9t'Wism of atir: umnr leto-~-year xii. srsis.■asa^ars: trrj^vj^^t. chicago, ill., »obou, 23. •vgu.u (auguet 23) 1919. Wy tU JUt •# i, 1917, M fiktl »'«•« Offic of lllinoU. By or*U» •( Hm Fr..td.„». A. 8. Bu.U.o«, PntMMtor Gm«mI, WashingUm, D. 0. - Predsed- niku je deputaclja is Chioaga, ob-tttujed« is aorodnikov ameriških vojakov v Sibiriji, iarodila potlel-jo, da se vojaki kmalu vrnejo ia Sibirije. Predsednik je dal deputaeijl upanje, da ite vojaki, ki ao bili po vojaškem ukonu potrjeni k vojakom, kmalu vrnejo domov. Rasno senatorji ao pridrušnjejo Borahu. PREDBBDNIKOVA POJABNJB-VANJA BO PODKUPILA OPOZICIJO. Waahington. d. 0. — To vseh dosedanjih znamenjih ni konferenca v Beli hMi aprijaanila opoal-Hjonalnih eenatorjev t mirovno pogodbo. Ziit ae, da je učinek kun-fereuue še bolj poja^al oposfoijo. Senator M<'N«ary, pripada med takoavane mile opoaijonalee. Zdaj je tudi on odklonil predaeduikove augeatije, fleš. da ae po predaedni-kovih augeatijah prav nič ne apre-meui mirovna pogodba, fle ae sprejmejo njegove augeatije. Pri-družil ae je odloAnim oposieijo-nalcem, in nekateri drugi mili opoaieijonalfi ao mu iledlli. Menator Pit t man, demokrat I« Nevede, je predloiil predeeduiko-vo kompromisne augeatije v formi reioluoije aenatu. Predlagal je, da ae resolucija predloii Veliki Bri-taniji, Franciji, Italiji in Japonakl n de jo te veleaile sprejmejo, postane veljavna. "Če jo pa druge sile odklonijo, ali #e nočejo raspravljati o nji, ali ne bomo .tam, kjer amo bil? »reja?" je segel v besedo senator Borah. Senator Borah jo trdil, da po-jasujevairia niso vredna papirja, na katerem ao spisana. Drugi republikanski senatorji ao se piitkuiiliBorahu, med n^mk sektorji rttualntip MnrenftiyU| vnnlje, Fali T* Nove Mehike .'in 1 Hrandegee is Conneotieuta. Reve-1 da ao je pojavila livahna debata, kontno je pa aenator Owen, demokrat ir. OKlahomo, skuial pomiriti opoaieijo. Pred I o* i 1 Je resolucijo, v kateri je bilo oaem reservaeij, ki ae dodajo mirovni pogodbi kot sa-pianik. Oposldjl je dajala, da je njegov nasvet nepraktičen. Kupili bi radi želeanioe v Avstriji; Poljtike stane njihova "svoboda" štiri miljarde frankov. ~ NEKOUKO LUČI NA INTRIOE 1 IMFKK1A LISTOV. Deportaoija nlsinsšev pripore-... rojena v predlogi. A U BO VABBLJBTAjrjB PBB-POVBDAHO XA D VB LBTIf Washington, D. 0. - Po revidl-mni uaaeljeniškl predlogi, prtul-loleni kongresni sborniol po fcon-grešniku Johneonu is Waahing» tona, Imi naseljevanj« prepovedano aa dve leti, te predloga poatana poetov«. Poatova ima tudi ostre dololbe SO tajosemce, ki hošajo poeteti ameriški driavljant. Prvi drlav-ijanakl papir mora naaeljsnee sa-htevtti, preden potaftšjo prvo trt leta, drlavljanatvo po prejme naseljenec Aelo po osemletnem bivanju v Zdrulenih dr lavah. Nase-Ijeiteo, ki sahteva prvi drla vi Janah! papir, moro svojo salitevo polotiti platneno. »oglašati moro, ijeuišklh se mott angleškega jerika in vladne forme Zdruftenih driav. Naseljenec, ki ne dobi drlavljanakega papkja po osmih lotih, bo deportiran. V postavo je vpisana Ujema dede isučenlh delavcev .ki dovo-juje Importarijo huifienih delov- pota. -rala^ la vaai j« • te« dMfoa p«tefcU »aratutaa P« •a fM M MUfl U»l. 2IVE2NE CENE IN NEPOKOJ V INDUSTRIJI. zvezi z nepokojera v in Z) OPIS L tesni Draginja je prav v dustriji. Nedavno je mesarska petorica obljubila, da se znižajo cene mesu. Ostalo ni pri praznih obljubah, marveč se je zjfodilo nekaj, kar ni nihče pričakoval. V enem tednu so nekatera živila, zelo važna za ljudsko prehranitev, poskočila v Chicagu za tri in dvajset odstotkov v ceni. Ce se podraže živila v Chicagu, ne ostane ta podražitev le omejena na Chicago, ampak se razširi na vsa industrijska mesta. Mesarska petorica je izjavila, da je fila cena živalskim kožam navzgor, ker jih potrebujejo za izdelavanje usnja v Evropi. Tovarnarji, ki izdelujejo čevlje, pravijo, da se vsled podražitev kož podraže čevlji v jeseni za pet in dvajset odstotkov. Mlinarski interesi so se sešli, da se dogovore glede znižanja cen in moke, ki jo bodo izvažali. Kdo jim naj verjame? Delavske gospodinje &e ne občutijo, da je cena padla in radi tega šepetajo med seboj, da so mlinarski interesi zborovali, da se dogbvore, na kakšen način udarijo Evropo tako hudo kot Ameriko. Navijanje cen pa povzroča, da delavci zahtevajo po-višanje mfczde.i Podjetniki nočejo privoliti v povišanje mezde in tako nastanejo stavke. Komaj je končafla ena stavka, izbruhnejo tri ali pa še več novih. Ce delavska gospodinja ne more izhajati pri sedanjih cenah z moževim zAslužkom, kako naj izhaja, če se živila podraže. Ona pove svojemu soprogu, da njegova mezda ne aadoatuje za prehranitev družine. Delavci ne morejo prisiliti trgovcev, da znižajo cene, kajti če bojkotirajo ene vrste živila, se prično dražiti druga, po katerih ljudstvo sega. Ne preostane jim torej druzega, kot da zahtevajo od svojih delodajalcev, da jim povišajo mezdo. To je edina pot, da si delavec v času draginje poip&ga, če noče počasi s svojo družino in pri trdem delu umirati lakote. Toliko delavskih stavk še ni bilo v Združenih državah, kot jih imamo sedaj. Vzrok? Draginja! i Tetka Je dobila novega »o t rudnika! — Tetka s sv. Klare ceste je dobila novega sotrudnika, časnikarsko moč prve vrste, ki nima para na svetu. Slavni dozdaj neodkrit slovenski časnikar se podpisuje z M. K., kar najbrž pomeni "Mali koritar". Da naši čitatelji ne dvomijo o njegovih spodobnostih, podamo kratek proizvod njegovega duševnega dela. "Jugoslavija je zdaj najboljša dežela na svetu. To je pravi raj, ki daleč prekaša stari svetopisemski raj. . Ljudstvo nič ne dela, ampak samo je in pije. Po ulicah tekajo pečeni prašički, vai\je so zasajeni noži in vilice. Človeku je treba stegniti le roko, pa si odreže kos okusne pečenke. Po zraku letajo pečeni golobje, divje race, jerebice, prepelice in druge ptice. Kadar so ljudje lačni, odpro usta in pečena ptica jim prifrči vanje. Strehe so pokrite s potvicami, sladčicami, sirovimi in orehovimi Atruklji, drevje se šibi pod težo najokusnejšega sadja, reke in potoki so se spremenili v pivo, cviček in druga plemenita vina. Delavci in kmetje prebivajo v krasnih palačah, da se ne dolgočasijo se vozijo z letali na sprehod. Vojakom se godi kot Rado Murnikovemu Janezu v Deveti deželi. Vzlic takim krasnim razmeram se pa najdejo ne-zadovoljneži, ki zabavljajo takim krasnim razmeram, kaker&nih ni nikjer drugje na svetu. Neki socialist Anton Kristan, ki je minister, torej bi moral biti zadovoljen h temi razmerami, pa kliče ognje in žveplo na vlado in ji očita, da nič ne stori za zboljšanje življenskih razmer v Jugoslaviji. Govore tega Htrašnega zabavljivca pa prina-Aajo listi, ki jHnlpirajo Jugoslovansko republičansko adru-ženje iz enontavnega razloga, ker ne privoščijo jugoslovanskemu ljudstvu teh dobrot, ampak žele, da strada, prezeba, hodi nago in ne k večjem enkrat v tednu naje nezaboljenega ovsenega noka. Tako je sanjal "Mali koritar", ko mu je v sanjah plavalo korito, polno dinarjev pred očni in je željno stegoval uvoji roki po njem. Kdor ne verjame, lahko čita nanje "Malega koritarja" v sanjskih bukvicah, ki so adaj poznane tudi pod Imenom "Stara, brezzobna in klepetava tetka s sv. Klarine ceste." La C*Us, DL — Vro< > dnevi se poslavljajo in Hladni je*en*ki čas *e približuje in z nJim dolge noči in k nitki dnevi. Valed tega st še-I i j o rojaki domačih dobrih zabav. Največji užitek ima pa vaakdo pri vprizoritvsh lepili d rum etičnih predata v, za katere se gotovo v na kdo zanima. Da je temu ravnica ,*v pokazali tukajšnji rojaki lansko setono, ko ja tukajšnji dramatični odsek "Hoča" vprteo-ril nekaj kramah narodnih dr* matičnih iger, za katar so sa tukajšnji rojaki zelo zanimali ter obiskali v Mak o predstavo v velikem številu. Da pa rojaki ne bodo mislili, da je tuksjšnje dramatično društvo "Hoče" popolnoma zaspalo, opozarjam vse tukajšnje rojake, da je imenovano druš* tvo sklenilo, da vprizori kratkem čaau lepo narodno igro "Cigani," katera je vseskozi ja-ko zanimiva in poleg tega tudi polna pristnega humorja. Opozarjam vse člane tega dramatičnega društva, da se polno-številno udeleže aeje, katera ae vrti v torek, t. j. 26. avgusta ob pol osmi uri zvečer v prostorih Slovenskega Narodnega doma." Opozarjam tudi ona rojake, kateri še niso člani tega društva ter imajo veselje do dramatike, da se udelefce te seje ter pristopijo V temu društvu. Na ti seji se bodo razdelHe v4o ge za igro, katero nameravamo vprizoriti in da ukrenemo vse potrebno za naše bodoče delovanja« Opozarjam še enkrat vse rojake na to velevažno sejo za vse rojake v tukajšnji naselbini, da m iste udeležite v polnem štavihi. Pr. Ravnikar. .......... Ko sem potoval po južni Da-koti, ne ari je najbolj dopadlo me-sto Lead, kjer ao menda največji tlati rudniki na svettL človeku zastane noga, ko zagleda vse te velikanske naprave tako vieoko*v gorah za pridobivanje zlate rude is osrčja zemlje. Buda ni posebno bogata na zlatu, toda pri-biva ae v tako velikanski množini, da se izplačajo vsi stroški za pridobivanje late. Koliko je rudnikov v okolici tega mesta, mi je nemogoče povedati ker sploh vse (gorovje vsebuje zlato rudo. Vse rudnike laatuje "Homestakc Co."f katera družba laatuje o-(rog šestdeset kvadratnih milj ■veta. Vseh delavcev je vslužbe-nih okrog pet tisoč, kateri so pa jako slabo plačani v primeri s sedanjo draginjo. Najnižja plača je $3.H5 na dan in najvišja pa $4 Zr>. Delavske organizacije sploh nobene ni. Okolica je jako romantična in vse gorovje je gosto obraščeno borovim in brezovim drevjem. To mesto se nahaja okrog 5000 čev-jev nad morsko gladino in radi tega ja zrak čiat kot ribje oko. Slovencev je jako malo tukaj menda okrog deset vseh. Biva pa tukaj več Dalmatincev. Največ ja pa Ircev in Fincev. Slovenoi so vsi napredni ter se zanimajo za slovenske napredne časnike in ra di tega sem imel jako lahek pose tukaj pri pridobivanju naročal kov za Iiat "Prosveta". Radi te ga se prav lepo zahvaljujem vaem tamkajšnjim rojakom za njih gostoljubnost ter postrežbo in naklonjenost. Pozabiti pa tudi jie smem gostoljubnih (rojakov Centra) Cityju, ter v Dietz, W>o Fr. Richter »potovalni zastop nik "Prosvete". Waukegan, DI. — Dramatičn odsek čitalnice S. iN. doma vprisori dne 27 septembra, t, 1. v soboto večer, "DIVJEGA LOVCA" na rodua igra vštirih dejanji* a petjem. Dne 9 novembra t. l..,vpriso» ri krajevna organizacija št. 14 J. R. Z. "KiATO V»ANKOVlC tocijalna drama v treh dajanjih, Ista organizacija priredi domača zabavo s plesom dne 13 septembra, t. 1. v spodnjih prostorih S N. D. Vstopnina za odrastle 25c Rojaki! Veliko zabave se vam obeta, in mi bomo pazili, da jo borno prav in itočno izvršili. Na vam je pa ležeče, kakšen uspeh bomo imeli. Igralci obeh omenjenih ger se trudijo sato, da bi vam stregli. Mi jim ps izkdžitno hvaležnost vsaj na ta način, da jih pridemo gledati. Da bi delali velikanska oglase a slikami, s velikimi črkami in kričečim besedi-lom, Rakor je to navada ameriških bisnismenov, tega mi ne moremo, ker nimamo denarja niti za najbolj potrebne reči. Denar, katerim plačata vstopnino; ne gre privatni osebi v lep, ampak društveno blagajno, da moramo kriti stroške zopet pri drugi epa-ki priredkvi. In čim večji b;do naši dohodki, tem večji in »»kasne je bodo izdelani naši programi Naš dramatični odsek misl v prizori t i po novem letu šaljivo burko, skoainskos smešno, Igra je v treh dejanjih. Toda imena sa-enkrat ne bom ša povedal. Če ae pa te dve igri "DIVJI LOVEC* IN "KATO V ANKO VIČ", prav dobro obnesejo, bomo prav gotovo tudi to burko vprizorili. J. . V. Is Wjromfcnfa. — Pa pravimo da imamo moderno urejene po-Ntave. Jas pa pravim, da ne. In lahko to dokažem. Dobro ae še Spominjam neka, let nazaj, ko so mi drugi plačevS-li, da sem jih hranil. Voda t tika* v deželi pelina imajo pa vse drage postave in človek mora plača* ti, da hrani druge in sieer a svojo lastno krvjot Da na bodefre mleti li kaj napačnega, moram pojasni-ti, da sem moral hraniti namr« rasne vrsto »J r niče in grile. To se je zgodilo v mirni noči, ko sem »r ves utrujen vlagal v posteljo ter hotel počivati Toda ti zveri ne mi niso dale miru eelo uoč Premišljevati mm začel, kaj naj ukrenem, toda nobena pametna ideja mi ni prišla na misel. Da bi dobil kaka boljšo posteljo ftn «o> bo, se ml jo dozdevalo nemogoče In radi tega sem se udal v U/jo gnad« ter si mislil, ako drugi prelivajo svojo kri za demokracij«, jas naj jo pa sa stenice in »rile In naj se «• ti nalesejo jedke. Sheboygsa, Wis. — Tukajšnji kraj je jako prijazen in podnebje je tudi boli zdravo, kakor na jugozapadu. Mesto laži na zapad-ni obali Hichiganakaga jereza ter ima okrog 36.000 prebivalcev Jugoslovanov je naseljenih v tem mestu okrog 3000. Draginja jo ps tudi v tem mestu neznosna in delavske plače so pa nizke, in človek se mora čuditi, kako da more ljudstvo živeti z zaslužkom, katerega imajo v tukajšnjih tovarnah Stavka v tukajšnjih usnjarna ša vedno traja in je na stavk: precejšnjo število Jugoslovanov jf se še najbolje držijo. Izmed Slovencev je edina stavkokazinja kuharica tukajšnjega gospoda nunee. Nekdanji kajzerjevi podaniki ao pa večinoma vsi stavkoka-zi .Dobijo se pa tudi izjeme in so zelo agilni člani tukajšnje delavske organizacije. Najdejo se tudi še med Slovenei delavei, katerim je delavska strokovna or ganizacija deveta briga in ti so največ oni, kateri jako pridno za hajajo v cerkev. Nekateri so tega mnenja, da je vse ono pra grešno, kar nima nič opraviti cerkvijo in kjer nimajo gospod ničesar sa govoriti. Ako jim dru žba odtrga pri plači pa pravijo, ja, je že tako božja -volja, naj se pokorimo sa naše grehe, saj bomo na onem svetu bogato popla čani sa vsa trpljenje in muke na tem. svetu. Sploh, kaj pa hočemo s Ijndnfl, kateri so tako udani božjo gnado in se jim zdi najve< jI greh zahtevati od dralbe več jo plačo, ker to je proti četrt božji zapovedi , po novi razlagi patra v Chicagu. Toda, rojaki, kolo časa se vr ti in svet vedno bolj napreduje naprednem smislu .Ljudstvo mo ra iti s duhom časa naprej, sicer zaostane. Ljudje na morejo usta viti tega, ia ako se vsi vprejo. organtsscijsmi strokovnimi In političnimi. Na organisiratio delav stvo ja dandanes isto, kol ladja na mofjb brez vesla in jader. Toda teško je^ekatere ljudi o tem prepričati. Toda med vsemi narod tukaj so ravna Akoveaei ouk kale ri ae največ brigijo sa delavske organizacije, strokovne in politič-ne. In to vse je vapeh slovenskega naprednega časopisja, nm kal ga sa tukajšnji rojaki jako sani-majo. Menda ša ni bile tukaj, kjer bi ne bili naročeni na kak napredni list. Le tako naprej rojaki po sa črtani poti in priti moramo de za-•eljenefa eilja. Naročnik "Proevete." U MK DL —O delavskih merah na bom poročali kar so ša dragi dopianiki dovolj poročali o tam. Omeniti, pa hočem nekolika a tukajšnjem " Slovenskem Na-rodnem doma", kateri je velike-ga pomen« sa vsa tukajšnje Slo- 6e dobro se spominjam ko »cm prišel i/ stsrega kraja v Zdr. df-iave za boljši* zaslužkom, kot sem ga imel v etarern kraju, in kot vsi rojaki, kateri so se izselili stsre domovine. Toda veliko jo bilo moje začudenje, ker drw i narodi nae niso poznali pod >ravim imenom, pač pa so nas na živali "Austriana". Tega so naj več krivi prvi voditelji slovenskega naroda v Amerik^ ker »o se sami nazivali s (tem imenom, da ostali "zvesti" našim tlačite-jem v razpadli avstro-ogrekj monarhiji in s tem hoteli pokazatV svojo pasjo ponllnost s tem. d* so se nazivali "Avstrijci" mesto, da bi povedali avojc prayo narod nostno ime. In ravno radi tega smo imeli Slovenci največ nopri-ik in sicer nepotrebnih v raznih javnih uradih, posebno Še ** časa vojne. In kdo so bili P*vl po sili voditelji Slovencev v Ameriki! Tega mi ni potreba omenjati, ker v Ha kdo dobro va ,ake se le osre na nekatere slovenske naselbine, kjer se še vedno blišči napi? nad cerkvenimi vratmi "Auetrian Church." Ako sem komu omenil, da s«?ui Slovane«, me je ravno tako debelo gledal, ko kot da bi mu omenil kak popolnoma divji narod v južni Afriki ali pa afriških otokih. Veliko težave smo imeli zavednej-šl rojaki, da smo prepričali ame riško ljudstvo in ameriško javnost, da smo mi Slovenci ne pa "Austriana", kakor so nas vedno nazivali. Opozarjam In apeliram na vse Slovence, da naj se vsepovsod imeuujejo Slovenci ne pa S krivičnim imenom "Austrian«', ker nismo bili, nismo ne več in nikdar ne bomo. Sploh tega narod*, avstrijskega" namreč ni nikjf, na zemlji, to je bila lč država, katero je vendar enkrat vrag poci-tral. Kdorkoli vas vpraša, kake narodnosti da ste, ali kaj da ste, odgovorite mu "Slovenec" sem. V tukajšnji naselbini, aH bolje rečeno v tukajšnjem mestu, so nas pričeli spoznavati, da nismo Avstrijci, ampak Slovenci, ko smo pričeli graditi "Slovenski narodni dom", ko se jč pričela dvigati stavba, katera je v ponos naselbini. Tu rojeni narodi so spoznali, da smo mi narod/ kateri hrepeni po izobrazbi in kultu ri ter da se zanitoa za napredek Pričeli so nas tudi spoštovati ter vpoštevati kot svoboljnben na rod, ko so se znebili predsodkov katere so imeli prej proti nam. In kdo je k temu največ pripomo gelf Edino zavedni rojaki, kateri se niso ufrtraŠili ne žrtev, ne dela. Ampak šli so pogumno na de lo in imeli so krasen uspeh. Ko bi pa poslušali nekatere tukajšnje zagrizence proti vsakemu napred ku, imeli bi mesto "Slovenskega narodnega doma" veliko cerkev In bi nae še vedno Imenovali14 Au strians" mesto Slovence. Kar sa tiče koristi "Doma" za nas Slovence, upam ,da ni treba veliko pojasnjevati ,ker vsak ro jak dobro ve, da jih imamo toliko, da niti sami ne moremo pre ceniti. Ozrimo se samo na društveno življenje, kako je sedaj vse bolj Živahno, odkar lahko zborujemo v prostorih "Doma"; pre, smo se morali potikati po zadu-htfh in tetnnlh luknjah, katere so nekateri imenovali "dvorane" Koliko koristi Imamo tudi na dfe lavskem polju, ker imamo &ds, saj primerno dvorano za razne shode, kjer se posvetujemo o tako perečem delsvskem vprašanju. V veliki dvorani imamo tudi ličen in primeren oder, da lahko prirejamo rasne dramatične pred stave in se na ta način izobražujemo. Poleg tega prirejamo ras no zabave in veselice ter prednvs nja v prostorih tega "Doma" Kajti tudi zabava je ravnotako potrebna za vsakdanjo življenje kot hrana ln srak. Tudi priprost delavae ja potrcfoen zabave 1» m oer ša bolj, kot pa oni ,kateri nič na lajajo in tud! nič ne žanjejo ampak Žive na stroške delaviktti luljev. X Radi tšga apeliram na vse rojake v tukajšnji naselbini, da I osirora na nepregledne koristi, kateri UnaaM od "Doma", sa od-so vejo kampanji, katera sa pri.' na, da aa poplačajo vsi dolgovi, katere imamo Še na poalopju. O peasrjsm tudi delničsrie, da po kapljo delnic, kolikor jim je I« mogoče Mesto, da bi plačevali o h remi tujcem, ja bolje, da si jih rssdelimo med ac*>oj In a a U na napredovali tml| V g? selbine M M Režijo prihodnji izredne seje, kstera se vrfii 24. av l gusta ti popoldan, na kateri se bo ukrenilo vse potrebno za pri-hodnjo kampanjo, ksftera ae prične takoj po seji. Na zadnji seji ravnateljev 'Slovenskega narodnega doma' je bi-lo tudi sklenjeno, da- se priredi Še en piknik i Ulot v korist "Doma " in sieer 31. avgusta t. L Ua navadnem prodoru za bolnišni«,, kateri prostor je dobro anaii vsem rojakom. Ker je ta ****tor jako prijasan in ker tfloveaci )JU l>i*io naravo, sain prepričan, d* so bodo rojaki udeležili te veselice V polnem Številu. Hploh, geslo mora biti vseh tu-kajfinjih rojakov, kateri se zanimajo za napredek, 'fckivvnski na-r^dni dom" mora <»iti prosi vsa-kegs dbljs in biti mora Popoln«,, ma last naroda. Upam, & bouo ahko rekli ob prihodnjem lftne«, občnem zboru, da smo IzvrSili de-o, katero mm ja v ponos in da tx*do še pozni rodovi priznavali, da je itnfcaj živel narod, kateri se je zanimal za napredek in ir.o. »razbo. Delničar. We»ona, JU. — Delavske razmere v tukajšnji okolici so Še do-sli povoljne in delamo vsaki dan razun nedelj in postavnih praznikov. Zaslužek je pa odvisen od delavca in prostora, kateri ps nikakor ne zadostuje v današnji draginji, ker so vse življenske potrebščine tako drage. Cene živilom se bodo morale znižati aH bodo pa mogli plače povišati, da se bodb delavci vsaj pošteno mo-gli preživeti. ■Od gl. tajnika SNFPJ sem dobil nabiralne pole za nabiranje prostovoljnih prispevkov za osirotele otroke v stari domovini. Neve-doč, da je še kak drug rojak v tukajšnji naselbini drata v starem kraju iz Terbo-velj sem dobil- pismo ,v katerem mi poroča sledeče: . . . Zdrav sem še, toda godilo se mi je zelo slabo, ker nismo mogli ničesar dobiti niti sa densr. zartonj pa še manj. Star sem l* 50 let, pa tako slabo se mi še ni godilo, kot ravno v sedanji vojni. Sedaj je Se nekoliko bolje, ta-da draginja jI pa taka velike, o od 2,500 do 3,000 delegatov. Konvencija bo seetavila program in sklenila, če v letu 19$0 postavi svojega kandidata pri predsedniških volitvah. Se konvencija izreče, da se udeleži rtran-ka predsedniških volitev, tedaj bo tudi imenovala predsedniškega in podpredsedniškega kandidata. jftvda iavidirajo garajo fttadjo. i; JParia. — V' Mnrnji Šleriji divjajo krvavi boji med Nemei, Poljaki in komunisti. Ako ne bo kmalu miru, namerava vrhovni svet mirovne konference poslati tj« ameriške, franeoake in britir ške čete, ki okupirajo sporno deželo. Iz tterliaa javljajo, da so pretrgana vsa pogajanja med Namei in Poljaki. 0—fca*-* w i -ruhmLm OIAVVII STANt SSST-SS ta LAWNDAL1 AV*, CHICAGO. ILLINOIS. GLAVNI ODBOR ZA DOBO 191*1«22. Uvriaralni odkar, ursavm ona Waakington. — Dr. Sigman Ri, predsednik korejske republike, je isjavil v četrtek, da je Japonska storila prvi korak za ugrabljenja Sibirije, ko je imenovala baron« Kttta 14 poslanikom žpecijelae misije za Sibirijo". Belgija j« tudi dobila imperialistično vročico Pari«/—Belgija ae bo najbrž ravnala po zgledu Kumunije in drugih tnalih držav, ki ao si s orožjem osvojile sporno oaemlje, ne da bi čakale kakšnih plebisci. tov ali ^ odlokov mirovne konference. Člaft belgijaske mirovne delegacije je iajavil, da je Belgija že iata pogajanja a Nizozemsko seradi ozemlja ob raki Seheldt ki Umburgije in če Nizozemska ne privoli zlepa V koncesije, bo Belgija z orožjem okupirala dotišao ozemlje. t London. — Iz Dublina poročajo, da je angleška policija ulomi-la v uredniške prostore ondotne- Gsinnfeinovskega lista "The shman" in zasegla vse listine. Zadnja izdaja lista, Jti je. imela ravno iti v tisk, je bila zaplenjena. (Nadaljevanje * 1. strani.) že gotovi. Mirovna konferenca bo izdelala pogodim kolikor je m o-goče dokler ne bo potrebno l»avi-ti se a problemom, kateri ogrski vladi se imajo izročiti pogoji. Zdaj je potrjeno kakor sem že poročal — da Anglija in Fran-oija podpirata nadvojvodo Jožefa v Hudupešti. Italijani, Jugoslovani in Čehoslovaki pa podpirajo Oaramija, voditelja socialistov na Ogrskem, ki je odklonil sodelovanje v Jožef o vi vladi. Ga-rami upa, da bo s pomočjo Jugft-slovanov in Čehoslovakov izpodrinil Jožefove reakeionarje. Združene države stoje na čudnem stališču. Namesto da bi ua-ntopile odprto proti vladi Habe-burŽana, kakor želijo mnogi tukajšnji resni opazovale!, eineajo ameriški zastopniki semintjs, ne-vedoči kaj naj store. Ker Italijani in Jugoslovani odločno nasprotujejo povratku llW>sl»urša-nov, je upati, da bo to podlaga za kakšen sporazum med njimi. Tukaj se poroča, da Jugoalovani že kažejo ved« prijateljstva napram Italijanom. v"'v Katoliški element na . Franoo-skem ae Ogreva za Habeburšans na Ograke^i, kajti Avstro-Ogrska je -MU pod Habsburšani mošan steber rimako-katoliške hierarhije, Vatikan dasiravno goječ sim-patlj? napram nadvojvodi Jožefu, je oprezno molčeč, ker ne bi rad poshšbšal od noša je v z italijansko vlado, stremečih za'tem, da He ustanovi prijateljsko razmerje m#d Kvirinalom in papeževo stoHoto. Nadami odbor. 1SSIT Wrnm%rn M. M a 91» l^iML Min, 4* St* Cl.v.U.4, 01 TUkovn)) odbor. FRANK?. Pošiljanj« ameriških živil t Bu dapešto je ustavljfno. London. — Iz Budepešte javljajo, da je ameriška • živež-na komisija ustavila pošiljanje živil na Ogrsko, kajti Rumunci še vedno rekvirirajo vse blago. V Budapešti vlada kaos. Avstrija je pripravila svoje čete na vzhodni meji v svrho, da reokupira zapad-ni del Ogrske. New Točk, M. T. — Frank P. Walsh, bivši predsednik delavskega vojnega odbora in predsednik ameriške komisije za svobodo Ircev, je karakteriziral svet kot ogromno ječo in angleškega kralja Jurija kot njenega ječarja, ko je podal proteat, ker dovolijo razni državni departmenti Angliji, da brani ameriškim državljanom potovati po Veliki Britaniji in njenih jcolonijafc. Priporočal je, da m v ligi narodov ustanovi skupno tajništvo, da varuje pravice državljanov vseh narodov, mesto da imamo eno samo tajni-vtvo "v senci westminaterske§a stolpa." Navedel je s)učaj John A. Mur-phyja, ki je prosil za potni list iz Pariza v London. Zahteva je bila predložena angleški vladi, ki jo je odbila. Svojo izjavo je zaključil a besedami: "Da prične vladati prava demokracija, tedaj morajo razbiti jetniška vrata, ki so bila po vsem »vetu zgrajena s aiatemom potnih listov, demokratje, ki pravilno razumejo besedi svoboda in prostost." t - Pershing v Italiji. Btm. — General Pershing, poveljnik amerftkih armad v Franciji, je na obisku v Italiji. V sredo je bil v Benetkah in odtam je odšel na bivši italijanska boji-šča. ^ Spopad nad amerifldmi in nem-mirni pomorščaki. Kodanj — V Neufahrvvaaaerju (štiri milje aeverno o& Gdaneke-ga) je zadnji torek prišlo do spopada med ameriškimi in nemškimi pomorščaki. V imenovanem pristanišču se nahaja ameriški ru-šilec "Hale" in pomorščaki, ki so se mudili v mestu, so se sprli a pomorščaki nemške ; križarke "Frankfurt" v neki plesni dvorani .Sledil je boj na ulici in A-meričanom so pomagali Francozi, ki imajo tam tudi avojega ru-šilca. V boju ao bili ranjeni štiri Nemci. BtraŽa je razpršila bojevnike in Američani ter Francozi ao se morali vrniti na ladje. Bern, Bvfoa. — Zastopniki eoci-alistične stranke v Švici ao zad-nji torek na izrednem kongresu v Bazlu zaključili a 318 glasovi proti 147, da atranka iastopi iz druge Internacionale in se pridruži tretji (komunistični) Interna-cionali, katero je usUnovil Le-nin v Afoskvi. Delavska stranka v Avstraliji > ^ljirflhi komunist«; ,r Sydney, Avstralija. — Izvršš-valni odbor Dflaveke stranke je izključil vse tiste člane, ki ao obdelovali pri ustanovitvi komunistične stranke v Avstraliji. • Ameriški živeini upravitelj j« do-< rrffl *ojo nalogo. Dunaj. -— Herbert C. Hoover, ravnatelj ameriške živežne komi-aije v Evropi, se je mudil tukaj 18. avgusta na potu. is Varšave v Pariz. Hoover je izjavil, da je s žetvijo v Bvropi konšana naloga ameriške živežne komisije in on ima še aamo zaključiti račune. Po odredbi ameriške in zavezniških vlad je nadeoroval raadelitev živil, premoga in drugih potrebščin do žetve. Dejal je tudi, da je bila letošnja lakota v centralni Bvropi največja od časa trideaetlet-ne vojne, tsda lakota leta 191» ni tirjala čl*rdfkih živlienj, čeprav ja povzročila veliko trpljenje. A-merika bo nadaljevala s prehre no treh miljonov otrok dokler se ne vrnejo normalne razmere, oziroma dokler bo imela v ta namen dovolj denarja na razpolago. boj pmoTi iLAMomira« PROFITARJEM. Chicago, ni — Državni pravd-nik Clyne je vk>ŽU tožbo, da plača Charles I>ppe, predatoinik sladkorne kompaaije v Riverdalu, llooverjevi živilski administraciji petnajst tiaoč dolarjev, ker je jemal previaok prof it in tako kršil živilski zakon. Cena za ato funtov sladkorja je bila določena na devet dolarjev in kdor je vzel več prolita, kot je bilo zanj določenega, je prelomil živilsko postavo. lHitriktni državni pravdnik je določil ceno aa funt aladkorja na enajst centov. Daairavno ae ni ►bratil, kedaj stopi ta eena t re ljavo, je njagove beaede rasume«! tako, da določena cena poetasie takoj veljavna. Pozval je k aebi trgovce na de-Mo in jim povedal, da bo stal funt sladkorja v prodali na drob-no v Chicagu le enajat centov, proti trgovcem na debelo, ki bodo prodali trgovcem na drobno sladkor po take viaoki eni, da fta bodo morali prodajati po ^ '••■ni, ho uvedeno kazensko postopanje. . Aretiran je Ml Mm 9 .Bunker, podpredsednik in ravnatelj John 1 « ampbeli kompanije. Tlratoiea proti njemu je bita iedana Že v ftohoto, toda oblastveni organi ga »'ho dobili v pisarni. Zdsj se js Mm i/rofll oblastim. Zvezni kondor Mark A. Foota je zsnj doto« tisoč dolarjev psroštva. sovino in s denarnim aavoaom "PRVA HRVATSKA ITKOIONICA U ZAGREBU" A 100kronvelj«sedaj.......,...» 8.75 h S 10,000 kron....................$350.00 K \ Za vsako brzojavno pofciljaUv snašajo «tro- \( .1 ftki f 2.50 nt gleda nato, kolika j« svota. I Vsa danarna pošiljatva so jamlaaa. PRODAJA PAROBRODNJH LISTKOV V VSI SF; ' T . ,: KRAJE EVROPE. " wPrsdne se pedsto na potovanje. vpvsIsMe ta tvrtfke^^g potovanja ae dijeje estbnohi piasiMe bveeplaiaa. Bodite vedno selo epraasi ki ne pesknšajte H NAZNANILO IN POZOftl NEW YORK, K V. PUšssm pm 4% strasti Nemška aristokracija beradi ss d«nar. Berlin. — Bivši nemški arUto-kratje in princi, ki so se neko« valjali v bogastvu, so danes bera-«i ali pa tako bliao beraške Urbe, da bi bilo treba preeej "finanšiie-ga nnUl," ako jih hošejo njihovi prijatelji postaviti na nege Vest o bankrotu nemških prineev, gvafov ia drugih nUjih planini-tašev je prišla na dan te dni, ko js pobija zaasšila plos*nite ti- ttapre, ki so hotel! anusniti v ieo 2t) miljonov mark v zlatu. Denar je bil namenjen ia gladu-jofo plemenito gospode v Hvfci. Zadeva je izrofena nemški vla^li V tihotapski aferi js prizadeta tudi neke bivSa prineesa, ki je stala preeej "visoko" v kajser-jevih krogih. "Dle Freihek", glaaUo neod j vianih seeiaUatsv, ki ptše bolj ob-«mo o tej stvsfi, lskonifno po-živa bsnkrotirsne ariatokrste, da U se spremenili pravila s oziroro na njihovo €aet. Preje je bilo v navadi, da je iastalk nemške ar-msde izvršil samomor, fe js podel taka niako. da ni magel veš pla-#ati svojih dolgov. Ker ao malo- ar4 P^ali fristakraljs šsst-W#e kajssrjevf armade je loiaenienl IUt mneaja, da bi ae rn»r*A adsj val postreliti. sko le , kaj drle do svoje Hali r «*ti kajser js »enda tadi v škripcih, loda sedanja pm»ks Detroit, »i — Uradniki jua-tihega dopaiSmHita, ki wiaj pr< Kledttjejo hladne shrambe in taknieA, izjavljajo, da so našli ki je pattval pet In dvaj-»< let v ledsniiL I Ali ni akrnj* fas, da pridejo ledeaies ia hladna ahrambe. ki »lu«jo aa iShlaHIsaje aeeaa in drnsik iivil, pod strogo vlad- nailcorelral ^'»ntreni, _ t*iaj ss v torek ''»"•nhm^ir.^redi in »K^i aasd Ira- > »-41 ubhTv^sIhe iSservTsetfk streiUf zamociki del snela / HSr ■ PBOBVBTI NOVICE IZ JUGOSLAVIJE. V ZAMDBMI IDRUI. Pismeno poročilo is Idrijo od 25. Julija <. t Vse prebivalstvo je fts silo italijanske vlade, katera je najina kot ni bila prejšnja av »trijaka. Posebno italijansko vojaštvo ae obnaša jako surovo in nasilno napram domačinom pose bno še napram šenam in dekletom. Vsa okolico je polna vojakov, kateri imajo zasedene vsa pota Hn »ter* v Jugoslavijo.^ Posebno i majo močno zasedeno cesto, katera drli v Žiri, Poljansko dolino iu Logatec. 15. majs jf bil velik piknik za celo italijansko posadko ▼ Idriji. Posdbno odlikovanje je dobil italijanski pešpolk št. 122. kateri se j« menda jako hrabro boril ob Pi javi. Oklikovali so ta polk oziro uta polkovno zastavo s kolajno v obliki petkronskega novca, Na ta dan se je zbralo vse vojaštvo, ka kih pet polkov, is okolice v Idrijo ter so imeli slavnosten' sprevod iz Bpodnje Idrije v Zg. Idrijo. Glavna slavnost se je vršila pred hotelom "pri Črnem Orlu". Od likovano zastavo je nosil polkovnik tam. . . Slavnostni sprevod je vodil nek general is Vidma, kateri je prišel nalašč na t« dan iz .Vid«*. Popoldne so pa vojaki imeli ne fiako narodno veselico na iravni kil 44 pri Mkvicl". Imeli so Vsa-k o vrstne igre ter drugo zabave Toda bili so sami med aeboj. Nit on Slovenec se ni udeležil te veselico, akoravno so vabili ljudstvo na vse načine, da bi se udeležil njih veselice. Kakor hitro so prišli Italijani v Idrijo, so takoj odstavili vse jav ne Uradnike ter jih nadomestili a svojimi. Odstavili so tudi vodstvo tukajšnje slovenske realke ter nastavili svojo somišljenike. Nov ravnatelj je ftakoj prepovedsl vsako slovensko govorico v savodu. Toda dijaki, kateri so Is vedno zavedni Slovenci, se ne vmenijo dosti sa te odrsdbs. Radi tega je doletels že marsikaterega dijaku bilo pred par dnevi nekaj dijakov ksr so peli slovanski himno "Lepa naša domovina" in "Hej Slovani". Kaznovani so bili po osem ur "kareerja". Rayno tako so izvid H novs na-rsdbe pri rudniku. Seveda, nastavili so takoj svojo uradnike, pristno Italijane, katori odslavljajo slo venel^e delavce radi vsake malen-konti. Pod staro avstrijsko vlado js t»Hs nsredba, da je bil vsak rudar, po štiridesetletnem slulbovs-nju vpokojen. Italijani so pa skrsjšsli službeno dobo ss pet let. Vsled te narodbe je bilo odšlo v - I jenih veliko rudarjev, katere ao nadomestili s Italijani. Pripelja II ao kakih petato delavev iz Ita» Uj* • ■U Ko so uvedli Italijansko dsnsr-no vrednost, so isdsli tudi nared bo, da se bodo vršila vsa isplašila v lirah in da bodo plačevali delav-s po rsvno toliko lir ns dan, kot so prej dobivali kron. Toda to je ostalo ssmo na papirju. Zaslužek Še vodno računajo na krone, ispls tuje jo pa v lirah. Ura je vredna tukaj sedaj dve kroni in pol Rs aumno, da živila pa moramo plačevati s lirami. Kako imamo potem Življenje si vsakdo Ishko sam misli , jMttto Italijanska vlsds jako deluje tia to, da bi m čim več mogoče 1* talijanov naselilo po slovenskih kraji!.. To naseljevanje pospešuje na vse mogoč« načine. Podeljuje podpore v denarji ,blagu, In žive žu, vrstno kmetije in poeeetva jim dnje sastonj. Italljanakim vojakom p« i hm I ari še ftOOO lir, kateri «e poroče s kako Slovenko. Razumno. da sc mora zavezati, da o-■tane v " Veneti* Oiuliji". Eden "ardll" *r je le poročil z neko tu-kakšno Slovansko, katera je že o-bt.pals. da dobi kakega slovenake-KS fanta Ta "srdit" je dobil od vlade M00 lir dote. Pustili mu niso niti toliko Časa, da bi se poslovil od družine, žene in otrok. Zapustil je ženo in tri otro-čiče. To kruto postopanje kansbi-nijerjev je vzbudilo veliko ogorčenje po celi okolici. Med potjo se mu je posrečilo, da je izročil ms I o sporočilo za svojo ženo, da naj zapre pisarno, a ko se ne vrne v treh dneh. Italijanske oblasti so pričele J delati parke v vseh večjih krajih in sicer po italijanskem načrtu. Tako so napravili v Spodnji Idriji pred šupniščem velik park, ki ga na Krasu in po celi Vipavski dolini. V Oorici so n. pr. predelali vse prejšnje parke in poleg tega naredili še nekaj novih. V Idrijski okolici je okrog ene divizije vojaštva, večinoma samih prostovoljcev,- kateri so bolj nasilni, kot pa drugi, kateri so pri siljeni služiti pri vojakih. Ti prostovoljci so večinoma sami pustolovci in veliko je med njimi tudi prostovoljcev, kateri so prišli iz Amerike. Ljudstvo mora veliko pretrpeti od teb vojakov, ker zahtevajo vsakovrstne stvari od že ifak obubožanega ljudstva. Iz tega vzroka ta ljudstvo jako izseljuje iz to okoliee v Jugoslavijo, kjer imajo vsaj nekoliko boljše življenje, akoravno ne tako, kot bi moralo biti. Kakor so nekaj čuje iz Jugoslavijo, tudi tam mo ra ljudstvo prenašati rasna nasi-Ijs in preganjanja od strani političnih oblasti. Zatrta je menda vsa politična svoboda in kdor le količkaj kritizira sedanji državni u-stroj je v nevarnosti, da ga vtaknejo v ječo. Denuneijanatvo je v najbujnejšsm cvetju in aicer v taki meri, kot je bilo ns Hrvsš kem zs čssa banovanja Kuen He-d«y varyt ali Čuvaja. Poročila prihajajo redno, akoravno jako po-mankljiva radi stroge cenzure, katero je uvedla sedanja srbska vlada, da raste tploiua nezado-vdljnost po celi 'Jugoslaviji posebno še .v Sloveniji. V zadnjem ča su je uvedla vlada preki sod, po celi Sloveniji. Sploh je v zadnjem času zavladala cyils anarhija. Ne vemo, kaj ts bo toltnilo iz tega. M. maja je imsls itslijsnska o-kupaeijska armada veliko slavnost v Oorici. Obhajali so psmrtč štiriletnico vstops Italije v vojno. Vojaštvo so prepeljsll v težkih srmsdnlh avtomobilih radi nerednega železniškega obraita. Vseh avtomobilov je bilo dvanajst in trinajsti je bil namenjen sa mo rebitue ponesrečene; bil je namreč od rdečega krila, j Ljudstvo je v splošnem jsko nezadovoljno s sedanjimi razmerami. Draginja je velika in splošno pomanjkanje v veoh ozirih. Poljska dela so vsa zaostala in letina bo letos jako slaba. VtUko p&ljs jo neoobdelanaga cadi pomanjka uja delavcev. Večinoma so osts-le same ženske zs poljska dela ker ho bili val moški *U prl vojakih, ali ubiti ali pa v ujetništvu. Slovenci se le počasi vračajo domov it vojnega ujetništva. Val ao pa jako zanemarjeni In isšrpani radi velik t ga pomanjkanja hrane iu sdravniške postrežbe. Veliko jih je pa umrlo v ujetništvu. Vsak, ki ae povrne domov pripoveduje o brutalnem postopanju s ujetniki. Oni Slovenci pa, kateri sedaj spadajo v Jugoalavijo, ao pa Is vedno v ujetništvu in kskor se čuje, bodo še toliko čsaa ootali v ujetništvu, dokler ae ns urodijo razmere med Jugoalavijo in Italijo. Italijani še posebno surovo postopajo s temi ujetniki. Preteklo bo veliko let, predno se razmere popolnoma urade in da bodo naatall zopet normalni časi. Vsakdo jih še težko pričaku je, poeebno še, da ss raamere tako uredijo ,da bodo ta naa Hloven ee ugodne. 1'pam pa, da se bodo v kratkem in da se bo mirovne konferenca ozirala na želje ljudstva v zasedenih krajih. Progoni in deportaeije »<» tudi j Znižanje oen ta Živila. — Trat, na dnevnem redu. Vaakogar, o ka 12. Tržaški guhernator je z de-terem le kollčksj snmljo, takoj a. krsto« od 7. t. m. odredil da rstlrsjo ter odvedejo v jutno It«. I morajo rene sa živila In za vat Hj«. 1* tukajšnje okolic* je ftr ka one predmete In potrebščine, ki kih pet d (hm t Sloveneev interniranih. Za toliko ae ve. za veliko oael »« pa še ne ve, ker jih na »k rt vnem slutijo fMMiredno ali nepoeredno »a življenje, mižati sa 30 odsiot. in eene ra jedi In pijače v gftatil-odpeljej«. Ha nihč« ne ve Int+rni- oah. kavarnam in javnih lokalih ralt ao 10 julija tukajšnjega no- sa 40 odstotkov. Noben trgovee tarja Frank Tauaesa. Osumili ao In obrtnik ne ame zapreti avojega S>. da je bil v ivezl s bivšim rud obrata, preden ne objavi ta svoj niškim ravnateljem Beblerjem I namen, vsaj tri dni preje politični Prišli a« po noči ter ge odvedli. I oblast i, ki ame ukreniti glede U- porabe blaga v dotičnem obratu. Kršitelji te odredbe bodo kaznovani s zaporom do 5 mesecev in z globami do 10.000 lir. Tttalki eodrugi m dola. — Z ozirom na oblaatveno odrejeno znižanje cen živil in življenskih potrebščin, sta politična odbora socijslno-demokrstične stranke in strokovne organizacije v Trstu na avojem aestanku od 9. t. m. sklenile resolucijo, ki smatra to znižanje za nezadostno. Ven dar jo vzame, kakor provizorično odredbe, na znanje z ozirom na sklope centralne socialno-demo-kratične otranke v Italiji, ki pri pOroČa »hirati vse proletarske si le za velike mednarodne manife Racije, določene 20. in 21. juli ja (aplošna protestna stavka) ter si pridržuje zopet v primernem hipu povzeti agitacijo, ne samo ua enostavno znižanje cen, nego v tvrho, da se rešijo obširni in zamotani vocijalno-goepodarski pro blemi v komunistično razmerje. V političnem oziru zahteva na-daljna rezolucija političnega odbora In strokovnih organizacij tr žaške socijalno- demokratične stranke, da mora biti tržaški mestni odbor takoj odstavljen, ker se je pokazal popolnoma nezmož nega, da bi rešil vsaj provizorič no le eden onih mnogobrojnlh ob činsklh problemov, ki zahtevajo najnujnejše rešitve. i Vtihotapi jen je ničvrednega blaga r Jugoslavijo. — Kljub prepovedi uvoza blaga iz Italiji odnos no iz Reke, se je pričelo vtfftotap Ijenje na debelo raznega ničvrednega blaga italijanskega izdelka Iz Reke Nekateri zakotni trgovci Iz Ljubljane, Zagreba, Broda, O sijeky, Novog Sada, Sarajeva in še nekaterih drugih mestih dobav ljajo po cele vagone raznovrstnega blaga italijanskega izdelka iz Reke. Italijanski carinski uradniki so v-zvezi s temi trgovci, ker zaslužijo veliko denarja dveh strani in sicer od italijanskih trgovcev samih in potem ps od jugoslovanskih, da pomagajo iz važevati it Reke kupljeno blago. Jugoslovanski trgovci plačujejo vsako vprašano ceno z* blago, katero velikokrat ni vredno še po lovicc plačane cene. To blago, tero prodajajo italijanski trgovci je vedno označeno s tovarniškim znamkami ratnlh inozemskih tovarn, največkrat z znamko tvrdke J. P. Briggs itd., Vicftorjp Street Liverpool, ali Louia Le,*), Pariz, manufacture de peaux chevreaux ali pa F. Blumsntal Company, Bo ston, Del. U. S. A. Vts to vtihotapleno blago nI nič drugega kot pravi "pofl", pri ka terem derejo ljudstvo s pretirani mi cenami. Ljudstvo je pa še tako taslepljeno, da raje verjamejo tem brezveatnim oderuhom, da jim plačajo tudi vsako ceno in naj bo še tako visoka, dočim se pritožujejo, da morajo domačim trgovcem plačevati pretirane eene sa blago, katero je v resnici dobro. Toda raje podpirajo one sa kotne profltarje kateri žive na stroške ljudskih žuljev, kot da bi podpirali poštene trgovejt. Tako je nekega dne došlo trideset vagonov rasnega manufak-turnega blaga na Roko, In to blago je bilo prodano v 24 urah In v teku tega čaaa je bila tudi vse od poslano v notranjost Jugoslavije. V ti salogi je bila ai le stopil iz hiše, naletel si na človeška trupla, ležeča po polju in ob cestah. Byi so le koetenja-ki. ker meso so pogriali volkovi, ki so se grozno namnožili in kar v celih t ropali zahajali v vasi iu grajšČine. Njihovo tuljenje ae je mešalo s človeškim vpitjem. Po gozdih in poljanah si opazil p,, noči ognjišča, poleg katerih so si greli reveži premrlo ude, tekli zs vsakim, kdor je šel mimo, pro-sili ga novcev in kruha, in atokanje in kletve so spremljale njihovo prošnje. Strah je prevzel vse. Mnoffi ao pripovedovali, da ao te nearečne vojne in doslej neznane nesreče tesno zvezane s kruljavim imenom. Trdili so, da črke I. C. R., vtis-nene na novcih, ne pomenijo samo Joanne« Cani-uuruH Rez, marveč tudi Initium Calamitatis Regni (začetek vladanja revščine). In če se je že naata-nil v krajinah, katerih še niso zajele vojske, takšen strah in nered, si je lahko misliti, kaj se je &e le godilo v onih, katere je teptala vojska. Vsa lju-dovlada je bila razbrzdana ter ae je borila v vročici kakor človek pred smrtjo. Napovedovali ko tudi že medsebojno vojno, za katero so se je nahajalo dovolj vzrokov. Vsi mogočneži v Ijudo-vladi so zrli neprijazno na svoje bližnje ter jih nmatrali sovražnikom; tako so tudi na deželi nastale sovražne stranke. Takšen položaj je vladal na Litevakem ob času, ko se je izpremenil navadni prepir Jana Rad /.i vila, velikega hetmana, z (Joaev-akim, poljnim hetniašom, v javno borbo. Na strani poeiedujege so stali mogočni Sapiehe, katerim jc bila Radzivilova moč že4avno trn v peti A Ta zaveznika sta očitala velikemu hetmami že večkrat, da hrepeni samo po slavi, da je poklical so-vražnika v deželo, ter mu jo dal v plen; da pre-ganja katoličane, da mu je prirastla k sretf le njegova lastna sreča, ne pa sreča ljudovlade, da se namerava polstiti krone itd. Iz tega razpora se je izcimila med strankarji večkrat vojna, in oni, kiso bili premagani, so pošiljali tožbe zoper drugega v Varšavo. Pa tudi tu na zboru je kipela strast. Doma v deželi pa je vladala svojeglavnost in nemir, ker so lahko takšni ljudje, kakoršen je bil Kmitic, računali a pokrovi-teljstvom katerega teh veljakov, samo da so stali na njegovi' strani proti njegovemu nasprotniku. Glavni sovražnik pa je drvil naprej — spotikajoč se le semtertje ob gradove — svobodno in brez ta-preke. : ^ . -i/ ;;;' ' V takih okoliščinah je bila lavdansko plemstvo prisiljeno živeti z oboroženo roko, a to tembolj, ker ni bilo hetraanov blizo. Oba imenovana sta se namreč borila s sovražnikom in dasiravno ga nista zmagala, sta ga vendar zadrževala in vznemirjala. Zlasti pa se je odlikoval Pavel Sa-pieh. Celo Radzivil, ki je doživel poraz pod Aklovom, je dobil zopet nekaj zmag nad sovražnikom. Oosev-Hki pa se je bil, ali pa stopal radi miru v do-tfovor u sovražnikom in ga hotel na ta način zadrževati. Oba vojskovodji pa sta nabirala vojake pod svoj prapor, kjer jih je bilo le mogoče dobiti, ker sta vedela, da se začne na pomlad vojna tno-vič. Toda vojakov je bijo malo, blagajna prazna, in črna vojska iz zajetih vojvodstev se ni mogla zbrati, ker jo je sovražnik oviral. Kraljeva vojska pa tudi ni mogla priti na pomoč, ker se je borila na Ukrajini s Hmelnickim, eŠremetom in Butur-linoni. Samo ugodne novice o junaških zmagah, ki so dohajale iz Ukrajine, so še krepile ter bodrila Poljake. Glasno so tudi odmevala imena slavnih kraljevih hetmanov, med njimi zlasti ime Štefana Čsrnickega. Toda njihova slava jim ni mogla pomagati, torej so se litevski hetmani polagoma u-mikali, seveda niso pri tem opustili medsebojnih prask. Naposled se je nastanil Radsivil na Žmudi m lavdansko plemstvo se je pomirilo za nekaj časa. NaČelpiki raznih manjših čet prostovlojcev, ki so popršj vznemirjali deželo, ao se nekam skrili in naposled so dihali vsi svobodneje. Pravijo, da je od obupa do nadeje le en korak. In resnično I Gospodična Aleksandra je mirno sedela v Vodoktah. Volodijevskemu, ki je še neprestano bival v Paeunelih, ae je že zdatno zbolj-šalo cdravje. Ta jo tudi nalašč trosil novico, do na pomlad pride kralj t mnogoštevilnimi vojski, na kar se tudi vojna obrne na bolje. Ta novica je obodrila plemstvo, ki je jelo hoditi s plugom na polje. Sneg te je že stajal in drevesa so poganjala prve popke. Reka Lavda sc je široko razlila. Jaano nebo te je razpeljalo nad okolico. Boljaš nadeja ae je nastanila v Človeških srcih. k Medtem pa se je pripetil dogodek, ki je zno-viČ razdrl lavdansko tišino, odtrgal roke od plugov ter zabranil sabljam, da bi jih pokrila rja KAJ VAM JE POTREBNO. BERITE V LASTNO KORIST. PeUljaaJ* šmrja. P* Mi Nmm* SI.1 poslali ŠMMT V HM* •Mik. Za w m V« VkMta felarja v F*4IJK« *aar aa J< •hm Vmm mml trn* W —mL KfHa lwa» — Urnim *Jt*, «U mVM m tUU tmk JOHN NEMETH STATE BANK. 1597 SECOND AVE. NEW VORK, N. Y.