P. b. b kulturno politično glasilo svetovnih in domačih dogodkov Postni urad Celovec 2 - Verlagspostamt Klagcnfurt 2. Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfui LETO XIV./ŠTEVILKA 7 CELOVEC, DNE 13. FEBRUARJA 1964 CENA 2.— ŠILINGA Volili bomo može našega zaupanja! Možje in žene! V nedeljo, dne 1. marca bomo znova volili predstavništva naših občin, to je tiste skupnosti, ki vsakogar izmed nas najbolj neposredno zadeva. Občina je osnovna celica družbenega življenja, je pravzaprav velika družina, v kateri smo vsi člani. Po nujnostih vsakdanjega življenja smo navezani na občine. Zanje moramo prispevati doklade in davke, ki jih vzdržujejo, obenem pa mora občina skrbeti za določene potrebe vsakogar izmed nas. Namen volitev je, da pridejo na vodilna mesta in s tem na odgovorna mesta v občini možje, ki so iz nje zrastli in z njo žive. So to gospodarji naših kmetij, delavci in obrtniki, ki žive z nami. Občine so nastale v teku stoletij iz zrelih izkušenj naših prednikov, zato ne združujejo občanov samo v gospodarsko interesno skupnost, temveč so tudi skupnost lepih in zdravih tradicij našega rodu, ki že tisoč let živi na tej zemlji in jo z lastnim znojem in žulji dela rodovitno. Iz teh spo- znanj so se v mnogih naših občinah porodile naše samostojne skupnosti, ki so dobile svoj vidni izraz v naših volilnih listah, ki so bile oddane do 9. februarja. Na številnih sestankih in sejah so naši zaupniki temeljito preudarili, na kakšen način bi bili v občinah dvojezičnega ozemlja v prihodnjih šestih letih najbolje zastopani naši skupni interesi. V naših lastnih listah pride do izraza zahteva po kulturni, gospodarski in socialni enakopravnosti vseh občanov ter želja po mirnem sožitju obeh narodnosti v deželi. V smislu teh načel bodo delovali naši občinski mandatarji ter s tem zagotovili napredek občinam dvojezičnega ozemlja. Kjer niso bile oddane naše lastne liste, pa bomo oddali svoj glas le možem katoliškega prepričanja ter osebam, ki so iz narodnostnega vidika vredne našega zaupanja. Slovenci! Slovenke! Le dobra dva tedna nas ločita še od občinskih volitev. Storimo vse, da bomo zagotovili našim listam čim boljši uspeh! NARODNI SVET KOROŠKIH SLOVENCEV Premagati moramo našo preteklost Proglas avstrijske zvezne vlade v spomin žrtvam, ki so padle 12. februarja 1934. Za pet minut je v sredo v Avstriji mirovalo delo. Avstrijska zvezna vlada je v sredo slo-■sno počastila spomin žrtev 12. februarja 1934. Da bi se taki žalostni dogodki v bodoče več ne ponovili, je zvezna vlada izdala na avstrijsko ljudstvo proglas, ki pravi, da moramo Avstrijci premagati preteklost, če hočemo živeti v slogi in miru. Na pobudo avstrijske sindikalne organizacije in zvezne obrtniške zbornice je v spomin na februarske žrtve pred 30 leti delo mirovalo za 5 minut v vsej Avstriji. Avstrijsko ljudstvo žaluje Po radiu je govoril tudi zvezni predsednik dr. Adolf Soharf o žalostnih februarskih dogodkih pred 30 leti. Meseca februarja 1934 je žalovalo avstrijsko ljudstvo nad več kot 300 žrtvami. Preko 300 mrtvih je obtoževalo takratni svet, takratni čas, ko je vladala v Avstriji nestrpnost in ni bilo niti trohice pripravljenosti za skupno in plodno delo. Danes, po 30 letih, je sovraštvo pokopano. Skupno delo je izpodrinilo razprtijo in prava resnična demokracija je prežela avstrijsko ljudstvo. Mrtvi nas opominjajo k slogi, da se ne bi nikoli več ponovila strašna tragedija bratomora. Oni, ki so se v življenju sovražili in so sedaj na vekomaj združeni v smrti, nas kličejo in opominjajo k slogi: ..Ohranite svobodo, ki je bila nekoč izgubljena in z naj-večjimi žrtvami zopet komaj pridobljena. Ne dovolite nikoli, da bi kdorkoli rušil temelje, na katerih je bila zgrajena nova Avstrija, nič naj ne omaja njene zgradbe in ne spravi v nevarnost miru in svobode v državi." Svečanosti na Dunaju Glavni svečanosti sta bili na Dunaju na Trgu herojev, kjer je govoril zvezni kancler dr. Alfonz Gorbach in na glavnem pokopališču, kjer je imel nagovor zvezni podkancler dr. Bruno Pittermann. Spominske slovesnosti zvezne vlade so prenašale vse avstrijske radijske in televizijske postaje. Tako je v smislu proglasa zvezne vlade avstrijsko ljudstvo 12. februarja spoštljivo počastilo spomin padlih žrtev pred 30 leti. Bivšš minister Afritsch krije državno policijo Kaj bo ukrenil sedaj zvezni notranji minister Olah? Bivši notranji minister Jožef Afritsch pravi: „Vso odgovornost za vse jemljem nase!“ Poslanec Afritsch je ostro napadel televizijsko afero notranjega ministra Olaha, kjer je slednji razgalil pred avstrijsko javnostjo tako imenovane opravljaLne akte. Afritsch odgovarja Bivši minister Afritsch izjavlja po tisku: ,,Vsak politični mandatar, ki vodi svoj urad, mora nositi sam vso odgovornost, in ne sme te nikoli valiti na svoje uradnike. To načelo sem zmerom upošteval, ko sem hil notranji minister od leta 1959—1963. Javnosti je še gotovo dobro v spominu, da sem se v parlamentu in tisku zmerom Ogibal zadev, ki bi sprožile kritiko dn jo Potem naprtile svojim podrejenim. Zato Prevzemam nase tudi danes popolno odgo- vornost za vse, kar se je zgodilo za časa mojega službovanja, ko sem bil notranji minister. Moj pokojni prednik Oskar Helmer se ne more več braniti. Jasno pa mora biti vsakomur, da, če nastopijo včasih nerodnosti, da jih moramo odstraniti. To je dolžnost vsakega mandatarja in vsakega urada. Najostreje pa obsojam dejanje, da so se tako imenovani opravljalni akti razgalili v javnosti in televiziji, ki gotovo vsebujejo različna obrekovanja namesto, da bi jih uničili. Tako bo nastala iz zadeve, ki bi jo lahko na tihem uredili, državna afera, ki ima lahko za posledico škodovati ugledu avstrijske državne policije in njenim uradnikom in s tem tudi demokratični izvršni oblasti, ki ima velike zasluge za našo republiko. To bi ji nezasluženo oteževalo bodoče delo in jo diskriminiralo doma in v inozemstvu. Vsebina teh tako razvpitih aktov se bo sama sodila. Ni mi pa trdba še posebej na-glašati, da je govorica, ki je prišla leta 1947 iz Trsta in ki zadeva mojo osebo, naravnost nenavaden nesmisel, tako da se moram samo čuditi, če omenjamo dokument po 17 letih v javnosti in mu dajemo tako napihnjen pomen." Olah odgovarja Na izjave bivšega ministra Afritscha je notranji minister Olah med drugim dejal: „Čas je, da dobijo v Avstriji zopet pravo veljavo demokratične vrednote in merila, ne oziraje se na to, če je s tem prizadeta oseba kakega ministra, prijatelji njegove stranke ali nasprotniki stranke." Prekinitev odnosov med Francijo in Formozo Iz Formoze javljajo, da je vlada v Taj-pehu prekinila diplomatske odnose s Francijo. To so storili takoj potem, ko je francoski odpravnik poslov Pičre Salade izročil formoškemu zunanjemu ministru uradno sporočilo, da je Francija priznala LR Kitajsko. Formoški zun. minister je objavil sporočilo, v katerem pravi, da je osebje Cangkajš-kovega poslaništva v Parizu dobilo ukaz, naj se vrne v Tajpeh. V sporočilu je še rečeno, da formoška vlada nasprotuje politiki dveh kitajskih držav. Na koncu je v poročilu rečeno, da sklep o prekinitvi diplomatskih odnosov med Parizom in Tajpehom, ne bo vplival na tradicionalno prijateljstvo med Formozo in Francijo. Cerkev poziva Avstrijce k slogi Uredite vaše strankarske spore. Dr. Scharf pri papeževem poslaniku dr. Rossiju. Prisrčni odnosi med državo in Cerkvijo. Papeški nuncij dr. Rossi je povabil v torek na svečano večerjo avstrijskega predsednika dr. Adolfa Scharfa in njegovo zastopstvo. Ob tej priložnosti je dr. Rossi v svoji zdravici, ki jo je naslovil na častne goste, naglasil, da je vesel, ker vladajo med katoliško Cerkvijo in republiko Avstrijo tako odlični odnosi. Dr. Rossi je v zdravici še dejal: „Vera združuje tam, kjer loči politika." Saj so ravno v zadnjih tednih v tem smi- slu naglaševali vodeči politiki in cerkveni dostojanstveniki Avstrije. Brez dvoma je mirno in stvarno razpravljanje, ki izvira samo na podlagi obojestranskega zaupanja in iz katerega se lahko razvija skupno delo vseh pozitivnih sil, nujno potrebno za harmonični razvoj in socialni napredek. To je v ostalem tudi duhovna dediščina, ki jo je zapustila novi generaciji vrsta velikih mož, ki krasijo zgodovino Avstrije in katere zadnji je bil Julius Raab. Do sedaj največji olimpijski uspeh Avstrije Slovo od Innsbrucka. Dogodki na IX. zimskih olimpijskih igrah v znamenju rekordov. — Skoro milijon gledalcev. Z dvanajstim dnem tekmovanja so v nedeljo zvečer ugasili v tirolskem glavnem mestu Innsbrucku olimpijski ogenj. Svečanost je bila slovesna in kratka. Z droga so sneli olimpijsko zastavo in jo izročili v varstvo avstrijskemu olimpijskemu odboru, ki jo bo hranil do prihodnjih zimskih iger, ki bodo čez 4 leta v Grenoblu v Franciji. Še prej pa so dvignili na prvi drog zastavo Grčije, kot začetnice olimpijskih iger, na drugega avstrijsko, na tretjega pa v čast državi, ki bo organizirala prihodnje zimske olimpijske igre, t. j. francosko. S šestega na drugo mesto Deveti dan tekmovanja so zmagale v smuku vse tri Avstrijke In si tako priborile: zlato (Christl Haas), srebrno (Edith Zimmermann), in bronasto (Traudl Hecher) kolajno. To je bil pravi triumf za Avstrijo. S 6. mesta smo poskočili kar na 2. mesto. Deveti dan zimske olimpiade je bilo stanje za Avstrijo: 3 zlate, 4 srebrne in 3 bronaste lovorike. Pepi Stiegler zmagovalec v slalomu Enajsti dan zimskih olimpijskih iger je bilo v Innsbrucku vse v napetem pričakovanju. Kaj bo neki prinesel ta dan avstrijskim smučarjem? In odločitev je padla, ko je naš znani smučar Pepi Stiegler končal svoj drugi spust in si tako priboril zlato lovoriko. To je bil izid tekmovanja v slalomu. Očividci pravijo, da se mora naš Pepi Stiegler zahvaliti za uspeh nezgodam, ki so doletele favorite v tej težki panogi. Mislimo predvsem na Francoza Bonlieuja (izg. Bonlioja), ki je že v prvem spustu padel in je moral odstopiti. Tudi Francoza Killy (izg. Kiji) in Perillat (izg. Perija) sta padla. Toralfu Enganu (Norveška) — zadnja lovorika Zadnjo lovoriko so v zaključnem dnevu olimpiade podelili Norvežanu Toralfu Enganu, ki je zmagal v skokih na 90-metrski skakalnici v Berg-Islu, dalje Fincu Veikku Kankkonenu in zopet Norvežanu Torgeirju Brandtzaegu. Najhujša borba za osvojitev zlate kolajne je potekala med Enganom, ki je zasedel na manjši skakalnici Seefelda drugo mesto, in zmagovalcem na isti Kankkonenom. Finec je sicer poletel najdalje, vendar ga je njegov norveški tekmec premagal predvsem zaradi lepšega sloga. Avstrijski uspeh na olimpiadi Odkar obstajajo olimpijske igre, še ni Avstrija dosegla tako lepega uspeha kakor prav na IX. zimski olimpiadi. V športnem oziru je dosegla pravi rekord. Še nikoli niso avstrijski športniki prinesli domov toliko lovorik kakor tokrat: 4 zlate, 15 srebrnih in 3 bronaste kolajne zgovorno pričajo o zmožnosti naših športnikov. Tako je pre-kosila Avstrija rekord, ki ga je dosegla na zimski olimpiadi v Gortini (Italija) 1956. Takrat je dobila Avstrija le 4 zlate, 3 srebrne in 4 bronaste lovorike. (Nadaljevanje na 8. strani) Našim naročnikom! Uprava lista „Naš tednik - Kronika" se zahvaljuje vsem naročnikom in prijateljem lista za zvestobo v minulem letu. Prosimo vas, da ostanete zvesti tudi v novem letu. V zadnjih dveh številkah smo priložili za tuzemstvo položnice. Kdor ne zmore plačati naročnine za celo leto, naj bi to storil vsaj za pol ali četrt leta naprej. Naročnina za leto 1964 znaša za Avstrijo: za celo leto 80,— šil., za pol leta 40.— šil. in za četrt leta 20.— šil. Posamezna številka stane 2.— šilinga. Kdor se nas bo spomnil s kakim darom za tiskovni sklad, bo to objavljeno v listu in se mu še posebej zahvaljujemo. Uprava Politični teden Po sveto ... KRIZA NA CIPRU nikakor noče pojenjati, temveč je pretekli teden zopet narastla. Sovražnosti med ci-prsko-ituršlko manjšino in Grki, foivejočimi na otoku, se povečujejo, medsebojni napadi se mmožč. V mediš Obojni h spopadih je bilo v zadnjih dneh ubitih več kot trideset ljudi, nekaj desetin pa ranjenih. Posebno neugodno je odjeknila vest o dveh bombnih napadih v glavnem mestu Nikoziji v torek, in sicer na poslopje poslaništva ZDA in na neki hotel, v katerem prebivajo večinama Angleži. K sreči ni bilo človeških žrtev, le neki ameriški mornar je bil ranjen. Ameriški poslanik W i 1 k i n s je takoj zelo ostro protestiral proti temu zlobnemu dejanju pri ciprskem predsedniku M a k a r i o s u , ki je naslednji dan sicer obsodil po radiu ta zločin kot običajno, vendar pa nekateri politični opazovalci in zlasti turška manjšina niso s tem zadovoljni An očitajo Malkariosu dvoličnost v njegovem zadržanju glede ciprskega spora. Kot ob vsaki talki priliki, hočejo komunisti tudi tu ..pristaviti svoj lonec“, kajti zopet se jim nudi lepa prilika, da se okoristijo s tem sporom. Precejšnjo senzacijo je namreč konec preteklega tedna zbudila vest, da se je v ta spor osebno vmešal tudi min. predsednik H r u š č e v ; poslal je ciprskemu predsedniku Makariosu posebno poslanico, katere točna vsebina še ni znana. Poleg tega je poslal poslanico glede ciprskega spora tudi ameriškemu predsedniku Johnsonu, njen prepis pa tudi predsednikom vlad v London, Pariz, Atene in Ankaro. V tej zadnji poslanici se Hroščev zavzema odločno za to, da naj ta spor reši Varnostni svet. (Kot znano, je Sovjetska zveza njegova stalna članica in ima pri vsaki priliki pravico ugovora.) V tem slučaju bi bilo treba poslati na Ciper mednarodno vojaštvo za vzdrževanje reda in to najmanj 6000 mož po mnenju indijskega generala G y a n i j a , UNO-opazovalca na Cipru. Proti tej nameri (za katero pa se zavzema Makarios,) da bi v ciprskem sporu posredoval Varnostni svet, sta zlasti Vel Britanija in ZDA, ker hočeta preprečiti morebitni sovjetski veto {ugovor) in pa ker je Organizacija združenih narodov (OZN) na zelo slabih finančnih nogah (saj vzhodni blck držav noče plačati svojih dolžnih deležev niti za one mednarodne čete, ki vzdržujejo red na Bližnjem vzhodu in v Kongu), medtem ko je ciprska vlada izjavila, da ona nikakor ne bi mogla tega finančnega bremena prevzeti. Zato je baje tudi generalno tajništvo OZN izjavilo mnenje, da naj bi bile poslane na Ciper čete Atlantske zveze (NATO) za vzdrževanje reda. V zvezi s sporom in nemiri na Cipru naj še omenimo, da je generalni tajnik OZN U T h a n t prekinil .svoje Informativno potovanje po Afriki in se vrnil v New York. tirolskem vprašanju o možnosti njegove rešitve. Izjavil je, da je Italija načelno pripravljena zadevo reševati na podlagi ugotovitev In predlogov komisije 19-ih, katere delo je ocenil kot zelo dobro; pripravljena je ugoditi upravičenim zahtevam nemške manjšine. Ne želi pa, da bi po teh ugodenih koncesijah manjšina stavila nove zahteve, ki bi presegale mednarodno odobrene določbe, izvirajoče iz pogodbe dr. Gruber-De Gasperi. Medtem se v Milanu nadaljuje sodni proces proti južnotirolskim teroristom. Kot nekateri dosedanji, tudi med novimi obtože-ci ta ali oni da pred sodiščem drugačno izjavo kot pri zasliševanju pri orožnikih oz. policiji z utemeljitvijo, da je to takrat storil iz strahu pred mučenjem. NAD AFRIKO SE „CRNI OBLAKT' zbirajo vedno bolj: demonstracije, neredi in teror so skoraj na dnevnem redu. V Brazzavillu, glavnem mestu bivšega francoskega Konga, so uporniki, večinoma pripadniki mladinskih političnih organizacij, zahtevali takojšnjo izpustitev lani v avgustu odstavljenega državnega predsednika Fulberta Y o u 1 o u. Nezadovoljstvo v deželi so povečale 'tudi nepravilnosti, ugotovljene pri zadnjih volitvah, saj so našteli več glasov, kot pa je v resnici bilo volivcev. V rudarskem mestu Kolwezi v kongoški provinci Kataniga je stanje prav tako napeto zaradi umora Eugene Kajama, člana katanške pokrajinske vlade. — Tudi v kongoški provinci Kwilu je po poročilih zračnih patrulj Združenih narodov prišlo do večjih neredov, pri katerih je bilo več kot sto naselij razdejanih oz. požganih. — Nekaj tisoč V atus i -boj evnik o v iz Konga pa je na maščevalnem pohodu .proti mali republiki Ruanda, ker so zamorci tamkajšnjega plemena Bahutu pomorili več tisoč pripadnikov plemena Vatusi. Novo gnezdo požara se je pojavilo tudi na meji med državama Somalijo in Abesi-nijo, kjer je v zadnjem času prišlo do spopadov med obmejnimi četami obeh držav. Pri tem je bilo okoli 50 vojakov ubitih, še več pa ranjenih. Po nekaterih poročilih je predsednik republike na otoku Madagaskar Philibert T is 1 r a n a javil, da Sovjeti gradijo v Somaliji svoje vojaško oporišče, ki bo stalo Okoli 1.5 milijarde šilingov, in je zaprosil zapadne velesile za pomoč v slučaju morebitnega napada. Da bi bilo konec teh stalnih nemirov in uporov v afriških državah (posebno v novejši dobi nastalih), se bodo verjetno že ta teden sestali njihovi zunanji in obrambni ministri z namenom, da se posvetujejo o možnosti ustanovitve skupne afriške vojaške sile, ki bi bila po potrebi na razpolago državi, ki bi potrebovala pomoči zaradi morebitnih nemirov. NACISTI ŠE VEDNO NA VODILNIH MESTIH! V prejšnji številki smo poročali o že več tednov trajajočem sodnem procesu proti 22 zločincem, ki so med zadnjo vojno v zloglasnem taborišču Osvvieczim (Auschvvitz) na Poljskem mučili in uničili več deset tisoč političnih pripornikov. Medtem je v Zahodni Nemčiji vzbudila precej senzacije vest, da je — pod pritiskom javnega mnenja in protestov — odstopil minister za izgnance Hans K r ii g e r, ker je prišlo na dan njegovo nacistično delovanje. — V Bonnu so aretirali iz istih vzrokov nekega Ewaida P e t e r s a, ki je sedaj imel visoko mesto v zahodnonemški varnostni (!) službi. Kmalu po aretaciji je Peters izvršil v zaporu samomor. — V zvezi s Kriigerjevo afero, zahteva sedaj Nemška socialistična Stranka tudi odstop notranjega ministra Hermana Hbcherl, sklicujoč se pri tem na svoječasno ostro kritiko glede njegove odredbe o uradnem prisluškovanju telefonskih pogovorov. SLOVENCI djoma in po svetu ... in pri nas v Avstriji 12. FEBRUAR — Ob tridesetletnici žalostnih februarskih nemirov in medsebojnih pobojev 1. 1934 — bomo letos posebno svečano in dostojno obhajali. Posebno razveseljivo za vse resnično demokratično misleče Avstrijce je dejstvo, da bodo po Sklepu obeh glavnih vladnih strank (OeVP in SPOe) važnejše spominske svečanosti skupne. To dejstvo je tembolj razve-sčljivo, ker smo vprav v zadnjih mesecih ponovno imeli priliko videti in slišati, kako vladna koalicija stoji vedno bolj na krhkih, slabih nogah. NAPETOST MED KUBO IN ZDA se je zadnji teden zopet povečala. Kot je znano, imajo Združene ameriške države na Kubi svoje mornariško oporišče Guanta-namo, katero pa nima svoje lastne oskrbe z vodo, temveč jo dobiva iz oistalega dela otoka, ki je pod oblastjo F d del Castra. Preteklo sredo so ameriške pomorske edinice v bližini polotoka Floride prijele 36 kubanskih ribičev, ker so po ameriških poročilih tam neupravičeno ribarili, kajti omenjeno morsko področje spada že pod ameriško oblast. Za diktatorja Fidel Castra je bilo to dobrodošel povod, da je odredil zaporo vode za oporišče Guantanamo. To je v Washingtonu vzbudilo veliko ne-voljo. Predsednik Johnson je takoj stopil v stik z zunanjim in obrambnim ministrom, da ukrenejo vse potrebno. Ameri-kanci iso razen tega s tem kubanskim korakom že nekaj časa računali in so potrebne ukrepe glede oskrbe vode deloma že prej storili. V skrajnem slučaju bodo dovažali pitno vodo z bližnje ameriške celine. Na oster ameriški protest je Fidel Castro nekoliko popustil in dovolil odprtje vode na eno uro dnevno „za žene in otroke ameriškega mornariškega osebja". SARAGAT IN JUŽNA TIROLSKA Novi italijanski zunanji minister Giuseppe S a r a g a t je v nekem zunanjepolitičnem intervjuju med drugim podal svoje mnenje glede trenutnega položaja v južno- CENE, CENE IN ZOPET CENE ...! 2e pred nekaj tedni smo poročali o zvišanem indeksu cen v primerjavi z onimi iz 1. 1962 oziroma lanskega leta. Zelo radi bi poročali o kakšnem znižanju, toda na žalost takih primerov ni, pač pa nam grozijo nova povišanja. Tako so v zadnjem času nekoliko narasle cene goveji živini oz. mesu. Tekstilni industriji je Pari-tetična komisija za plače in cene dovolila povišanje pri nekaterih izdelkih (n. pr. platno, polplatno, preproge, volnene odeje itd.) od 3 do 8 odst. — Pred isto komisijo se te dni pogajajo 'tudi o povišanju cen kartonaž-nim izdelkom, smetani in skuti; enako hočejo zvišati cene garažna podjetja in bencinske črpalke. Še bolj neprijetno pa nas je zadela zadnji teden vest o zelo verjetnem ponovnem zvišanju električnega toka za približno 6 do 8 odst. Tako je javila KELAG na zadnji tiskovni konferenci. Povišanje bo potrebno, ker nameravajo zvišati cene toku Avstrijske dravske elektrarne (OeDK), ki deloma dobavljajo tok KELAG-u. — Upajmo, da bodo odločujoči činitelji to znali na kak način preprečiti, kajti to povišanje hi bilo povod celi vrsti drugih povišanj cen raznim izdelkom in potrebščinam; to pa b: neizogibno izzvalo pri delavcih in nameščencih zahtevo po povišanju plač! Tako se torej ta »začarani 'krog“ vedno bolj veča! Kaiko dolgo še ...?! UVEDBA NOVEGA DRŽAVNEGA PRAZNIKA Našim državnikom in politikom povzroča skrbi vprašanje, kateri datum naj bi določili kot državni praznik nove avstrijske republike. Soglasno so mnenja, da naj bo to tisti datum, ki je najbolj važen v zvezi z ustanovitvijo republike. Ravno v zvezi s tem pa so se pojavili različni predlogi: 27. april, 15. maj, 26. Oktober in 12. november. Za 12. november (ta dan 1. 1918 je bila proglašena Avstrija za republiko) se zavzema večina socialistov, vendar po mnenju marsikaterega politika ta datum nikakor ni primeren, da bi ga proslavljali kot državni praznik, kajti ta dan je nastala republika Nemška Avstrija in je vlada kmalu po njeni ustanovitvi Sklenila priključiti se Nemčiji. Ta namera je bila preprečena le na oster ugovor zavezniških držav, ki so zmagale v prvi svetovni vojni. Dan s tako dvomljivo vrednostjo torej nikakor ne bi bil primeren za praznovanje. Najbolj primeren bi bil 27. april ali pa 15. maj: prvi predstavlja dan proglasitve avstrijske nezavisnosti po drugi svetovni vojni (27. aprila 1945), drugi datum pa dan podpisa avstrijske državne pogodbe (15. maja 1955). — 26. oktober — »dan avstrijske zastave" — pa nas spominja na datum, ko so 1. 1955 zadnje zasedbene čete zapustile Avstrijo. Izbira torej ni posebno lahka; izbrali naj bi res tak spominski datum, ki naj bi bil predvsem kot nekaka zvezda vodnica v lepo in svetlo bodočnost, ne pa spomine vzbujajoč na temno preteklost. © Šoferske izkaznice oodo pri nas tudi dražje, ker bo vsak, ki bo v bodoče obiskoval šofersko šolo, moral plačati 7 šil. več za vsako učno (tečajno uro). Prva revija pevskih zborov Slovenska prosvetna zveza je v januarju priredila »Prvo revijo pevskih zborov 1064”, na kateri so nastopili Številni zbori s TržaSkega, Goriškega in kot gost en zbor z Reke. Ta koncert je imel značaj pobude, da se ohrani in nadaljuje tako lepa in koristna kulturna tradicija, kakršna je tradicija diletantskih pevskih zborov med Slovenci. Vsak zbor je zapel po dve pesmi, ki si jih je izbral po svojih tehničnih in umetniških zmogljivostih. Dvojni jubilej akademika B. Krefta 60 let življenja in 40 let gledališkega udejstvovanja je praznoval januarja v Mariboru akademik prof. 15. Kreft. Zmagovito sc udejstvuje na tako številnih kulturnih področjih, da mu dandanes v Sloveniji ni moč najti tekmeca. B. Kreft je polnokrvni gledališčnik: režija, dramatika, dramaturgija itd. Pomemben pisatelj. Odličen znanstvenik — slavist in mislec mednarodnega slovesa. Nadvse priljubljen in znamenit univerzitetni vzgojitelj doma in v tujini (Dunaj, Frankfurt). Je marljiv ud | slovenske učene Akademije. Spomenik pisatelja Frana Levstika V Litiji so ma trgu pred pošto odkrili spomenik pisatelju Franu Levstiku, reformatorju slovenskega pismenega jezika, delo kiparja Staneta Kolenca. t Franc Kopitar 25. januarja so pokopali v Buenos Airesu zna-nega stavbenika staronaseljenca Franca Kopitarja. Pokojni je bil nečak slovitega slovenskega jezikoslovca in slovničarja Jerneja Kopitni ja. Arheolog dr. Srečko Brodar „Quartacr” (izg. kvarter), letopis za raziskovanje pleistocena in kamene dobe v Bonnu v Zvezni nemški republiki, je eno svojih zadnjih številk posvetil slovenskemu arheologu univerzitetnemu prof. dr. Srečku Brodarju. Slovenci na Švedskem Slovenci na švedskem so priredili oktobra lani prvi slovenski družabni večer v dvorani katoliške župnije v Malmoju. Na ta način skušajo prireditelji združevati naše rojake na daljnem severu. In to ne samo z družabnimi, ampak tudi s kako kulturno prireditvijo. Akademija za glasbo v Ljubljani V Ljubljani hočejo zgraditi novo poslopje Slovenske akademije za glasbo. Akademija za glasbo v Ljubljani je namreč v hudi stiski z.i prostore. Novo stavbo za Glasbeno akademijo so hoteli zgraditi že pred vojno, pa je vojna uresničenje tega načrta preprečila. Po vojni je naraščalo število slušateljev in tako je vedno bolj oviralo delo Akade- j mije. V zadnjih letih, ko je študiralo na Glasbeni akademiji že čez 200 študentov, so postale razmere nevzdržne. Zdaj poročajo, da bodo začeli v kratkem graditi novo stavbo, ki naj bi stala med Gradiščem, Gregorčičevo in Vegovo ulico. Stavba naj bi vsebovala tudi dvorano s približjio 600 sedeži, ki naj bi imela tudi orgle, katere potrebuje Glasbena akademija tako za vadbo kot tudi za koncertne nastope. Ta dvorana naj bi razbremenila dvorano Slovenske Filharmonije. „Pod svobodnim soncem" v nemščini Novembra lani je izšel v nemškem prevodu Finžgarjev roman „Pod svobodnim soncem”. Škoda, da prevajavec ni ohranil izvirnega naslova. Po glavnem junaku v romanu ga je imenoval kratko »Iztok”. Nov slovenski film Za podjetje „Viba-film” so začeli snemati film »Zarota”. Scenarij je napisal Primož Kozak, režira ga France Križaj. V glavnih vlogah bodo nastopali: Duša Počkajeva, Lojze Rozman, Branko Pleža in Štefka Drolc. Glasbeno vodstvo je prevzel Alojz Srebotnjak. 'Gospodarsko »azsfavišče - Ljub9jana" ustanovni č!an področja ASpskih velesejmov Ker je upravni odbor »Gospodarsko razstavišče — Ljubljana" že 18. novembra lani sklenil, da postane član področja Alpskih isejmov, sta se mudila nedavno v Ljubljani pri generalnem ravnatelju Karlu Kušarju, poslovodeči predsednik in sejmski ravnatelj Friderik Gutsohmar dn tajnik Rudolf Vonfidht področja alpskih sejmov. Govorili so o vprašanjih, ki se tičejo skupnega programa, dolžnosti in pravic za sodelovanje alpskih velesejmov: Zvezne republike Nemčije, Italije, Jugoslavije, Avstrije in Švice. Ugotovili so popolno soglasje, posebno kar se tiče jesenskega zasedanja področja v Celovcu. Ker je imelo ravnateljstvo »Gospodarsko razstavišče — Ljubljana" lani že večkrat prijateljske stike, izmenjavalo izkustva io gojilo skupno delo z ostalimi alpskimi vele' sejmi, je postalo s tem redni ustanovni član tega področja. Generalni ravnatelj Karel Kušar je povabil po razgovorih avstrijske goste na sejem »Moda 1964", ki je bila od 18. do 26. januarja v Ljubljani. Ta je pokazala v izdelavi in oblikovanju narodne tekstilne in usnjarske industrije izredno zmogljivost in se lahko v vsakem oziru kosa z ostalimi evropskimi sejmi mode. Koledarji.od Trubarja do danes Rojstno leto prvega slovenskega koledarja ije ileto 1557. Ta (koledar je bil Vključen v Trubarjev prevod Novega testamenta z .naslovom „Ta slovenski kolendar feir vselej iterpi, inu ena tabla per nim“. V samo-stoijnl (izdaji je ta koledar izšel šele 1. 1682 kot ponatis liiz celotnega Novega testamenta, ki je izhajal nekaj let. Trubarjev „Ta slovenski kolendar" je zaptodek koledarske, praltilkarske tradicije na iSloveniskeim. Po 168 letih je, obnovljen lin oživljen, zopet obiskal Slovence kolt „Nova craimska prati-ca, na lejtu 1726“. Natisnjena je bila v Augsburgu leta 1725 im z njo je bila ustvarjena koledarska pratikarska komtlimuiteta, saj je pratika poslej menda izhajala vsako leto pri raznih ljubljanskih tiskarjih. Leta 1726 je začela izhajati „iMala pratika". Leta 1795 pa je Valentin Vodnik začel izdajati v Ljubljani »Veliko pratiko" ali „Ka-lendar za tu lejtu 1795", za katero pravi Vodnik sam, da ista mu jo naročila baron Žiga Zois in Anton Linhart. Ta »Velika pratika" je doživela tri letnike, nato pa je zopet zaživela z Vodnikovim sodelovanjem »Mala pratika", ki je izhajala od leta 1798 do 1806. Ko je bila pri nas na Koroškem v Celovcu ustanovljena 1. 1851 »Družba sv. Mohorja" je nadaljevala tradicijo koledarjev z neverjetno vztrajnostjo in z redkimi prisilnimi presledki do današnjih dni. Trinajst let kasneje 1864 je nastala Slovenska matica v Ljubljani. Od leta 1878 naprej skoraj nepretrgoma do leta 1941 pa Šolska družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Po letu 1918 je bila ustanovljena v Ljubljani tudi Vodnikova družba, ki je redno izdajala svoj Vodnikov (koledar, leta 1924 pa je bila v Mariboru ustanovljena Cirilova družba, ki je prav tako izdajala svoj »Cirilov koledar" Poleg teh so med obema vojnama izhajali v Sloveniji še številni drugi koledarji, med njimi na primer koledar revije Žene in doma, koledar Cankarjeve družbe, koledar Kmetijske Matice, koledar prosvetnih delavcev in še drugi manjši. Na Primorskem, kjer je bila založniška dejavnost zelo živahna, in kjer je samo do lota 1918 izšlo približno 800.000 izvodov slovenskih knjig, so tudi že v prejšnjem stoletju imeli razne koledarje, ki so izhajali v Trstu ali pa v Gorici. Leta 1884 je v Novi tiskarni v Trstu izšel Koledar za prestopno leto 1884 in kažipot po Trstu. Uredil ga je Viktor Dolenc. Leta 1894 je začel izdajati Gabršček v Gorici svoj Koledar za goriško škofijo. V gorniški Gabrščkovi tiskarni je izšel tudi Popotnikov 'koledar za slovenske učitelje za 1. 1896-97. Koledar je vseboval popoln imenik šolskih oblasti, učiteljišč, ljudskih šol in učiteljskega osebja po južni Štajerski, Kranjski, Primorski im slovenskem delu Koroške v letih 1896-97. Leta 1901 je Edinost začela v Trstu izdajati »Brivcev koledar", leta 1912 pa je v Slovenski knjigarni Josipa Gorenjca v Trstu izšel »Veliki Jadran" — splošni ilustrovani slovenski koledar. Med obema vojnama sta redno izdajali svoj (koledar do leta 1940 'Goriška matica (1920-1940) in Goriška Mohorjeva družba (1925-40). Leta 1916 je začel izhajati v Trstu »Vedež", ki je z večjimi ali manjšimi 'Presledki izhajal prav do nedavnega. Pri Štoki v Trstu sta v letih 1919 in 1920 izšli tudi dve številki Gospodinjskega koledarja. Od leta 1923 je brez presledkov do leta 1935 izhajala Goriška pratika. Od leta 1924 do 1927 so izhajali »Čukovi koledarji". Leta 1924 je pri Katoliškem tiskarskem društvu v Gorici izšel Ljudski koledar. Ščelk je izdajal v Trstu Ljudsko pratiko od leta 1926 do 1929, leta 1928 pa je izšla v Katoliški tiskarni tudi Goriška pratika. Edinost je leta 1929 izdala žepni koledar, Besednjakov Novi 'list pa leta 1930 Novo pratiko. Od leta 1931 do leta 1933 je izhajal v Trstu tudi »Svetovalec" — koledar za gospodarje. Med koledarje smemo prištevati še tri Jadranske almanahe za leti 1923 in 1924 ter za leta 1925-1930 skupaj. Po drugi 'svetovni voljni je v Sloveniji nadaljevala z izdajanjem koledarjev Oisvobo- Gospod /.upnik Tomaž Ulbing nam je poslal pismo, Ki ga je dobil od g. dekana Jakoba Sokliča i/. Slovenj Gradca. Ker pismo govori o pogrebu pisatelja Meška, ga objavljamo. Dragi gospod župnik! Hvala Vam, da ste se talko lepo spomnili našega Meška! Zelo nam je žal za njim, a dočakal je visoko starost in bil bolan. Naši zdravniki so mu pomagali in vsi smo ga radi imeli, a sedaj je prišlo do tromboze radi noge in je hudo trpel, a samo dva dni. V bolnišnico so ga pripeljali v petek, v soboto ponoči pa je že umrl. V petek sva še mnogo govorila, sem pa videl, da se bliža smrt. Na mrtvaškem odru je ležal en dan dilna fronta slovenskega naroda, pa seveda ločena Mohorjeva družba s sedežem v Celju. Kasneje je začela izdajati svoj »Izseljenski koledar" Slovenska izseljenska matica v Ljubljani, že vsa povojna leta izhaja Kmečki koledar, od 'leta 1953 dalje pa ga redno izdaja v sklopu svoje obsežne založnike dejavnosti tudi Prešernova družba. Poleg našega »Mohorjevega koledarja", ki 'tvori pravzaprav jedro vseh slovenskih 'koledarjev, pa izdaja Slovenska prosvetna zveza po drugi svetovni vojni »Koledar Slovenske Koroške". To je le kratek pregled koledarske tradicije med Slovenci, iki pa vendarle dokazuje, kako je bil slovenski človek zmerom navezan na koledarje in celo na njih prav tradicionalno vsebino in obliko, ki sta kljubovali napredku in modernemu razvoju življenja in ise v bistvu ohranili še danes. Ob pogrebu pisatelja Ksaverja Meška Dunajska dvsalna cevija iart v „Sanjali sreče Letos je že petič po vrsti, da gostuje pri nas v Celovcu znamenita dunajska drsalna revija. Za svoj srebrni, 25-letni jubilej si je izbrala še posebno lep program, ki nosi naslov »Sanje sreče". V Mestni hali gostuje že od 5. februarja in bo ostala do 17. februarja. Vsak dan ima po dve predstavi in sicer ob 15. in 20. uri. Dunajska drsalna revija navdušuje s svojim izbranim umetniškim programom celovško podeželsko in inozemsko občinstvo iz Italije in Jugoslavije. Kdor je videl ta edinstveni, sloviti ansambel, ga ne more prehvaliti. Vsi so si edini v tem, da to, kar so videli letos v celovški Mestni hali, presega vsa pričakovanja. Mirno lahko trdimo, da je letošnja drsalna revija »Sanje sreče" doslej Izumitelj pisave za slepce Louis Braille (izg. Lui Braj) se je rodil, 4. januarja 1809, v vasi Coupvrai (izg. Cuvre) kot sin jermenarja in sedlarja. Tudi on je bil vesel otrok s svetlimi in zaupljivimi očmi. Toda v 3. letu starosti ga je zagrnila črna tema. Pri neki igri v očetovi delavnici si je ranil eno oko s šllastim o-rodjem, kar je imelo za posledico, da je popolnoma oslepel na obe očesi, brez vsakega upanja na ozdravljenje. Pripovedujejo, da ga je sicer zajela telesna slepota, da pa je ostal njegov duh kljub temu bister in podjeten. Imel je srečo, da je imel uvidevne starše, ki so se z razumevanjem vživeli v v molji hiši dn smo mu pripravili sijajno slovo .iz mesta, is petjem, govori in tisoč-glavo množico. Skoro na Sele ga je spremljalo mnogo avtov. Pogreb je bil veličasten. Naš škof ga je pokopal ob asistenci 115 duhovnikov, ljudstva pa vse polno, v cerkvi se niti gibati nisi mogel. Talko je dotrpel. Veliko je napisal, veliko doživel in silno je bil priljubljen. Zelo nas je ganilo, da so tudi koroški duhovniki prišli in govorili na grobu. Meško se je kaj rad spominjal Koroške in tudi o Vas mi je pravil. Pokopan je na Selah poleg križa. Upam, da mu bomo postavili lep nagrobnik, saj ga je zaslužil. n najvišji dosežek tovrstnih predstav na ledu. Strogi ocenjevalci pravijo, da prekaša celo najboljše tovrstne ameriške ansamble. Neverjetni blišč različnih barv, popolno drsanje svetovno znanih solistov, glasba Straussov in prof. Roberta Stolza, čudoviti kostumi in enkratna dekoracija so prava paša za oči in pravi športni užitek za vse tiste, ki se navdušujejo nad umetnijami in akrobacijami na ledu. To je pravi živžav, ki si ga je brez dvoma vredno ogledati. To, kar sem videl v celovški Mestni hali pri reprizi (ponovitvi), je čisto nekaj drugega kot gledati drsalno revijo v filmu ali na televiziji, kjer je učinek mnogo manjši. njegov položaj. Tako je mogel popolnoma prosto slediti svojemu otroškemu nagonu in se razposajeno igrati s svojimi tovariši. Poročajo tudi, da ije dobro poznal vse ulice in kote svoje domače vasi, kjer se je zanesljivo znašel brez vsakega vodstva. Udejstvoval se je tudi v očetovi delavnici in že (kmalu je znal plesti jermene, s čimer si je prisvojil čudovito ročno spretnost. Da bi njegov duh ne opešal din da bi se naučil nečesa, s čimer bi se pozneje prebil skozi življenje, so ga starši poslali v Pariz v zavod za slepce. Luisa Rratille-ija je zaradi njegovih izbor- Katalonci v boju Sedanji Frankov režim ima veliko nasprotnikov. Škofje so že večkrat nastopili v raznih socialnih vprašanjih proti Vladnim ukrepom in zahtevajo več demokra-c‘je, svobode in socialne zaščite za delavce. Drug neurejen problem so manjšine in druge narodnosti v Španiji. Baski so se bočili proti Franku prav zaradi tega, ker so tako mislili doseči svoje narodne pravice, jih v Španiji že dolgo teptajo. Nezadovoljni so tudi Katalonci, katerih glavno oiesto je drugo največje špansko mesto Barcelona. Zahtevajo priznanje svojega jezika, ^e dolgo namreč je v državi dovoljena le kastiljanščina, ježik Madrida, in smejo časopisi izhajati le v tem jeziku. Pariški list »Le Monde" je pred dobrim Oiesecem objavil razgovor z opatom slav-ne katalonske benediktinske opatije Mon-ferrat. Komunisti so iz te opatije med državljansko vojno ubili 26 menihov. Opat je Rjavil, da kjer ni resnične svobode, tudi Oi pravičnosti. »Pri nas imamo že 25 let, 0 huda poškodba. Ne vem, kako bo." Odšel je s sliko menda ise posvetovat s tovariši zdravniki. Ko se je vrnil, mi je naznanil: ..Operacije ne bo. Tudi v gips vas ne bomo dali. Kar žebelj vam bomo zabili." Mnogo se v življenju nisem pečal z medicino, slišal pa menda le nekaj sem, da tudi v žive ljudi zabijajo žeblje. A ko je zdaj zadelo to mene, mi je postalo vendar nekoliko neugodno. A gospod doktor je že zabijal. In so mi 'obesili uteži na noge. Zdaj sem bil na milost in nemilost izročen bolniškim sestram. Sreča, da je bila milost večja, ker so bile vke dobre. Slišal sem gospoda primarija, ko jim je naročal: „Da mi za tega posebno skrbite. Če zvem, da mu bo kaj manjkalo, boste na golih kolenih delale pokoro." Hvala Bogu, da se ta strašna grožnja ni izpolnila. Ni bilo treba. Včasih me je Ob pisateljevem grobu Na Selah, tam na božji njivi vzkipel je grob v snega bliščobi v tej naSi mrzli, trdi dobi... V ta grob počivat šel je Ksaver Meško, ljubeznivi mož., poln idealov in toplote, dobrote lepih del; v teh delih bo naprej živel, čeprav bo v grobu v prah strohnel. Iz groba plava svetli duh njegov prek naših polj, vasic, domov, prek polmrličev, živih naroda grobov ... O, le poglej, moj brat, v to knjigo lepo, pisano v življenju in trpljenju „vclikana” — ne hodi mimo slepo —. še katera, ki je pač spoznala, da sem zelo potrt, preden je šla iz sobe, materinsko ljubeznivo pobožala po licih. Sem bil hvaležen za sočutje. III Zdi se mi, da ni bila prizadeta samo noga, ampak da sem pri tistem udarcu ob rob omare dobil tudi pretres možganov, dasi tega v bolnišnici nisem nič omenil, čeprav je bil tudi za notranje bolezni primarij odličen veščak, gospod dr. Rajšp, ki je malo prej potoval po severu in s pohvalo predaval na zdravstvenih sestankih, v angleščini, kakor mi je povedal, ko sem ga vprašal, v katerem jeziku je govoril. Mislil sem si: ,,Gospodje zdravniki so v teh razdrapanih časih z menoj vred mučeniki, noč in dan nimajo miru, čemu naj jih še jaz nadlegujem. Naj me ozdravi gospod primarij Strnad, ki je velik zdravnik. Če me ne more, bom pač umrl; prej ali slej tako moram." Ni mi namreč vse jasno zlasti iz tistih prvih časov. A tudi pozneje je bilo marsikaj bolj čudno. Tako sem pivo noč bival pri nekih belih menihih. Vse je bilo živo, a mi vendar tuje in neznano. Tako se mi je na primer dozdevalo, da je bila bolnišnica pri Sv. Jožefu nad Celjem. Še pozneje sem bil neko soboto, ko sem videl, kako sta dva boljša prekmurska delavca sedla na eno kolo, da bi se peljala domov, tega mnenja, in zato v skrbeh, ali se bosta tu dol po hribu srečno pripeljala v mesto in potem imela še tako daleč domov. Še ko so me pozneje bolj zdravega pripeljali na trato ob bolnišnici, sem se čudil Okolici, ker ni bila celjska okolica. Spočetka sta me strašila dva grška škofa. Tudi v Celju, tam v tistem trikotu med sodnijo in hišama na nasprotni strani, v mojem času je bila tam na voglu velika manufakturna trgovina Kumrova, sosedna, manja, s kolonialnim blagom, Wogo-va. Pa se mi je prikazal najprej na verandi Wogove hiše star grški škof s širokim Obrazom, v polnem škofovskem ornatu s palico v roki in z veliko asistenco: Srepo me je gledal, jaz njega nič bolj prijazno. Pa je nenadoma vse skupaj izginilo. Drugo noč pa na verandi Kumrove hiše: Ta je bil še hujšega kova, imel je samo eno veliko oko sredi čela. To pa me je že tako stru- peno gledalo, da me je minila vsa potrpež-Ijlvosit in sem mu zaklical: „Satan ti stari, daj nam svoj blagoslov, pa izgini!" Ne vem, ali se je njegova svetlost zgrozila nad mojo nespoštljivostjo ali kaj, vsi so izginili, kakor bi jih bil veter odnesel. 2e prvo noč smo šli nekam s procesijo. Zvečer smo počival pri nekem mlinu. Hodil sem po nezanesljivih mostičkih čez deročo planinsko reko. Spodaj nad lesenim mostom pri Ptuju, ki ga imam v bolj slabem .spominu, sem hodil več noči po ozki peščeni stezi tik Ob vodi gor proti nekda-mjim-plavajočim dravskim mlinom. Njih razvaline sem videl pred seboj, a do njih nisem nikoli prišel. Skozi okno, ki ga v resnici bilo ni, le v mojem prividu sem videl, kako teče proti bolnišnici široka voda. Kam pa se je iztekla, ker ni butnila Ob hišo, še danes ne vem. Ko so mi odvzeli uteži z noge in sem mogel sedeti v naslonjaču pri oknu, sem videl zunaj prizore, ki bi jih mogel fotografirati, tako jasni, preprosti in življenjski so bili. V tej knjigi videl boš: podoba jasna, dobro znana v spodbudo nam je izklesana, za nauk življenjski vsem je dana! Po njej, mladina ti, zdaj piši v življenjsko svojo knjigo belo pot odpovedi in dela in vstvaritve. Ti v svojo dušo si zariši podobo Meškovo, njega daritve žgalni dar, ki Bogu, domu, rutin v dar ga je položil: verze, črtice, Večere tihe, njegovega duha možato — nežne stihe. V srce, mladina, vse zapiši! da rodu darovala l>oš , še ti na žrtvenik — kot la nesmrtni mož — Slovencem lovorik in Venec slavnih rož! M. H. Dva pogrebna sprevoda. Po široki, z okroglim naravnim kamenjem tlakovani ulici, precej strmo ob slepem zidu (brez oken na zadnji strani samostana, še vedno se mi je dozdevalo, da sem pri Sv. Jožefu nad Celjem) je prihajal mrliški sprevod, kakih 15 do 20 vrst dečkov — učenci iz Murske Sobote so — sem vedel, čeprav mi ni nihče tega povedal. Vsi enako veliki, enako oblečeni; v zadnji vrsti vitka mlada gospodična z belim slamnikom, čeprav je pogreb, nekega sošolca pokopavajo, a krste ni videti. Stopajo počasi, resno, nobeden se ne ozre, ne zašepeta s sosedom. Čudim se, da iz Murske Sobote pokopavajo na celjskem pokopališču. Ob voglu ulice tik bolnišnice zavijejo na levo in jih več ne vidim. Drugo popoldne pokopljejo nekega delavca. Pogrebci, delavci, vsi enako oblečeni. Gospodična spet z njimi, oblečena kakor prejšnji dan. Z belim slamnikom, čeprav je prišla na pogreto. Spodaj ob voglu se z nekaterimi moškimi ustavi. Drugi dan sem se nameraval z gospodično sestro o teh pogrebih malo razgovoriti, a ko sem začel o tisti ulici, me je silno začudeno pogledala: da ni tam nilkake ulice in tudi biti ne more, ker ni prostora, in da v bolnišnici o kakih pogrebih te dni nič ne vedo. Pa sem previdno umolknil. IV Saj ni bilo napačno v bolnišnici. Kdor rad veliko je, naj gre v bolnišnico. Prijazni so bili vsi z menoj. Ropota pa mi manjkalo; zidali so namreč novo, petnadstropno hišo. Delavci iz Medjimurja in Prekmurja, ves dan brez srajce, navajeni sončne pripeke, rdeči kakor kuhani raki. Ko sem jih skotzii okno gledal, te zdrave, krepke kmečke fante, sem se spominjal, kar je rekel g. dr. Terč, ko me je ob vstopu v bogoslovje preiskoval in sem se moral do pasu sleči: „Gewaohsen vvie eine Larche — zraste! kakor macesen," a 70 let pozneje, na žalost — razvalina! A hrupa je bilo dovolj. Klicanje delavcev sem in tje, kamenje so dobivali iz Hr-vatske, tu ga z dvigali spravljajo v nadstropje, kjer ga meljejo. Seveda hruščanje dvigala in lomilcev kamenja ni preveč prijetna muzika. Ni čudno, da sem bil, tišine in božjega miru vajen, pa štirih mesecih duševno izmučen, da že škoro jasno misliti nisem mogel. Pa sem vprašal neko jutro gospodično, ko je pometala: ..Gospodična, prosim, kako že pravimo našemu gospodu šefu?" Zasmejala se je in odgovorila: „Re-cite mu ..tovariš doktor". — „Ne bo držalo, gospodična. Treba bo nekako drugače." Po raznih poskusih sva vendar prišla na »gospoda primarija". Ko sem pri viziti gospodu primariju rekel: »Zdaj pa me boste vendar morali spustiti domov, sicer bom čisto ob pamet. Danes zjutraj že nisem vedel, kakšen naslov vam pristoji." Ko sem ponovil svoj pogovor z gospodično, se ml je tako iz srca smejal, kakor jaz njemu, ko nam je pripovedoval, kako je njegova teta brala ganljive povesti in zraven jokala in si s predpasnikom brisala solze. Pa je privzdignil svojo belo haljo in tudi brisal oči — velik humorist, saj bi pisal humoreske, ko bi le malo utegnil. Vprašajo me včasih, ali mi je bilo v bolnišnici kaj dolgčas. Ni mi bilo. Vsaj vsak drugi dan, včasi vsak dan, kadar je le utegnil, je prišel mestni župnik gospod Jakob Soklič poročat mi, kaj novega se je zgodilo v domovini in po svetu. Prinašal mi je knjige, papir, peresa, da sem lahko pisal in kar sem si pač zaželel. Ne mogel bi jaz biti bolj nesebičen in požrtvovalen, kakor je bil on. Ne smem mu pozabiti tega. In iz mesta so se me spominjali gori od gospoda predsed-mika Otona Sekavčnika dol do gospoda Britovška, ki nam brusi britve, so mi prinašali darove. Pri slovesu me je še poljubil. Najbrž je slutil. Ne bova se več videla. Slutil je najbrž resnico. Pomaranč je bilo kar preveč, da so gnile. Gospodične pa jih niso rade sprejemale, če sem jim jih ponujal, češ, da me ne smejo oškodovati. Steklenic se je nabrala lepa vrsta, mii ni preveč teknila pijača. Nekega dne je prinesla prav mlada gospodična neke slike. Ko je videla vrsto steklenic, je rekla: »Žeje pa menda ne trpite." V prvem trenutku se mi je zazdelo, da ji moram to zameriti. Pa sem se rajši zasmejal, češ: »Kako naivno je otrok to povedal." Zdaj pa hvala vsem! Gospodom: primariju, upravniku, dr. Stoparju, ki mi je zdravil oči, Plešivčniku in vsem blagim sestram. Oprostite, prosim, molji sitnosti. Vsi se borite in se boste še bojevali z boleznimi. Težek boj! želim vam pri njem mnogo blagoslova in uspeha. Jaz sem na koncu poti in na koncu boja. Pokojno moram pričakovati mogočno vladarico: Smrt. Srečala sva se tolikokrat, ko sem stal ob postelji hudo bolnih, ob postelji umirajočih, ko sva si v mnogih nevarnostih življenja gledala že iz oči v oči. A nisi mi še podala svoje mrzle roke. Pač pa sva se toliko seznanila, da sem jo vzljubil. Zdaj mi, sestra, v kratkem podaj svojo mrzlo roko in mi poredi: Pridi! Ksaverju Mešku (Nekaj kitic iz pesnitve) Naš slavni pesnik, ipevcc, pripovednik, naš Ksaver Meško, naroda kolednik, od mladih let do svoje vel-star6sti množil je (Slovstvo naše v čednosti. V slovstvu vsem enakega on nima, ,saj pevec vsak po svojem srcu rima: Umrl je zdaj Ksaverij, vzor-starosta. naj slava mu doni |po svetu gosta! Za Inarod delal je, trpel in pisal, noben mogočnik del teh ne ho izbrisal, zapisana so bolj 'v srca kakor v skalo, slovenstvo vse — ivse čase jih Ibo Ibralo! Slovel bo Meško živo med Slovenci v narodu in nja inteligenci kot drugi Vodnik, Jurčič, StriUtr, Levec, kot dni sedanjih njih najboljši pevec! Sva znanca in prijatelja že bila v mladih dneh začetnega služila: Želim, tovariš, večno ti življenje, spomin na Te pa moje bo hotenje. A Ti pa nas iz (večnosti podpiraj, z molitvami nam dobra dela zbiraj, potem nam svidenje |bo kdaj gotovo in združenje nato na vselej novo! T. U. Do sedat največii olimpijski uspeh Avstrije (Nadaljevanje s 1. strani) Predsednik mednarodnega olimpijskega komiteja Avery Brundage je bil poln hvale za tako lepo organizacijsko zmogljivost. Dr. Drimmel hvali naše športnike Predsednik ..Avstrijskega olimpijskega komiteja11 dr. Drimmel je zelo pohvalil naše zimske športnike, ki so na tej IX. zimski olimpiadi dokazali, da niso Puch*, Sissy-, Ponny- in Mobylette-inopede motorna vozila, ženska, moška in mladinska športna kolesa v veliki izbiri — po najnižjih cenah — naročite pri domači tvrdki Johan lomšek TIHOJA 2, P. Dobrla ves — Ebemdorf Telefon 04237 246 Zahtevajte cenike! Ugodni plačilni pogojil le specialisti v alpskem smučanju, ampak so dosegli tudi v drugih športnih panogah častna mesta. Na koncu pa še pregledna lestvica zmagovalcev: Klasične discipline Moški: tek 15 km — Mantyranta (Finska) tek 30 km — Mantyranta (Finska) tek 50 km — Jernberg (švedska) štafeta 4x10 km — Švedska (Asph, Jernberg, Stefansson, Ronnlund) biatlon — Melanjin (SZ) kombinacija — Knutsen (Norveška) skoki na srednji skakalnici — Kankko-nen (Finska) skoki na veliki Skakalnici — Engen (Norveška) Ženske: tek na 5 km — Bojarskih (SZ) tek na 10 km — Bojarskih (SZ) štafeta 3x5 km — SZ (Kolčina, Mekšilo, Bojarskih) Alpske discipline Moški: smuk — Zimmermann (Avstrija) veleslalom — Bonlieu (Francija) slalom — Stiegler (Avstrija) Ženske: smuk — Haas (Avstrija) slalom — Ch. Goitschel (Francija) Hitrostno drsanje Moški: 500 m — McDermott (ZDA) 1500 m — Antson (SZ) 5000 m — Johannesen (Norveška) 10.000 m — J. iNilsson (Švedska) Zenske: 500 m — Skoblikova (SZ) 1000 — Skoblikova (SZ) 1500 m — Skoblikova (SZ) 3000 m — Skoblikova (SZ) Umetnostno drsanje moški — Schnelldorfer (Nemčija) ženske — Diijkstra (Nizozemska) pari — Belousova, Protopopov (SZ) Hokej na ledu Sovjetska zveza Bob dvosed — Velika britanija (Nash, Dick-son) četverosed — Kanada (E. Emery, Anakin, J. Emery, Kirby) Sankanje enosedi, moški — Kobler (Nemčija) enosedi, ženske — Enderlein (Nemčija) dvosedi — Feistmantl, Stengl (Avstrija) ČEBELARJE NEKAJ ZA Večkrat beremo v čebelarskih spisih in časopisih o tako imenovani čebelji zimski krogli. Mišljena je zimska gruča čebel, če se ne motim, je prvi o njej razpravljal znameniti čebelar Gerstung. V svojih spisih jo mnogokrat omenja in o nljej razglablja. Gerstung je takrat, ko ije pisal svoja znamenita in epohalna dela, čebelarll v pbkončnih panjih, gerstungovdih. Satniki so imeli isto mero kakor tisti v A. Ž. panjih, samo da so viseli pokonci. Znano pa je, da nanosijo čebele v takih panjih zimsko zalogo v zgornje dele satov in prezimujejo spodaj na praznem satju, v podolžnih satih je pa nakopičen glavni del zimske hrane zadaj. Nad seboj ima čebelja ,,krogla" ponavadi le ozek venec medu, zlasti v pravem gnezdu. Pri pokončnih satih se pomika za medom navzgor, pri podolžnih pa proti o-kencu. Ko je Gerstung proučeval zimsko gručo, je brez dvoma našel v svojih panjih, da ima ta gruča obliko krogle. Po njegovih spisih smo to dejstvo povzeli in ga smatramo kot samoumevno za vse sestave panjev. Toda, kdor je pozimi kdaj odprl deščico nad rešetko v A. Ž. panju, se je lahko prepričal, da žde čebele ob najhujšem mrazu tik pod rešetko, v zelo močnih panjih celo v prostoru med rešetko in deščico. Pri takih družinah ne moremo govoriti o kaki krogli, marveč zgolj o zimski gruči, ki ima obliko polovice jajca, prerezanega podol-gem. Zimska gruča v slabičih ima bolj jajčasto obliko, vendar je podvržena neprestanim izpremembam. čim hujši je mraz in zaradi tega tudi manjša toplota v spodnjem delu satov, tem bolj se pomika gruča proti „stropu“ — rešetki, kjer so naj-topilejše plasti zraka. O, naše čebelice že znajo skrbeti, da jim tudi trda Zima ne more do živega. Da le imajo dovolj dobre hrane. Kristalizacija medu Kristalizacija medu je za laika zagonetna zadeva, toda tudi za strokovnjaka še vedno nepopolno rešen problem. Bodi še tako izkušen in podkovan v medeni stroki, včasih ti jo med zagode tško, da ne veš, pri čem si. Ali ni zagonetna reč, ako naliješ v večje število posod isti med lastnega pridelka, ki si ga natočil vsega na isti dan. pa nekega dne ugotoviš, da je v nekaterih posodah že popolnoma trd, v nekaterih šele napol, v nekaterih pa še popolnoma tekoč? Vse posode so bile hermetično zaprte, vse so bile v enem in istem prostoru. Zakaj torej tolika razlika pri kristalizaciji? Nihče ne more na to vprašanje odgovoriti pojasnjujoče. Različni in številni so vzroki kristalizacije: vrsta medu, letina, gostota medu, toplina shrambe im še drugi. Nekateri čebe-lanji kristalizacije niso veseli, n. pr. tisti, ki prodajajo izključno tekoč med. Kdor ima ajdovega, pa komaj čaka, da se začne trditi, da ga potem lahko prelije v škafe. Ponekod je običaj, da kupci mnogo raje segajo po strjenem blagu kakor po tekočem. Pravijo, da je strd zanesljivo znamenje pristnosti medu. Toda nekatere vrste strjen med, zlasti cvetlični, je tako trd, da je delo z njim v takem stanju prav težavno. Kako naj ga namažemo na kruh enakomerno, kakor je prav? Ne gre, pa ne gre! Zato so izumili nekak ,,sveder", ki ga pritrdimo na posodo, da lahko strd napravimo mehko, sposobno za mazanje na kruh. Tak med se nikoli ne strdi, ker pri mešanju zdrobimo medena zrnca. Ako pa dobro premešamo med, ki je šele začel kristalizirati, dosežemo ravno nasprotno: med se potem naglo strdi. Kar mimogrede mi je še prišlo na misel, da se tudi slaščičarji poslužujejo mešanja sladkorne raztopine, da se strdi v drobcena zrnca, ne da bi postala resnično trda. Sladkorno raztopino kuhajo toliko časa, da se zgosti do niti, kakor pravijo. To se pravi, da se sladkor med prsti nekoliko povleče.' S kazalcem zajamemo malenkost raztopine, pritisnemo kazalec Ob palec in, če ostanejo na prstih, ko dvignemo kazalec, samo kapljice, ne da bi se za prsti potegnilo, je sladkor preredek in ga moramo še kuhati, dokler ne dosežemo gostote do nitke. Nato postavimo posodo v mrzlo vodo in začnemo mešati. V pol ure postane sladkor kašnat in se nič več ne strdi. Torej ravno tako kakor pri medu. Zlate Janševe besede, ki bodo ostale za vse večne čase pomembne, tiče v sledečem rijegovem stavku: »Umetnost uspeha v čebelarstvu tiči v pravilni preskrbi čebel v jeseni!" TermiH za volitve Do 20. februarja 1964 je treba sporočiti občinski volilni komisiji volilne priče, in sicer za vsak volilni lokal dve priči. BILANCA OLIMPIJSKIH IGER Kazalo kolajn: 1. Sovjetska zveza 2. Avstrija 3. Norveška 4. Finska 5. Francija 6. Nemčija 7 Švedska 8. ZDA 9. Holandija 10. Kanada zlata srebrna bronasta 11 8 6 4 5 3 3 6 3 3 4 3 3 4 — 3 3 3 3 3 1 1 2 3 1 1 — 1 — 2 SHRANJEVANJE SADJA Neki Ikmet je zakopal svoja jabolka v zemljo, kakor krompir, ile s tem razločkom, da jiih je na vse istrami, t. j. zigoraj, spodaj in oib strani pokril s sulhim orehovim listjem, češ, da j'i(h obvaruje pred mišmii in črvi. Ko je vzel spomladi jabolka iiz zemlje, so bila sveža, zdrava ih sočna, kakor da bi bila ravnokar obrana. Seveda je ravnal pri polaganju jabolk v zemljo z največjo pozornostjo. QLEPALI$CE V CELOVCU (Theaterplatz) l’elek, 14. fobr., ab 19.30: Einc Nacht in Vcnedig (Noč v Benebkaih). — Sobota, 15. febr., ob 19.30: Arabella. — Nedelja, 16. febr., ob 15. uri: Der Vcr-kaufte GroBvater (Prodani ded) — poslednjič in ob 19.30: Das Land des Lachelns (Dežela smehljaja); petindivajsetič. — Torek, 18. febr., ob 10. uri: Zar und Zimmermann (Car in tesar) — zaključna p red st . za šole. dn ob 19. uri: Der Kaukasischc Kreidekreis (KavkaSki krog s kredo), mladinski B-aibomnd. — Sreda, 19. febr., ob 19.30: Der Opern-ball (Ples v operi). — četrtek, 20. febr., ob 19.30: Der Kaukasischc Kreidekreis (KavkaSki krog s kredo); 12. predst. za C-abonmA in GWF-četrtek; 7. predst. za podeželski četrtkov abonma. Za vse predstave ivelja tudi prosta prodaja vstopnic in abomnA! i-ibnčka totna ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■n Bistrica v Rožu — Sobota, 15. februarja: So toll vvie Anno dazumal (III). — Film prikazuje tihotapca cipija, ki si zida lepo gostilno, tla bi si pridobil nekaj prijateljev, ki bi mu pri tihotapljenju pomagali. — Nemška veseloigra z mnogimi starimi pppenkaimi. — Nedelja, 16. februarja: Das Rrcuz »m Jagcrsteig (III). — Gorski film s kmečkim okoljem. Sreda, 19. februarja: Postraub in Central Ci1ty (IV). — Film iz divjega zapada; diva brata se ločita, ker eden stalno raizgraja in takoj potegne revolver. Končno ga mlajši brat le spravi k pameti. — Za odrasle in zrelejšo mlatimo. Borovlje. — Sobota, 15. 2.: Nur tote Zeugen sthweiigen (IV). — Povprečen krhniinatai film, ki gradi na zunanjih efektih. Za odrasle! — Nedelja, 16. 2.: Ddc Heinzelmanohen — pravljična predstava ob 14.30. Ob 20. uri: DLc siegreitchen Drcd (III). — Film 'iz divjega zapada nudi prijetnio, neenakomerno zabavo. Za odrasle in zrelejšo mladino! — Torek, 18. 2.: Anton der Letzte (III). — Akcija ,,Dober film”. Stara avstrijska veseloigra s Hans Maserjem v sijajni vlogi 'komornega sluge. — četrtek, 20. 2.: Attacke am Rio Morte (III). — Neki Amerikanec, iki vzraste ikot posinovljenec indijanskega poglavarja, reši neko vas pred napadom Indijancev in najde nazaj k svojim belim bratom. SLOVENSKE ODDAJE V RADIU PONEDELJEK, 17. 2.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Za našo vas. Manuskript Blaž Singer. — 10 minut za športnike. Zanimivosti, ki jih piše Mirko Bogataj. — 18.00 Za naše male poslušalce. — TOREK, 18. 2.: 14.15 Poročila, objave. — Koroški 'kulturni pregled bo podala gospa Marija Inzko. — V okviru oddaje Bolje je paziti kot zdraviti se, bo govoril o trihimozi dr. Jožef Glanč-nik. - SREDA, 19. 2.: 14.15 Poročila, objave. -Kar želite zaigramo. — ČETRTEK, 20. 2.: 14.15 Poročila, objave. Lepa melodija — dragocen zaklad (2. del.) Dr. Anton Feinig nas bo seznanil z novimi deli svetovne glasbene literature. — P E 1 EK, 21. 2.: 14.15 Poročila, objave. — Od petka do petka po naših krajih tin pri naših l judeh... Novice, ki jih zbira Blaž Singer. — V spomin Fr. Ks. Mešku ... pisatelju, ki je umrl 12. januairja 1964 in je ljubil Koroško Ikot svojo domovino. — SOBOTA, 22. 2.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. Voščila. — 18.25 Na dom obujaš mi spomin ... Z. dr. Metodom Turnškom Obiskujemo stare koroške kulturne spomenike. — NEDELJA, 23. 2.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasim pozdravljamo in voščimo. “1“ V globoki žalosti sporočamo, da je naš dobri, ljubeči mož, oče, stari oče, stric in svak, gospod Dr. Franc Kolterer zdravnik v pokoju po dolgi in hudi bolezni, v 76. letu starosti v torek, 4. februarja 1964., dobro pripravljen zaspal v Gospodu. Nadvse dragega nam pokojnika smo položili k zadnjemu zemeljskemu počitku v petek, 7. februarja 1964, na mestnem pokopališču v Celovcu (Annabichl). Celovec, Ljubljana, San Francisco, Gary/USA, Buenos Aires, 7. februarja 1964. V neizmerni žalosti: Ana, žena; Franc, Robert, Vili in Lote, otroci. Mati oglas Sposobna kuharica za sezonsko restavracijo v Sailz-kannincrgut dobrodošla. Možitev ni izključena. Ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite na upravo lista pod značko „Ediui dedič". I Hiša naprodaj Prodam lično, na prostem stoječo, enostano-vanjsko hišico s hlevom obdano s sadnim vrtom blizu glavne ceste in kolodvora v Podjuni. Ponudbe na upravo lista pod „takoj vseljivo B”. Televizijske aparate in radijske aparate vseh znamk PODJUNSKA TRGOVSKA DRUŽBA Bratje RUTAR & Go. Dobria ves-Eberndorf »el. 04236-281 List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik — Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Telefonska številka uprave in oglasnega oddelka 26-69. — Naročnina stanc mesečno 7.— šil., letno 80.— šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajcr, Radiše, p. Žrelec. — Telefonska številka uredništva 43-58. — Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26.