ILUSTRIRANI SLOVENEC TEDENSKA PRILOGA SLOVENCA Leto VI 7. septembra 1930 Štev. 36 Foto Skerlep K veliki gozdarski razstavi na velesejmu Na parobku slovenskega visokogorskega gozda pod Košuto (v ozadju Storžič). 282 z otvoritve velike gozdarske, lovske, misijonske in higijenske razstave, ki se je vršila diie 31. p. m. in ki je ena najlepših in najbogatejših razstav, kar se jih je sploh vršilo doslej v naši državi. Naj zato ne bo Slovenca, ki bi je ne obiskal. Spomenik padlim vojakom na Gučevu, ki so ga odkrili dne 19. p. m. Tu je divjala poleti 1. 1914. celih 55 dni ogorčena borba, v kateri je padlo okroglo 20.000 srbskih vojakov in vojakov nekdanjega avstrijskega 55. pp., zato so vrh Gučeva nazvali >vrh snirtic. Spomenik so začeli že med vojno graditi avstrijski okupatorji, sedaj ga je pa dovršila Zveza rezerv, častnikov iu vojakov. Pod njim počivajo kosti 3200 padlih vojakov. Spodaj: Iz šolske razstave, ki se je vršila ob priliki jubilejnega učiteljskega kongresa v Belgradu. Slika nam kaže oddelek za mladinsko slovstvo. Na sliki je videti tudi znanega šolnika g. P. Flereta (na levi), enega izmed aranžerjev raz-stave. Pogled na jubilejni kongres Zveze jugoslovanskega učiteljstva, ki se je vršil od 21.—23. p. m. v Belgradu. Na kongresu je prišlo do velikih sporov med pristaši in nasprotniki dosedanjega glav. c«bora; zmagala je pa opozicija. Spodaj : Proslava 30-letnice »Češke koče« pod Grintovcem, ki se je vršila dne 2*. p. m. ob navzočnosti številnih odličnih slovenskih planincev in mnogih čeških in_ hrvaških trostov. Angleški pevci, ki so priredili prešnji mesce lepo uspelo pevsko turnejo po Jugoslaviji in nas seznanili z angleško pesmijo. Dne 20. p. m. so koncertirali tudi v Ljubljani. 283 K veliki gozdarski razstavi ki se vrši ite dni na IjiihljaTiskem veleseJTini. Obiskati l)i jo morili vsak Slovenec, kajti tako lepih in zatnimivili ra/stav je bilo doslej pri nas še jako malo. Razen tega predstavlja gozd največje in najglavnejse bogastvo slovenske zemlje in ves gospodarski obstoj našega naroda je v najtesnejši zvezi z gozdom. To nam najnazor-neje dokazujejo že suhe številke, kajti gozdna površina obsega 44% vse Slovenije ali okroglo "ü{).(K)0 ha. Vrednost izvoženega lesa znaša 400 do 500 milijonov dinarjev letno. Lesna industrija zaposluje v '^40{) obratih ló.WO delavcev, ki prejemajo dnevno 450.000 Din plače, i^tevilo v lesni industriji zaposlenih delavcev zavzema 16.2% vseh pri OLIZD zavarovanih delavcev. Gozdnih posestnikov \ .Sloveniji jo t'^5.00(). Idila s parobka slovenskega gozda. Suha 1'iža«, po kakršni spuščajo s strmih pobočij les v dolino. S]W)daj: Pogled v del gozdarske razstave na velesejmii. Spodaj: Skupina slovenskih drvarjev v Ja-vorniških Rovtih. Slovenske drvarje visoko cenijo po vsej jugovzhodni Evropi kot najboljše gozdne delavce. (Foto P.Sedej.) Pogled v del gozdarske razstave na velesejmu. ki podaja izčrpni pregled vsega slovenskega gozdnega gospodarstva. Spodaj na levi: Gozdna drevesnica in službena gozdarska koča v dolini Rado-vine državne gozdarske uprave na Bledu. Spodaj na desni: Kopa, pod katero se žge oglje. Og jarstvo je jako važen pridobitni vir v mnogih ipredelih Slovenije. (Foto Maga j na.) 284 285 v teh dnevih bo v Ljubljani VIT. in-ternacijonalni akademski misijonski kongres. I/, različnih delov sveta bodo prišli resni učenjaki, ki uživajo svetovni sloves. Polni vseobsežne Kristusove ljubezni bodo razglabljali misijonske probleme. Kakor je v.se poživljajoča moč krščanstva oplemenitila kulturo evropskih narodov in ji je v dolgotrajnem, trtidapolnem delu pripomogla do sijajnega, svetovnega razmaha, v enaki meri presnavlja in čudovito oplemeniti duševnost narodov v Aziji in Afriki. Kako čudovito vpliva niisijonstvo na civilizacijo poganskih narodov, o tem nam najjasneje govori pogled tja v afriške pragozdove, tja v Indijo, tja v vzhodno Azijo. Vsepovsodi dvig kulture do neverjetne veličine! Misijonski problem stopa v vsej elementarni sili vprav daiies v ospredje ter zahteva razglabljanja zlasti od strani in-teligentov! Materijalistični boljševizem je proklamiral najostrejši boj proti vsakršnemu verskemu pokretu in s pomočjo zre-volucijoniranih nerazsodnih mas je razmajal človeško družbo v najglobljih temeljih. Misijonar, znanilec svetostnega miru, stopa med poganske rodove in raz-plamti v srcih zniisel za čednostno življenje. Zato pa najtopleje pozdravljamo ta velevažni misijonski kongres, ki naj raz-plamii v srcih vseh blagomislečih ono plemenitost, ki je podlaga medsebojne brat-'ike ljubezni! In Ljuhijana diene Tage der VII. internationale \ideinische Missions-kongrens gehalten. \ jverden ernste Gelehrte oerschiedeneiläiider und Zungen in friedlicher Zu.>ianenarbeit das Missi-onsproblem in seineiwnxen roeltumfassen-den Tragweite aufr^in. Die göttliche Lebenskraft des Christ^ums, die die Völker und Kulturen Eurof veredelte, beroirkt auch heute in un^ochener Kraft dieselbe, rounderoolle iß^estaltung bei den Völkern Asiens undtrikas. Das Aufleuchten neuer Zioilisatit und Kultur in den Urrväldern Afrikas.ffg christliche Umgestaltung der uralteiiochkulturen Indiens und Ostasien.'i zeuglton der innigen Verbindung von Zioilii^n und Mission und oon der göttlichen l^nskraft der Kirche. In seiner ganzen t^entaren Bedeutung tritt vor allem heiitage das Missiom-problem in das Gifhtsfeld der Intelligenz, da der mate$siische Bolscherois-mus den Kampf ge§^jeden Gottesglauben proklamiert hat unduttelst der Reooluiie-rung der Massen k Grundfesten der menschlichen Ge.-ielikaft erschüttert. Der Missionär tritt mu| unter die Völker Asiens und Afrikas ii entfaltet vor ihnen die Friedensfahne (Xdi. Es ist deshalb dter Missionskongress, der die meltmeiten iripektiven der Mis'-sionstätigkeit aufzei$ mird, von höchsten Interessen für die ßdeten Kreisen, von Interesse auch für a Freunde und Hüter der alten christlicheiOrdnung Evropast Deshalb unser klichster Willkomm-grnss dem VII. Ciad Ces jours ¦- ci aura lieu a Ljubljana le "eme Congres International des Etudi-ants pour les Missions. Il réunira beaucoup de savants spécialistes appartenant aux différente.3 nationalités. Animés de la toute-puissante charité chretienne et de lamour inépuisable du Christ, ils étudie-ront tous les problemes concernant les missions catholiques. Le Christianisme a déja fait son oeuvre civilisatrice parmi les nations européennes; un travail de longue halaine, infatigable et plein de saerifices leiir a permis d'atteindre une Situation privilégiée dans le monde. Il en est de meme parmi les peuplades d'Afri-que et d"Asie ou le christianisme est en train de transformer et d'anoblir la vie materielle et spirituelle de ces nations ariérées. L'oeuvre des missions, teile qu'elle est accomplie dans les continents iayens a l'heure presente, est une preuve rréfutable pour a force civilisatrice du christianisme. Le Congres des missions «'est donc donne pour devoir d'etudier dans tonte leur complexité les problemes qui se po-sent en matiere des missions snrtout du point de vne de la collaboration des clas-ses intellectuelles pour la paix, qu'elle fut sociale ou politique, parmi les nations de la terre. Que ce Congres reniplisse la tache qu'il s'est donnée! Qu'il fasse vibrer tou-tes les bonnes volonte«, qu'il éveille en tous ces nobles sentiment« de coeur, qui soni a la base de toutes les ententes entre freres. Udeleženci 1. slov. akad. mis. kongresa v Bohinju od 24. do 27. VII. 1928 — Die Teilnehmer am Ersten CIAM-Kongress in Bohinj (24,-27, Juli 1928) — Les congressistes du Premier ClAM a Bohinj .Spodaj: Univ. prof. dr. Steffes, vodja mednar. mis. instituta v .VUinstru in predavatelj na sedanjem kongresu — Unten: Unio.-Prof. Dr. Steffes — En bas; M. .Steffes, directeur de rinstitut International des Missions a Münster Plesna šola pri južnoafriških divjakih, kjer že od Knobleharjevih časov deluje tudi več slovenskih misijonarjev — Une école de danse chez les indigeiies en Afrique du Sud; depuis Knoblehar d'autres missionai-res slovenes ojit travaillé dans cette region Na desni : Pogled v del sedanje misijonske razstave Slovenski frančiškan-misijonar nu mi.sijonskem potovanju na Kitajskem — Ein sloroenischer Franziskanerpa-ter auf seiner Misiionsreise in China — Un franciscain slovene en tournée en Chine Na levi: Etnografski predmeti v našem Nar. muzeju, dar znamenitega slov.afriškega misijoharja-škofa Kno-bleharja — Links: Ethnographische Abteilung im National-Museum in Ljubljana, geschenkt vom slowenischen Missions-Bischof Knoblehar Na desni: Pogled v sedanjo misijonsko razstavo — Rechts: Die Missionsausstellung in Ljubljana 19J0 — A droite: Vue d'ensemble de l'exposi-tion missionnaire a Ljubljana lOTO Slovenska misijonska poslja v Bengaliji — Missionsstation in Bengalien — Urfxpositiou missionnaire au Udeleženci lI. slov. akad. mis. i kongresa na Plitvičkih jezerih 1929 — Kongressteilnehmer am II, CIAM-Kongress in Plitvička Jezera 1929 Spodaj: Friderik Baraga, znameniti slov. misijonar-škof, med severnoameriškimi Indijanci — ; Unten: Bischof Friedrich Bara- ' ga, apostol. Vikar, bei den Indianern Nordamerikas — En : bas: Mgr. Frédérie Baraga, vi-caire apostolique slovene, chez les Indiens Etnografska zbirka v našem Nar. muzeju, dar indijanskega slov. misijonarja — škofa Barage - Ethnographische Sammlung, ein Geschenk des Indianer-Bischof es Friedrich Baraga an das Nationale Museum in Ljubljana Na levi: Potovanje v puščavi ob robu Sudana, kjer deluje jugoslov. misijonar p. Kohnen Slovenska misijonarja Podržaj in Vizjak potujeta po reki Ganges v Bengaliji — Zmei slowenische Missionäre PF, Podržaj und Vizjak auf dem Ganges, dem heiligen Fluss — P. Podržaj et P. Vizjak, deux missionnai-res slovenes, sur le fleuve sacre (Ganges) Na desni: Južnoameriški Indijanci pri igri; med njimi deluje že dolgo več slov. misijonarjev — Rechts: Südamerikanische Indianer beim Spiele. Einige slowenische Missionäre sind dortselbst tätig — A droite: Les Indiens de l'Amerique du ^d au jeu. Plusieures missionnaires slovenes travaillent dans leur régioa 286 Naše delavstvo v Marijinem varstvu Zadnji te 1-stvom g. župnika Hafnerja (X). Sprejem je izpričal, da n.iš narod ni pozabil na svoje rojake, ki si morajo \ tujini služiti svr)j vsakdanji kruh. Sprejem II. trans- porta naših izseljencev iz Westfalske na ljubljanskem glavnem kolodvo- ru dne 27. p. m. Pionirji krščansko socialnega gibanja na bluvenskeni zbrani ob priliki 70-letnice svojega staroste, Jožeta Gostinčarja. na Rožniku pri Ljubljani. Na sliki je videti še večino mož, }ii so v zadnjem desetletju preteklega stoletja sejali z nepopisno požrtvovalnostjo in idealizmom kršč. soc. ideje med naSim iJeJavstvom. Med drugimi je videti naslednje: Gostinčarja (t), Cilko Krekovo (2), dr. J. Debevca (3), župana Oražma (4), go. Jakopičevo (5), Herforta (6), Burkelca (7), Keršiča (8) in Jakopiča (9). 237 Pri zadnjih volitvah v Kanadi so iz\ojevali konservativci veliko zmago iii s tem strmoglavili dolgoletno liberalno vlado. Spodnja slika nam kaže novi konservativni kabinet s premierjem in voditeljem konservativcev, R. B. Bennettom v sredini. Sa.omon Andree, švedski učenjak, ki je odletei 11. julija 1. 1897 z balonom proti severnemu tečaju in brez sledu izginil. Sedaj so našli njegovo zmrznjeno truplo na otoku Viktorija in ga slovesno prepeljejo v domovino. Na desni: Prol. Albert Einstein, sve-tovnoznani nemški fizik, govori ob otvoritvi velike letošnje radio-raz-stave v Berlinu o znanstvenih osnovah radia. Spotlai: Vallabhai Patel, predsednik indijskega parlamenta in za Gandi-jem najugi ednejša indijska osebnost, katero so angleške oblasti pred kratkim zaprle, ker je obdolžen, da je vodilno sodeloval pri nemirih v Bombayu. Vse kaže, da bodo Angleži poostrili svoj dosedanji kurz v Indiji in s silo zatrli še zadnje odmeve velikega nacionalističnega gibanja, katerega smatramo lahko že danes za enkrat za udušenega. Na levi: General Douglas Macarthur, novi vrhovni poveljnik ameriške armade. Na desni: Veliko nemško letalo Do. X., ki so ga opremili sedaj z novimi motorji in ki poleti v kratkem v Ameriko. Na desni: Najboljši belgijski konj z-a delo, ki je dobil ob priliki velike kmetijske razstave v Arlouu ob navzočnosti kraljeve rodbine prvo darilo. Belgija je znana zaradi svojih nenadkriljivih težkih konj za delo. 288 Športni vestnik še vedno ni pravega športnega življenja. Prošlo nedeljo razen propagandne zvezne kolesarske vožnje ni bilo nobene druge prireditve. V tej seriji prinašamo nekaj slik z raznih kolesarskih prireditev. Pri nas se kolesarskemu sportu posveča veliko premalo pažnje in ravno kolo jc eno najvažnejših ljudskih prometnih sredstev. Spodaj : Skupina motociklistov po gorski hitrostni dirki na Gorjancih. Zgoraj : Udeleženci .skupinske vožnje ob priliki otvoritve šumarske razstave. Propagandne vožnje se je udeležilo 120 kolesarjev, članov osmih klubov. Na levi: Motociklist v polnem diru na ostrem ovinku. A. Derental: Singapurska krasotica Povest Harum Čandana je stanovala v oddaljeni, umazani in revni četrti. Čelorong je pripeljal Rahmanova k eno-nadstropni hiši nadvse sumljive zunanjosti in z zamreženimi okni. Tudi soba, kamor sta vstopila, je bila umazana in sumljiva. Samo po stenah so prikrivali umazanost in praznoto temnorožnati zastori z vezenimi letečimi zelenimi pticami in velikanskimi, tudi zelenimi, zvijajočimi se kačami. V kotu na tleh je ležala rogoznica iz kokosove vlaknovine. Istotam sta stala bambusov gugalni stol in z nešteto blazinami obložen nizek divan. Sicer pa ni bilo v sobi nobenega drugega pohištva. Zato se je zdela še bolj prostorna in zelo prazna. Harum Čandana je sedela na divanu s cigareto v ustih. Ko je zagledala Rahmanova, je vrgla cigareto na tla. Čelorong je neslišno izginil in za seboj previdno zaprl vrata. Zdaj sta ostala v sobi sama, in vendar se je Rah-manovu zdelo, da ju nekdo stalno opazuje. A ni si znal pojasniti, zakaj se mu je to dozdevalo. Videti ni bilo nikogar, in kje bi se mogel tu kdo skrivati? Opazil je tudi, da ga gleda Harum Čandana s prav slabo prikrito vznemirjenostjo. »Hoteli ste, da pridem,« je rekel Rahmanov. »Ali smem vedeti, kaj želite?« Harum Čandana mu je stegnila roke naproti. »Dolg čas mi je bilo po Vas! Vedno Vas rada vidim!« A Rahmanov je napravil, kakor da ne vidi njenih, k njemu stegnjenih rok. »Dolgočasite se? To je seveda neprijetno! Zelo obžalujem, da sem Vam povzročil to dolgočasje!« »Sedite sem!« mu je pokazala poleg sebe prostor na divanu. »Rajši se usedem semkaj!« je odvrnil Rahmanov in se spustil v gugalnik nasproti divana. Nastopil je molk. Harum Čandana je nepremično gledala Rahmanova in v njenih očeh se je zrcalilo vedno isto razburjenje. »Danes ste slabe volje!« je naposled spregovorila z nenaravno veselim glasom. »Ali mi hočete povedati — , zakaj«? »Ne!« je kratko odvrnil Rahmanov. Harum Čandana se je zasmejala. Njen smeh je donel napeto in nenaravno. Videti je bilo, da ji v resnici nikakor ni bilo do smeha. »O, kako ste neprijazni! Torej mi nočete povedati?« »To Vas res ne more zanimati!« Harum Čandana je vstala: »No, dobro! Vidim, da Vas moram zdaj nekoliko razvedriti. Postati morate boljše volje! Če hočete, Vam bom nekaj recitirala. Ali ste že kdaj slišali pravi ,pantuns'? Precitala ga Vam bom v malajščini in ga potem prevedla v angleščino.« »Kaj pa je to pantuns?« je z dolgočasno vljudnostjo vprašal Rahmanov. »Tako se imenujejo ljubezenske pesmi naših narod-- nih pesnikov. Največji sloves uživa pri nas ,Pantuns Šajr Bidašari'. Znam ga na pamet, čeprav je zelo dolg. Ali hočete poslušati?« »Prosim!« je z istim ravnodušnim glasom odgovoril Rahmanov. Harum Čandana si je sklenila roke za glavo in pričela predavati neko divjo, popolnoma neumljivo stvar. Čitala jo je z enoličnim glasom in spremljala z majanjem vsega gornjega života. Včasih je za trenutek prenehala in potem, ko je globoko zajela zrak, glasno, otožno zaklicala: »Karan cagar! Karan čagar!« Nato je zopet enolično dalje mrmrala brezizrazne, neumljive besede. »Ali veste, kaj pomeni v malajščini ,Karan čagar'?« se je nenadoma prekinila in uprla v Rahmanova čudno plašne oči. »Ne, ne vem.« »Dajte mi svinčnik in papir! Zapisala Vam bom.« Rahmanov ji je nejevoljno ponudil svojo beležnico. Naveličal se je že vse te hinavščine in samo ni vedel, pod kakšno pretvezo bi lahko vstal in se poslovil. BaJcroÉlale JugoalOV, UsHarnc v CfublffUtt — Pvnq/}a p^a^iit^xnip «lilc aovotfen le s prtvotfeafcm ureantitvif