Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka Diu 1.—. LETO ra. Izha]a vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. Meaečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30’—. Neodvisen političen list UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo« Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. ' Zunanji odbor skupščine.! Novi zunanji minister dr. Perič je izjavil, da je načeloma za ustanovitev posebnega skupščinskega odbora za zunanjo politiko, da pa mora še vso to stvar natančno proučiti, predno more zavzeti definitivno stališče. S to izjavo ie postal zunanji odbor skupščine zopet aktualen in treba jo zato napeti vse sile, da bo ta odbor tudi ustanovljen. Njegova potreba je več ko evidentna in samo žalosten znak naših razmer je, da se mora naša skupščina za to svojo »pravico šele boriti, dcčim je v vseh demokratičnih državah že davno upeljana. Ne gre pa pri tem niti samo za pravico skupščine, temveč predvsem gre za to, da dobimo vendar enkrat dobro in jasno zunanjo pclitiko, ki bo vodena v zmislu narodnih zahtev, in ki bo zato tudi podpirana od vsega narcda. Še posebej pa je zunanji skupščinki odbor potreben sedaj, ko se ustvarja čisto nova grupacija velesil. S sporazumom med Nemčijo in Francijo je obvojna grupacija antantnih sil propadla in Nemčija ni več skupni sovražnik iz vojnih časov, temveč velesila, ki ustvarja novo grupacijo. Zato se mera tudi naša zunanja’ politika na novo preorientirati in pregledati, če je bila dosedanja smer dobra ali pa je treba ubrati novo. Dogodki zadnjih let so pokazali, da je bila italcfilska politika za nas brezuspe-aa° i«- 4uva^iluu, 4» je .država tudi nekaj žrtvovala za mir na za-padni meji, toda na drugi strani se je izkazalo kot iluzija upanje, da bo Italija za ceno naših žrtev odnehala cd svoje ekspanzije na vzhod. Slej ko prej je ostalo glavno načelo italijanske zunanje politike, da mora postati ves balkanski polotok njen eksploatacijski objekt in če ni Italija te politike na zunaj bolj energično povdarila, se ie to zgodilo samo zato, ker je Italija s tihim delom in na podlagi »prijateljstva« z nami itak vse dosegla, kar je hotela. Rimski pakt ni zato niti najmanje izpremenil italijanske politike, temveč je samo Beograd zazibal v lahkovernost, da ni videl priprav Italije. In zato je prišlo bridko albansko razočaranje. Če bi obstojal v na-šči skupščini zunanji odbor, potem bi si to razočaranje najbrže prihranili, ker Slovenci in Hrvati bi odprli Beogradu oči, da bi ta pravočasno spoznal svojo zmoto in ne verjel sladkim besedam. Pred odločitvijo v Beograd, 29. decembra. Radikali čakajo na sklicanje kluba, ni pa izključeno, da bo ta seja odgodena. Uzunovič stoji na stališču, da gre pred klub in zato vlada za današnji dan veliko zanimanje. Ta dan lahko postane zelo važen. V pričakovanju seje kluba sc vsi večji politični posli odloženi. Pri obeh kupinah kluba se vrši akcija, da se zberejo vsi argumenti. Koroščev klub še ni zavzel nikakega formalnega stališča. Na včerajšnji seji kluba je dr. Korošec referiral o situaciji, a za meritorno odločitev in odgovor Uzunoviču ie pričakuje prihod vseh članov kluba. Kakor se misli, je dr. Korošec odgodil odločitev kluba, dokler ne čuje, kaj bodo sklenili radikali. Z včerajšnje seje Koroščevega kluba je bil izdan tale komunike: Jugoslovanski klub je imel danes dopoldne in popoldne sejo, na kateri se je razpravljalo o sedanji politični situaciji. Ker še niso prispeli v Beograd vsi člani kluba, se končna odločitev odloži za jutri. V radikalnem klubu še vedno vre. Situacija je kalna, zlasti se vodi živahna akcija proti centrumu. Včeraj so se razširile vesti, da je pedal dr. Vasa Jovanovič ostavko na ministrski položaj zato, ker je šele o priliki zaprisege zaznal za izpremembo resora. Dr. Jovanovič je odločno demanti ral te vesti, vendar,pa ne-„ kateri radikali trde, da je podal ostavko, a ga je Uzunovič naprosil, da naj vprašanje ostavke odloži, dokler se ne bo videlo, kakšno bo končno stališče radikalnega kluba. Po mnenju, ki vlada na tej strani, je Jovanovič poslušal Uzuno-viča, da bi ne podkrepil struje, ki je v klubu proti Uzunoviču, a naknadno bo vendarle podal ostavko. Istotako se širijo vesti o predstoječi-ostavki Slavka Miletiča, ministra narodnega zdravja, zato, ker vlada ni sestavljena na širši podlagi, kakor je bilo njemu rečeno. V resnici izgleda, da se je Slavko Miletič odločil podati ostavko, a tega še ni »storil, ker čaka, da vidi, kako se bo vlada izmotala v klubu. Miletič bo motiviral svojo ostavko s tem, da vlada m sestavljena na oni osnovi, kakor je bilo njemu zagotovljeno v trenutku, ko je pristal na vstop v vlado. Tej ostavki bi sledila ostavka ministra Simonoviča, dasi radikalnem klubu. je ta izjavil včeraj, da se nadeja, da se bodo radikali pomirili. Definitivno stališče obeh radikalnih skupin se bo določilo šele danes, ko bodo vsi zbrani. Za radikalni klub še ni gotovo, kako se bo držal napram Uzunoviču. Da bo prišlo do burnih scen, o tem ni dvoma, ker se zlasti vsi pašičevci iz prečanskih krajev kažejo nepomirljive, medtem ko so oni iz Srbije bolj pomirljivi. Boje še namreč volitev in mislijo, da bi volilna vlada v rokah Uzunoviča in Bože Maksimoviča izbrisala vse one, ki so danes voditelji klubske opozicije. Mnogi cd teh radikalov nimajo nikake zaslombe v narodu, pa bi zato energična vlada lahko dosegla, da bi ti izgubili svoje mandate, zagotovo pa vlada, ki bi uvaževala pravo njihovo moč v narodu. Še vedno se sondira razpoloženje pri Marku Trifkoviču, ki ima velik vpliv na klubske nezadovoljneže. Zatrjuje se, da so odnošaiji med Markom Trifkovičem in Uzunovičem precej napeti, in da je Marko Trifkovič na poziv Andre Petroviča, da naj pride k Uzunoviču v kabinet, odgovoril: »Tu sem in lahko tu govorim. G. Uzunovič naj se izvoli potruditi k meni.« Za današnjo sejo kluba je pripravljenih veff govornikov. Smatra se, da bod:i Uzunoviča najljutejže napadali podpredsednik skupščine Subotič, potem Miletič, Ljuba Živkovie in Dragovič. Vsak dan pride v klub kak minister. Opozicija smatra, da prihajajo po navodilih Uzunoviča, da proučavajo razpoloženje. Misli se, da bo Uzunovič zahteval sporazum z opozicijo, a ne izključuje se tudi možnost, da se sestanek kluba od-godi. Pašičeva skupina bo, kakor vse kaže, nastopila v klubu solidarno in bo tudi za ceno edinstva kluba obrazložila svoje stališče in zahtevala korekturo situacije. Da bi pa ne prišlo do cepljenja kluba, bodo delali Uzunoviču vse mogoče ovire in ga prisilili, da eventuelno .odstopi. Druge skupine gledajo na to vrvenje mirno iu ne store, nič, kar bi moglo motiti potek stvari same. Demokrati se bavijo s kongresom stranke, ki se prične danes. Na kongresu bodo podvrgli kritiki današnje politično stanje in bodo izdelali osnove za postopanje v vseh vprašanjih politike. Slovenci in Hrvati, ki žive na italijanski meji, vse drugače poznajo Italijo in njene namere ko pa daljni Beograd. In to znanje mora naša zunanja politika izkoristiti, ali pa ne more biti dobra. Treba enkrat že določiti, kje je naj-večja nevarnost in s tega stališča je tudi uravnati vso zunanjo politiko. In če izkaže, da je protektor makedonstvuju-ščih Italija, potem je treba spremeniti našo bolgarsko politiko, n če je postala Italija protektorica Albanije, potem moramo tudi mi najti med Albanci svoje zaveznike. Če prodira Italija iz vseh strani na Balkan, potem mora naša zunanja politika sloneti na propagandi gesla Balkan balkanskim narodom. Tako propagando pa moremo voditi le, če dokažemo, da je tudi naša notranja politika ji skladu s tem geslom in če bo ves na-l-v radikalnem klubu tale: V radikalnem delu vlade se je pokazala struja, ki je precej uplivna in ki stremi za tem, da se na obe prazni mesti v vladi vzameta iz radikalnega kluba dva nezadovoljneža, da bi se tako dosegel mir v klubu. Ako Korošec do danes popoldne še pred sestankom radikalnega kluba ne da nikakega definitivnega pristanka za vstop v vlado, de'a ta struja na to, da se obe prazni mesti enostavno izpopolnita z radikali, da se tako uduši nezadovoljstvo. Ta struja ima mnogo pristašev v radikalnem delu vlade in tako se lahko danes zaključi situacija s tem, da vstopita v vlado še dva radikala, s čemer bi se obnovila RR-ko?.licija. Ako bi se pa delalo ovire v radikalnem klubu tej novi vladi, te ovire ne bi imele, ka-kotr se je izjavil ugleden član vlade, nikakega stvarnega pomena in bi se ta vlada vzdržala z a vsako ceno. Ne more biti nikake zapreke, ki bi ji lahko uspešno zaprla pot. u..u-ar-iiJ>a-vgfcii — — — n—< um i — PERIČ PRI UZUNOVIČU. Beograd, 29. decembra. Predsednik vlade Uzunovič se je mudil skoiro cel dan v svojem kabinetu. Izmed ministrov je sprejel ministra zunanjih del dr. Nin-ka Periča, ki je obvestil Uzunoviča, da bo danes pričel sprejemati inozemske predstavnike. Tako bo Perič dobil potrebno osnovo za vodstvo zunanje politike. Ko se sporazume z ostalimi člani vlade, bo sprejel predstavnike tiska in podal ekspoze. NOVI ŠOLSKI ZAKON. Beograd, 29. decembra. Minister prosvete Trifunovič je vzel v pretres novo stiliziran načrt zakona o osnovnih in srednjih šolah. Minister bo v nekoliko dneh dokončal te posle, nakar bo ta projekt predložil ministrskemu svetu. PAŠIČEVI SPOMINI IZIDEJO V KRATKEM. Beograd, 29. deeebmra. Včerajšnje »Novosti« prinašajo vest iz Londona, v kateri se javlja, da bo kmalu izšla Pašičeva knjiga, ki bo obegala Pašičeve me-moare o sarajevskem atentatu in vse ono, kar se je godilo prej. Na podlagi teh dokumentov, ki so avtentični, se odklanja vsaka odgovornost Srbije za vojno. V tej knjigi bo odgovor na vsa vprašanja, ki so bila stavljena osebno Pašiču in srbski vladi, kateri je on predsedoval leta 1914. PAVLE RADIČ ODPOTOVAL V ZAGREB. Beograd, 29. decembra. Minister za agrarno reformo Pavle Radič je odpotoval sinoči z brzim vlakom v Zagreb. Med Vatikanom in palačo Chigi. Dopis iz Rima. 22. decembra. Italijanski tisk je skoraj dobesedno objavil nagovor papeža Benedikta XI. na kardinalski kolegij, zbran 20. t. m. v tajnem kon-zistoriju. Popolnoma dosebedno je vsaj v vseh večjih listih objavljen tisti del, kjer je papež zavračal in obsodil stališče lista »Acti-on Francaise« ter dajal navodila francoskim katolikom za njihovo politično udejstvovanje. Samo ob sebi pa je umevno, da je italijanski tisk dobesedno objavil tisti del nagovora, v katerem obsoja papež kar najstrožje atentat na ministrskega predsednika Mussolinija in povzdiguje le-tega takorekoč do personifikacije Italije v njegovi osebi. Dobesednost izginja potem, ko je papež ostro obsojal fa*-šistovska nasilja, ki so se godile po bolonjskem atentatu proti »osebam, stvarem, zavodom in hišam, v katerih'so bili nastanjeni, ne umikajoč se niti pred svetostjo svetišča, nUi pred spoštljivim dostojanstvom škofa, ne pred posvečenim značajem duhovnika, preganjajoč najboljše med katoliškimi vernimi.« Konec, kjer izraža papež svoje upanje, da se taki dogodki ne bodo več ponavljali, ter priznava, da je državna oblast ukrenila vse potrebno, da bi jih bila preprečila, in da je tudi odredila ukrepe, s katerimi se preprečijo v bodoče. Vendar pa to zaupanje ni popolno, ker so zdi, da vendar še visi neka temna grozeča neizvestnost nad katoliškimi organizacijami, kar ima svoj vzrok pač v onem pojmovanju države, ki ga katoliška cerkev ne more priznavati za pravega, namreč, da je »država sama sebi namen, in da je državljan človek samo sredstvo, ker dTŽava monopolizira in absorbira vse,« vsled česar se potem dobri oblastveni ukrepi na periferiji po ljudeh, ki pod novimi znaki in imeni vstajajo prejšnji sovražniki družbe in vere, izpre-minjajo v nasilja. Papež upa, da izgine nezaupanje napram katoliškemu gibanju' in pride do složnega skupnega delovanja v splošno dobro. Ta odstavek papeževega nagovora, ki govori o Italiji, se da torej razdeliti v dva med seboj strogo ločena dela. Iz prvega dela zveni slava Mussoliniju, poglavarju vlade, v drugem delu pa se graja udejstvovanje fašizma med državljanstvom v smislu njegovega fa-šistovskega pojmovanja države. V prvem delu pravi papež: »Tudi Italija, ta zemlja, ki nam je iz tolikih naravnih« — papež pač kot Italijan čuti italijansko! — »in verskih razlogov ljuba in draga, je morala izpoznati nevihte. In pravimo s pomislekom: nevihte, ker je bila predvsem nevihta ogorčenja in zgražanja zaradi blaznega atentata na življenje moža, ki s tako energijo vodi usodo države, da se zdi, da je v nevarnosti država sama. kedarkcli je v nevarnosti njegova oseba. Skoraj vidna pomoč božje previdnosti je storila, da je ono prvo nevihto mogel takoj nadkriliti pravcati vihar veselja in radosti ter zahvalnosti, da je ušel nevarnosti in ostal popolnoma in, kakor se more pač reči, čudežno nedotaknjen tisti, ki bi naj bil žrtev. Kakor smo bili med prvimi, ki smo dobili* vest o tej strahoviti in tako srečno premagani nevarnosti, je bila tudi naša zahvala med prvimi, ki so se dvigale h Gospodu življenja in smrti, ki odzgor vodi in vlada vse in vsem, posameznikom in narodom.« Doslej p£$ež še ni v takih superlativih govoril o nobenem vladarju, kaj šele ko kakem, ministru. Mussolini mu je mož, ki je tako ozko zvezan z usodo od papeža iz naravnih in verskih razlogov tako ljube in drage Italije, da pomenja vsaka nevarnost za Mussolinija. nevarnost za Italijo samo. Papež je» tu povedal jasno, da smatra Mussolinija za poosebljeno Italijo in vihaj veselja in radosti, ki je ob njegovi naravnost čudežni rešitvi iz nevarnosti zavel preko Italije je objel tudi njega in bil je med prvimi, ki so se goreče zahvaljevali božji previdnosti, da je rešila Mussolinija, Italijo. Tu, v tem delu njegovega nagovora je pač govoril iz papeža Benedikta XI. bivši milanski nadškof msgr. Ratti, dobri osebni in politični prijatelj Benita Mussolinija, ki je obsojajoč bolonjski atentat, popolnoma pozabil, da je Mussolini političen človek, vodja stranke, ki se je narinila narodu in državi, si z najgršimi nasilstvi osvojila oblast nad vsem in vsemi, ki si jo vzdržuje s prav enakimi nasilstvi in da kot tak nima niti najmanjše besedice, da bi se,sam, ali da bi ga kdo drug istovetil z vsem italijanskim narodom, z dr- žavo italijanskega naToda, z Italijo! Papež se je tu postavil na isto stališče, kakor ga zavzema menda večina kardinalskega kolegija z njegovim dekanom, kardinalom Vanu-tellijem na čelu, ki je izjavil pred kratkim v silno zadovoljst^p vsega fašizma: »Vedno sem zaupal v ta blagodejni preporod italir Janškega naroda (fašizem). Izražal sem svoje občudovanje za Benita Mussolinija že v prvih letih njegove vlade in sem ohranil to občudovanje tudi tedaj, ko je moglo povzročiti nezaupanje. Tem bolj vesel pa sem zato danes, ko vidim z vedno večjim umevanjem zbrano vse okoli moža, ki ga je previdnost božja dela Italiji za duševni in materielni napredek našega naroda. Veliko sem molil in vedno molim k Bogu zanj, da bi mogel dovršiti svoje delo, ki se ga je lotil, vse dotlej, kar je prosil božje pomoči za svoje delo na vladi.« Ali se pa strinja s tem stališčem tudi vsa t-sta ogromna večina italijanskega naroda, ki čuti Mussolinija in fašizem nad seboj kot težko moro in komaj čaka dneva, ki bi jo rešil fašistovskega tiranstva: to je seveda drugo vprašanje, ki ne zanima samo Italije, temveč ves civilizirani, predvsem pa ves katoliški svet, ki naj gleda v kardinalih očete sv. Cerkve, v papežu pa njenega poglavarja in namestnika Kristusa, večne Resnice in Pravice! Tako je potem razumljivo, če je drugi del onega odstavka papeževega nagovora, ki govori o Italiji, v očividnem protislovju s prvim delom. Ako namreč papež v prvem delu istoveti Mussolinija z Italijo, ako pomenja nevarnost za Mussolinija nevarnost za Italijo, ako pravi papež, da sama božja previdnost na čudežen način varuje Mussolinija - Italijo nevarnosti, in potem oni viharji veselja in radosti ter zahvalnice za srečno rešitev, potem je vendar vse prav in dobro, kar dela in stori Mussolini, potem je vendar in predvsem pravo in dobro njegovo pojmovanje države, ono fašistovsko pojmovanje, po katerem je država sama sebi namen. Da tako pojmuje državo, je Mussolini izjavil neštetokrat in ves fašistovski režim vendar sloni na takem pojmovanju države. Pa pravi sedaj papež: »Zdi se. da se zopet kaže in proglaša novo pojmovanje države, ki ne more biti katoliško pojmovanje ker pretvarja državo v namen, državljana, človeka pa v sredstvo, monopolizirajoč in absorbirajoč v državi vse.« Papež — tu je pač govoril papež, a ne tudi nadškof, osebni in politični prijatelj Mussolinijev — s temi besedami jasno in odločno obsoja fašizem v njegovem temelju in potemtakem prav tako tudi njegovega vodjo, njegovo personifikacijo, Mussolinija samega, katerega je prej kot personifikacijo povzdigoval do nebes. Seveda pa je treba pripomniti, da je ta obsodba le v zvezi z nasilstvi, •ki »o jih fašisti zagrešili nad katoliškimi ose- bami, stvarmi, zavodi in hišami, v katerih so nastanjeni. Mimogrede bodi omenjeno, da o nasilstvih proti drugim osebam, stvarem, zavodom in hišam v papeževem nagovoru ni omembe. In zdi se, kakor da b’i ono obsojanje fašistovskega pojmovanja države vendar ne bilo tako zelo. resno in definitivno, kajti končno izražanje upanja, da z odstranitvijo nezaupanja napram katoliškim organizacijam in institucijam, pride do kar najskladnejšega in najučinikovitejšega, najpopolnejšega in najsložnejšega skupnega delovanja za obče dobro in prospeh,« govori precej jasno, da bi se dala stvar tudi še vzeti za dobre. Ako tako potegnemo črto pod te postavke se nam razločno pokaže končni rezultat: Vatikan in fašizem sta se zbližala že toliko, da je treba odstraniti le še neke malenkosti, pa bo sporazum popoln. Za Italijo vsekakor velepomembna in brez dvoma velekoristna stvar. Kako jo bo pa sprejel ostali svet, je seveda drugo vprašanje1 Do novega leta znižane cene! Zimske suknje in druga oblačila nudi v največji izbiri J. M A 6 E K, LJUBLJANA, ALEKSANDROVA CESTA ŠTEV. 12. Politične vesti. — Novi zunanji minister dr. Niko Perič je izjavil, da sprejme jutri diplomatski kor, da se ž njimi seznani. Nadalje je izjavil, da tekom prvega meseca ne bo izvršil nobenih izprememb v našem diplomatskem osobju. Sploh bo izvršil izprememibe le, če postane za to nujna potreba. Važna je izjava dr. Periča glede parlamentarnega odbora za zunanje zadeve. Dejal je: V teoriji sem za tak odbor. Jaz bom preudaril vse, kar zadene ta odhor, zlasti pa vzroke, ki so njegovo delovanje onemogočili in potem bom zavzel svoje stališče. Končno je izjavil dr. Perič, da bo v kratkem podal obširen ekspozeo zunanji politiki. Nasprotja v radikalnem klubu trajajo dalje in Uzunovičeva izjava o svoji vladi jih ni niti najmanje omilila. Narobe so se ta na-, sprotja v zadnjem času še povečala in po Beogradu se že govori, da bosta podala ministra Simonovič in dr. Jovanovič demisijo in tako prisilila vlado k ostavki. Simonovič bi^demisioniral samo zaradi tega, ker je odločen pašičevec, dočkn je dr. Vasa Jovanovič demisioniral, ker je užaljen, kakor se utemeljuje prevzem prometnega ministrstva s strani generala Milosavljeviča. Po tej utemeljitvi je prevzel general Milosavljevič železniško ministrstvo samo zato, ker ni znal Vasa Jovanovič urediti ministrstva. Informirani p-olitični krogi pa ne verujejo dosti v ti napovedani demisiji, ker bi pašičevci tvegali, da potem sploh izpade njihov zastopnik iz vlade in ker so tudi grožnje centrumašev z volivno vlado Uzunoviča vedno glasnejše. Pred volivno vlado pa pašičevci vedno pokleknejo na tla. — Albanska vlada brez denarja. — Zadnji mesec ni mogla albanska vlada izplačati uradnikov, temveč jim je izdala le neke bone, ki bi jih morale občine izmenjati za denar. Občine pa tega niso hotele storiti in tako so ostali uradniki brez plače. Ne bo prav nič drugega preostalo ko da si albanska vlada izposodi denar pri Italiji ter proda zopet kako koncesijo svoji protektorici. = «Politički glasnik« piše o novi vladi med drugim to-le: Osemnajst dni krize -so nudili prebivalstvu dva zelo različna prizora. Na eni strani so pokazali politiki demokracije, da so tudi v trenutkih najresnejšega notranjega .in zunanjega položaja nesposobni, da se povzpne nad strankarske in osebne interese. Na drugi strani pa je država videla, da so v istem hipu mislili kralj in rodoljubna javnost na Italijo, gospodarsko kriao in na najvišje interese države ter se trudili z vsemi silami, da dajo deželi čim najboljšo vlado. Čeprav oviran od ustave, je vendar kralju uspelo, da s svojim osebnim ugledom reši od politične demokracije vlado dela. Vlada radikalov, radičevcev in SLS (ki pa še ni v vladi, op. ured.) predstavlja ogromen uspeh v boju med državnimi in strankarskimi interesi. S tem je dokazano tujini, da je vsa država, Zagreb, Ljubljana, ravno tako ko Beograd enodušna v obrambi svaje zunanje sigurnosti. Boljšega odgovora se v sedanjem trenutku ni moglo dati Italiji na njeno prodiranje na Balkan. Hvala zgodovini, da smo v monarhiji in da v trenutku, ko misli oblast na delitev oblasti, misli kdo na Italijo. Z odobritvijo generala na čelu železniškega ministrstva priznava ogromna večina skupščine, da je postala nujna potreba, da se uredi resor, ki je danes v tako kaotičnem stanju. Če se bo Italija zamislila, ko prečita listo nove vlade, potem bomo imeli razlog, da z navdušenjem pozdravimo imenovanje generala Milosavljeviča. — Citiramo »Politički glasnik«, ker je za mišljenje zelo uplivnih beograjskih krogov značilen. Žal pa , ne moremo deliti tudi njegovega optimizma ; in to tem bolj, ker ne samo, da ni SLS v vla-di, temveč ni v vladi sploh nobenega Slovenca. Vsa demonstracija proti Italiji je torej padla v vodo. — Bivša cesarica Žita odklonila italijansko pomoč. Kakor poroča »Echo de Pariš: sta poslala italijanski kralj in Mussolini posebnega odposlanca na Špansko k bivši cesarici Ziiti. Ponudila sta ji stalno pokojnino, če se naseli v Italiji ter tudi pomoč, da postane njen sin Otto madjarski kralj. Žita pa je italijansko ponudbo odbila, ker Burboni še nikdar niso imeli sreče, če so se poslužili tuje pomoči. — Fašizem še proslavlja. Prosvetni minister je izdal naredbo, da se mora v vseli uradnih spisih k datumu dostaviti »v petem letu fašizma«. Ko je prosvetni minister po- ročal o svoji odredbi Mussoliniju, ga je ta pohvalil in zato bodo seveda tudi vsi ostali ministri sledili primeru prosvetnega ministra. Uredba je sicer smešna, vendar za Italijo koristna, da bodo odstavljeni profesorji in uradniki vsaj vedeli, v katerem letu slavnega fašistovskega vladanja so prišli ob kruh. — Grški oficirji pripravljajo nov prevrat. Po vesteh iz Aten pripravljajo nekateri oficirji nov preobrat in sicer vsled tega, ker je bilo v službo sprejetih okoli 100 bivših monarhističnih oficirjev. Republikanski oficirji bi hoteli zato zopet uvesti vojaško diktaturo. Velik del oficirjev pa se nameravani akciji upira, ker je mnenja, da je že skrajni čas, da pride tudi Grčija do svojega miru. Večina grškega prebivalstva je odločno za vlado, katero poživlja, da z vsemi sredstvi zatre vsak .poskus uvedbe vojaške diktature. , = Porenje bo izpraznjeno koncem leta 1JJ8. Kakor se poroča iz Berlina, se pripraven med Nemčijo in Francijo dalekosežeu dogovor. Po tem dogovoru bi posebna francoska civilna komisija kontrolirala demilitarizaue pokrajine Nemčije, obratno pa nemška civilna komisija francosko obmejno ozemlje. Nato bi se do konca leta 1928. izvedla popolna evakuacija Porenja in med Francijo in Nemčijo bi nastali potem najboljši odnošaji. Angleži proti vstopu Rusije v Zvezo narodov. Do pred kratkim so angleški listi stalno povdarjali potrebo, da vstopita še Amerika in Rusija v Zvezo narodov. Sedaj pa ie nastal nenadoma preokret in v »Times« je izšel uvodnik, v katerem se to vabilo odklanja. »čeprav je obžalovati,« piše list, da niso Združene države Sev. Amerike članica Zveze narodov, je pa vendar nezmiselin to povabilo vedno znova ponavljati. Združene države so prvotno sicer same propagirale misel Zveze narodov, toda danes nočejo o njej nič slišati in v tem se je treba sprijazniti. Naravnost nezmiselno pa je vabiti Rusijo v Zvezo narodov. Čičerin, zunanji minister sovjetske Rusije je še pred kratkim dejal, da je sovjetska vlada s homerskim krohotom sprejela povabilo v Ženevo. Pa tudi stvarno je vstop Rusije v Zvezo narodov nemogoč. Zveza narodov je za sporazum, sovjetska Rusija pa za poostritev obstoječih na-sprotstev, Zveza narodov je za organizirano sodelovanje narodov in priznanje nacionalne suverenitete. sovjetska Rusija pa se bori za internacionalizem. — Ta oster napad angleškega lista je na prvi pogled presenetljiv, ker je »Times« vedno zagovarjal zbližanje z Moskvo. Spremembo angleškega stališča do Moskve so povzročili kitajski dogodki, zlasti pa to, da je kantonska vlada gladko odklonila vse angleške predloge in sicer vsled upli-va sovjetskega emisarja Borodina. Sovjeti so torej zadeli Anglijo na zelo občutljivem mestu. = Poslabšani odnošaji med Združenimi državami in Mehiko. Združene države nameravajo v Nikaragui zgraditi nov kanal, ki bo vezal -Atlantski s Tihim oceanom, ker sedanji Panamski prekop ne zadostuje več. Poga- .Innja t, nlltaraSRo vin«io giodn odstopa Ije so bila že zaključena, a je med tem izbruhnila v Nikaragui revolucija. Združene države so se izjavile za predsednika Diaza, ki je pristal na ameriške predloge. Njegov nasprotnik pa se je obrnil na predsednika me-hikanske vlade Callesa za pomoč, ki jo je tudi dobil. Združene države so nato izkrcale v Nikaragui čete, ki so pripravljene, da tudi aktivno posežejo v dogodke. Vsled tega s9 je razmerje med Mehiko in Združenimi državami silno poslabšalo in nekateri govore celo o možnosti vojne med obema državama. Kratke vesti. Vodja madjarskih flazifikatorjev j-.rinc \Vindischgraetz je bil pomiloščen in je že n* svobodi. Čehoslovaška vlada je odklonila ponudbo nekega tujega konzorcija za prevzem čeho-slovaških železnic. Komunistično zaroto v Sofiji je odkrila policija in aretirala 80 oseb. Komunisti so baje hoteli na pravoslavni božič izvršiti državni udar. Tudi v Besarabiji je bila odkrita komunistična zarota. Policija je aretirala tri kurirje, ki so bili s šifriranimi pismi na potu v Moskvo. Nova lifavska vlada je ob-odila štiri komunistične voditelje na smrt. Smrtna kazen je bila par ur po razsodbi izvršena. Emil NavinSek: Oh. Ludeto: 17 Spomini francoskega vojnega detektiva. Na zunaj je izgledala čisto v redu. Poštni pečat nam je povedal, da je bilo pismo oddano na pošti v Avemie de la R6publique v Parizu. Naslov je bil napisan s pisalnim strojem. Zadaj ni bilo pečata. Vse to ni povedalo dosti. Ko smo opazovali pod povečalnim steklom poštni pečat, da bi si ga natančneje ogledali, smo opazili s peresom potegnjeno, komaj 1 mm dolgo črto, ki je prihajala izpod ene znamke... Počasi smo s teplo vodo odlepili obe znamki in prikazala se je pisava, katero sta zakrivali. Stvar je postajala resna, kajti slednjič smo vendarle dokazali krivdo mladega mornarja. Na žalost je bilo to besedilo šifrirano, to se pravi sestavljeno iz tajnih znakov, katere je bilo mogoče samo Citati, če je kdo poznal njih »ključ«. Zaman smo poskušali vse znane kodekse in vse kriptografične metode, ki so v rabi v tujih armadah. Ni se nam posrečilo čitati besedila. Zato smo takoj poslali dotični pisemski zavitek centralnemu kriptografskemu uradu v Parizu. Ker ni bilo nikakega dvoma o krivdi mladega moža, da smo ga razkrinkali, smo ga obdržali v zaporu iradi... javne pijanosti in razgrajanja, za toliko časa, dokler ne bi prišel iz Pariza odgovor. 13. poglavje. »Kuhar«, ki dobro pozna svoj posel. Dva dni pozneje nam je policijski uradnik iz pristanišča privedel popolnoma pijanega skandinavskega mornarja, ki je za zabavo razbil večino oken ene brezštevilnih gostiln na obrežju de la Fosse. Čudno je bilo, da je ta skandinavski mornar izborno govoril francosko. Ker je bil popolnoma pijan, nismo mogli takoj sestaviti ž njim protokola in zato smo enostavno dali povelje, naj ga vtaknejo v luknjo v policijski stražnici v ulici de l’H6ronniere. To povelje pa mornarju ni bilo nič kaj povšeči, kajti prosil nas je, da bi rad sam z nami govoril, kar smo mu radi ustregli. Ko smo bili sami, je takoj spremenil svoje vedenje. Ni bil več pijan in popolnoma mirno in usmerjeno nam je pomolil svojo francosko detektivsko legitimacijo, rekoč: — Jaz sem v resnici tole: Obenem s pismom, ki ste ga bili zaplenili predvčerajšnjim in ki je silne važ-I nosti, vam prinašam potrebna navodila. — Predvsem je neobhodno potrebno, da me vkrcate na ladjo, s katere je mornar, ki je dobil to pismo. Razen tega ga boste takoj izpustili iz zapora in se ne boste več brigali zanj. Od sedaj naprej ima opraviti z menoj. — Kar se pa tiče vas, imam nalog, da vam Izročim šefove čestitke. — Sedaj pa naglo k delu. Takoj me boste zaprli in sicer v celico k onemu mornarju, ki ga bom od sedaj naprej jaz nadzoroval. — Ladja, ki naju bo odvedla, zapusti Nantes jutri zjutraj ob 9. uri, in imate torej dovolj časa, da potrebno uredite. — Pa še nekaj: lahko me ukrcate kot mornarja ali kot kurjača. Obe službi poznam dodobra, a če bo treba, me tudi lahko udinjate kot kuharja. Znam tudi kuhati in sicer čisto dobro. — Tu so moji papirji. Popolnoma s° v redu in če nas na morju ustavi kak podmornik ali toroedni lovec admirala von Scheera, bi zame stvar ne bila nikakor nevarna.« Domenili smo se vse potrebno, in ko je bila zaideva točno urejena, smo zaprli v ječo navideznega »Skandinavskega mornarja«. (Dalje prihodnjič.) Dnevne vesti. ZARADI TISKOVNE NAPAKE - 30 LJUDI BBEZ SLUŽBE. Poročali smo že, da je bila državna subvencija za ljubljansko gledališče znatno znižana, ker da se je zgodila v proračunu — tiskovna napaka. Izgovor je tako smešen, da more vanj verovati le tisti, kdor se hoče vsled svoje naivnosti izveličati. Ampak recimo, da je izgovor resničen. Toda v tem primeru bo zaradi tiskovne napake okoli 30 ljudi brez službe, ker to posledico bo imelo zmanjšanje subvencije. Kje pa je na svetu še ■mogoče, da ima tiskovna pomota take posledice. Kje na svetu pa je še tisk, ki bi na taksno gorostasnost molčal. In kje na svetu so ss stranke, ki na vse to molče. Kakor vse kaže, je ta žalostna posebnost prihranjena Sloveniji, ker tako slovensko časopisje, ko slovenski politiki molče, ko bo zaradi tiskovne napake 30 ljudi brez kruha. Kakor da že ne bi imeli dovoli brezposelnih. — »Uradni list« št. 119 z dne 28. decembra objavlja: Razpis o pogojnih ekspedicijah veloeipedov za osebe, ki poseSajo naša kopa-~^ča v poletni sezoni in odločbo, s katero se razpušča zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. — lz pisarno velikega župana mariborske »Masti nam javljajo, da :je stol sedmorice, oddelek B, kakor kasacijsko sodišče v Zagrebu z dne 6. junija 1923, KI 162/23/3 ob priliki neke ničnostne pritožbe v varstvo zakona izrekel, da ostane v Sloveniji in Prekmurju zakon o zborovanjih z dne 15. novembra 1867 drž. zak. št. 135, v veljavi v kolikor ^i v očitnem navskrižju z ustavo in dokler Tie dobimo v čl. 14. ustave napovedanega izvršilnega zakona. — Kor list v Novem Sadu. V Novem Sadu je začel izhajati list »Radikalne Rečic. List izdajajo disidenti radičevske stranke. Urejuje ga dr. Radislav Lic. i ‘ Postaja Križe—Golnik. Prometno ministrstvo je izdalo odlok, da se imenuje postaja Križe na Gorenjskem, na železniški pirogi Kranj—Tržič, odslej Križe - Golnik. — Ponudba posojilni, v ojvodinskim mestom. Iz Sombora poročajo. Nedavno je prejela somborska mestna občina ponudbo za Posojilo nad 1,000.000 dolarjev. Pregovori radi posojila potekajo ugodno. Ista ameri-sko-angleSka finančna skupina je ponudila tudi drugim vojvodinskim mestom posojala v skupnem znesku 23,000.000 dolarjev. Ta Posojila naj bi se upotrebila za kanalizacijo razširjenje električnih central. Mesta, ki Prihajajo pri tem v poštev, bi morala garantirati z vsem svojim premoženjem in davčno močjo. — Rektorat ljubljanske univerte razpisuje iia tehnični fakulteti 'asistentsko mesto pri električne stroje s prejemki urad-3 'Skupine I. kategorije. Kompeiemti nai vlože svoje prošnje do dne 15. januarja 1927 pri rektoratu univerze. — Razpisane učiteljske službe. V ljubljanski oblasti je razpisanih sedem učiteljskih mest, v mariborski pa osem. Prošnje je vložiti do 31. t. m. — Razpisana mesta. Oddasta se dve mesti višjih pisarniških oficijalov pri deželnem sodišču v Ljubljani in mesto pisarniškega uradnika pri sodišču v Kranjski gori. Prošnje je vložiti v prvem slučaju do 5. februarja 1927, v drugem pa do 30. januarja 1927. — Na državnem bakteriološkem savodu r Ljubljani se odda mesto služitelja (sprejmejo se le prosilci, ki so zadostili vojaškim predpisom) in mesto zvaničnika (zvaaičaice), ki opravlja tudi laborantske posle (prednost imajo oni (one), ki pišejo na stroju). Prošnje je vložiti do dne 10. januarja 1927 pri upravi državnega veterinarskega 'bakteriološkega zavoda v Ljubljani. i 7" In^°njerski izpit iz strojne stroke je položil te dni na tehnični visoki šoli na Dunaju tehnik Riko Tavčar, sin magistralnega nadofioijala v Ljubljani. — Darilo. Mesto venca na krsto umrlega g. dr. Otmar Oblaka, okrajnega zdravnika v Kranjski gori je podaril g. Josip Ravnikar, trgovec v Ljubljani podpornemu skladu Trg. društva Merkur v Ljubljani 200 Din. Iskrena hvala! —: Odbor* — Odlikovanje. Na mednarodni radio in amaterski izložbi Baselskega vzorčnega velesejma je bil odlikovan g. Emld Jakopič, sef signalne sekcije Direkcije drž. železnic v Ljubljani s prvim darilom a srebrno medaljo in 'S priznalnico za svoj dvocevni aparat lastnega izuma. Gospod Jakopič je bil že ponovno odlikovan na Radio - razstavah v Ljubljani in Zagrebu in zamoremo biti ponosni, da se je uveljavil na tem polju tudi v t nji ni. Gospodu Jakopiču .a krajnem koncu Alaake. Kako se jim je pa Rodilo v tujski legiji, za to veljn pregovor: »Vsak je svoje sreče kovač«. — Abrahamovic* umrl Dne 24. t. m. je umrl v Lvovu v 86 letu svoje starosti David yitez pl. Abraharnovicz. Bil je svoječasno, ko je'odločal poljski klub o usodi avstrijske po-utuce, Ze]0 vplivna oseba. V politično življenje je vstopil že v mladih letih. Ko ie bil deželnega poslanca, mu ni bilo mti do ‘let. Državni poslanec je bil od leta 1880 do prevrata. Pod Badenijem je bdi predsednik parlamenta. Cesar Franc Jožef ga je eelo upošteval. Ko je šlo za volilno reformo leta 1905 in 1906 je bil Abraharnovicz eden največjih nasprotnikov. V obnovljena Poljaki se politično ni udejstvoval. — Amnestija ia ruske vejake, ki so služili v bevih armijah. Iz Moskve poročajo: Cen- tralni sovjetski eksekutivni komite je izdal za vse vojake, ki so se bojevali v katerikoli ■beli armiji, amnestijo. Amnestija se nanaša tudi na vojake, ki so se borili v murmanski armadi s štabom v Arhangelsku. — Japonski cesar umrl. Japonski cesar je v soboto ob 1. uri 25 min. umrl. Cesar Još-i-hito je bil rojen dne 31. avgusta v Tokiju. Prestol je zasedel dne 30. julija 1912, po smrti svojega očeta, cesarja Mucohita. Leta 1900 se je poročil s hčerko kneza Mihitake, Sadoko. Njegov najstarejši sin Hirohito, ki je rojen dne 29. aprila 1901 ter je postal že leta 1921 radi duševne bolezni svojega očeta regent, je postal sedaj japonski cesar. Ceremonije so se izvršile eno uro po smrti Jošihita. Jošihita pokopljejo na nekem griču pri Tokiju. Žalovanje na japonskem dvoru 'bo trajalo 12 mesecev. — Novi komandant italijanske mornarice. Za komandanta italijanske mornarice je bil imenovan mesto umrlega generala Simonetija admiral Nicastro. — Podzemska železnica v Moskvi. Moskovska* komunalna uprava je sklenila, da zgradi podzemsko železnico, ki .bo vezala vse glavne kolodvore in mestne okraje. Stroški eo pre-računjeni na 200 milijonov mark. Projekt izvedeta dve nemški podjetji. — Hercegovini grozi lakota. Iz vse Hercegovine prihajajo resne vesti o grozeči lakoti. Razmere so^ se v zadnjem času posebno že zato poslabšale, ker divjajo po vsej deželi snežni meteži in pritiska silen mraz. Nevarnost je tem večja, ker je bila letošnja letina slaba. V nekaterih krajih nočejo dajati trgovci živil več na kredit. — Velik mraz na Madjarskem. V vsej Madjarski vlada občuten mraz. Toplomer kaže 15° C. Donava je pričela zmrzovati. Blatno jezero je že zamrznjeno. — Potres v Albaniji. Te dim je bil v Draču močan potres, ki je 'povzročil veliko materi jalno škodo. Nad tisoč oseb je brez .strehe. — Velik požar pri Sarajevu. V vili Bolgara Rade Zepalova je izbruhnil te dni, ob nenavzočnosti lastnika požar, ki je uničil gospodarska poslopja ter povzročil veliko ma-terijelno škodo. Žepalov ni bil zavarovan. — Sredi mesta zmrznil. V Visokem v Bosni je našla v eni.zadnjih noči policija na easti nekega Mujo Karabaloviča mrtvega. Možakar si ga je bil preko mere privoščil, vsled česar je obležal na cesti in zmrznil. — Huda zima v Hercegovini. Po vsej Hercegovini je zavladal silen mraz. Na sveti večer je besnel nad Mostarom in okolico orkanu podoben vihar, ki je povzročil veliko ma-terielno škodo. Iz Backa in Nevesinja poročajo o snežnih metežih, kakršnih tam niti najstarejši ljudje ne pomnijo. Na cesti iz Mostara v Gacko sta zmrznila dva delavca. Na pol zmrznjenega kmeta Vuklča so napadli v bližini Gacka gladni volkovi ter ga raztrgali. ^ Samomor poročnika finandne straž©. V Kobalu pri Hercegnovem je izvršil samomor poročnik finančne straže Novakovič. Ustrelil se je s službeno puško. Vzrok samomora še ni ugotovljen. Novakovič zapušča vdovo in tri otroke. — Glavna obravnava zoper Isa Langa. Predvčerajšnjim se je vršila v Osijeku glavna obravinava zoper bivšega ravnatelja tvornice papirja »Mira«, znanega sleparja Isa Langa, ki je Obtožen, da je falzificiral 1,773.400 mo-nopoLskih banderol ter oškodoval s tem državo za 1,596.060 Din. Obravnava je bila v svrho zaslišanja novih prič preložena ter se ■bo nadaljevala črez tri do štiri mesece. Isa Lang sedi že 10 mesecev v preiskovalnem zaporu. — Odmev komitske akcije iz leta 1922. Leto 1922 je bilo, kar se tiče komitskih akcij eno najstrašnejših. Posebno 'na 'levem bregu Vardara je bilo izvršenih mebroj umorov. Zločine ima na vesti makedonski komite, ki je obračunaval z našimi tamkajšnjimi nacionalnimi elementi. Makedonski komitaši so ubili med drugim tudi popa Atanasijo Jane-viča, nacionalnega borca iz sela Kojšeja (sko-Pe!jeki srez). Te dni se je vršila v tej zadevi obravnava. Pred skopeljskim sodnim dvorom sta se zagovarjala dva Seljaka iz Bodra, D j or a Veljkov.ič in Trajko Vasič, dva znana komi-tnša iz tolpe bolgarskega razbojnika Lazarja Divljanca. Obtožena sta bila po zakonu za zaščito države. Dijora Veljkovič je odnesel 20 let ječe, Trajku Vasidu se krivda ni mogla dokazati, vsled česar je bil oproščen. — Nevaren kačak ubit. Kot poročajo iz Kosovske Mitroviče, je pričakal t6 dni orožniški kapetan Jarakovič s tremi orožniki glasovnega kačaka Selmana Sejnuloviča, na čigar glavo je bila razpisana nagrada ter ga v boju ustrelil. Vest o smrti Sejnuloviča je .vzbudila v vsej okolici veliko radost. — Aretacija razbojniške tolpe. Orožniki v Virovitici so aretirali te dni razbojniško tolpo, broječo devet glav. Vodja tolpe je star še ne štiriindvajset let. Tudi njegovi koropli-ci so približno iste starosti. Kljub svoji mladosti imajo lopovi na vesti veliko število roparskih napadov, vlomov itd. Vsi tolovaji čepe za železnim omrežjem, samo njihovem vodju se je posrečilo pobegniti. — Drsen vlom v Budimpešti, Na božični večer je bil izvršen v centru Budimpešte drzen vlom. Za časa najživahnejšega prometa sta udrla v trgovino nekega draguljarja dva individija, oblečena v bele plašče, kot jih nosijo tam trgovski pomočniki ter odnesla iz lokala za 3C0 milijonov Km blaga. ^Pasanti, ki so jih videli, ko sta nosila blago iz trgovine, eo mislili, da sta v trgovini zaposlena. Juvelir je opazil tatvino šele po praznikih, ko je prišel v trgovLrto. — Vlom v blagajno delavske organizacije. Te dni so vlomili neznani svedrovci v blagajno Delavskega doma v Mostaru ter odnesli okoli tiisoč dinarjev. Glavne 'blagaine niso mogli razbiti, sicer bf bil njihov plen seveda mnogo večji. Policija je nekega usum-ljenca aretirala. Popolna razprodaja tudi na obroke vseh predmetov, damske, moške in otročie komekcije, dežnih plaščev, klobukov itd. se vrši pri tvrdki O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trgr štev. 5. Le v prvem nadstropju. Vhod samo skozi vežo. Prodaja se pod nakupno ceno. — Napad na sovjetskega konzula v Pariza. Ruski emigrant Ostrovski je zaprosil te dni na ruskem konzulatu v Parizu za potni list v Rusijo. Ko se je zglasil par dni nato na konzulatu, so mu povedali, da potnega lista ne bo dobil. Zahteval je svoje dokumente, med katerimi se je nahajala tudi njegova slika, nazaj. Konzul mu je vrnil dokumente, glede slike mu je pa dejal, da jo je poslal Ceki. To je Ostrovskega tako ujezilo, da je konzula prav pošteno oklofutal. — Roparski umor v železniškem vlaku. V brzovlaku Neapelj—Tarent je bil izvršen te dni drzen roparski umor. V kupe II. razreda, v katerem je sedel neki letalski oficir s svojim lovskim psom, je vstopil na mali postaji mlad, eleganten človek. Nenadoma je vlak ustavil, ker je potegnil nekdo zasilno zavoro, nakar je Skočil mladi mož iz vlaka. Ko je v temi izginil, se je izkazalo, da je letalskega oficirja oropal in težko poškodoval. Oficirjev pes je morilcu sledil ter ga tako izdal. Oficir se je pozneje za nekoliko časa zavedel ter dogodek natančno opisal. Morilec je na varnem. — Občutljiv igralec. »Weltbiihne< poroča: Pri »Nemškem gledališču« v Berlinu je nastavljen igralec, g. pl. Netto, ki je bil preje pri vojakih ter je dosegel tam čin ritmojstra. V .»Neidhardtu von Gneisenau« je igral možakar vlogo generala, ki ga neki stražmoj-ster pošteno opsuje. G. pl. Netto je to nekaj časa heroično prenašal, končno pa je stopil pred režiserja, rekoč: »Gospod Hilpert, prosim, da mi te uloge ne daste več. Jaz sem ritmojster, gospod Kraus pa ni bil 'niti vojak. Ne morem prenašati, da bi me nazavljal »svinja«. Režiser je igralčevi prošnji ustregel. — Ženski kvartet. V razkošni palači na Avenue des Champ de Mars v Parizu so se (nastanile nedavno štiri ženske v kanonični starosti. Prva je ločena soproga nekega angleškega Enancierja, druga ločena soproga nekega ameriškega multimilijonarja, tretja neka Belgijčanka, ki je izgubila v vojni soproga in sina, četrta pa Rusinja, ki ni bila nikdar poročena, ki je pa doživela, kot pravi, z moškimi težka razočaranja. Angležinja in Amerikanka sta večkratni milijonarki. Vsa štiri ženščeta so moške tako za mrzi le, da nočejo priti sploh z nobenim več v dotiko. Strežejo jim samo ženske. Celo šofer, ki jih vozi vsak dan na izprehod, je ženskega spola. (Sreča je, da so ženske stare že vse preko 40 let, sicer bi si mogoče premislile.) Ljubljana. 1— Dva važna razglasa mestne občine. Na ob javni deski mestnega magistrata staafi-širana te dni dva važna razglasa. Prvi se tiče šestodstotnega obligacijskega posojila v znesku 30 milijonov dinarjev, ki se ima vpora-biti za zgradbo novih stanovanjskih hiš. Posojilo naj bi se amortiziralo tekom 15 let v polletnih obrokih potom žrebanja po določenem načrtu. Krilo bi se iz posebnega stanovanjskega gradbenega fonda, ki bi se ustvaril iz dohodkov poslopij, ki bi se zidala. Najemnina bi nesla 800.000 Din, k temu pride 10% vsakoletne gostaščine 150.000 Din iu ■ 0 '/o vodarine 250.000 Din, dalje posebna trošarinska gradbena naklada po 50 par od vsakega konsumiranega litra vina, letno 1,000.000 Din in prispevek občinskega pokojninskega fonda letno 400.000 Din. Ta prispevek bi se moral pozneje vrniti s 5% obrestmi iz donosa hiš. — Drugi razglas se tiče zgradbe carinarnice pri ljubljanskem kolodvoru. Na prošnjo carinarnice je vladni komisar odločil, da zgradi mestna občina na Resljevi cesti, na parceli poleg hiše kamnoseka Tomana veliko carinarniško poslopje, v katerem bi bila razven uradnih prostorov tudi stanovanja za uradništvo. Carinarnica bi plačevala mestni občini v svrho amortizacije potrebnega kapitala letno 1,000.000 Din iz ležarlne in najemnine za stanovanja. Stroški za zgradbo carinarnice so preračunjeni na 6 milijonov dinarjev. Popis živine, perutnine in čebelnih panjev. V času od 2. do 15. januarja 1927 se bo v ljubljanskem mestnem okrožju vršilo popisovanje živine, perutnine in čebelnih panjev po magistralnih organih od hiše do hiše. Zbrani podatki bodo služili zgolj v etatistične svrhe ter se jih v kak drug namen ne bo uporabljalo. Občinstvo se opozarja, da pri popisu ne dela ovir in ne navaja napačnih podatkov, ker bi se moralo sicer proti vsem prestopnikom v smislu obstoječih predpisov kazensko postopati. 1— Prvi reprezentančni ples slušateljev ljubljanske univerze. V Četrtek se vrši v Damski sobi kavarne Emona ob 18. uri zvečer prva seja vodilnega damskega komiteja. 1— Predavanje Slovenskega Planinskega Društva. Dne 4. januarja ob 8. uri zvečer se vrši v dvorani Mestnega doma drugo skiop-tično predavanje o naših planinah. Predavatelj P, Kunaver nas bo peljal majpreje v Kamniške planine, kjer si bomo ogledali tudi njihovo krasno severno stran, posebno dolino Savinje, še premalo visoko cenjeno Solčavo in Jezersko. Iz skalovitih, mogočnih Kamniških planin pa se bomo nato povzpeli na Karavanke, 'ki sicer ne nudijo toliko ve-leplaninekih prizorov, zato pa je njihova milina tem večja. Končali bomo pohod na pobočjih Golice, kjer nas bodo razveselile velikanske množice nežnih narcis. 1— Dobava čevljev. Mestni magistrat ljubljanski bode potreboval za leto 1927 večjo množino čevljev razne velikosti za mestne uboge. Dobava se izvrši vedno le po naka- zilu magistrata od slučaja do slučaja. Čevljarji in trgovci, ki se zanimajo za -to dobavo, dobe potrebne informacije na mestnem magistratu (socialni referat). Pismene podrobne ponudbo je poslati na isti naslov do 15. januarja 1927 do 2. ure popoldne. — Mestni magistrat ljubljanski. 1— Redni letni občni zbor 0. Z. javnih nameščencev in upokojencev z* Slovenijo se bo vršil po dnevnem redu, ki je objavljen v Našem Glasu z dne 20. decembra t. 1. nepreklicno 2. januarja 1927 ob 9. uri v ljubljanskem Mestnem domu, na kar vse organizacije posebno opozarjamo. — Predsedstvo 0. Z. .1— Ker se čistijo prostori na srednji tehnični šoli, odpade ta teden pouk za nemški tečaj kulturno-prosvetnega odseka DZ. Prihodnji pouk bo v torek dne 4. januarja 1927 ob 7. uri zvečer. Policijski drobiž. Policija je aretirala štiri nočne ptičice, ki so vse več ali manj že znane policiji, deset oseb pa, ki se ob praznikih in na nedolžnih otročičev god niso mogle držati policijskih predpisov glede dostojnega vedenja in nočnega miru ter so se le premalo brigale za lepa pravila >Svete Vojske«. — Mesarju Košenini je bilo ukradeno 850 Din vredno tele. Policija beleži 4 slučaje prestopke pasjega kontumaca, 1 slučaj prekoračenja policijske ure in 5 cestnih poročal. DRUŠTVO ZA NARODOVO ZDRAVJE V LJUBLJANI. Eno leto je pripravljalni odbor delal na ustanovitvi društva in da je svojo nalogo dobro vršil, je pokazal ustanovni občni zbor, ki je v nedeljo, dne 26. t. m. gotovo odločilno posegel v zdravstveno zgodovino Ljubljane in Slovenije s tem, da je ustanovil »Društvo , za narodovo zdravje v Ljubljani«. Občni zbor je otvoril z govorom o pomenu in namenu novega društva šef Higi-jenskega zavoda g. dr. Ivo Pirc, kot predsednik pripravljalnega odbora. Podal je lepe smernice za društveno delo za precej dolgo dobo, katero naj bo kronano s tem, da dobimo zdravstveni dom — trdnjavo — iz katere naj se širi zdravje po mestu in deželi. Nato je podal poročilo pripravljalnega odbora, ki si je z nabiranjem članov in s širjenjem ideje stekel obilo zaslug. Po sprejetju društvenih pravil so prišle na vrsto volitve — bil je soglasno izvoljen sledeči odbor: g. dr. Ivo Krc za predsednika iu v odbor gg. dr. Živko Lapajne gdč. M. Umbergerjeva, dr. Bojan Pirc, Vladimir I feuer, Vendelin Sadar, Vinko Zor in Rudoli Prešeren. V smislu društvenih pravil sta bila ustanovljena dva odseka in sicer za javno hir gijemo, kateremu je bil izvoljen za načelnika g. dr. Mavricij Rus, mestni fizik v Ljubljani in organizacijski odsek z načelnikom g. dr. Bleivveisom, šef-zdravnikom 0. U. Z. D. Pri slučajnosti .sta bila na predlog navzočiih izvoljena še dva odseka in 'sicer odsek za stanovanjsko higijeno, katerega načelnik je g. dr. Živko Lapajne in odsek za postavitev doma za idiotično deco — alkoholike, kaiterega načelnik je g. primarij dr. Gosti. Za članarino je določen znesek letno 12 Dan. torej en dinar mesečno, kar omogoča vsakemu vstopiti kot Član v društvo. Za društveno glasilo se sprejme list »Zdravje«. Na predlog dr. Ž. Lapajne se sprejme za eno prvih nalog dru-štva, da se pobriga, da kje ob morju preskrbi zdravilišče za škrofulozne otrok©. Ustanovi-tev takega zdravilišča ne bi bila združena s prevelikimi stroški. Društvo skuša doseči za svoje člane tudi zmerne zdravniške taikse in cenejša zdravila. Novemu društvu z idealnimi cilji in z realnim delom želimo vsi uspešen napredek! Prosveta. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama. Začetek ob 20. uri zvečer. 29. decembra, sreda: Skopuh. — Red D. 80. decembra, četrtek: Joy. — Red A. 31. decembra, petek: Zaprto. 1. januarja, sobota: ob 15. uri pop. Peterčkov e poslednje sanje. Ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven. 2. januarja, nedelja: ob 15. uri pop. Triglavska bajka. Ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven. Ob 20. uri zvečer: Stalni gost. Boubou-roehe. Ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven. 3. januarja, .ponedeljek: Zaprto. Opera, Začetek ob pol 20. uri zvečer. 29. decembra, sreda: Zaprto. 30. decembra, četrtek: Cosi fan tutte. Red E. 31. decembra, petek: Zaprto. 1. januarja, sobota: ob 15. uri pop. Prodana nevesta. Ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven. , Ob pol 20. uri zvečer: Grofica Marica. Ljudska predstava pri znižanih cenah. 'Izven. 2. januarja, nedelja: ob 15. uri pop. Terezina, opereta. Ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven. 3. januarja, ponedeljek: Židinja. — Red B. Gledališka uprava opozarja abonente reda E na spremembo opernega repertoarja, ker mora vsled obolelosti ge. Thierryjeve odpaati za moške, žene In otroke, volno v raznih barvah, rokavice, nvgevice, dokolenlce, nahrbtniki za šo'arie ir. lovce, deažnlki, kloti, sifoni, žepni robci, palice, vilcc, noži, škarje, potrebščine za šivilje, krojače, Čevljarje, In r*rlvce edino le pri tvrdki bllxu PreSernovega spomenik« Najnlžie cenel Ni voliko in malo Za Novo leto 10 °|. popusta. Naiboliil Šivalni stroj in kolo Je edino le ■a dom, obrt ln lndu«fcrI|o v vseh opreman. Utotam pletilni stroj DUBIED Peuk » niu|« k upliiu. Vallatna garancija j Otlmlci u popridlt. ■lita mm, tudi m (trsk*. Josip Peteline Liubljana Dobro znana tvrdka kupuje vsako mnoiino bukovega oglja in suhih bukovih drv. Ponudbe: ca-sella postale 841, Tri«st*. KOKS-ČEBIN VaHm 1/1. - T*l«t. Sl. tf toiarea vinskega kisa, d. z o. t, Ljubljana, sftoJtlnejSl in najokusnejši namizni kis las vinskega kisa. ' 3T KAHTKTAJTB POMUDBOl -*C « TehnlCno in hlgfJenlCno najmoder-neje urejena kisam« ▼ JugorinvlJL M<»» MMmtn rOSHBDNlSKI WI C*«mn»«cijSKI BUBKAU j LJUBLJANA, Kolodvorska nllca 41. BUBKAU _ ________ ^ _ Tslofon !nL It rODKOlNlCBt Maribor, Jt*enice. “®ke,c 0>ail|s ve* v te etroko^or^d^jot« »»ibltr«)« ta k»- Mi nlnnir-* Arnlbe *i»eIi»myoM %. O. H. w» * tihcapreaei* poSUJke. C mali oglasi Vsaka beseda 50 neia, debelo tiskano Din 1 —. Gospodinja išie meila pri boljšem gospodu event. vdovcu i dvemi ali tremi otroki Vajena je v»eh hlinih d* kakor tudi Šivanja. Ponudbe premi na uprave Lie-ta pod »Dobra gospo dinja«. v Stekleno Sirite »Narodni Dnevnik J kara« d. d v IJubljtml Kontoristinja vešča vseh pisarniških del ter obvlada perfektno hT-vatski in nemSki jeaik ISče primernega mesta v pisarni. Gre tudi nek*i mesecev brezplačno- Ponudbe prost n<’ upravo lista pod >Marljiva< ge nelcaj zabojev lepih jabolk ima v zalogi po ugodni ceni »Ekonom«, Ljubljana, Kol »d v reka ulica 7. napovedana predstava opere »Oarmen« za sredo, dne 29. t. m. Zato pa dobe abonenti reda E predstavo v četrtek, dne 30. in sicer prvo reprizo Mozartove opere C-c-si fan tutte. Sokolstvo. »Ljubljanski Sokol« je priredit ciklus predavanj. Predaval je savezni načelnik br. dr. Murnik o »Sokolski ideji«:. Predavatelj je podal te 'snov.i v izrazito filozofskem stilu; znanstveno jo je utemeljil, a dosedanje njeno utemeljevanje tudi podvrgel kritiki na strogo znanstveni podlagi. Izredno globokem, a na zanimiv način podanem predavanju je napeto sledilo članstvo. Posebno nas veseli, da se je zlasti mlajše članstvo in naraščaj udeležil v tako lepem številu predavanja o temeljnem vprašanju našega Sokolstva ter se jim je tudi pot, ki jo naj hodijo kot dobri Sokoli, jasno pokazala. — Predavanje je zaključil br. dr. -Murnik z apelom na vaditelj-stvo, ki ga označuje po pravici za naj večjega dobrotnika vsega človeštva, če in kadar pravilno vrši svoje naloge »Ljubljanski Sokcl« vabi svoje članstvo na društveni redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo dno 9. januarja 1927 ob pol 11. uri dopoldne v društveni telovadnici v Narodnem domu z običajnim dnevnim redom, — V torek 4. januarja ob 8. zvečer pa je v sejni dvorani sestanek članstva v svrtoo sestave kandidatne liste. Zdravo! — Odbor. Šport. Tekme za zimski pokal na Dunaju. Prve igre ze zimski pokal so bile zelo sJabo obiskane, vzlic temu, da so bile na programu samo zanimive igre. Nobeni tekmi ni prisostvovalo več ko 1500 ljudi. V resnici pa se tudi te prireditve, največ vsled slabega vremena niso vzdignile nad povprečnost. Popolnoma je odpovedala Vienna, ki je veljala še pred kratkim za najboljše dunajsko moštvo. Podlegla je 2 -.5 prati Slovanu, ki ga je v oktobru porazila 4 : 0, in je bila izločena iz pokalne tekme. I«ta usoda je doletela tudi W. A. C., Rudtolfshiigel in Hertho, toda šele po ©strm odporu. Z Vieno je .izpadel iz konkurence na vsak način eden najznamenitej-ših tekmecev. V naslednjem priobčamo dosedanje rezultate: Florddsdorf : Herta 5 : 3 (3 : 1). - Wacker : \V. A. C. 4 : 1 (1 : 1). — Sportklub : Rudolfshiigel 5 : 2 (2 : 0). — Slovan : Vienna 5 : 2 (3 : 0). Dunajska nogometna moštva v inozemstvu. ■ Čeravno so bik dunajska moštva, ki so odpotovala v inozemstvo, vsled dolge vožnje, hudega mraza in spremenjenih življenskiih prilik, močno ha-ndikapira-na, so vendar po večini dobro odrezala. Nepričakovano pa je prišlo poročilo o porazu Rapida pri njegovi drugi igri v Egiptu. V Kairu so igrali s ta-mešnjim mestnim teamom in so bili pred 5000 gledalci poraženi 3 : 2 (2 : 2), potem ko je moral SchramseLs tik pred koncem izstopiti radi poškodbe. Goala sta zabila Uridil in Wesulik. Ostale važnejše nogometno tekme. V Buda-pešti je podlegla praška Slavia dvakrat in sicer proti Ujpestu 1 : 0 (0 : 0) in proti F. T. C. 2 : 1 (0 : 0). Budimpeštanska Hun-garia je gostovala v Lizboni in je uspela proti Bemsico 1 : 1. Tekme za praški pokal so imele sledeči uspeh: Sparta DFC 6:5 (3:2), Viktoria - Žižkov : Vršo vice 7:4 (4 : 2). Gospodarstvo. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA — TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBJANA. Kot se nam poroča, sta dogovorili merodajni delničarski skupini Ljubljanske kreditne banke in Trgovske banke d. d. v Ljubljani združitev obeh zavodov na ta način, da prevzame Ljubljanska Kreditna banka že s 1. januarjem 1927 vse poslovanje Trgovske banke d. d. v Ljubljani oziroma njenih podružnic. V to svrho potrebne zakonite formalnosti se izvrše v najkrajšem času. — V upravo Ljubljanske kreditne banke pride nekaj novih izkušenih domačih strokovnjakov, zlasti lesne in splošne trgovske stroke, tako da ostanejo interesi dosedanjih strani-: Trgovske banke v polni meri varovani. V današnjih težkih gospodarskih razmerah moramo to združitev dveh domačih zavodov naj iskrene j e pozdraviti, ker le v združevanju takih naših gospodarskih edinic pridemo k potrebnemu razmahu, do poglobitve in racionaliziranju gospodarskega udejstvovanja. —o— ljubljanska borza, dne 28. decembra. 1926. Blago: Trami merkantilni: 21X27, 7 m, 21X27, ‘6 m, fco vag. nakladalna postaja, 1 vagon den. 300, bi. 300, za-klj. 300. Zagreb, dne 28. decembra. Devize: Ne\v-ycrk kabel 56.03—56.83, London izplačila '274.85—275.25, Pariz izplačilo 227—229,, Cu-rih izplačilo 109-1.5—1097.5, Dunaj izplačilo 798.5—801.5, Berlin'izplač. 1349.75—1352.72, Praga izplačilo 167.7—168.5, Budimpešta izplačilo 0.07935—0.07965, Milan izplač. 256.69 do 258.69. Curih, dne 28. decembra. Beograd 9.12, Nevvyork 516l5/ie, London 25.08V, Pariš 20.5, Berlin 123.20, Dunaj 73, Praga 64.75, MiJnn 23.55, Bukarešta 2.75, Sofija 3.75, Budimpešta 0.0072425. To in ono STJEPAN RADIČ IN FILMSKE LEPOTICE. Z istim vlakom kot Stjepan Radie, sta se vračali iz Beograda v Zagreb tudi izbrani filmski krasotici Štefica Vidačič in Nada Po- r gančik. Radič, ko je videl množico, ki je pod i oknom kupeja ap la vdirala krasoticama, je j mislil, da velja to njemu in je že hotel pričeti govoriti, toda so mu še pravočasno raz-; ložili, zakaj gre. i Z istim vlakom so potovali tudi ministri in poslanci dr. Krajač, Pavle Radič, dr. Šibenik, dr. Ni kič, Mita Dimitrijevič, dr. An-: gjelinovič in dr. Hohnjee. krasotice so bile-precej presenečene, ko so se jim predstavljali neznani gospodje z zvočnimi naslovi »bivši minister , i minister«, »narodni poslanec«' itd. Seveda se je razvila kmalu prav živahna konverzacija, no in končno je prišel na vrsto celo charleston, iki sta ga obe krasotici plesali z novo jima predstavljenimi-kavalirji. Dr. Šibenik je nato odvedel obe dekleti v kupe Stjepana Radiča, ki jima je najprej čestital k uspehu, ki sta ga dosegli pri tekmovanju, nato pa jima začel galantno dvoriti — Stjepan Radič je znan kot kavalir. Da ni bila zabava premonotona, je Radič zaigral obema krasoticama na čast na tamburici nekaj pesmi o Hrvatski in o sporazumu. Pripovedoval je tudi razne anekdote, kakor na primer, da je ‘spoznal v Požegi krasno delde — Vida&ičeva je doma iz Požege — tako, da Pucelj od tedaj vedno sili, naj napravi še kak shod tam. Obe krasotici se torej na potu v Zagreb nista ravno dolgočasili, povrhu pa sta dobili za svojo lepoto takorekoč — uradno priznanje. Primerno vzgajal no sredstvo. Ze dolgo sa smatra palica kot zastarelo - • in nekulturno pedagoško sredstvo in zato je odstranjena iz šole. Medtem pa je iznašla neka učiteljica v .pe-kem srbskem mestu drugo sredstvo za po--boljševanje mladine. Otrokom, ki se ne na-uče naloge, namaz? lepo usta s pekočo papriko ali s kiininom. Brez tega, pravi, ni ne ne pouka in ne učenja. Lep način vzgoje! (Po »Politiki«) Kudjard Kipling: 152 Knjiga o džungli. >Pojdi si ga ogledat. Grda tla so, razklana in polna lukenj. Da bi stopil z eno svojo nerodno nogo ne da tbi pogledal kam, pa bi bil konec lova. Poslušaj. Pustim te tukaj in ponesem samo zaradi tehe glas tvojemu krdelu, da bo vedelo, kje naj počaka rdeče pse. .Jaz namreč nisem ene kože z volkovi.« Ako Kaa ni hotela imeti znanja s kom, je bila lahko bolj neprijazna kot vsako džungelsko ljudstvo izvzemši morebiti Bagheero. Odplavala je po reki navzdol in našla na kraju nasproti Skale miru Akelo in Phaa, ki sta prisluškovala nočnim glasovom. »Hasšt PsiU jih je vedro pozdravila. »RdeSi psi pridejo po reki navzdol. Ako se jih ne boste bali, jih lahko pobijete v plitvinah.« »Kdaj pa pridejo?« je vprašal Phao. Kje pa je moj človeški mladič?« je baral Akela. »Pridejo, kadar pridejo,« je odvrnila Kaa. »Počakajte in boste videli. Kar se pa tiče tvojega človeškega mladiča, ki si mu bil vzel -besedo in ga tako izpostavil smrti, vedi, da je tvoj človeški mladič pri meni, in če morebiti že ni mrtev, nisi kriv ti, pobeljeni pes! Tukaj počakajte na rdeče pse in hodite veseli, da udariva človeški mladič in jaz na vaši strani.« Kaa je švignila zopet po reki nazaj in se zasidrala sredi tesnine, ozirajoč se po skalovju. Zdajci je zagledala Mcvvglijevo glavo, ki se je premikala zgoraj pod zvezdnatim nebom; takoj zatem je završalo v zraku, v vodi se je slišal pljusk telesa, ki je padlo vanjo z nogami naprej in v naslednjem trenutku je telo že počivalo v zvitku Kainega telesa. .Ob nočnem času ne kaže skakati,« je rekel Movvgli mirno. »Za zabavo sejm že skočil s še enkrat tako velike višine; ampak zgoraj so tla res grda — samo nizko grmičevje, globoke luknje in žlebovi — malega ljudstva kar mrgoli. Ob treh žlebovih sem naložil ve like kamne drugega na drugega. Ko -bom tekel pred rdečimi psi, jih bom prevrnil z nogo in Malo ljudstvo se bo -za menoj srdito vzdignilo.« »To je človečka prebrisanost.« je rekla Kaa. »Moder si, ali Malo ljudstvo je vedno jezno.« »Ne, oh mraku počivajo nekoliko časa vsa krila ibliizu in daleč. In v mraku se poigram z rdečimi psi, ki love najboljše po dnevi. Sedaj sledijo sledi Won-Tole.« »Chil ne popusti mrtvega vola, rdeči pes pa krvave sledi,« je rekla Kaa. »Petem jim napravim novo krvavo sled — z njihovo krvjo, ako bo le mogoče, in jim dam nesnago jesti. Ali ostaneš tukaj, Kaa, dokler ne pridem z rdečimi psi?« »Da, kaj pa potem, če le oni ubijejo v džungli ali ako te usmrti Malo ljudstvo, preden skočiš s skale?« Ko pride jutršnji dan, -bomo ubijali jutri,« se je ( drezal Movvgli ponavljajoč džungelski pregovor. Nato pa je pristavil: Petem ko betn mrtev, -bo šele čas zapeli mrtvaško pesem. Deber lov, Kaa.« Izpustil je pitonov vrat in oddrvel p<: tesnini liki j hlod v hitrem potoku; veslal je proti dalnjemu bregu, kjer je našel mirne vodo, in se na ves glas smejal od same sreče. Ni je bilo slvaii, ki bi bila Mcvvgliju bolj ■ ' všeč kakor da »pocuka smrt za brke«, kakor se je J bil zrazil ter da džungli čutiti, da je on njen vrhovni ! gospodar. Prejšnje čase je z Baloojevo pomočjo več- f : krat okradel čebelina gnezda po posameznih drevesih, j in od takrat mu je bilo znano, da duh divjega česna i ni godil Malemu ljudstvu. Znradi lega si ga i® • majhen šop in ga zvezal ? vrvico iz skorje; nato pa je j i odšel po krvavi sledi Wcn-Tcle, ki je tekla iz brlogov -.| ' proti jugu kakih pet. milj daleč, opazoval drevje, držal i glavo po strani in se hahljal. •Movvgli, žaba sem bil,« je rekel samprisebL I Movvgli, volk, sem dejal, da sem. Sedaj moram biti še" Movvgli, opioa, preden postanem Movvgli, jelen. Na j Koncu pa boni Movvgli, človek. Ho, ho!« in -pedrsnil je s palcem r-h c.-emnajst palcev dolgi rezini svojega noža. i (Dalje prihodnji«.)' Izdajatelj: Aldkeander Železnikar. - Urejuje Vladimir Svetek. - Za tiakarno »Merkur« odgovarja Andrej Sever. Vsi'v Ljubljani,