošnjidnevi rekrcaeijc, ki bi">do trajali do 5. okttîbra, V teh dneh Kxlo Soííanjčani lahko î>pi">zn aval i različne importně panoge in sc v njih tudi preizkusili: ribištvo, tenis, namizni leníš, jamarstvo. fil ne s, kegljanje, banjeniŠlvo in drtîge. Vzporedno bodo p tekmovanje tik pred zdajci presta- vili za nedoločen ča^. saj bodo počakali, da v Sliweníji dobimo n'Koi prelomnice bi <^mcnil nastanek RK à->slanj lela iy58, osvojitev prvega naslova reput^li^kih prvakov leta J972. ustanovitev rokometne in okrepitev de) a z mludinji. ki je nasa osnova še danes, selitev kluba v Velenje in Rdečo dvorano, uspehe v 2, jugoslovanski ligi in vrhunske rezultate v obdobju samo-sic^ne Slovenije, ki so svi:^ vrhunec dosegliz osvojitvijo nasUwa Pokalnih prvakovSiovenije v Umski seziv ni. lo seveda ne bi bilo možno brez vrhunskih trcneijev in igralccv. ki jih v Velenju nikoli ni n)anjkalo. Sami smo ustvarili nekaj vrhunskilt ig-raltxv. prav tako pa jih je mnogo napredovalo in dozorelo prav v na«m okolju. I/iok Puc. Pla-skan, Liroš Scrbec, Branko Bedc-kovič in nova garda, ki prihaja so .sanH^ nekatera med imeni, ki somv sila dres Šoštanja in Ciorenja. Tu io ludi treneijl med katerimi sla najuspešnejša'Ione Tisefj in Miro Piížun 1er seveda ludi Ivan Vajdl. Ziihvala lorei vsem .sodelavcem, ki p^'imagali pripeljati klub na današnjo raven. Novemu vodstvu pa seveda želim, da jo obdrži oziroma seže 5e višje.« jc dejal Plaskan. Sledilo je finančno poročilo iz katerega je bilo razvidno, da je klub uspešno saniral d tnlega dela vseh igralcev in strokovnega vobran3ba so bile naše glavne prcdniWii. Lelos smo se še okrepili in težili bomo k dvigu kvalitete. Uspehe želimo plánovití. Tu bi omenil ludi delov mlajših selekcijah, kn^na vsega pa je bil naslov mladinskih državnih prvakov. Imeli smo osem igralecvv mladinski in kadetski repivzenlanci, trije se pznavni ludi v Evropi, karje nai^a velika želja in vi-zija. Cilj letošnje scixmcje uvrstitev v finale obeh državnih leknuivanj do v Šolskem cenim Velenje oilig-rali prijateljsko tekjiio s Preveniom. medlem ko so člani uprave pi"»klepe-talio prihodnjih usmeritvah. Že sedaj paje jasno, da bodo tekme Go-reiîja spckiakel. kol ga poznamo na Uljih športni!) igrišČiii. PS. V príxlaji so sezonske vstopnice. ('ena vstopa na vse tekme RK Ciorcnje je 10,(XK) SIT: Info; Ibm&i Juršičltól 886 346 Gorenje boljše od Prul in Pivovarne Kokomelaši (Jorenja s pripravljaliilmi K^kmami poirjujejo, da bodo v no\ i tekmovalni sezoni odločeno posegli v boj za sam vrh lestvice Na ljubljanskem turnirju v spomin na nekdanjega odličnega igralca Martina Šafariča so po izvrstni igri zasluženo osvojili prvo mesto, drugi so bili Celjani, tretji pa gostitelji» rokomelaši Pru). Th uspeh ima dodatno veljavo, saj VidKavtičnik sploh ni igral. Luka DobclŠck (bronasta z nedavnega mladinskega svetovttcga prvenstva) pa le v drugerm pt)lčasu proli Ljubijančiinotn. Za najbi'iljšega igralca lurnirja so izbrali Branka Be- dekoviča. za najlKíIjše levo krilo Scbasijana Soviča (na tem mestu je igral pokojni Šafarič). najboljši vi atar pa je bil CioniztlSkof (vsi trije Cn">renjc). ki je nekaj sekund pred koncem lekme s Celjani celo doseccl tudi zadetek. Izidi: Gorenje - Prule 67 29 : 25 ( 13 : 9). Gorvnje -Celje PL 24: 24 (1J : 12), Prule (>7 - Celje PL 27:27 (16:11) v Šoštanj čani na turnirju v Budvi Napo\edujejo boj za iivrslilev med prve slih ekip<^ Odbojkaiji ŠoStanja 'IbpolSiee sose v nedeljo vrnil i iz Črne gore, kjer so sodelovali na laocneni mednarodnem lumiiju v Budvi. B">lcg dom;ičíiK>v in Stištanjasta na tumijju scxielovaíi Še ekipi Vojvodina Novolinc in Budučnosi Pixlgivička Ixinka: vse ekipe z vrha prvenstva Srbije in Črne gore. Sprva naj bi na tumitju sodelovala tudi lani prva Crvena zvezda, ki pa jo jc nato zamenjala Vojvixlina, Same vrhunske ekipe so bile z,ago-lovilo, da se je na lurniiju igrala odlična odbojka. SoŠlanjćani so odigrali dve tekmi. Najprej so izgubili z Btidvjmsko Rivica^s3 :0. tesno pa jc bilaboljšaodnjih ludf Vojvc>dina Novolinc, ki je na koneu Zinagalas3:2. Šoštanj^ki igridcu s^i na koneu na turnirju osvojili četrto mesto, (xiigrali pa so še dodatno tekmo z Budvan-sko Riviero, ki so jo izgubili šele po petih nizih- Turnir jc ixvojila Budučnosl Podgorička banka pred Budvan-sko Riviero, VltjvodinoNiwoline in Si^taiijem'lopolŠiccv. Na domačem lurniiju. kije potekal leden dni prej, so Ši^stanjčani igrali brez rezprezenlalnov'lola in Sailer-ja, tokrat pa so se pivič predstavili v popolni zascdbL VŠo.šianjvi preti začetkom seziNie napovedujejo boj za uvrstitev med prvcšliri ekipe, z^to ludi v pripravljalnem obdobjti iščejo predvsem težke nasprotnike. Trener in igT;«lcc Sošlanjčanov Bruno Najdičjc po lem delu pripniv ZJTTcmi opiimisi: »Sedaj, koje bila ekipa kompletna, se je na trenutke pokazalo, daje igra na višjem nivoju, vendar čaka §c veliko dela. Dobro jc, dasn)obÍli nekaj dni skupaj, vendar menim, ilabi lalikouiko turnir v Sedlanju, kol ludivBudvišeb»^ljše izkoristili. Dvobroje ludi. da snw se lahko primešali s tako vrhunskimi ekipami, tako igralsko kot tudi o^anizacijsko. Imam zaupanje v na,^> ekipo. Če pa sc bomo hoteli cnaki.*vredno kosati s tako močnimi ckipiimi, ho potrebnega še ogromno dela.« igralci in uprava Budvc so bili nad bivanjem in turnirjem v Šoštanju lako navdušeni, da so se za pv^loben korak ixiločili še v t;(boru Budućnosti, ki lak<^ pri<îejo na priprave v Slovenijo. Živeli bodo v Ljubljani, od koder sc bodo v jili ic sedem kolajn. tXanajsî la^lain pa je iepa bera tudi zj lisle bolj zahîevnc. Nasploh sc>alieiiAK,|XViebe}V mlajših kategorijah, letos dt'wegji kar Icpt) Število kolajn. kar je garaneija za rtfziiliat,4:i vzpon vMarej.^llî kaJcgorijah. Rťřultatl; (pionirke) KîCHI m • 1. Kaja Rudnik (2J5.47), Ti Romana le-sovnik (3.02^8); daljina - i. Nina Kokot (5i9 m), 14. Aija Cipale (4.55 m); palica -1 Ur^a Kralj (300 cni): 600 m -2. Kaja Rudnik (1-36.36); 4 K 300 m - I. Velenje 1. (2.51.61 - Jerneja Slinek, Nastja Kramer. Živa Ko?eljnik, Sabina Alih^xižlč), 7. Velenje U. (3,{)0.20-Ursla Kralj, Nada SiinonCiO. Tajda Rop, Romana 'Icswnik); 3iXl m - .1. Sabina AlihodžiČ (42.0i),a Naslja Kiamer (43.30): 60 m-5. Živa Kíweljnik (8.24). 10. .ler-neja Štinek (8.52); Stafela 4 x ICK) m - 2. Velenje I. (50.63 - Sabina Šumnik, ?:iva Ko/^ljnik, Sabina Aiiluxíži^X Nina Kokoi),5. Velenje II. (52.95 -SaSa Encj, jemeja Šlinek, Urika Javorník, Urška Kraij); (pionirji) daljina-1, Neje Lipnik (651 em); 100 m ovire -2, Nejc Upnik 03.90); palica -4.'lbmazKok (340cm); 2000 m-5. Maiej Zupane (6.20.65); lOoOm-10. Matej Zupane (2.53.33); 4 x 100 m -2. Malic Lenari. Rok Rii-maž Kok. Nejc Lipnik(47.22);4x30m-2. Malic Lenart, Rok Rudolf.'Uv ma/ Rok. Nejc Lipnik (2.40,76). m V. P. Nordijci za Alpski pokal Smučarsko skakalni klub Velenje je minuli vikend organiziral alpski pi>kal v nordijski kombinaciji za mladince na K S5 m skakalnici ob velenjskem gjadu. Nastopile so reprezcniauce Slovenije. Avsirije, Prancije. Ilaltje, Ncnu^ije in Švice ter izven konkurence reprezcnlanca Će^ke. V soboto je poskokih in teku po ulicah Velenja zmago slavil reprczen-lant Slovenije Damjan Viič pred Marcom. V konkurenci 6H lekmvïvalcev so zelo dobro nastopili tudi .skakalci SSK Velenje. iS mesto je zasedel Anže Obreza. M. Luka Smagaj, 56. Žiga Urleb, 57. Robert I Irgota. 59. CiaJper Berloi in 62 Marjan Jelenko.V nedelji^ pa je pt> skokih in Icku z rolcrji naobmoqu ujsreznin Premogovnika Velenje zmagal Christian Ul-mcr i/ Nemčije le /ji las prod najbolje uvri^cnim rcprczcnlanlom Slovenije, sicer članom SSK Velenje AnželomObrezonu 22. mesio je zasedel Luka Smag.ij. 35. Žiga Urleb, 43, R<^b) Ilrgola, ild. SSK Velenje i^e naprej vabi v klub mlajSe dečke in deklice, da se jim pridrui^ijo pri treningih, ki se vsakodnevno v popk"'ldanskem Časn otivija-jo v skakalnem centru ob velenjskem gradu, M Jo ?0 HRIBIH IH miHAH V Vratih pod Triglavom že drugič desclleinem zatiSju sose planmci /brali navsakolelneni src6itiju Imeuovanem «Diui slovenskih planinccv«, Letos so se zbrali minulo snbolo v Vralih, V prelepi alpskidolini. na koncu katere kipi v nebo mogočno severno os le nje naSega ovčaka Iriglava in kjer sloji na visini 1015 m Aljažev dom. imeniwan po velikem ljubitelju gO' ra in planinskem /^ne!^cnjaku Jakobu Aljažu, župniku na IX'Jvjem pri Mojstrani. Človeku, ki je za en goldinar (lalkratne vrednost i 60-lih femelj) ixlkupil od D^wskihobla.sti svci na vrhu Triglava in s tem postal najvišji posestnik na Slovenskem. Leta 1895 je dal na svoje stroške postavili kovinski sloip, ki je preživel vse vthatje na§e zgtxlovi-nc in se danes prere. Veijetno je ne najb«ilj obetavna vremenska napo-vetl pripiimogla.da število letošnjih udeležencev ni doseglo lanskega srečanja na Lisci. Toda tisti, ki so se 10 soh^mii dopiildne zbrali v Vratili, iz Velenja jili je bilo nekaj več kot 50. sti preživeli prijeten daii. Letošnji dan planincev je Planinska žvcza Slovcnýe skupaj ^Planinskim druitvom Diwjc Mojstrana združila spraznmnjcmll0.i.>blclnice usia-noviive slovenskega planinskega druÇlva. Slavnostni goviunikje bil prvi nJOŽ slovenskih planincev mag. Franci Ekar. Posebna ptXKlastica za vse udeležence srečaj;ja pa je bila prikaz reševanja ponesrečenca iz stene na klasičen način s pomoi^o helikopterja. Vajo so s sodelovanjem policijskega lielikopterja na bližnjem balvanu, imenovanem «Mali'inglav«. pripraviti dani Gorske reievalne službe iz Mojstrane, Za konec še nekaj pixíalkwizbe-ležnice dolgoletnega in nezuii^tlji-vcga kronista Miroslava Žolnirja. kije zapisal, daje bil prvič na dnevu planincev lela 1968. iiî sicer na BavSkem Cirintavcu. Od leta 1969 poteka ta prir edit e v v.sa ko drugo .soboto v septembru. Peli dan planincev jc bil v Mežici in deseti na Loki poč Raduho. ^ralose je okrog pet tisoč plajiincev. Dolgoletni, a danes žal že pokojni predsednik P75dr, Miha R^ločnik. je na tej sUv vesnwtí prediJ ?svt^emu namenu na novo zgrajeno planinsko kočo. Prejšnjo so minulo lelo povsem uničili ocjeni ?aibiji. ■ M. Hrusti Olloji priroli s porazom 2. slovenski! liga vzhod: 1. kmg: Nafta-§0!îtanj5(3l66):3(3l26) ŠíKstarý: Glavič 515 (1), Arnus 559 (1), Jaki^243.So.%i27l(ljjia«;ičič519Xri-dd.S03(0),Pelr(wič 516(0) ŠoSlanjčani so bili po hitrem vodstvu z O : 3 na pragu pre.senečenja» vendar so v zaključku preveč grenili in zjnaga je osla-la domu. Ženski kegljaiki klub Šoštanj je v spomin na Marjano Hojan.asianoviieljico in dolgoletno Članico kluba, pripravil 4. turnir. Sodelovalo je 52 tekmovalk iz devetnajstih slovenskih klubov. Pivo mesto je osvojila Martina Žvab iz KK Bela krajina, kije & 561. podrtimi keg-Iji piwlavila tudi nw rekiml kegljišča. Najbolje Soi^tanjčanka je bila Romana Bo-rcTvnik na 6. mestu. Ši^^tanjčankc pa so minuli'« siïbolo že txiigrale tudi prvo lekmo v novi sezoni v prvi B-ligj. Gostovale so pri ekipi Proteus iz Postojne, 'lekmo so izgubile z rezullaiom 2922 : 3118 podnih kegljev (7 :1). Kljub uvodnemu pi>razu ŠoStanjčake oplimlsiično vstopajo v mwo sezono, V tiaslednjeni kn)pi bodo gL>siilc ekipo Avia team îz Ljubljane. Članice kluba se zahvaljujejo vsem spt>nzoijem za prispevek pri i/vedbi memoriala. ■ Mavrica športnih možnosti na Titovem trgu Velunje-Kar21 Jportnih dm§iev in klubov se je v torek orta prihixlnjič. lokrai pale uirinek izdtv poldanskcga dela celodnevne priw-ditve. ■ bš Eni kJubi in društva so postaviti stojnice, drugi pa so s seboj pripeljali kar športne rekvizite. Vsi z željo, da se jim pridruži čim več mtadih. Majhno stresno okno, postavljeno previsoko, ne nudi razgleda in le redki žarki sonca sežejo globoko v notranjost. Vsakdan v prostoru 2 malo svetlobe in razgleda je siv ter pust. SVETLOBA JE ŽIVUENJE Stanovonje se kopa v žarkih sončnego dne, v vznemirljivih odtenkih deževnega popoldneva, v prebujajočem se jutru in v spokojnosti prihajajočega večera. Strešno okno VELUX je pogled v svet fer vir svetlobe in barv življenja. Za nasvete o ureditvi mansarde z izdelki VELUX obiščite naš razstovni prostor ali pa nas pokličite na telefonsko številko 01 564 14 84. VELUX Slovenija d.o.o. Ljubljanska cesto 24 1236 Trzin Faks: 01 564 14 80 www.VELUX.si VELUX@VELUX.si Pri frčodi ozki prameni sveHobe tipojo po prostoru in nikoli ne najdejo poti v odmaknjene koNčke stanovanja. Več prostora še ne prinese barv v življenje. VELUX BIVAJMO S SONCEM PRAZNIČNE ČESTITKE DeSUS ^ÊLENJÎ' DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE Območni odbor VELENJE Oéňumc pîÂehm upok^etícem, ždum ptyél^ úc tupeituf jeim, v \/iiogvJe mě. Ce bom-- f)oi/e^atîl, bow umai&k mííf ci^e^. v CeMůjm za pmztolo McWka občim Vdsiýe^. Svetniki DeSUS MO Velenje Roza Ana Hribar, Majda Gaberšek, Marjan Hiršelj 3 U SOLSKI CENTER VELENJE Trg mladosti 3, 3320 Velenje, tel.: 031896-06-00 ****** ; Pri nas jc prijamo ■ 45 letC:> * Poklicna in tehniška elektro in računalniška šola * Poklicna in tehniška strojna šola * Poklicna in tehniška rudarska šola ^Poklicna in tehniška šola za storitvene dejavnosti * Splošna in strokovna gimnazija * Višja strokovna šola * Dijaški in študentski dom * Medpodjetniški izobraževalni center * Izobraževanje odraslih Učitelji, dijaki in študenti v SC Velenje vam čestitamo za občinski praznik! pyp _PIUP_ GRADNJE In VZDRŽEVAHJE POVRŠIN VRTNARSTVO PODJETJE ZA RAVHUME z OOfflDKI tnillHlllII tU VELENJE JE ENO NAJLEPŠIH IN NAJPRIJAZNEJŠIH MEST V SLOVENIJI. TUDI Ml SMO S SVOJIM DELOM PRISPEVALI K TEJ VREDNOTL PODJETJE ZA UREJANJE PROSTORA d.venl]e. ponovitev 13.45 Gors^ reševalci, nan. 14.40 Močno zdravilo, nan. 15.40 Mladi Indiana Jones, am. f. 17.15 24 ur-vreme 17.20 Pod svetilnikom, film 19.00 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21.10 Dobre mrtie, amer, lilm 23.10 Vrtiunska prevara, amer. f. 01.00 24 ur, ponovitev 02.00 Nočna panorama ÉwiaB 27 4e 62 NEDEUA, 21. septembra SLOVENIJA i 07.40 Teletekst 08.00 Živžav 09.55 Sledi 10.25 Med valovi, tv Koper 11.05 Dnevnikdivjffiživali, 11/13 11,25 Ozare 11.30 Obzonaduha 12.00 Liudje in zemlia 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Vsakdanjik m praznik 14.25 Avtoportret Jonas ŽnkJar^ič 15.20 čezpianke 18.30 Poročila, šport vreme 16.45 Camien Jones, amer film 18.30 Žrebanje kDta 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.35 Zrcalo tedna 20.00 24, nad., 14/24 20.45 Večerni 0ost 21.35 Zyočnostsk)venskeduše 22.00 Poročila, šport vreme 22.50 Dnevnik za moja staila, madi iilm 00.45 Ushuara 02.05 Dnevnikdivjihavali.11/13 02.30 To življenje, 19/21 02.15 South park, nan. 03.35 Alpe-Donava^Jadran 04.00 Vsakdanjik m praznik SLOVENIJA 2 07.10 Teletekst 07.30 Videostrani 11.00 Tvprodaja 11.20 Rad imam Lucy. 142 del 11.45 Futurama, ris. 12.05 Folklorna skupina Ozara praznuje 12.30 Tvprodaja 13.00 Šport 14.55 Made in Amertea, smer. f. 16.45 SP v goi^kem kolesarstvu 17.15 Evrogol 19.00 Videospotnice 19.45 Kulinanka z Leonom 20.50 Fiasler, 3. epii 21.15 Tožlvljenje,19/21 22.00 S sk>ven. mladimi plesakii 22.00 Utnnki 23.05 DnvvvnikzamejskeTV 23.30 Vkieospotnice 00.15 Videoslrani J 09.00 Miš mas, otroška oddaja [ 10.50 09.40 Vabimo k ogledu r 11.10 09.45 Znani obrazi: Vladimir [ 11.15 Korun 10.35 Naj spot dneva 1 12.00 1200 Videostrani i 12.05 16.55 Vabimo k ogledu 19.00 Ustvariajmo skupaj. otrošJs oddaja, ponovitev 19.40 Naj spotdneva 19.45 Videostrani 1 13.05 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1206. VTV magazin. i 13.35 regionalni-informativni [ 14.25 program [ 17.55 20.30 Lokalni utrip Spodnje ; 18.00 Savinjske doline, ponovitev 1 18.30 21.00 Vranski poletni večer, [ 19.20 posnetek!, dela priredih/e, 3. TV mreža Ï 19.55 2215 Vabimo k ogledu [ 20.00 22.20 Nastop Čarodejev: /Ubin Polak in Bojan Glavač i 20.30 2245 Naj spotdneva 22.50 Videostrani Í 21.45 07.30 TV prodaja 08.00 Naš malt svet, ris. serija 08.10 Harold in vijolična voščenka, ris. senja 08.35 Cybertop, ris serija 08.40 Doktor Oto, ŘS. senja 08.50 Slonček Benjamin, ris. ser. 09.25 Cybertop. ris. serija 09.35 Katka in Oiti, ris. senla 09.45 Bučke ris. serija 09.55 Hi karian. ris. serija 10.15 Cybertop. ris. serija 10.20 Alice v čudežni deželi 11.15 Mali helikopter, risankq 11,30 Glavca, mladin naniz. 12.00 Najstniški Fastkan. film 13.45 Gorski reševalci, ang.nani. 14.45 Močno zdravilo 15.35 Diagnoza umor 18.30 PozorLumorjenevaren, amer. ířlm 18.15 24 ur-vreme 18.20 Trlld Jamieja Ollverja 19.00 24 ur 20.00 Lepo je Diti miijonar 21.30 Športna scena 22.30 Nâsoçtestevmodrem.am.î. 00.20 24 ur. ponovitev 01.20 Nočna panorama hantil 27 4« U PONOVITEV ODD. TED. SPOREDA 09.00 Miš maš. otroška oddaja 09.40 Jz pon. oddaje Dobro jutro 10.30 1205. VTV magazin Prašr^ikar gospodarsko dogajanje v MO Vtíenje. gost FRANC SEVER, vodja svetniške skupine SDS Savinjske doline PONEDEUEK, 22. septembra i SLOVENUA 1 ! 06.45 Zrcalo tedna i 07.00 Dobro jutro i 09.00 Poničila j 09.05 Iz popotne tort» I 09.25 Dlv^a mačka. ang. nan. I 09.50 Sprehodi v naravo i 10.00 Latikoletim, dokum. film i 10.20 Dr«vnikdjv]in živali polj ser. j 10.45 Na vrtu. tv Maribor i 11.10 Carmen Jones, amer film i 13.00 Poničila, šport, vreme i 13.35 Avtoportret. Jonas Žnkiaršič i 14.25 Čdzplanke I 15.35 Mkidi virtuozi j 15.55 Dober dan. Koroška i 16.30 Poročila, šport vreme : 16.50 Radovedni Taček noč i 17.00 Otok živali, 2/13 i 17.25 Risanka j 17.35 Kongo. 3/2 ! 18.25 Žrebanje 3 X 3 plus 6 : 18.35 Žrebanje Astra i 18.45 Risanka i 19.00 Dnevnik, vreme, šport I 20.00 Sredozemlje. 9/10 I 20.55 Gospoda ^ki izzivi i 21.25 Oddaja o gledališču i 22.00 Odmevi, šport, vreme i 22.50 Knjiga mene briga i 23.05 Skrivnost i 23.10 South park, 1/14 i 23.35 Kongo. 3/3 i 00.55 Dnevnik, ponovitev i 01.40 Gospodarski Izzivi i 02.10 Studtocity i 03.10 Končnica i 04.10 Športnifilmi I SLOVENIJA 2 i 07.1 o Teletekst i 07.30 Vkieostrani i 08.35 Slovenski utrinki i 09.05 Dobro iutro i 11.05 Tvprodaja i 1135 Vkieostrani i 13.35 Tvprodaja 1 14.05 Koncerti sobotnih noči i 15.05 Zaktedi.2/3 : 16.00 Matineja, amer, film : 17.40 Nenavadne prigode I Twistovih, 19/26 I 18.10 Štafeta m ladosU i 19,00 VkJeospotnk^e j 19.45 Kullnarika z Leonom 1 20.05 Končnica I 21,10 Sludiocity i 22.05 KdojeubilSalvadorja i Altendeja?, dokum. oddaia i 22.55 Brane Rončel izza odra i 00 35 Sopránoví, 21/26 j 01.30 VkJeospotnice 1 02.15 Dnevnik zamejske tv i 02.40 Vkieostrani 07.00 Dragon Bali, ris. serija 07.30 Zenki, ris. serija 07.55 RlckiUke 08.45 Ko boš moja, nad. 09.40 Skrivnost ljubezni, nad. 10.30 Tvprodaja 1100 Čudež življenja, nad. 11.50 Maščevanjejesladko. nad. 12.40 Športna scena 13.40 Tvprodaia 14.10 RickiLake 15.00 Maščevanie je sladko, nad. 15.55 čudež žrvijenja, nad. 16.55 Skrivnost ljubezni, nad. 17.55 24 ur-vreme 18.00 Ko boš moja. nad 19.00 24 ur 20.00 Pod eno strm. nad. 20.55 Sedma nebesa, nan. 21.50 Urgenca, nan. 22.45 X)1 premiere 22.50 Zahodno krilo, nan. 23.45 24 ur, ponovitev 00.45 Nočna panorama kanali 27 44 S2 TOREK, 23. septembra SLOVENIJA 1 07.00 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Radovedni Taček: noč 09.20 Otok živali, 2/13 09.45 Čarobni šolski avtobus 10.10 Oddaja za otroke 10.40 Kongo. 3/3 11.30 Obzonaduha 12.00 Sredozemlje. 9^0 13.00 Poročila, šport, vreme 13,30 Nekaj minut za domačo glasbo 13.45 Ljudje in zemlja 14.35 Polnočni klub 15,50 Naravni parki Sk)venije 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Telerime 16.50 Zlatko zakladko 17.00 Tomažev svet 17.10 Knjiga menebriga 17.30 Skrivnosti 17.40 Naravni parle Slov^ije 16.10 Prisluhnimo tišini 16.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Delitve, dokum. meseca 20.55 Aktualno 22.00 Odmevi, kuitua šfloit. vreme 22.50 Popolni tujci, 2/3 23.55 Naravni paric Slovenije 00.25 Prisluhnimo tišini 00.55 Dnevnik, ponovitev 01.40 Delitve, dokum meseca 02.30 Aktualno 03.25 Popolni tujci, 04,25 Športni film SLOVENIJA 2 0710 Teielekst 07.30 Vfdeostrani 06.30 Dobadan,Koroška 09.10 Dobro ju^o 11.10 Tvprodaja 11.40 Vkieostrani 14.50 Tvprodaja 15,20 Studk)city 16.20 Končnk:a 17.30 MestecePeyton,65/114 18.00 Iz naših krajev 16.15 Primorski mozaik 18.45 Primorska kronika 19.00 Vkieospotnice 19.45 Kulinarika z Leonom 20.05 Zasilna zavora, tv igra 21.00 Obletnice. 1/4 22.30 OscarV^ilde. dokum. odd. 23.20 Krampack, španski film 00.50 Sopranovi, 22/26 01.45 Dnevnik zamejske tv 02.05 Videospotnice 0250 Vkieostrani 07,00 07.30 07 55 06.45 09.40 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 1410 15.00 15 55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.00 2245 22.50 23.45 00.45 09.00 Konjn oddaja Kingston, glasbena oddaja 09.00 Dobro jutro ! 10.00 10.00 Vabimo k ogledu i 10.05 10.05 Župan z vami gost mag. Branko Kidrič, kpan I 11.35 občine nog. Slatina, pon. i 14.00 11.05 Naj spot dneva i 17.55 11.10 1206. VTV rragazm. pon. ! 18.00 14.00 Videostrani i 19.00 17.55 Vabimokogledu i 19.05 18.00 Odprta tema MOŽNOSTI i 19.55 ŠOLANJA OTROK S i 20.00 POSEB. POTTÍEBAMI. pon. 1 20.20 19.00 Regionalne novice 19.05 Vkieostrani : 20.40 19,55 Vabimo k ogledu i 20,45 20.00 Županova torta: gost Mat)až Za noska r, župan MO 3k)venj Gradec i 21.30 21.00 Regionalne novice i 22.00 21.05 Nogomel, posn. tekme NK 1 22.30 Šmartno . NK KD Olimpija 1 22.50 22.35 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 1 23,10 23.25 Vabimo k ogledu i 23.15 23.30 Naj spot dneva i 23.20 23.35 Vkieostrani ] 23,25 Dragon Bali, ris, serija Zenk), ris serija Ricki Lake Ko boš moja, nad. Slcivnost ljubezni, nad. Tv prodaja Čudež življenja, nad. Maščevanje je sladko, nad Sedma nebesa, nan. Tv prodaja Ricki Lake Maščevanje je sladko, nad. Čudež življenja, nad. Skrivnost ljubezni, nad. 24 ur-vreme Ko boš iïioja, nad. 24 ur Preverjeno Tuj otrok, amer. Iilm XXL premiere Zahodno krilo, nan. 24 ur, ponovitev Nočna panorama kMnmtt 27 46 52 Županova torta: gost Matjaž Zanoškar, župan MO Slovenj Gradec Vabimokogledu Nogomet posn. tekme f^K Šmartno NK KDOlimpija Naj spot dneva Videoslrani Vabimo k ogledu Otroški FENS, ponovitev Naj spot dneva Vkieostrani Vabimokogledu 1207. VTV magazin Športni torek, športna informativna oddaja Iz olimpijskih laogov Športni gost; Mladinska rokomebia reprezentanca Slovenije, kont. oddaja Viva tunstica. 3. TV mreža Zakladnica uma. dok. odd. 1207. vrv magazin, pon. Športni torek, pon. Iz olimpijskih krogov Vabimo k ogledu Naj spot dneva Vkieostrani SREDA, 24. septembra SLOVENIJA i 07.00 Dobro jutro 0900 Poročila 09.05 Telerime 09.10 Tnsjčice. 21/26 09.30 Smer vesolje, 7/26 10.00 Tomaževsvet 10.05 Zlatko zaklad ko 10.20 Oddaja za otroke 10.30 Knjiga mene briga 10.50 Skrivnosti 10.55 Naravni parl^ Slovenije 11.25 Prisluhnimo tišini 11.55 Alpe. Donava. Jadran 12.25 Homo turistvus 13.00 Poročfis, šport, vreme 13.15 Videoslrani 13.40 Oddaia o gledališču 14.05 Delitve, dokum. meseca 15.00 Aktualno 15,55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Male sfve celice, kVFZ 17.45 Vem. veš 18.35 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 ZgodbagcspodaP F.ttokum 21.25 Mladina, provokato rio zgodovine, dokum oddaja 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.55 Zbiralec, kratki him 23.10 Nočitev z zajtrtcom. kratki Í. 23.40 Vlvere, kratki Iilm 00.00 Vem. veš 00.50 Dnevnik, ponovitev 01.35 Brane Rončel izza odra 02.45 Če bi stene znale govonti, amer, film 04.20 Nogomet, pokal UEFA: Maccabi Haila • CMC Publikum, posnetek SLOVENIJA 2 07.10 Teletekst 07.30 Vkieostrani 09.05 Dobro iutro 11.05 Tvprodaia 11.35 Vkieostrani 16.35 Tvprodaia 17.05 Folkkima skupina Ozara praznuje, 4. del 17.30 MeslecePeyton.66/ii4 18.00 Iz naših krajev 18.15 O živalih in ljudeh, tv Mb 18.45 Primorska kronika 19.00 Vkieo^nKe 20.00 Športna sreda, nogomet, pokal UEFA: KD Olimpija -Liverpool, prenos 22.15 Nogomet pokal Uefa: Maccabi Haifa-CMC Publikum, posnetek 00.00 Balada o trobenti in oblaku, stov. film 01.10 Sopranovi, 23/26 02.05 Dnevnik zamejske tv 02.25 Videospolnk:e 03.10 Videostrani .1 07.00 0730 07.55 06,45 09.40 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14 10 15.00 15.55 16.55 17.55 16.00 19.00 20,00 21.45 22.40 22.45 23.40 00.40 09.00 10.05 10.10 10.30 10,50 10.55 11.00 14.00 17.55 18.00 18.40 18.45 18.50 19.55 20.00 21 15 2120 21.25 21.30 22.30 23.20 23.25 Dragon Bali. jap. risanka Superpunce, ris. serija RkM Lake Ko boš moja, nad. Skrivnost ljubezni, nad. Tv prodaja Čudež življenja, nad. Maščevanje je sladko, nad. Preverieno Tv prodaja Ricki Lake Maščevanje je sladko, nad Čudež življenja, nad. Skrivnost ljubezni, nad. 24 ur. vreme Ko boš moja, nad 24 ur Poljub tujca, kanad, film Tretja izmena, nan. XKl premiere Zabodno krilo, nan. 24 ur. ponovitev Nočna panorama kanaH 27 46 ft3 Dobro iutro Vabimo kogiedu 1207. VTV magazín Športni torek, športna intormahvna oddaja tz olimpijskih krogov Naj spot dneva Športni gost: Mladinska rokom, reprez Slov., pon Videostrani Vabimo kogiedu Tralalaja, otroška oddaia. Naj spol dneva Regk>nalne novice Vkieostrani Vabimo k ogledu Skrtiimo za zdravje Regionalne novice Naj spot dneva Vabimo k ogledu Odpitatema, 3. TV mreža Iz oddaje Dobro jtitro Vabimokogledu Vkieostrani © PRAZNIČNE CSTITKE Praprotnlkova 35 3330 MOZIRJE Fmxs 0a/839-03-ai poik«pftod7M7h,né.7h'12h TRGOVINA - VODOVOD - OGREVANJE Prodijftt nontaîi ír mtvîs «Instalacija a Drmanje «vodovodne instalaol|o «plinske instalacl|e «sanitarna keramiki «klinatske na pran «talna ogrevanja « liolektofji sončne energije «toplobieiriiaiko «montaža rn sarvUlranja instalacij in gorilnikov SVETUJEMO, PRODAMO, DOSTAVIMO, ZMONTiRAMO Čestitamo za praznik občin Veienje in Mozirje! "^KRMO SHOP TRGOVINA INŽENIRING Velenje; Cesta talcev 5, tel. : 03/ 586 28 85, fax: 03/ 586 43 83 Del. čas: vsak dan od 7.00 do 17.00, ob sobotah od 8.00 do 12.00 KLIMATIZACUA • PAEZIIAĆEVANJE - OBREVANJE SVETOVANJE, PROJEKTIRANJE IN iZVEDBA OBJEKTOV GOTOVINSKI POPUST MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT Iskreno čestitamo za praznik občine Veienje! PROIZVODIUA IN TRGOVIPIA KMEnjSn ZADRUGA íáliiM DOUU Šoštfmj, Trg svobode 12 Teleion: 898-49-70 (loiniitvo}, 898-49-78 (komerdalo), 898-49-72 (laâinovoibtyo) Čestitamo za praznili občine Velenje in vas vaiiimo v naše poslovalnice: Mesnica Šoštoni (^Q^îlMnidkniinil^ 498-49-w Mesnica in delikotesa Velenje S^naSSB iHîtClll 898-49-92 Nudimo'vam domače meso iz kmečkih^hievov Šáleskb dolini. Zaupa|te kvalitèlil Kmetijska trgovina Velenje Kmetijska trgovina Šmartno ob 896.52-52 -P -jm o .a.' o Prodajo jabolk lurn » Velenje Poki Finančnileasing za OPKEMOin VOHLA FIT Leasing d.o.o., družba za finančne storitve 3320 Velenje, Rudarsica 3, Slovenija Teiefon: 03/ 899 52 00 h.c.» fax: 03/ 587 66 00 E-maii: inf D@flt-ieasing.si ® v n v D ®m 10-30 letna garancija ^ to EKG DIM Prežihova 17 Ravne na Koroškem POOBLAŠČENI IZVAJALCI ZA SANACIJO DIMNIKOV TEL: 02 822-13-39,02 822>09-52 Le pravi Schiedel dimniki imajo odtisnjen zaščitni znak SOS. partner STROKOVNO DO ČISTEGA OKOLJA 18. septembra 2003 HOROSKOP, OBJAVE 27 iT.MnroskoT^ Oven od 21*3« de 20.4* _ VeSno pač ne ho ilo kot ste bili vzâ-dnjih tedoih Delo CHj julra do večera človeka izCipa, pa če lû prt-zna ali Naenkrat s« bo zato ustavilo ludi vam m to veliko tiolj kol si mislile, ^zltese prepiha in premočnih klim. saj se vam kaj lahko2godi, daseboslevnasieOniih dneh okoii^rehajaliz robčki na nosu m počenim glasom. Koboslezbralivliseonovih znancih, pa seiemalouse-tille in premislile. Tokrat vas namreč lahko prvi občutki močno prevarajo Bik od 21.4* do 21 »S* ^^^^^ Začutili bosle. da se morate umiftii, pa ne boste vedeli kako To vam boše&olijasnood sobote dalje, ko bostezaradinen^nena-K^ pelosi) po dolgem času cítili tudi zdravstvene ležave Nikar ne ■ mislite, da boste z njimi k^r pomeili pod preproga Pravip, da je včasih dobro poisl^ii strokovno pomoč, če drugače ne gre Poskusite. pa brez sramu, saj to nI nič posebnega. Kar se čuslev líče, si boste morali ^azlasnlt^ kaj se dogaja z vami in partnerjem Hladi se. kajne? Dvoičko od 22*5 do 2K4. KrajSi dnevi, pa čeprav bodo îcçtli in prijeůn, vas bodo zazibali v bfezvolinostanje.kibokaruajalolnirajalo Pravi časje.daseod-jflUF ločite, kako bosle preřivljali večere vletošnji jeseni m zimf Če !e dolgo fazmiiliate o dodatnem izobražes^nju, {e sedaj čas, da se lu-di odloČile. Položaji pfaneiov pravijo, da bosle. če se bosle odločili, prt tem zelo uspešnt, se seveda že nisle. Ob lem nt zanemarljivo deisivo, da bo z zadovoljstvom v vafem počutjuprav r^ vseh področjih !e kmalu bolje Rak od 22.4* do 22.7« Čeprav SI po svoje želite ^epko spremenili itvijenje, se po drugi sirani spremembe boiile i^eizkusite najprei, kako vsm bodo siva-ri sploh všeč m šele potem povleciie radikalne poteze, ki bi lahko za sabo potegnile plaz problemov. Obisk pri zdravniku vas bo pomiril. spet boste dobili več volie do življenja. Za tazliko od tistih, ki jim ni vt^t. da so dnevi vse krai§i, bosle vi prav uživati v dolgih večerih Lov od 23.7. do 22.8. ^^^^^ Zdelo se vam bo, da se bodo dnevi vrsitli čislo prehrtro. V prete-kilh dneh ste imeli veliko energiie. To bosle vedeli §ele ob koncu lega ledna, ko se bosle naenkrat počutili kol oleia cunja. Vsa ener-^ gi|a, ki ste jo pridobili med tetnim popustom, je že izpuhtela. Možnosii. da se stanie popravi, sia dve - da zamenjate službo ali pailnerja. Vkombinaciji obeh m stalusa quo se bostenamreč rz dneva vdan slabše počutili, četudi se boste trudili in živeli zdravo. DovUo od 23.3. do 22.9. ^^^^ Teden, ki je pred vami. bo malce prežet s strahom A vse se bo flh Končno Iziei^o tako, kot s) lahko le želite Ob tem se bosle celo jM rahlo spočili, ler vam bo ogromno pomenilo. Postorili b(^te kar ne-^^ kaj sl\9ri, slâterimistevzamudi, polem pa si bosle dneve začeli lepšaiiáesskJbiozasein svoj izgled Časzadieto.česevamzdi potrebna, bo v naslednjih dneh kar dober Le voljO bosle spet težko^rafi Kupite si, kar si že nekaj Časa želite, saj imale vse pogojeza to Tehtnica od 23.9. do 22.10. Trudili se boste, da bosle marsikaj od tistega, kar sle želeli, da osiane skrito za žtinmi stenami, pa je ullo nadzoru, utirali. A govorice bodo vse glasnejše, zato bo ie najbolje, če jih sploh ne komentirale rn se navzven delate, kol da se nič ni zgodtlo Vsekakor bo dobro, če bosle pri lem pošteni tudi do sebe in partnerja Tu m lam je pač treba priznali, da smo vsi zmotljivi Tudi vi čeprav lo zeto ležko prenesete ikorplion od 23.10. do 22.11. Vsiužbi vam bodo naenkrat naložili loliko dela, dasespioh ne bo-r^ sle videli tz njega. Potem se tjoste vsedli m kiepko razmislili. Kaj ^^^ \Qm pomeril več?Mir doma, kjet ste vse mani inkier vas družina pogreša, ali kariera, ježe lako. da je včasih treba reči ludi ne m da bosle morali tudi nadrejenim povedali, da več kol delati ne morele. Kcmec kn^cev je motivacija odvisna ludI od debelosti plačilne kuverle Ta pa ni takšna, da bi v službi pustili dušo m 2drav}e. kajne? Strelec od 23.11. do 21.12. ^ Ůeprav vam je rahlo brezdelje nekaj časa zelo odgovarjalo, vam ne bo več. Vedno več tKisle, hočete ali nočete, razmišljali o prihod-jC^ nosli. In pri třm ne bosle prav vedrega cAraza, čeprav veste, da ^^ krize še ni. se malo bojite, da bi lahko prišla. Vseeno ni dobro, če ^^^^ bosle ves čas zazrti daleč v;vihodnost. Včasih je veliko bolje, če se bol| posvetite s^i m danemu trenutku. Konec koncev nthče več ne ve, kaj mu bo prinsel jutrišnji dan. kajne'^ 1 i Kozorog od 22.12. do 20.1. ^^^^ Prvič bosle pravaprav v poziciji, ko boste lahko sami odločali kaj in koliko boste delali. In t^otovili ^te, da lo ni vedno lahko. Da kV je včasih celo veliko bolje, če vam kar drugi povedo kat naj dela-^P le in kai pričalojjejc od v^s Zmeda ne Do dolgo trajala. Ko boste V začulili vse prednosti samostojnosti, se bosle namreč začeli ludi lažje odločati. Tež^e bo na čustvenem področju, lu bo vladal pravi kaos. Zdelo se vam bo. da sle se znašli v neizhodni ulici, saj vedno bol) spoznavale, da pravih č-ustev do paiinerja ne čuli le več Vodnar od 21.1. do 19.2. ^^^ Nekateri se vam bodosmejall. drugI vam bodo privoščili. Red- Jki bodo. ki vam bodo pripravljen» pomagati pa čeprav pomoči pravzaprav ne bosie poirebosgii. VI rtamreč edini veste, kar mno* gi okoli vas niti slutijo ne. Ugotovili boste, da se v3m ni zgodt-la nobena nesreča, ampak sle rz vratu odlomili težak kamen, ki vas je vlekel proti dnu le kmalu boste lažje In svobodneje zadihali tudi počutje. ki sle mu že nekaj časa po lihem posvečali kar preveč pozornosti, se bo zelo izboljšalo. Ribi od 20.2. do 20.3. Kuhali boste mulo m se smilili sami sebi f^ sploh ne bi bilo potrebno, če bi se dcAro vzeli v roke tn si priznali, da pretirasgie. Vedno namreč ne boste mogli doseči, kar si zapičite vglavo. Tokiat boste sicer v svojem svelu vTirajaii kar nekaj dni, čeprav vam sploh ne bo jasno, zakaj F^nav^dinamrečkarhltro odnehale Kljub vsemu se morate zavedati, da vqs irrra partner rad, a trenutno pač m v stanju, da bi se utojal še z vašimi problemi. Ima svojih preveč Pet let brezskrbnosti 080 13 5S|bf«zskittfAiS@9orenie.g1 www:gorenjegn>up.corn LEKARNA MOZIRJE Hrlbernlkova 4 3330 MOZIRJE Na podlagi 35. člena Zakona o zavodih (UrJ.RS 12/91) in Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda za lekarniško dejavnost Zgornjesavinjske doline Svet zavoda razpisuje delovno mesto DIREKTORJA Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje : - visoka Izobrazba farmacevtske smeri - opravljen strokovni izpit za dipl.ing.farmacije « najmanj 5 let delovnih izkušenj v lekarniški dejavnosti, • ustrezne organizacijske sposobnosti In osebnostne iastnosti, ki omogočajo timsko delo. Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v osmih dneh po objavi oglasa na naslov: LEKARNA MOZIRJE Hrlbernlkova 3330 MOZIRJE z oznako na ovojnici "za razpis". Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sklepu Sveta zavoda. ŠOŠTANJ - MESTO SVETLOBE JAVNI RAZPIS za zbiranje vlog lastnikov in predstavnikov etažnih lastnikov obiektovvKSŠoštanjzabarvanie fasad. L KS Šoštanj bo v letošnjem letu ponovno pristopilak izdelavi projekta barvanja fasad objektov v KS Šoštanj. Izdelavo projektov ir^ barvanje fasad vseh objektov bo v celoti financirala KS Šoštanj. Vsi morebitii ostali stroški (popravila fasad, strehein podobno) bremenijo prosilce. Pri barvanjufasad bodo imeli prednost: 1. vecstanovanjski bloki; sledilebodo individualne hiše, 2. tisti objekti, pri katerih je opaziti interes lastnikov po vsesplošni ureienosti. Pogoji zaprijavo na razpis: 1. Fasade objektov morajo biti predhodno tehnično pripravljene za barvanie (brez poškodb) 2- Prosilci ne bodo imeli možnosti izbire barve iasade. Barvno paleto vseh obiektov bo določil projektant. IV. Vlogezabarvanjefasad individualnih hišlahko oddajo lastniki, vloge več stanovanj ski h objektov pa upravljalec oziroma predstavnik etažnih lastnikov. Prosilcem, ki so do sedaj na Krajevno skupnost Šoštanj naslovili vloge po izteku prijave že na prvem razpisu, se bodo vloge štele kotpravočasno oddane vtem razpisu. Obrazec Vloge za barvanje fasad prosilci prejmejo na sedežu KS Šoštanjvčasuuradnihur V. Rok zaprijavo narazpis je do 15.1 Û.2003. Prosilci lahko svoje vloge oddajo: - po pošti na naslov: Krajevna skupnost Šoštanj, Trg svobode S, 3325 Šoštanj - ali osebno v času uradnih ur vsako sredo popoldne od 16ÛÛ do 1700 ure. Svet KS Šoštanj Republjka Stovemja UPRAVNA ENOTA VELENJE p.p.40,3320 Velen fe ue.veJenje@gov.sl Republika Slovenija, Upravna enota Velenje, Rudarska 6a, Velenje, napodJa^ 2. odstavka 60. členaZakona o varstvu okolja (Uradni list RS, številka 32/93 In 1/96) in 159. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni listRS, številka 80/99,70/00 In 52/02) v postopku izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo zbirnega centra s pripadajočo komunalno infrastrukturo uvedenim na zahtevo investitorja Surovinad.d., Ulica Vita Kraigherja 5. Mahbor, stem JAVNIM NAZNANILOM OBVEŠČA JAVNOST 1. da bodo javno predstavljeni oziroma dani javnosti na vpogled in seznanitev od 19.09.2003 do vključno 03.10.2003, v prostorih Upravne enote Velenje, Rudarska 6a, Velenje v II nadstropju - avla hodnika v času uradnih ur Upravne enote Velenje, ob ponedelikih» torkih med 7.30 In 14.30 uro, ob sredah med 7.30 In 16.30 uro. ob petkih med 7,30 in 12.30 uro, naslednji dokumenti: • osnulek enotnega dovoljenja za gradnjo zbirnega cenťa pod številko 351-914/2001. • Poročilo o vplivih na okolje, ki ga je pod številko PVO-4/03, julija 2003, izdelala dru^a Envita d.o.o., Ljubljana, -lokacijska dokumentacija številka 212/2001. ki jo je aprila 2001. dopolnjena december 2002. izdelala Arhenas.p.. Velenje. - projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja številka 301/01, ki vsebuje: ' načrt arhitekture, zunanje ureditve, ki ga je pod številko 301/01, oktobra2001, izdelaladružba Ad.o.o., Velenje, Cesta na vrtače 23, Velenje, - načrt zunanjih komunalnih priključkov (kanalizacije, vodovoda, toplovoda, toplotna postaja), ki ga je pod številko 464/01, oktobra 2001, izdelala družba Prints, d.o.o., Aškerčeva 28, Mozirje, • načrt nizkonapetostnega kabelskega priključka in prestavilo daljnovoda, ki ga je pod številko 36/02/5, maja 2002, izdelala družba BRP d.o.o., Efenkova 45, Velenje. 2. da bo javna obravnava zzaslišanjem investitorja Surovine d.d, Maribor v torek, dne 30.09,2003 ob 10.00 uri v sejni sobi Upravne enote Velenje, Rudarska 6a, Velenje 3. da se mnenja in pripombe lahko vpišejo v knjigo pripomb, ki se v času javne predstavitve nahaja v prostorih Upravne enote Velenje alt se v pisni obliki posredujejo Upravni enoti Velenje, Rudarska 6a, Velenje do konca javne predstavitve, kakor tudi podajo na zapis ni k n a javn i o bravnav i. Po pooblastilu načelnice U£ Velenje Edl VUĆINA, univ.dipl.inž.arti. VODJA ODDELKA ZA OKOUE IN PROSTOR SKLEPNA OCENA SPREJEMLJIVOSTI, ki je sestavni del Poročila o vplivih na okolje, ki ga je pod številko PVO-4/03, julija 2003, izdelala Envitad.o.o,, Ljubljana, odgovorna oseba dr. Anton Gantar Poslovna enota v Velenju je imela svoje prostore za opravljanje dejavnosti zbiranja sekundarnih surovin locirane neposredno ob Industrijskem kompleksu Gorenja, ki pa so ga izpraznili zaradi planiranih novih investicij Gorenja na tej lokaciji, Kapaciteta novega zbirnega centra bo enaka kol nastari lokaciji. Mesečno bodo^raii okoli 300 ton različnih sekundarnih surovin, v skladu z dejavnostjo podjetja in potrdilom Agencije RS za okolje o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov. Tehnološki proces in oprema so zbrani na osnovi dolgoletnih izkušenj družbe pri zbiranju sekundarnih surown. Ocenjujemo, da bodo vplivi na zrak med gradnjo in obratovanjem majhni, prav tako na vode. saj bodo nastajale le komunalne in meteorne vode. Zbimi center bo pozitivno vplival na sistem ravnanja z odpadki v širšem okolju. Vpliv hrupa med gradnjo In obratovanjem bo v skladu z zakonskimi zahtevami zatovrstnaureditvenaobmočja. Poseg nebo negativno vplival na tla. rastline in živali. Gradnja objektov bo prilagoiena terenu in namembnosti prostora, zato ne bo negativnega vpliva na vidno okolje. Po vzpostavitvi stabilnih obratovalnih razmer ]e potrebno opravltí meritve hrupa. Na podlagi navedenega ugotavljamo, da obravnavan dimi cenler. z upoštevanjem predviđenih ukrepov, ne bo povzročal prekomernih negativnih vplivov na okolje in je v celoti sprejemljiv za okolje. PRAZNIČNE ČESTITKE Josip Petrah s.p,^ Stantetova 13, VELENJE TeL:03l 891-10-03, 041/624-166 Elektronski naslov: nivig@siol.net STORITVE Z GRADBENO MEHANIZACIJO Čestitamo za praznik občine Velenje! N I V I G nizke in visoke gradnje I Inženirina za Eneraetiko in Ekoloai Jamova cesta 20,1000 Ljubljana Telefon: 01/474-37-6IJelefax: 01/251-16-76, E-mail: mfo@cee.si Podružnica Šoštanj: Cesta Lole Ribarja 18,3325 Šoštanj Telefon: 03/899-36-79, Telefox 03/588-22-62 Čestitamo za praznik občine Velenje! Naša vizija-Cenejša in CI(QIošI(o sprejemljiva energija! m Ob prazniku Mestne občine Velenje čestitamo vsem občankam in občanom! Svetniška skupina ZLSD v Svetu MO Velenje DOMOS d.o.o. .•C TRAJNA REŠITEV ZA VAŠO STREHO NA ENEM MESTU! Za vašo odločitev vam bodo še vnuki iivaležni! Prelska 48 / a 3320 Velenje Tel.& fax: 03/ 5890 252, 03/ 5890 255 mobitel: 041/ 693 349 dom.milena@volja.net STRESNE KRITINE: . GERARD - 50 let garancije . METROBOND - 50 let garancije . BRAAAAC . TONDACH STREŠNA OKNA . FACRO . VELUX v w ISKRENO ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE VELENJE IN ŠOŠTANJ! 18. septembra 2003 NAGRADNA KRIŽANKA 29 d.d.l ZAVAROVALNICA MARIBOR Praznična nagradna križanka ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d FJedstavništvo Velenje, Stari trg 35,3320 Velenje, tel.: 03/897-50-96 Čestitamo za praznik občine Velenje! Režitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Na§ čas d.o.o.; Kidričeva 2a, Velenje, s pripisom "Zavarovalnica Maribor" najkasneje do 29, septembra. Izžrebali bomo tri nagrade: 1. nagrada: vrtni dežnik 2. nagrada: majica in dežnik 3. nagrada: majica in kapa —s— PROPrtM OČĚSOM NEVIDNA 2IVAÍ, ZA DOLGO IN BREZSKRBNO ŽIVLJENJE ATA NAL02BA Življenjsko zavarovanje^ SESTAVIL PEPINO KOREN OLOVN.) 2}mi»dn«o in ehřwimeihijeefikaáeweiiw^zliu •■loib« NASELJE m domžalah DEDOVAN. lASTNOS. po PREmWH hlEŽEN stik TSLSS PR£SERN. PESEM P.S. Dlje boste živeli, dlje boste uživali rento Zlate naložbe UKRAJIN. GLASBENI fNSTRUM.-BANDU RA po ABECEDI UREJEN SEZNAM. IMENIK ROBSRT MAILURT VEZNI element 2 NAVOJEM fUSUJKAZ COlESeNQJW 8TB8Í.0M siov94ska nik* rafael kobilica. KISE sai v rojih TRGOVSKO BLAOa PRODAJ. PREDMET K ř- FRANCOS» ka NIKALNk CA l>âûO&»< polozaj v jûoi 20 UeSTONA NtZOZEM ATOMSKJ KLEC BREZ ELEKTRIĆ, NABOJA R I^PiyjDUALNA.PPfcMC^ENJSKA ÍAVARP.YANJ« STANOVANJSKE HISE. ETAŽNE LASTNINE IN STANOVANJSKE OPREME ZAVAAOVALNCE MARIBOR baf^ilo za lase, hena touuina «ivtcmoeclov auujgvD VESOUĆEK (2 FlUM mrežica OKOU Crev d qrofua v anglij] maq2ar9ki premisr» mći KRAJJA JHISSSL KOUOtNA na kateri se nareci rac.qpcr kaj predelu. je ŽENSKA. KiaELA NA TELEFONU PRISTAN. MESTO v JEMENU UUDSTVO V OBALNIH PREDELIH SUMATRE FLAMSn PESNIK. JACOe VAN- SAffM loralnlh kaat 11 paul verlaine rTAMATetsie neupora B BOG Ukl^KOV EM9TAZA ie%j jakosn oflctoka v »risih pc9t«a MUL VALERY epq^piwamt HAfWEM Cpvuiar. ORODJE d.d. ZAVARO VALIM tCA MARIBOR T 24 V ZaRAL- NIK ENEROUE V AVTOMOBILIH ZAP»EĐ STRELOV iz PUŠKE v a2xtl 27 16 oftelv gchmanski- GOJITEU PSOV D N D R OAVD LANGE OTOK v filBJUH ZAPORED. CRKI ČEBELJA TVORBA A sioven. geograf vtrstu-60ž1daa 2NAâll>40ST hkadne- a^-ii^xx» M06T H ugo foscolo sftedçtvo, n »cnzaoCa cmajio POVRŠINA. PROSTOR pruftfn VONJ IVAN $(VEC Šahovska PlOUlM KONJ R 21 HLADETf. ŽOLČA kra.0 poslopja SPOOeuOA. DfU^UAJ (TLSOL) REKA V Svici REKA na Vedskem D A SLOVEN-PEVKA {KOVACiC} čE R.AHA OOZDNA ZrML 14 VERM »oauvu Sirrov SAMUEl TINO VULKAN NA F?l.lPlNlH 2SK8KA. KIPM» VCUKOa*»! 23 nSATtL> 8Q FNAKI CRKI om ANnô GIBBONS 17 GRSKt BOG SONCA. LEPOTE A M O 10 11 12 13 14 15 KENZO TANGE 16 drugi najv»Sji vrkna svetu, k2 10 17 18 19 20 21 22 23 24 2S 26 27 OBVESCEVALEC KINO VELENJE v hotelu paka PIRATI S K VRIBOV: pr|']km;i'svo ĆRNi';(;\ risi:R\ I družinska akcijska avantura Režija: Gore Verbinskl: vloge: Johnny Depp. Ortando Bloom; dolžina: 143 min Petek. 19.9.. ob 18.00 Sobota, 20.9., ob 19.30 Barvita akcilska pustofô^âina ie postav-I|en3 v 17.5tol€tja, v čas, ko so v Karib-skeni morju kralievali lopovski pirati. Kapitan Jack uživa v pustolovščinah Karibskega morja dokier mu zvrti kapžtan Bar-bossa ne ukrade iadie in z n|o napade mesto Port fioyal in ugrabi guvernerjevo tičerko Elizabetli. N|en priiatčli iz otroka Will In Jack odtiitita z najhitrei^o ladjo bri-tanskega ladjevja v reševanje Elizabeth in ukradene ladje. Odločilen spopad se bo odviial na skrivnostnem I sla de Mu-erta. Naša glavna Junaka pa ne vesta, da so Barbossa In njegovi pirati mtQr\\ saj so obsojeni na večno življeme kol 2ivi mrtveci in se ob vsaki mesečini spreme-niio v 2iVG okostnjake. Prekletstvo pa se lahko uniči lezdelomzakiada, ki se skriva v ogrlici na vratu lepe Elizabeth. M\KV\KI)\ 2 komedija Režija: CtiartesHerrran-Wurmíeld; vloge: Reese Wrtherspoon, Sally Reld, Luke Wilson: dolžina: 94 minut Četrtek. 18.9.. ob 18.00 Petek 19.9.. ob 21.00 Sobotd. 20 9., ob 22.30 Nedelja. 21.9.. ob 18.00 Ponedeljek. 22.9.18.30 Sreda, 24.9. ob 19.00 Elle Woods se vrača, Po dlpk)mi na Harvardu je nien novi projekt poroka i Em-metom. Ker pa sorodniki njenega psička Bmiserja ne morejo prrii na poroko saj bodo na njih delali preizkuse, se Elle odpravi v Wastiin^on In skuSa doseči preizkusov na živalih. Najprej pa mora po-iskdiizdv(2zitika wteú piiiiii^. St^v^d Washington nikoli več ne bo tak kot je bil. Mi;ini;K ini ii\ PIIJSK()V\VKLIK\ pisroLOvsči^x družinski animirani film ReSja: Francis Glebâs; dolžina: 75 minut Četrtek 1&9..ob 16.30 Petek. 19.9.. ob 16.30 Sobota, 20.9.. ob 16.00-Pikin kino Nedelja, 21.9.. ob lO.OO-Pikin kino Ponedeljek 22.9.17.00-Plkln kino Torek. 23.9. ob 17.00 -Pikin kino Sreda. 24.9. ob 17.00 -PIkin kino Pujskovi pnjateiji Sivček, Zajec in Tiger kujejo načrt kako bi iz sladkega panja izvlekli sladki med. Pujsek pa tokrat ne sme sodelovati ker ke preprosto premajhen. Užaljen se umakne z mislijo, da ga bodo nekoč že potrebovali saj je svoje priiate-lie že velikokrat rešil iz težav. Medvedek Pu in prijatelji se odločijo, da ga bodo poiskali. Pomagaio si s spominsko knjižico z izrezki. Cena vstopnice za Pikin kino je 500 SIT, Pikine kokice so po 100 SITI MOLLYWOODSkl KIMJJCI akcijskâ komedija Režija: Ron Slieton; vloge: Harrison Ford. Josh Harnett Četrtek 18.9.. ob 20.30 Petek. 19.9.. ob 23,15 Nedelja, 21.9,, ob 20.15 Ponedeljek. 22. 9. ob 20.30 (zadnja predstava) Prekaljeni detektiv Joe je neumorni policijski veteran, ki je sicer vseça naveličan, je profesionalno ie na konju, zasáno pa se mu življenje podtra kot hišica iz kart. Niegovega parterja K.C.-ja pa bolj malo skrbi razvprti umor, ki ga raziskujeta sai ima veliko opravka s postranskim zaslužkom, ki n^ ga prina&ata igralstvo in in^kciie ioge. Redek vpogled v pro-tesionalna življenja dveh iosangeleâkih Kino nagrajuie naročnike Našega losa Kino nagrajenci: Branko Balíc, Špegtova 33, Velenje; Sonja Mastr»ak. Škale 188. Velenje In Franc Jurgec, Elenkova I.Velenje, (potrdilo o nagrabi prejmete po posti) Vabljeni v prenovljen salon pohištva nudbo: ^ Hjpi »MiiiriiiT» gorenje iřtin dnevnih sob predsob računalniških miz ^ ^ komod pisorniskego pohištva garderobnih omar - otroških sob - spainic Obilćlte na$ v noiem salonu vsak dan od 9. -16. ure In v soboto od 8. -12. ure. Oor9n|e Glin d^Ov Usorsko cesHi 10,3331 Ncoorl^ * wwwgorenie-glln.sl * e-mali: maloprodaloSgoranlfr-glirLsl * tB^ 03 83 93133 " fab: 03 58 32 341 policistov. O(;M)\' VK'II-X; d nižinska kc medija Režija: Steve Can*: vloge; Eddie Murphy, Steve Zahn, Anjelica Huâon; d(^ana: 92 minut Sobota. 20 9.. ob 10.00 in ob 17.30-Pikin kino Nedelja. 21.9.. ob 16.00 - Pikin kino Charlie in Phil sta tako zaposlena, da v cetotj zamujata odraščanje svojih otrok. Ko pa izgubita službi je slovita čd-g S02/rr0 zrifá 18. septembra 2003 ""^S mali oglasi GIBANJE PREBIVALSTVA DELO ŠTUDENTI! Še je čas. da se prijavite za počiTrtsko tielo, Možnost fttpend^e! Telefon: 0^^428-2071 (M.and.ltnk d.0.0.. Celje). (449) UVOZNIK ameriške mulina-cfonalke išče ljudi z visokimi cilji za odpiranje novih sdmostojr^h distrtbuterstev na področju Slovenije in tujine. Telefon: 03/428-2071 (fv^.and-link d.o.o. Celie). (448) KUPIM KUHINJO, mizo $ stoli fn ^mrzoval-no omaro, kupim. Gsm: 041/222-784. (433) E BVESTILA OBVEŠČAMO, da s 1. janua/jem 2004 preneiia dejavnost ELEKTRIKA s. p- (438) KMET. PRIDELKI GROZDJE (jurka in izabela) ter hruške predam. Gsm: 031/553-743. (460) DOfMČE grozdje (50,00 sit za kg) in električni štedilnik (2 -i- 2) prodam za 10.000,00 sit. Telefon: 5866-139. (432) SUHA metrska drva prodam. Gsm: 041/758-046. (435) ČEŠPUE in hruàke za ozimnico ter žganje In uležan gnoj prodam. Gsm: 041/344-883. (447) Mssnmnsn Slf^PATlCKA, 53-ietnd vdova, dobra gospodinja, si želi spoznali prijatelja starega do 65 let. Gsm: 041/248-647. (452) UREJEN podjetnik, star 40 let, si želi spoznati žensko, staro od 30 do 40 let. za prijateljstvo. Gsm: 041/248-647. (453) RAZNO PRODAM OKRASNE golobe, modri king, prodam. Gsm: 041/558-715. (436) 50-LITBSK0 PREŠO za sadje prodam za 18.000.00 sit, Gsm: 041/649-745. (444) PROOAfM okoli 3000 kom opeke (stara 8 tet). Telefon: 5882-509. (451) PREŠO. Gorenje f^uta< 85-litrsko, lepo ohranjeno, prodam. Gsm: 031/606-322. (456) HORIZONTALNO tračno žago za razrez hlodovine prodam. Gsm: 040/648-730. (457) UGODNO PRODAM ga/ažna vrata, zunanja vrata z roletami, okno z roletami. pisaino mizo rn leseno omaro. Telefon: 5866-163 ali 041/525-456. (461) ^nMnm^m ENOSOBNO Stanovanje. 42 m2. na Tomiičevi 10 b, vVelenju, 5. nadstropje - brez dvigala, prodam za 7.700,000.00 sit. Telefon: 587-4385 ali 041/319-177. (430) OPREf^LJENO garsonjero na Gorici oddam v najem s 1, novembrom 2003. Gsm: 041/835-072. (437) V ŠOŠTANJU prodam dvc^npolsobno stanovanje. 44 m2, lahko delno opremljeno. Gsm: 041/587-070. (443) NAJAMEM 3-sobno stanovanje v Velenju. Gsm: 031/393-405. (450) LEPO tiisobno stanovanje, na odlični lokaciji, vVelenju, prodam. Gsm: 040/876-633. (454) VEČJO HIŠO v Velenju, na čudoviti lokaciji, ugodno prodam. Gsm: 040/299-919. (455) CITROEN ZX, 1.92. dobro ohranjen, garaziran, prodam. Gsm: 031/279-650. (434) MOŠKO dvokolo Sciineidei; 21 prestav. prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 031/840-481. (440) « IVALI JAGNETE in ovce prodam, Gsm: 041/341-958. (431) DVE TELIČKI, 120 tólogramskoinIO dni slaro, pasme G6R prodam. Telefon: 891-1510 aJi 041/617-841. (439) PRAŠIČE, težke od100do130 kg, možne kaline pri nas, prodam. Gsm: 041/783-825. (441) POLOVICO prašiča, težkega 150 kg. prodam. Gsm: 041/393-278. (442) BIKCA in teličko, sr, prodam. Telefon: 5893-469 ali 031/620-258. (445) PRODAJA nesnic. ki ze nesejo, 21. septembra od 8. do 8.30 urB v Šale-ku. Telefon: 02/8761-202. (446) PRODAM več telet, sivo^ave in limuzin pasme. Telefon: 02'885-7460 ali 040/695-806. (458) PO AKCIJSKI ceni prodna jaf1íaslili spomin nanjo, ji poklí")nÍlÍ številno cvetje in sveče, nam pa ustno in pisno izrazili .sožalje. Ostala bo v naših srcih. Njeni Srce je omagalo. U dih je zastal, le spomin nate. 1)0 vodno ofital. ZAHVALA V 83. letu jc prenehalo bili srce naše drage mame MARIJE MIHELEC po domaČe Plajbove mame Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom» si^delavcem Veplasa in (iorenja za darovano cvetje, sveče in izraze sožalja. Hvala tudi vsem. ki sle jo spremljali na njeni zadnji poti. Iskrena hvala gospe Mribaijevi, dr. med., in palrona:^ni službi za dolgořeíúo zdravljenje b\ pomoč. Ý^fujaci vii njeni PoUenafil. dola in tq)}jdnikom, prijaleljem, znancem, nekdanjim sodelavkam in si\setlom za darovano cvetje in sveče 1er izrečeno uslno in pisno sožalje. Posebna zahvala gi^podu Ivanu Kralju, dr. med.» gpvomiku gospodu Karlu D. Semetu. gospodu župniku .lanezii Furmanu, pevcem, izvajalcu Tinine, pogrebni službi Tišina in cvetličarni Iris. Žalujoči vsi njeni Gesta, ki briše meje med Posodobili del ceste proti občinama Graški Gori Ohriïii Mislinja in MO Veloiijo sU) inejriiri. življeiijo obranov pa se iiiarsik^^ přeplela ne ^lede iia ur adno poslav Ijene mejnike -Sdobitev tega odseka cesle je poskrbela Občina Mislinja. Projekl za posodobitev ceio-ine irase eesle jo bil izdelan lansko Icîo, lelos februarja pa sta obe občini podpisali spora7umo posodobitvi cesle na odseku od kmclije Pui>nik do križišča pri kmetiji Zg. Pustinek. Kot rečeno,so daslej uspeli posodobili prvi del eesle v dolžini 899 metrov, ixlsek pa je v celoti dolg 2577 metrov. Od tega je v meslni občini Velenje [29Í metrov in v občini Mislinja 128ť) metrov. Občini bosia obnovo financirali venskih deležih, vsaka pol, soUnancirali pa so ludi krajani, ki živijo ob cesti. Zbrali so dobra 2 in pol milijona lolarjev. ( 'eslo je obnavljalo podjetje ( iradujc K »OM iz Slwenj Cîrad-ea, ki so jih izbrali na javnem razpisu. Obnova bo slala skoraj 4ÍÍ milijonov tolarjev, v ielu 2U(.l3 pa je Mestna t^bčina Velenje za to investicijo iz proračuna namenila 26 milijonov. V sklopu obnove cesle so gradbinci uredili ludi odvodnjavanje. ■ bš Zanimivo srečanje VVIenj«, Mi.slinja. Sknvnj (rni- dec - C ciriega srečanja sloven-Sikih kompenzatoijev, Anančnih dclavcev, ki skrbijo za mc«:lsc-bojne poravnave ilnančnih obveznosti in terjatev, se je udeležilo okrog J^ilO udeležencev 15i) druJ'b i/ vse Slovenije. To je biia letos ?e sedma večja prireditev na Športnem igrišču na Cîraivki Gori, stičišču treh občin. Minula solK^a, 13. septembra» bo ostala zapisana med udeleženci nc samo po druî^abnem srečanju, ki postaja Iradicija, temveč ludi po bolj ali manj »slu:ibenih « vpraš Meh. Po pozdravnih nagovorih in izrečenih dobrodošlicah, med drugimi jo je izrekel ludi direktor Financ Gorenja .Jani Živko in poudaril pomen osebnega spoznavanja finančnih delavcev, jo Sfavkji Bonnnik. kije v imenu pripravljalnega odbora spretno vodila prireditev, med drugim izrt>čila píwlancu Komljancu piv mo, v katerem je poslavljeno vprašanje, zakaj se državne institucije ne vključujejo v kompenzacije. DrŽava namreč ne dovoli, da bi se proračunska sredstva vključila v poboi. S icm bi morebiti reáili kakšno družbo pred stečajem, predvsem zaradi blokiranega računa. C'Vprav ima srečanje družabni namen, so nekateri izkoristili lo priložnost ludi za predstavitev svoje dejavni«ti. Večji skupini udeležencev sta prišli iz Maribora, in sicer družbi Finea in E-kompenzacije. Slednja je predstavila sistem elekironske-ga zapiranja lerjatov in obveznosti med vsemi gospodarskimi subjekti. Tako bodo 19. in 30. septembra izvedli večstransko vključenih 3500 članov, od tega je 18 % samostojnih podjetnikov. Podobno ko: prejî»nja leta so za udcležcnce člani kulturnega dru.stva GraSka Gora pripravili lep in prisrčen program. Naslo-pilaje »pevska« družina M irfoic iz ŠniikiavŽa, pastirčka GraSke Gore je upodobil Stanislav Lenart ob zvokih harmonikarja l)nt}>a Pla/la. ki je tudi predsednik društva, sodelovale pa so tudi predice. In ker so žc veliko kompenyacij<> in novost je drugi krog, ki bo za udeležence brezplačen- Pa tudi sicer je plačilo obvezno le tedaj, če jc rezultat večstranske kompenzacije pozitiven. Mesečno namreč sodeluie v pobotu nad 22(K) udeležencev, medtem koje v sistem gworili o verižnih kompenzacijah, so v Živo sestavili največjo verigo ki^mpcnzaiorjev, kiji verjetno ni enake na svetu (na fotografiji). Da o pevki Ireni Vrčk<»vnik niti ne govorimo ... ■ HinkoJerčič Prej Icot v letu dni nov objelct Septembra lani je pri Razbor-nikovih v Škalskih (.'irkovcah strela zanetila požar na gospodarskem poslopju, ki je kljub hilremu posredovanju gasilcev in krajanov skoraj v cclot i zgorelo. V nesreči niso ostali osamljeni. Predvsem na pobudo župana Srečka Meha je stekla soUdar-noslna akcija pomoči, ki jo je vodil tedanji predsednik krajevne skupnosli Ivan Lemež, in s pomočjo Mestne občine Velenje, krajanov, obrtnikov, pt)d-jclnikov. podjclij .s. so Razbor-nikovi prej kol v letu dni dobili povsem nov objekt. Pred nedavnim so mnoge, ki so tako ali drugače pomagali pri graditivi, povabili na domačijo, kjer se jim je župan skupaj z mladim gospodarjem Vi lije m zahvalil za lo veliko nesebično pomoč. Prvi koraki ie po skoraj topli asfaltni prevtekl (S. Vovk) Dol^olelna /elja Cirkoveanov iïi ludi krajanov sosednjih Završ je, da bi (vsia proti (ir aški Gori dobila asiallno pre\l(^k(). V soboto dopoldne je bil del te želje uresničen. Med pri- l(^žnosino slovesnostjo, ki jo je z nastopom popeslril domaČi ansambel, so predali namenu del posodobljene ceste proti Graiiki Cîori Simbolično sta trak prerezala velenjski župan Srečko Meh in eden najstarejših krajan ('irkovc Franc Novinšek, ki je dolga leia - ko mu je Se zdravje dopu.§čalo - zavzeto delal v krajevni skupnosli. »Za vse, ki bivamo Cirkovcah, ter za krajane Završ, je asfaltiranje ceste proti Cîra^ki Gori velikega pomena. Dejslvoje, daje del prebivalcev Cîra^ke (îore zaposlen v Velenju in jim cesta predstavlja bližnjico na poti v službo in nazaj. Seveda to velja ludi za krajane Cirkovc, ki jim ccsla obenem piimeni bližnjico do Slovenj Cîradca^» je vesel dejal predsednik sveta KS Cirkovce SilvoAvl^nWk. Zahvalil se jc županu oziroma MO Velenje za uspešno izvedbo dt>sedanjih del inhkrati izrekel željo, da bi čim prej pridobili sredsfvaza celotno posodobitev cesle na Gra^ko Gc»ro. ■ Blagoslov obnovljene cerkvice sv. Miklavža (lei^kvieo, ki so jo obiiovili s prispe\ki krajanov, je blagoslovil škor hVanc Kranibergei' Bevče- v soboto popoldne se je na blagoslovu ohnovljenc bevi^ke cerkvice sv. Miklavža ski škof dr Franc Kr.iml>er^er. Kot nam je p(Wodal domačin Vludo Vidťmšek, je bilo slavje ob blagoslovu cerkvice posvečeno 10. oblctnici obstoja župnije Blaženi A. M. Slomšek. "E>eia pri obnovitvi naše cerkvice so potekala v zadnjih šlirih mesccih. OpraviU smo veliko zidarskih del, napeljali novo električno napeljavo, montirali smo posebna svetila, obnovih zakri- Denarna sredstva in les so darovali krajani Bevč in tudi iz bližnje okolice kraja. Posebna /ahvalagre i/vajalcem strokovnih del, ki so s svojim donator-stvom ogromno prispevali. Projekt obnove je pripravil arhitekl Ri»k Poles, največ del pa so opravili mojstri Slikopleskarstvo Pan in Elekuo Jez^rnik, Tako je dolga leta zanemarja-na cerkvica dobila novo podo- Cerkvica sv. MlkJavža stoji visoko nad Bevčami. Po obnovi bo zagotovo še večkrat obiskana, obisk na blagoslovu pa je bit tako množičen, da ga Bevčani ne pomnijo. Razbornikovi so nadvse hvaležni dobrim ljudem (foto: S. Vovk) zbralo toliko ljudi, kot jih domačini ne pomnijo. Razlogov je verjclno več, med njimi ne gre zanemarili dejstva, da so veliko obnovitvenih del na in v cerkvici opravili domačini sami in da jc cerk'vico blagoslovil maribor- slijo in izdelali nove klc^pi." Vsa dela so vodili ključarji Mirko l)(»linšek Marjan Ivť.sjítk in Vlado VidemSfk. Slednji k temu dodaja: "To smo uspeli urediti zato, ker smo pri obnovi naleieli na veliko pomoč dobrih ljudi. bo. Znjo bo zagotovo ludi veliko bolje obiskana. Za vos trud pri obnovi sla se župljanom zahvalila tudi domači župnik Vinjeni Kovacič in škof dn Tranc Knimhcryer. ■ S. Špegel, foto: S. Vovk