kulturno -politično glasilo Molke srajce (Zephir) od S48,— Otroške nogavice od S 4.50 Damsko spodnje perilo od S 29.50 v najvežji izbiri Siiiner Celovec-Klagenfurt, Burggasse svetovnih in domačih dogodkov 3. leto / številka 10 V Celovcu, dne 7. marca 1951 Cena 55 grošev Jjaka sa deliva V zadnji številki našega lista smo objavili določbe, kakor so predvidene v državni pogodbi za Avstrijo glede Slovencev in Hrvatov. Med drugim govori točka druga teh določb o pravici Slovencev in Hrvatov do osnovnega pouka v materinščini in o odgovarjajočem številu srednjih šol. Če pa imajo Slovenci in Hrvati take pravice, potem ima država temu odgovarjajoče dolžnosti, ima torej dolžnost, da za tak pouk ustvari vse potrebne predpogoje. Že osemdeset let se država oziroma dežela izmikata tej svoji dolžnosti. Ponovno smo v našem listu že pisali, da so tozadevne vloge občin, šolskih svetov, staršev, slovenskih duhovnikov kot veroučiteljev in tudi celovškega knezoškofa dr. Valentina Wiery-ja, ki je tudi sam poleg nemščine obvladal slovenski jezik in se ga tudi posluževal. romale v koš. Ali pa so vloge dolga leta čakale na rešitev, ki je potem vedno izpadla proti volji in želji vlagateljev. Če pa presojamo te vloge po vsebini, moramo ugotoviti, da sliči-jo v bistvu današnjim vlogani, kar zopet dokazuje, da skozi stoletje krši oblast naravne in nravne pravice prizadetih Slovencev. Imenovana točka druga v osnutku državne pogodbe za Avstrijo ne izpoveduje novega dejstva, marveč potrjuje v bistvu to, kar vsebuje tudi že sedaj veljavna ustava. Moramo torej ugotoviti pomanjkljivost nekje drugod. Državi sami manjka tiste potrebne moralne in tudi naravne notranje moči, da bi predpise izvajala in da je pri danih razmerah potrebna ustanova, ki bi to vršila. Vse določbe ostanejo le košček papirja, dokler niso zadobile primerne življenjske oblike. V tem pogledu pa pogrešamo tudi v državni pogodbi podrobnejših določil. Kdo bo vse, kar državna pogodba predvideva, izvajal? Ravnanje z dosedanjimi določbami in predvsem ravnanje z odredbo o dvojezični šoli jasno dokazuje, da manjka tista institucija, ki bi to izvajala. Ob tem spoznanju je Narodni svet koroških Slovencev decembra 1949 vložil pri zvezni vladi predlog o ustanovitvi osrednjega referata pri zvezni vladi, ki bi imel nalogo, da skrbi za izvajanje ustavnih določb, ki govorijo v prid narodnostnih skupin. Zvezna vlada je poverila nalogo ustanoviti take referate v okviru deželne vlade deželi in ta pa je zopet odvrnila vso odgovornost na zvezno vlado, češ v vseh manjšinskih vprašanjih je pristojna izključno zvezna vlada na Dunaju. Dejstvo, da sta tako zvezna kakor tudi deželna vlada odklonili pristojnost v teh vprašanjih, je prisililo pokojnega državnega prezidenta dr. Rennerja, da je po ugotovitvi tega nemogočega di’-žavno-političnega stanja odredil, da se je treba resno posvetiti temu vprašanju in tudi pripraviti tak referat, ki bi imel točno določen delokrog. V krogih deželne vlade v Celovcu so pričeli pripravljati in izdelovati tak osnutek in gospod deželni glavar We-denig je v svojem pismu z dne 27. novembra 1950 pozval tudi Narodni svet koroških Slovencev, da s svoje strani predloži osnutek. Narodni svet koroških Slovencev je tak predlog izdelal po posvetovanju s strokovnjakom za ustavne zadeve in dobrim poznavalcem avstrijske ustave in ga predložil 22. decembra 1950 g. deželnemu glavarju. V vsem predlogu (Nadaljevanje na 2. strani) Priprave za posvet štirih V ponedeljek popoldne so se pričeli v Parizu razgovori med namestniki zunanjih ministrov Vel. Britanije. Združenih držav, Francije in Sovjetske zveze zaradi izdelave sporeda za nameravano posvetovanje zunanjih ministrov omenjenih štirih velesil. Zastopniki zunanjih ministrov so: dr. Philipp Jessup (Združene države). Ernest Davies (Velika Britanija), Aleksander Parodi (Francija) in Andrej Gromiko (Sovjetska zveza). Ob začetku posvetovanja je predložil načrt za spored konference najpreje sovjetski zastopnik. Ta predlog vsebuje v glavnem sklepe konference v Potsdamu o razorožitvi Nemčije in o preprečenju ponovne oborožitve Nemčije. Nadalje vsebuje sovjetski predlog znižanje vojnih sil Združenih držav. Velike Britanije in Francije, kar bi vplivalo ugodno na pomirjenje v Evropi. Kot tretjo točko vsebuje sovjetski predlog mirovno pogodbo z Nemčijo ter umik vseh zasedbenih čet iz Nem- v . . cije. Za zapadne tri velesile je predložil spored dnevnega reda posvetovanj štirih zunanjih ministrov britanski zastopnik Davies. Ta predlog vsebuje štiri točke: 1. Proučitev razlogov, ki so povzročili sedanjo zaostritev razmer in odnosov med zapadnimi zavezniki in Sovjetsko zvezo. 2. Ugotovitev stanja oborožitve Sovjetske zveze in njej podložnih držav. 3. Avstrijska državna pogodba. 4. Mirovna pogodba z Nemčijo. Zlasti je presenetilo, da sovjetski predlog ne vsebuje avstrijske državne pogodbe. Splošno smatrajo, da Sovjetska zveza ne bo pristala na razpravo o avstrijski državni pogodbi, dokler ne bodo obravnavali drugih, po njenem mišljenju važnejših vprašanj. — Prevladuje pa v političnih krogih prepričanje, da bi bilo mogoče najti sporazum v predlogu dnevnega reda na podlagi obeh predlogov. Sedanje pripravljalno posvetovanje v Parizu bo trajalo verjetno deset do štirinajst dni. Francoska vladna kriia Ko je prejšnji teden zaradi nezaupnice v poslanski zbornici odstopila francoska vlada pod predsedstvom Rene Plevena, je poveril predsednik francoske republike, Vincent Auriol, najpreje sestavo nove vlade predsedniku katoliške ljudske stranke, Georgeu Bideault-u. Ta pa je že kmalu uvidel, da ne bo mogel sestaviti vlade, nakar je bila sestava vlade poverjena bivše- mu ministrskemu predsedniku Henri-ju Queuille-u. Pa tudi njemu se sestava vlade ni posrečila in predsednik republike je poveril s sestavo vlade glavnega tajnika francoske socialistične stranke, Guy-a Mollet-a. Temu se bo verjetno posrečilo, da sestavi novo vlado s sodelovanjem vseh francoskih nekomunističnih strank. Predudnuke volitve Za predsedniške volitve dne 6. maja so glavne tri avstrijske stranke že določile svoje kandidate. — Kandidat avstrijske ljudske stranke (OVP) je gornjeavstrijski deželni glavar dr. Heinrich GleiBner, kandidat sociahstič- ne stranke (SPO) je dunajski župan Theodor Kdrner in kandidat levičarskega bloka je Gottlieb Fiala. — Ni še gotovo, ali b0 Zveza neodvisnih (VdU) določila tudi svojega kandidata ali pa bo svetovala svojim pristašem, naj volijo enega od gornjih treh kandidatov. Peta intHMtionaia Prejšnji četrtek so se zbrali v Londonu zastopniki socialističnih strank iz 33 držav; zastopana je bila tudi avstrijska socialistična stranka. Zveza vseh socialističnih strank na svetu ima naziv „COMISCO“ in bo naslednje zborovanje začetkom meseca junija v Frankfurtu v Nemčiji. „COMISCO“ se namerava preosnovati v 5. socialistično internacionalo, ki naj bi nadomestila 2. internacionalo. Ta je obstojala od leta 1889 do 1939 kot zveza vseh socialističnih strank. — Tretja internacionala je leninistično-stalinistična, četrta je trockistična. Na zborovanju v Londonu so med drugim sklenili: Socialistične stranke protestirajo proti pomilostitvi nacionalsocialističnih vojnih zločincev v Nemčiji in posebej proti pomilostitvi Krup-pa. Protestirajo nadalje proti sprejemu Francove Španije v Zvezo atlantskih držav. — Izražajo vzajemnost z grško socialistično stranko in protestirajo proti preganjanju grških socialistov, kakor tudi proti preganjaju socialistov v Argentini pod režimom diktatorja Perona. Nadalje so sklenili, da sprejmejo indijsko socialistično stran- ko kot članico nove socialistične internacionale. Zanimiv je tudi sklep, ki opredeljuje stališče nove internacionale do jugoslovanske komunistične stranke. Ta stranka sicer ni bila še sprejeta v novo internacionalo, vendar pa je bilo odobreno, da more vsaka socialistična stranka sama stopiti v čim ožje stike z jugoslovansko komunistično stranko. Tako bi se KP Jugoslavije polagoma spremenila v socialistično stranko Jugoslavije. Bevin ostane zunanji minister Britanski zunanji minister Ernest Bevin se je vrnil z večmesečnega bolezenskega dopusta v London in je te dni prevzel spet posle v zunanjem ministrstvu, ki jih je vodil medtem Her. Morrison. — Zunanji minister Bevin je pri tem izjavil, da so brez podlage vse govorice o tem, da bi zaradi slabega zdravja odložil posle zunanjega ministra. S tem so postala brezpredmetna tudi do nadaljnega vsa predvidevanja, kdo bi mogel namesto Bevina prevzeti posle britanskega zunanjega ministra. KRATKE VESTI Na Češkoslovaškem so zopet uvedli nakaznice za moko in kruh. V odredbi je predvideno, da ljudski odbori lahko ,,lenuhom", odtegnejo take nakaznice.^ Po zvišani ceni bo mogoče kupovati živila tudi brez nakaznic. Tudi Madžarska je zopet uvedla racioniranje sladkorja in moke ter maščobe in mila. Na Koroškem in Štajerskem so se v zadnjih tednih vršili razni špi-onažni procesi. Aretirani britanski in avstrijski državljani so menda vohunili za Češkoslovaško. Avstrijska javnost in parlament se zopet pečata z nekim škandalom v podržavljeni industriji, kjer so se menda zgubili milijoni šilingov. Obe vladni stranki si medsebojno očitata nerednosti in po vsej verjetnosti raziskovalne komisije ne bodo spravile vseh poneverb na dan. Tudi v Zapadni Nemčiji bodo. — do sedaj tega tam še niso poznali — poskusili poseben sporazum o mezdah in cenah. Z vladno odredbo bodo zvišane cene raznim predmetom in potrebščinam, da bodo cene odgovarjale svetovnemu trgu. Ob enem pa bodo povišali tudi plače. V Avstriji smo že štirikrat poskusili s takimi pakti. Sedaj pa zopet stalno cene rastejo in so tudi delavcem v težki industriji priznali povišanje plač za 10%. Maršal Tito je zopet naglasil, da se bo brez vseh težav mogel upreti morebitnemu napadu s strani sosedov Jugoslavije. V Indiji trpi 120 milijonov ljudi hudo lakoto. Lastna žetev je v stanu prehraniti samo do 40% ljudstva, šest milijonov ton pšenice manjka, le za štiri milijone ton je mogla država v trgovskih pogodbah poskrbeti. 220 ladij bo to pšenico spravilo iz Amerike v Indijo. NaZiljici pri Podkloštru bodo letošnjo pomlad pričeli proizvajati žvepleno kislino. Letna proizvodnja bo znašala 16.000 ton. Za prvo koroško deželno razstavo, ki bo od 9. do 19. avgusta v Celovcu, je ministrstvo za trgovino določilo tudi državna odlikovanja. Tito — tudi zunanji minister Iz Beograda poročajo, da je odšel jugoslovanski minister za zunanje zadeve, Edvard Kardelj v Slovenijo in da je za ta čas (menda nekaj tednov) odložil posle zunanjega ministra, ki jih je prevzel^ predsednik jugoslovanske vlade maršal Tito. Vzroka te spremembe poročila iz Beograda še ne omenjajo. Pred 38. vzporednikom Na srednjem delu korejskega bojišča so edinice ameriške sedme divizije prodrle komunistično bojno črto in napredujejo proti severu; od 38. vzporednika so oddaljene te edinice Združenih narodov še okrog 40 km. .Tudi na desnem krilu korejskega bojišča so edinice Združenih narodov (predvsem grški vojaki) delno napredovale proti severu. Novo vodstvo DVP Na zborovanju avstrijske ljudske stranke (OVP) v Salzburgu je bilo izvoljeno novo vodstvo stranke; izvoljeno je bilo v glavnem dosedanje vodstvo. Načelnik stranke je zvezni kancler dr. ing. Leopold Figi, glavni tajnik je prosvetni minister dr. Hurdes, njegov namestnik pa direktor Scheidl. — Državni podtajnik Graf je glavni referent za organizacijska in propagandna vprašanja. Politični teden Nadalje, da je bil član francoske obveščevalne službe (ko so Nemci zasedli Češkoslovaško) itd. Dejstvo je, da je češki KP v sodelovanju z NKVD uspelo potolči močno opozicijo v okviru lastne stranke in številni procesi, ki bodo sledili, bodo tudi pokazali, s kakšnimi notranjimi krizami se mora boriti Sovjetom poslušna KP-struja v satelit-nih državah. Zadnjikrat smo omenili „titus bacilus“ v Italiji, danes javljamo o istem v naročju SSSR — najnaprednejši slovanski državi — Češkoslovaški. Seveda je za to priliko tudi jugoslovanski diktator maršal Tito povedal prav tako svoje mnenje. Meni, da more sedaj Jugoslavija brez posebnih težav zavrniti vsak napad sosednjih ko-minformističnih držav. Ta napad pa ne grozi. Lahko pride čas, kd bo maršal Tito moral prositi za orožje naZapadu. Tudi ta izjava pojasnjuje trenutno stanje med Vzhodom in Zapadom, kjer maršal Tito ne igra najbolj nepomembne vloge. 5. MARCA V PARIZU so se sestali zastopniki Sovjetske zveze in treh zapadnih velesil. V glavnem gre za vprašanja Evrope. O praktičnem uspehu je nadvse pametno zelo podvomniti, sovjetski pristanek na ta pogajanja pa pomeni, da ameriška vrata, ki so jih posredovalne sile kot Velika Britanija in Francija skušale obdržati čim bolj odprta, le niso ostala brez pomena" SO TO PRIPRAVE NA VOJNO? Verjetno ne. Na vsak način pa je ra-iconiranje živil na Madžarskem povzročilo močan odmev na Zapadu. Kam gre žito, kam gre mast bogate Puste? Ali gre v silose kot zaloga za bodoče dogodke, ali roma v ruske silose, kar je navsezadnje skoraj bolj verjetno? V EVROPI JE BILO NEKAJ PARLAMENTARNIH KRIZ Francoz Pleven je priredil novi vo- Sveti oče Pii XII. V petek, dne 2. marca, je praznoval ves katoliški svet 75. rojstni dan poglavarja katoliške Cerkve. Isti dan je preteklo tudi dvanajst let, odkar je bil papež Pij XII. izvoljen za naslednika sv. Petra. Kot ,.Pastor Angelicus — angelski pastir‘i, kakor je v vrsti papežev označen sedanji papež, je istočasno tudi zastopnik edine sile na svetu, ki v svojih načelih ne popusti in ki v vsem, tudi v politiki, zagovarja načelo „Mir v pravičnesti in po pravičnosti vsem". Preteklo nedeljo so v vseh katoliških cerkvah na svetu proslavili jubilej svetega očeta, papeža Pija XII., ki naj bi ga Bog ohranil še dolgo vrsto let v delu za sv. Cerkev. V zvezi s tem je primerno, da se spomnimo šest temeljnih človeških pravic, ki jih je papež našteval pred leti v svojem božičnem nagovoru in flmeiiiki predsednik-nalvKlOtet livni zakon, katerega pa njegovi poslanci niso preveč marali. Francozi so prav, kar se demokratičnih ustanov tiče, nadvse tankočutni in v takih slučajih tudi strankarska disciplina ne zaleže več. Predlog je bil odbit in Francija išče sedaj novo vlado. Prvikrat po svojem obstoju je tudi italijanska demo-krščanska vlada doživela v parlamentu poraz. Zanimivo je predvsem to, da je prišlo do nezaupnice radi nesoglasij v lastnem taboru. Demo-krščanska stranka je odnesla pomembno volivno zmago proti Togli-atti-Nennijevemu levemu bloku in razpolaga z absolutno večino v skupščini. Seveda pa tako velika stranka sestoji iz mnogih skupin, ki so si v gospodarskih vprašanjih zelo različne, druži jih pa enotna linija proti komunizmu. Tako n. pr. desno liberalno krilo očita De Gasperiju, da je preveč „brezobzir-no“ izvedel agrarno reformo. Nepristranski opazovalec bo pa verjetno zastopal stališče, da je prav ta De Gasparijeva poteza bistveno doprinesla k zastoju komunistične propagande v Italiji. Poleg vsega je zanimivo tudi to: čim je nevarnost komunizma manjša, tem bolj se meščanski tabor cepi. Kriza v Italiji pa nima nobenega globjega pomena in modri De Gasperi bo samo za eno izkušnjo še modrejši... ALI BO BEVIN OSTAL? Njegova bolezen daje povoda raznim govoricam, češ, da ga bo nasledil mlajši in gibčnejši zunanji minister. Pri angleških prilikah pač ne gre tako temperametno vsaka stvar kot pri Francozih. Če ne bo Bevin, bo pa mogoče Bevan... smer britanske politike se ne bo radi osebe spremenila. Golobčkov-nosilcev oljčnih vejic ne manjka in bog Mars, katerega mi kristjani pač ne moremo ceniti, — si bo dvakrat moral premisliti, predno bo pričel svoje pogubonosno delo. ki naj bi bile temelj ureditve človeške družbe. Te pravice so: 1. Človek ima prvico do razvoja svojega telesnega, duševnega in nravstvenega življenja. 2. Človek ima pravico do zasebnega in javnega bogočastja, vključno dobrodelnega verskega udejstvovanja. 3. Človek ima pravico do zakona in do zakonu odgovarjajočega zakonskega in hišnega občestva (skupnosti). 4. Človek ima pravico do dela kot do sredstva, da se ohrani družinsko življenje. 5. Človek ima pravico do svobodne izvolitve poklica, tudi kar zadeva duhovniški in redovniški poklic. 6. Človek ima pravico do uporabe materielnih dobrin v zavesti socialnih dolžnosti in omejitev. „Ali pride do vojne ali ne pride do vojne?" — to je vprašanje, ki leži že več let nad Evropo kakor Damoklejev meč in je tudi danes še vedno zelo na dnevnem redu. Ali bomo morali doživeti poplavo iz vzhoda ali bodo na nas padale atomske bombe? Navadili smo se že nekako na večno nevarnost, ki hvala Bogu ni prišla v svoji grozeči obliki in upanje, da bo sploh izostala, ni ugasnilo. Nikjer, v nobenem taboru in v nobeni stranki ne more iti vse tako po želji kot bi dirigenti hoteli imeti. Nehote mora človek, ki opazuje boj med Vzhodom in Zapadom, pomisliti na nepredvidene stvari, ki so ali posledica slabega organizma ali pa prenaglih „političnih kur". Najbrž bo kar oboje vredno zelo resno vzeti v poštev. Odkar vemo za afero Clementis, so se ji pridružile tudi druge zadeve, ki imajo mogoče neko sorodnost z vsem tem. Na Koreji „ni bilo zadnji teden nič novega"... Saj bi nas tudi po vsem tem, kar smo že od tam doživeli, že res nič več kaj no presenetilo ... Pet milijonov Mao-Tse-Tungovih vojakov očividno ne namerava na Koreji izvesti ,.vojni valjar", ki bi UNO — ameriške čete pognal v morje. Dobljena bitka na Koreji še ni nobena zmaga, temveč kvečjemu začetek vesoljne bitke. Amerikanci, nekoliko bolj podučeni o načinu nasprotnikovega bojevanja, pridobivajo na prostoru, toda 38. vzporednik še niso prekoračili. Zdaj je postal tudi legendarni MacArthur previdnejši in je že kar vnaprej povedal, da brez Trumanovega povelja ne bo šel čez to usodno črto. Južnokorejski Syg-man Ree je postal zelo molčeč in je zadovoljen, da zamore v varstvu ameriških čet še imeti neko svojo vlado. Kri na Koreji pa prelivajo seveda predvsem Korejci in pa Amerikanci v imenu UNO. Kitajski »prostovoljci" se tam pač »prostovoljno" udejstvujejo. Po vseh zadnjih dogodkih je pa po vsej pravici mogoče reči, da je korejska pustolovščina zgolj majhen odraz načina borbe med Vzhodom in Zapadom. Ta borba se ne bo odločila na Koreji, ima pa čudno sorodnost s pristankom Sovjetske zveze na sestanek ' štirih velesil 5. marca v Parizu. In če bi pogledali čez plot k sosedom — politiki govore o »železni zavesi" — potem je Clementis tisti, ki bi pritegnil našo pozornost. V KOLIKO SE MORE SSSR ZANESTI NA SVOJE SATELITNE DRŽAVE? »Vojna in mir" — to je sloviti roman ruskega pisatelja Tolstoja ... Ideje tega velikega predstavnika ruskega naroda pa nimajo prav nič skupnega z morečim vprašanjem z istima dvema besedama. Danes je na Vzhodu cilj drugi in sta tako vojna kot mir le sredstvo za dosego tega cilja. Revolucija požre svoje otroke in pomagače ... Vsak ve, da pri tem mislimo Clementisa ... Češkoslovaški zunanji minister, naslednik Jana Masaryka, ki je v dnevih notranje revolucije in prevzema državne oblasti po komunistični stranki bil novi zunanji minister. Takrat so ga emigrantski politiki imenovali »izdajalca" in morda so imeli prav, kajti Clementis ni imel tistega, za državnika potrebnega čuta, ki bi mu povedal, da bo kmalu postal »izdajalec svojega lastnega izdajstva". In zdaj se smemo povrniti na dejstva kot taka. Po dolgih dnevih ugibanja in pretresovanja je danes mogoče izvedeti, da je Clementis nekje na Češkoslovaškem zaprt, da je bil nameraval pobegniti, da je bil voditelj široko razpredene zarote proti KP-SSSR režimu na Češkoslovaškem in da bo v kratkem delil usodo madžarskega Rajka in bolgarskega Kostova. Obtožnica, katero je v ostalem že napovedal predsednik Gottwald, pravi, da je Clementis, »hotel državo prodati kapitalizmu in da je sodeloval s taborom imperialistov". Ministrski predsednik Zapotocky ga obtožuje, da je hotel v sporazumu s Titom razdeliti Češkoslovaško republiko in ustanoviti samostojno Slovaško. Leta 1947. je republikanska večina ameriškega kongresa izglasovala spremembe ameriške ustave, po kateri lahko izvolijo za zveznega predsednika istega kandidata samo dvakrat. Ta sprememba ustave predvideva tudi, da v primeru smrti izvoljenega predsednika pred potekom njegove službene dobe, lahko izvolijo njegovega naslednika, ki ni bil več kot dve leti na predsedni-. škem mestu, še dvakrat za zveznega predsednika. V tem primeru bi trajala skupna predsednikova službena doba največ 10 let. Vsaka sprememba ameriške ustave stopi v veljavo, ko jo izglasujejo parlamenti dveh tretjin vseh zveznih držav. Ker je pred kratkim zvezna država Nevada kot 36. odobrila navedeno spremembo ustave Združenih držav, je ta sedaj postala zakon. Sprememba ustave pa izjemoma predvideva, da lahko predsednik Truman ponovno kandidira za predsednika Združenih držav leta 1952 — če bi se za to odločil — kljub temu, da je že leta 1945 po Rooseveltovi smrti stopil na njegovo mesto kot predsednik Združenih držav. Prlznanle Španiji Združene države so obnovile diplomatske zveze s Francovo Španijo. Novi ameriški poslanik v Španiji je Stanton Griffis, ki je bil preje ameriški poslanik na Poljskem. V svojem nastopnem govoru je novi poslanik poudarjal zasluge Španije v boju proti komunizmu, istočasno pa tudi nujnost povezanosti in sodelovanja vseh protikomunističnih držav. laUa sa deistva (Nadaljevanje s 1. strani) ni niti ene zahteve, ki ne bi bila v skladu z avstrijsko ustavo ali pa bi nasprotovala določbam predvidene državne pogodbe za Avstrijo. Razen enega samega ustnega razgovora na pepelnico, g. deželni glavar do predloga še ni zavzel svojega stališča. Če pa bi morali druge dogodke, ki so medtem časom nastopili, tolmačiti kot odgovor, tedaj bi morali pač ugotoviti, da odklanja vlada pristojnost v manjšinskih vprašanjih, da vlada ni upoštevala nasvetov pokojnega državnega prezidenta Rennerja, ki je še na smrtni postelji opozarjal na važnost tega vprašanja. Slovenci pa bi bili v tem slučaju prisiljeni obrniti se na Zavezniški svet. OROŽJE IZ ITALIJE V ALBANIJO V Milanu v Italiji so odkrili v nekem industrijskem podjetju veliko skladišče orožja. Skladišče je bilo v nekdanjem letalskem zavetišču. Med orožjem je bilo večje število strojnih pušk in strojnih samokresov. — Nadalje je policija ugotovila, da je bila že večja količina orožja pretihotapljenega v Albanijo. Policija je aretirala sedem oseb, med temi je tudi častnika italijanske vojske. JUGOSLAVIJA ŠE POTREBUJE POMOČI V ameriških krogih sodijo, da bo morala verjetno Jugoslavija zahtevati še nadaljnjo denarno pomoč v znesku nad 350 milijonov dolarjev, da bi mogla tako v prihodnjih treh letih rešiti svoja gospodarska vprašanja. LJUDSKO ŠTETJE NA JAPONSKEM Dne 1. oktobra lanskega leta so izvedli na Japonskem ljudsko štetje. Te dni so objavili rezultate tega štetja. — Po teh podatkih ima Japonska 83.200.000 prebivalcev. Glavno mesto japonskega cesarstva je Tokio, ki je imelo dne 1. oktobra lanskega leta 6.280.000 prebivalcev. Zanimivo je japonsko javno mnenje glede zasedbenih ameriških čet. Pri glasovanju, ki ga je izvedel neki japonski časopis, se je izjavilo 77% japonskega prebivalstva za to, da ostanejo zasedbene čete na Japonskem tudi še po sklenitvi mirovne pogodbe. NOVE ROMUNSKE OSEBNE IZKAZNICE Atenska radijska postaja je objavila, da so v Romuniji izdali nove osebne izkaznice, da bi ugotovili neke Be-sarabce in Bukovince, ki se niso prijavili sovjetski komisiji za povratnike. Drugi razlog, zakaj so izdali nove osebne izkaznice, je ta, da bi dali oblastem priliko, da odkrijejo in ujamejo tisoče sovjetskih vojaških beguncev, ki živijo v Romuniji in se skrivajo pod lažnimi imeni in z lažnimi osebnimi izkaznicami. LAŽNI DUHOVNIKI Lažni duhovniki, ki so jih izučili v Sovjetski zvezi, nastopajo — po nedavnem poročilu vatikanske radijske postaje — na Poljskem zlasti v* mestih. Ti duhovniki se na zunaj obnašajo kot da bi bili pravi katoliški duhovniki, skrbno pa se izogibajo cerkva in pravih katoliških duhovnikov. Posebno so se izurili za zasebne družinske obiske, zlasti pri onih družinah, ki se jih ni dotaknil komunistični vpliv. Razen tega skušajo ovirati zbiranje pravih katoliških duhovnikpv in širijo marksistične nazore med ljudi, ki niso dostopni za te ideje. Vatikanska radijska postaja svari zlasti svoje romunske poslušalce pred takimi lažnimi duhovniki in pravi: »Delo teh lažnih duhovnikov je zlasti v Romuniji in drugih sličnih državah nevarno, ker skušajo oblasti zmešati in zavajati ljudi, ki so v dobri veri," V Romuniji so ustanovili pri pred-sedništvu vlade protiverski oddelek, pravi vatikanski radio v svoji oddaji, s protiversko knjižnico s 70.000 knjigami, ki so jih poslali iz Sovjetske zveze. Po šolski odredbi iz leta 1945 sme vlada poveriti vodstvo dvojezične šole samo učiteljem, ki obvladajo oba jezika. To odredbo vendar trajno kršijo. Minulo leto so v Ziljski dolini imenovali učitelja na zagotovilo župana, da je zmožen slovenščine. Ta učitelj je poučeval eno samo uro slovenščine v celem letu in je za svoj ..dvojezični pouk“^ vendar sprejel doklado v znesku 2000 šilingov. V novejšem času poročajo o podobnih slučajih iz Roža in Podjune, kjer s0 kljub temu, da so se za ista voditeljska mesta potegovali učitelji z dobrim znanjem slovenščine, imenovali učitelje, ki niso zmožni slovenskega jezika, edino z obveznostjo, da napravijo tekom dveh let izpit iz slovenščine. Koroška dežela vzdržuje s pomočjo Marshallove pomoči deset gimnazij. Slovenski manjšini ni niti ena gimnazija na razpolago. Tako vstopajo otroci kot Slovenci v prvi razred, da potem kot Nemci zapustijo gimnazijo, ker ravno v najvažnejši dobi svojega razvoja o svojem narodu in njegovi kulturi niso nič slišali ali pa samo odklonilna mnenja. Nad 200 gimnazijcev je sedaj na šolanju v Jugoslaviji. Slovenski, dobro katoliški starši so prisiljeni, da radi materinščine in narodne zvestobe izročajo svoje otroke komunistični vzgoji, samo, ker radi nestrpnosti na Koroškem poleg desetih nemških gimnazij ni prostora za eno slovensko gimnazijo." 5. marca 1950 so koroški Slovenci ponovno zaprosili za slovensko gimnazijo. Šolski inšpektorji so zavzeli k temu vprašanju pozitivno stališče. Načrt gimnazije predvideva popolno izobrazbo učencev v obeh deželnih jezikih. Slovenski starši so na okrožnico prijavili 25 učencev za prvi razred in 22 za drugi razred. Vsi pa so prepričani, da bi se v slučaju javnega razpisa sprejemnih izpitov na slovensko gimnazijo prijavilo še večje število učencev. Prošnja je dobila številko 2964 in se zgubila v predalu pisalne mize gospoda deželnega glavarja. Čeprav bi po upravnih predpisih prošnja morala biti rešena do 5. septembra 1950, je enostavno izginila. Do sedaj, ko to pišemo, še ni bila predana prosvetnemu ministrstvu. Enako vzdržuje Koroška z denarjem iz Marshallove pomoči deset nemških kmetijskih šol. Vsi poizkusi s slovenske strani, dobiti kmetijsko in gospodinjsko šolo so bili zavrnjeni. Navajali so vedno iste vzroke, da bi Slovenci bili s tem izpostavljeni nevarnosti, da se vzgoje v iredentiste. Pred letom so se slovenski zastopniki obrnili na dunajsko zvezno vlado, da bi ta ustvarila osrednji referat za ei_AS iz ^ (Nadaljevanje in konec) narodnostna vprašanja nenemških narodnih skupin v državi. Tozadevno vlogo je zvezni kancler Figi 15. II. 1950 poslal na deželnega glavarja Koroške g. Wedeniga s pripombo, da zvezna ustava ne predvideva upostavitve takega urada, da pa zvezna vlada ne bi oporekala, če bi takšen urad ustanovili v koroški deželi sami. Deželni glavar je to vlogo nato poslal nazaj slovenskim zastopnikom. V spremnem pismu je deželni glavar napisal, da je v manjšinskih zadevah pristojna edino-le zvezna vlada. S tem so merodajni dokazali. da v republiki Avstriji ni pristojnega mesta za manjšinska vprašanja. Da je slovenski del dežele le mačehovsko oskrbljen, zapazi vsak počitniški gost iz inozemstva z lastnimi očmi, če pride mimo velikih središč tujskega prometa v slovenske vasi južne Koroške. Nekatere občine še niso zvezane z električnim omrežjem in do njih ne pelje nobena cesta. Čeravno so že 7 kilometrov od Celovca čisto slovenske vasi, zaman iščeš po izložbah glavnega mesta slovensko knjigo. Popolnoma osamljen leži v izložbi „Carintije“ slovenski katekizem. Dolga pogajanja so bila celo potrebna, da je Družba sv. Mohorja smela izdati nemško-sloven-sko gramatiko. Celo v čisto slovenskih vaseh sa nastavljeni poštni uradniki, ki znajo le nemško. Razumljivo torej, da so Slovenci z mešanimi občutki pričakc««*Ji slavnosti ob obletnici. Preveč jih to spominja na svečane obljube, ki jih nihče ni izpolnil. Dva dni pred obletnico so blagoslovili podružno cerkev v Škocijanu. Vsa vas se je pripravljala za sprejem škofa in povsod so viseli običajni nemški in slovenski napisi. Zjutraj, na dan blagoslovitve, pa so bili vsi slovenski napisi odstranjeni, švicarski novinarji, ki so prisostvovali slavnostim 10. oktobra v Celovcu, so se čudili, da je bilo toliko govora, o enakopravnosti in mirnem sožitju dveh narodov, da pa nobeden ni imel prilike, spoznati tudi manjšino. Niso slišali nobene slovenske besede ali pesmi! Odnesli so vtis. da so praznovali vendar bolj zmago german-stva nad opeharjeno manjšino. Na žalost je v vrstah švicarskih časnikarjev precej primanjkovalo objektivnega vpogleda. Kar smo takoj po vojni in celo še danes vajeni brati o sovražni aroganci do Nemcev in panslavizmu koroških Slovencev, ne zveni ravno nepristransko. Tako smo pred VICE dvema letoma brali v vodilnih švicarskih dnevnikih poročilo o potovanju po Avstriji. Tam so ugotavljali, da je slovenski jezik taka mešanica, da nima več nobene pravice do obstoja. O slovenski kulturi, da sploh ne more biti govora. Štejmo pa tem časnikarjem popolno neznanje slovenskega jezika in enostransko orientacijo v dobro! Približno isto bi bilo, če bi kak inozemski letoviščar obsodil naš pismeni jezik, ker uporabljamo v svojem švicarskem narečju mnogo tujih. ..izposojenih" besedi. Narečje koroških Slovencev je pač ravno tam mešanica dveh jezikov, kjer otroci nimajo več priložnosti izobraževati se v pismenem slovenskem jeziku in kjer so v javnosti prisiljeni posluževati se le nemškega jezika. Bi bile li pri nas stvari drugačne, če bi otroci ne uživali več pouka v materinem jeziku? Šolski otroci, ki so jih ob priliki tega potovanja menda slučajno vprašali, so baje izjavili, da govorijo raje nemško. Odgovor bi se pač glasil čisto drugače, če bi poročevalec zastavil svoje vprašanje v slovenskem jeziku. Pozoren opazovalec res spozna, da se mnogi Slovenci sramujejo pripozna-ti se javno k svojemu ljudstvu. Težko spraviš ob prisotnosti Nemcev Slovenca do tega, da bi govoril svoj materini jezik. In vendar ta ne zaostaja za nobenim drugim kulturnim jezikom. Velja celo za oni slovanski jezik, ki je svoj prvotni značaj najbolj ohranil in ima največjo sličnost s častitljivo starodavno cerkveno slovanščino. Celo v narečju se še danes uporablja dvojina tako v sklanjatvi kot v spregatvi. Kot skoroda noben drug slovanski jezik je ravno slovenščina ključ do razumevanja drugih slovanskih jezikov. Res bogato je tudi slovensko slovstvo. Imenujmo le nekatere pisatelje in pesnike: Prešeren, Jurčič, Cankar, Župančič. Gregorčič, Finžgar. V cerkveni glasbi je neumrljivo ime Jakoba Petelina, Pri nas je znan pod latiniziranim imenom Gallus ali ponemčenim Handl. Slovensko ljudstvo je 31. julija praznovalo 400-letnico njegovega rojstva. Kdor z odprto dušo temu ljudstvu, ki živi v štirih državah, sledi prav v oddaljene gorske vasi. se bo začudil nad bogatim zakladom ljudskih običajev in lepih narodnih pesmi. V hišah, pokritih s skodlami, za malimi, zamreženimi okenci, ki so okrašena z nageljni in rožmarinom, prebiva zadovoljnost in gostoljubnost. Bogkov kotiček v sobi pa priča o globoki vernosti in pobožnosti. Ravno v verskih zadevah je razlika med lahkoživim koroškim Nemcem in resnim Slovencem posebno očividna. Katolicizem in narodna svojstvenost sta se v bojih proti Turkom in v prejšnjem stoletju po zaslugi dalekovidne-ga škofa Slomška iz Maribora spojila v nerazdružljivo enotnost. Kar je škof Slomšek tedaj vedno in vedno poudarjal, je danes enostavno dokazati. Nezvestobi do narodnega in materinega jezika vedno sledi tudi nezvestoba do višjih in dragocenejših kulturnih vrednot. Tako ima komunizem od tega razvoja germanizacije največji dobiček in tudi vedno poudarja, da pač reakciji rešitev manjšinskega vprašanja ne uspe. Vodilni slovenski krogi podvzemajo vse, da bi ohranili ljudstvu njegove kulturne vrednote in jezik ter ga dvignili iz čuta manjvrednosti. Najdragocenejše zasluge pri tem delu ima 100 let stara Družba sv. Mohorja v Celovcu. ki Vsako leto obdari svoje člane z dobrim koledarjem in dragocenimi knjigami za sorazmerno zelo nizek prispevek, Danes ima poseben pomen, ker je slovenska književnost v sosedni državi komunistično usmerjena. Za prosvetno življenje na vaseh je važno delovanje mnogoštevilnih odrskih skupin, ki predvajajo ljudstvu dobre igre posvetne in verske vsebine. Tako sem srečal to poletje slovenske dijake škofijskega malega semenišča, iz katerega pride okoli 50 odstotkov duhovniškega naraščaja na Koroškem, v gor-ski^asi Sele na jugoslovanski meji, ko so se zbrali k 3-dnevnemu sestanku. Nedelja je bila posvečena ljudstvu. Najprej so predvajali pravljično igro za otroke. Nato je sledila slovenska igra za odrasle z vmes vpletenimi, sk0-ro pozabljenimi narodnimi pesmimi. Zaključek je tvorila cerkvena Marijina slavnost. Ostala dva dneva sta bila posvečena lastni duhovni obnovi in oddihu. Drugo leto se bo ta sestanek vršil v neki drugi vasi. Čeravno so amerikanski časopisi zadnje čase pisali mnogo o neki avtonomni bodoči Sloveniji s Trstom kot glavnim mestom, ki bi morala prevzeti nalogo neke .Jadranske Švice*', se koroški Slovenci pripoznajo k Avstriji. Oni so Avstrijci in bi hoteli to tudi ostati, kot so naši Tessiner-ji kljub jeziku sosedne dežele Švicarji, pričakujejo pa, da bi bili končno že deležni pravice. Ne sme se jih torej radi tega. ker hočejo ostati zvesti svojemu narodu, zaznamovati kot Titove pristaše. Zadovoljni bi bili. če bi imeli iste ugodnosti kot naše manjšine, a ne le na papirju, marveč v resnici." Spisal: ). SIMON BAAR Poslovenil: ALOJZIJ NEMEC ROMAN 6. NADALJEVANJE Visoki, tesno se prilegajoči telečji škornji so mu segali prav do kolen, suknene hlače so se zgubljale v njih, sivi površnik iz surovega sukna in temna čepica iz kunje kože so ga spremenili do nespoznatnosti. Oster mraz je ščipal v nos in ušesa kakor hren, kurja je rezala kakor z britvijo, tako da je bil na odprtem polju za vasjo Holouhek prisiljen, da si je zavihal visoki ovratnik, kučmo pa potegnil lepo čez ušesa. Od vsega obraza sta ostala nezavarovana le nos in oči. Gospod Jože je bil kar zadovoljen, tako lepo se je dalo korakati. V vseh žilah mu je igralo miadoletje, godel si je vesele popevke drugo za drugo, vihtel je palico in sc spominjal na tovariše, na čuka-Součka, vojaka-Sohorja, kje neki sedaj hodijo; plašil je pred seboj vrane, brinovke, strnade, ki so naletali z dreves na cesto. Pa kmalu je moral zaviti v stran proti gozdu in v Bučine. Po tej poti še nikdo ni šel. Mehki sneg je ležal na njej kakor rahlo nasut prašek. Na zapadu se je še svetila luna, toda na vzhodu je nebo že rumenelo in sonce je kukako izza obzorja. Snežinke so zatrepetale v sinjemodri luči in zasnežene krone dreves so zažarele, | kakor bi zagoreli milijoni najčistejših biserov — tak je stal tu častiljivi gozd v svoji osvajajoči, pravljični zimski krasoti in čakal na Holoubka. H0-loubek je imel za take silne vtise odprte oči in srce. Ustavil se je, zazrl v to prelestnost in hvaležno dvignil oči proti nebu: ,.Kdo bi naslikal, katero pesniško pero bi opisalo in katera človeška beseda bi izrazila to krasoto!" je pomislil in se bližal gozdu kakor svetišču. In začudil se je, ko se je v gozdu ozrl naokrog. Gospod župnik je imel prav. Svetišče ni bilo pusto in prazno, ampak v njem se je križalo in prepletalo, vodilo k vsem grmičem in drevesom polno sledi, bodisi da je grm imel šiške, žir ali druge plodove in jagode. ..Glej, Bog jim tudi pozimi pogrinja mizo in jih hrani." Toda po nekaj korakih je opazil okrvavljen, rdeče pobarvan sneg in po njem raztreseno jerebičje perje. „Boj ?a obstanek," je vzdihnil mladi duhovnik in pozorno gledal v sneg. če bi iz župnikovih predavanj spoznal dihurjeve ali kunje ali pa morda celo lisičje sledi. Nič ni dognal. Vsi odtisi nožič so sc mu zdeli enaki, njegovo nevajeno oko ni razločevalo števila krempljev.^ razvrstitve in lege sledi, ni vedelo, če so nastale stopinje v hoji ali v skoku. Ni poznal abecede in zato še ni umel brati v odprti, zlati knjigi narave ... Toda zimski gozd zanj ni bil več mrtev kakor doslej, temveč se je predramil, oživel, videl ga je živega, obljudenega z neštevilnimi stvarmi, ki so se skrivale pred njegovimi očmi v duplinah, gnezdih in raznih skrivališčih. Proti volji mu je šinilo v glavo, s kako drugačnim razumevanjem bo danes razlagal otrokom o Danijelu in Baalovem templju, kako ga je Danijel potrosil s pepelom in kako je kralju pokazal v njem stopinje mož in žena in otrok, ki so skozi skrivna vrata hodili v tempelj in jedli hrano, ki jo je kralj nastavil maliku. Ah, kako veselo in lahko je učil in kako se je zopet veselil poti skozi gozd domov, kjer bo gospodu župniku vse opisal in ga podrobno spraševal ter ga. morda celo pregovoril, da bo šel z njim na ..ekskurzijo", kakor so hodili na gimnaziji in semenišču. Brrr! kako medlo, mrtvo, prisiljeno in narejeno je bilo to, medtem ko narava, resnično življenje povsem drugače govori o modrosti in božji vsemogočnosti... Skoraj razjezil se je. ko je kmalu za Bučinami. še pred gozdom dohitel okretno babnico, zamotano v volneno ruto in s košaro v roki. ..Kam ste namenjeni, teta? Da v taki zimi ne ostanete rajši doma pri peči," jo je nagovoril Holoubek in jo hotel prehiteti. ...Jedet no, kako sem se prestrašila! Niti korakov nisem slišala za seboj. Jo, jo! Mladi! Ti gredo kak0r na peresih! Nožiče se komaj zemlje dotikajo in sneg niti ne zabrsti. V Markov greste, domov v Markov. Imam približno isto pot z žlahtnim gospodom. Oič ne da nič, stalo pa malo. Jesti je treba, pečeni golobje pa ne letijo človeku sami v usta in tako hočeš nočeš moram med ljudi." Gobček se je babnici premikal hitreje nego noge. toda kljub temu je pospešila, da bi ji drug ne utekel. Ko mu je koracala za petami, se je zagledala vanj, v njegova široka ramena, vitki stas, prožno hojo in se prijazno nasmehnila. „Vi. žlahtni gospod, me še menda ne poznate, toda jaz vas dobro poznam, čeprav niste dolgo med nami, dobro pazim na vas. Jaz sem stara Trousilka, potovka. Lahko povprašate po meni, kjer hočete, in slišali boste le hvalo. Vsakemu pošteno postrežem in na vas že dolgo gledam in si mislim, temu gospodu bi želela srečo." Holoubek je nategnil korake. Imel je vrojen gnus do vsakega prilizovanja. Toda tudi babnica za njim je hitro poskočila in silno ganljivo prosila: „Prosim vas, ne bežite mi in poslušajte. mnogo mladih ljudi mi jc hvaležnih za svojo srečo." ..Zakaj pa ne." se je nasmejal Holoubek, ki je bil zelo družaben in uslužen človek, ter je takoj skrajšal korak. ..Dovolite mi vprašanje. Nimate li kje v svetu kakega znanja?" -•Ej, Bog ga znaj!" je'zamahnil Holoubek s palico. ,.Ne mislim tako," se je takoi popravljala Trousilka. ..mislim, če doslej še niste dali svojega srca kaki lepi in bogati gospodični?" ..Ne tetav nisem ga dal." se je živahno in prisrčno nasmejal Holoubek. ./To je adut! To je adut! Naravnost božje naključje! Potemtakem čaka Stran 4 — številka 10 Septana NARAVNA PRAVICA V zadnjem članku „Nemžki škof o dolžnostih do lastnega naroda" smo pokazali, kako tudi dobri, krščansko misleči Nemci občutijo in označujejo kot veliko zlo, če se kje njihovi mladini zabranjuje naučiti se nemškega materinega jezika. Razumljivo, kajti to je kršitev naravne pravice. Naj bi vendar tudi že Nemci nas Slovence skušali razumeti, če se pritožujemo nad zatiranjem našega jezika. Pri nas na Koroškem pa se to, kar se je zdaj godilo otrokom pregnanih ali interniranih „volksdeustscher-jev'‘ v Jugoslaviji, ni godilo samo nekaj let v izredno razburkanih vojnih ali povojnih časih, temveč je bil to ustaljen šolski sistem, ki je trajal dolgo dobo 75 let in traja — več ali manj prikrito — še naprej. Začela se je ta nesrečna doba z uvedbo novega ljudsko-šolskega zakona, leta 1869. Ta postava, ki jo je sklenil^ in uvedla liberalna, nemško nacionalna vlada, je zapostavljala in kršila vzgojne pravice družine v verskem oziru. Prvi vzgojni činitelj je družina in država je samo poklicana'k sodelovanju pri vzgoji mladine. Katoliške družine smejo in morajo zahtevati za svoje otroke versko šolo, v kateri vlada v vsem pouku verski duh. Te pravice katoliških družin nova šolska postava ni upoštevala. Zato je v vseh teh desetletjih, od 1869 do danes, prizadela katoliškemu nemškemu narodu v Avstriji v verskem oziru veliko škodo, ki se čuti v svojih posledicah šele. sedaj (saj vendar naš knezoškof v letošnjem pastirskem pismu poudarja prav to žalostno dejstvo, ko pravi: „Da je pri nas danes toliko versko mlačnih ljudi, k temu je tudi pripomogla versko indiferentna—bezbrižna — šola.“) Tedanji škof v Linzu. Rudigier, je ta škodljivi vpliv šole že vnaprej napovedal. Zelo ostro je obsodil poseganje državne oblasti v vzgojne in druge pravice staršev govornik na katoliškem shodu dunajske nadškofije junija 1949, prof. Otto Mauer. Tudi sicer se je o teptanju pravic družine že veliko govorilo in pisalo. Še večjo škodo pa je ta liberalna šolska postava povzročila nam koroškim Slovencem, namreč v verskem in narodnem oziru. Kakor se postava pri Nemcih ni ozirala na versko življenje v krščanskih družinah, temveč je samovoljno vpeljala liberalno šolo, tako se pri nas Slovencih ni zmenila ne za I vero in ne za materini jezik šolo obiskujočih otrok. Vpeljala je takozvano utrakvistično šolo, v kateri ni bilo prostora za gojitev slovenskih kulturnih dobrin. Namen šole je bil otroka slovenskih staršev čimprej vpeljati popolnoma v nemški kulturni svet in ga tako odtujiti lastni družini in narodu. Ob času, ko so pri nas vpeljali ta liberalni šolski sistem, je bilo na našem ozemlju nešteto slovenskih vernih družin. Ali bi se bile morale vse te odreči svoji naravni vzgojni pravici in se prilagoditi vsiljeni krivični šolski postavi? Ali ni bila državna oziroma deželna šolska oblast dolžna ravnati se po veri in jeziku družin. Na Koroškem je bilo takrat še mnogo čisto slovenskih vasi, ni bilo govora o jezikovno mešanem ozemlju, tu so prebivali Slovenci, ki se v svojem jeziku niso nikdar drugače nazivali kot pa Slovenci, razliko med Slovenci in „Vindišarji“ so šele potem v političnem boju rodili in iznašli. Za vse te verne slovenske družine, ki so tvorile in tvorijo slovenski narod na Koroškem, za njihove verske in kulturne potrebe liberalna deželna in državna oblast ni imela smi- OLalcL fie.Mii Stara, kakor rod slovenski, pesem naša je... V njej nam svoje misli, želje, narod izpove ... Pelje nas nazaj v čase prejšnjih, prejšnjih dni... nas spominja, da ostali zvesti njej bi vsi... Nam prepeva o mladosti, iz otroških let... Ona ve za vse mišljenje fantov in deklet... Z nami gre pod vaško lipo in ven v božji svet, nam opeva vinsko trto ter spomladni cvet. Vriska, žalostna postane: ,.Hiša očina... “ Nežno, nežno nam zapoje: ,,Rožic ne bom trgala...“ R. Vouk ‘ sla in srca. Odrekala jim je dosledno in vztrajno izobrazbo v krščanskem duhu in na podlagi materinega jezika. Ni to slučajno, da liberalna, vladajoča gospoda ni hotela priznati pravic posameznih družin, dosledno tudi ni priznavala pravic velike narodne družine. Sa je narod res kakor velika družina, je živ organizem, živa celota, ki se brez slabih posledic za celo držav© ne sme razdirati. Tega ne trdimo samo mi, temveč tudi zastopniki drugih na- : rodov. To je prišlo do izraza na kato- j liškem mednarodnem tednu v Ženevi leta 1931; tam so to vprašanje obravnavali s stališča krščanske morale. Potrjujejo pa to mnenje tudi številne bridke izkušnje. Tekom 75 letnega boja koroških Slovencev za njihove naravne pravice na šolskem polju je bilo javnosti dostikrat prikazano v raznih listih in v posebnih brošurah, koliko škode prizadeva ta vsiljeni šolski sistem vernim slovenskim družinam. V koliko družinah so se otroci odtujili staršem docela ali pa | deloma! Ponekod se je zasejalo v otroška srca zaničevanje ali celo strupeno sovraštvo do vere in jezika staršev. Koliko družin je bilo razklanih, koliko družinske sreče ubite, koliko na-sprotstva se je zaneslo v družine in vasi, kako se je oviral naravni kulturni razvoj, oškodovalo versko življenje, ko je utihnila družinska molitev?! Mladini so vzeli veselje do slovenske knjige in časopisov. Neki sivolasi, spoštovani slovenski duhovnik je še lani z bridkostjo v srcu tožil, da je njegov brat v taki tujerodni šoli podivjal. Koliko težkoč so imeli fantje pri prestopu na srednje šole, tako se jim je oteževalo napredovanje v šoli. Nekaterim družinam se je prizadejala naravnost nepopravljiva škoda, kar se je posebno jasno pokazalo v hitlerjevski dobi in se vleče zlo verske mlačnosti, nevednosti, nravne nestalnosti še naprej. Odpor proti novi šoli, ki se je na več krajih pojavil, je bil naraven, potreben odgovor na razkrajajoči vpliv šolskega sistema. Soetojiorska JUati helija Vsled vojnih razmer na Goriškem so prenesli čudodelno Marijino podobo ob koncu svetovne vojne s Svete gore v Kostanjevico pri Gorici in pozneje, v Gorico. Ko so pa hoteli prenesti podo- Sl.oee od. cLumkl Se že mrači in luč gori. Veselje vse slovo od zemlje vzame in žalost gre. moči več nima zame. Moli, moli, človek ti!... Z vrha gore svetloba gre in ptičice prepevljajo še dnevu, Boga časte cvetlice v tihem gaju ... Slavi, slavi Boga ti! — In noč temna je že prišla. Ker dan je preč, oko objame spanje, ni petja več... Dušo zibljejo sanje ... Spavaj, spavaj, človek zdaj!... Valentin Polanschegg I bo nazaj na Sveto goro, ki je po miro-| vni pogodbi med Italijo in Jugoslavijo na jugoslovanskem ozemlju, je podoba nenadoma izginila in so jo pozneje, močno pokvarjeno, našli v Rimu, Sliko so izročili v varstvo samostanu slovenskih šolskih sester v Rimu in so jo s prispevki Slovencev v Italiji in na Tržaškem prenovili, pozneje pa so jo prenesli v stolnico v Gorico. V nedeljo, 14. januarja so prenesli svetogorsko Marijo na Kostanjevico (v Jugoslaviji), kjer so jo sprejele velike množice vernega ljudstva. Na trgu ob cerkvi je p. Otmar v krasnem govoru pozdravil Marijo, katero sta mu izročila prenašalca p. Tavčar in p. Tominc. Po slovesnem pozdravu so sliko odnesli v cerkev, ki je bila izredno okrašena z belimi nageljni in ciklamami. Že prejšnji večer je bila Kostanjevica bajno razsvetljena in okinčana. Ves dan in pozno v noč je ostalo v nedeljo ljudstvo pred čudodelno podobo Matere božje, ki jo bodo slovesno prenesli po veliki noči nazaj na Sveto goro. Po vsem Koroškem poznane in visoko cenjene . PiSMET- čevlji dobite v največji izbiri v čevljarski trgovini v Celovcu—Klagenfurt, Karfreitstrasse 2 žlahtnega gospoda sreča, velika sreča." ,,Tako? In kakšna?" ,,Imam za vas, žlahtni gospod, izobraženo gospodično, krasno kakor rožo, bogata je kakor grofica in dobra kakor angel." „Draga Trousilka, jaz se vendar ne morem ženiti," ji je Holoubek hitro segel v besedo in pri tem ga je oblila rdečica, da so mu ušesa še pod kapo rdela. Glavo je še bolj potegnil v zavihani ovratnik suknje in preletela ga je misel: „Čuk, čuk, Souček, da bi ti kaj takega slišal, bi od veselja kozolce prevračal." Babnica pa se ni dala premotiti, narobe, kakor bi olja prilil, še bolj vneto je nadaljevala: „Česar ni, to še lahko bo. Ni treba, da je takoj. Ljubi Bog naj varuje in pospeši zadevo. Leto, dve leti in več naj trpi znanje, da gre potem bolj na gotovo, da si stranki pozneje morda ne bosta očitali, da sta bili ukanjeni. In za dve leti? O, to boste, žlahtni gospod, prav gotovo vsaj graščinski uradnik v Lužankah ali pa oskrbnik v Rečici in gotovo ne pozabite na staro Trousilko, ki vam je osladila življenje." Holoubku se je posvetilo, da se babnica moti in ga očividno ima za gospodarskega adjunkta v Bučinah, ki je tudi pred kratkim prišel na tamkajšnje veleposestvo. — Nekje v gozdu je počil strel. Vrane so se v hipu dvignile, zletele više, šoja se je splašila z vreščečim škrtanjem in sraka je zareg-Ijala. Holoubek ie pozabil na starko in , vso pazljivost obrnil v gozd. „Najbrž j je čuvaj ali gozdar izsledil kakšnega škodljivca, morda celo kuno, ki je plezala na drevo, zlezla v gnezdo, ali pa se potuhnila med gostimi vejami, toda bistro lovčevo oko jo je tam izsledilo," je pomislil in si živ0 predstavil vso sliko. Trousilka pa ni pozabila, pustila je svojo žrtev, d \ se je samo oddahnila, pa se je takoj zopet vrgla nanjo. ,,Žlahtni gospod, ali hodite v cerkev?" „Seveda hodim," se je smejal Holoubek in se z mislijo zopet vrni) k prejšnjemu razgovoru. „Vsako nedeljo?" „Da, vsako nedeljo!" „Toda ste pa zelo pridni. Taki mladi gospodje so danes redki. Svet postaja vedno slabši. Kakor hitro kdo danes knjige le malo povoha, pa se že cerkve ogiblje. Kaj pa na praznik — na Tri kralje, mislim, tudi pridete?" „Kako ne bi!" „K rani ali pozni?" „K pozni." ,,Kje pa stojite v cerkvi?" „Kje drugje kot pri oltarju." ,,Pri oltarju?" je osupnila babnica: ,,Aha, že vem, v patronovi klopi, ki je sicer za grofovske in uradnike. Tako, pazite, pri oltarju Marije Device bo klečalo dekle lepo kot cvet, rdečo pentljo bo imelo v —“ „Toda čemu mi to pripovedujete," je naglo zrasel Holoubek, „saj se vendar ne smem ženiti." ,.Pa zato ni treba, da je takoj ogenj v strehi. Za dovoljenje mi jc najmanj- ša skrb. Pot h gospodu ravnatelju se že najde, on pa doseže pri gospodu grofu dovoljenje in gorko mestece." „Stara se zapleta kakor muha čim dalje v tem gostejšo mrežo. Konec koncev spozna svojo zmoto in jo bo sram," je preudarjal Holoubek in se sam sramoval namesto Trousilke, kam se je zapletla. Da bi ji pomagal in jo privedel na drugo stvar, jo je vprašal: ..Pustite to! Kaj pa je pri vas v Markovem novega?" „Kaj naj bi bilo — nič, skoraj nič," je starka napenjala spomin, da bi se s čim zahvalila svoji izsledeni žrtvi: „Kmet Srna je padel s skednja in se potolkel, pri Kofinku je nastal ogenj, pa so ga k sreči takoj pogasili, stari Runza je umrl in to bi bilo vse. Da res — toda, žlahtni gospod, to menda že veste, ko toliko daste na cerkev, da so nam vzeli starega kaplana in poslali novega — skoraj vsako leto jih takole zmenjajo." ,,Kako pa letos? Ste z zamenjavo zadovoljni?" si Holoubek ni mogel kaj, da ne bi skušal hudiča. „1, smo! Prav za prav je priden gospodek, razume se z ljudmi in otroki, le eno napako ima." — Holoubka je zbodlo naravnost do srca, grlo se mu je stisnilo in komaj da je spravil iz ust vprašanje: „Kak-šno pa?" „Pridiga strašno dolgo, potem pa bere pri oltarju sveto mašo, čast njegovemu posvečenju, kakor splašen čev-, liar. Plašč-za njim kar frfota, ko se i obrača. Sc pol rožnega venca ne zrno- j lim, pa je že pri kraju. — No, glejte, smo že doma. Kako nama je čas hitro potekel. Torej na Tri kralje ne pozabite, žlahtni gospod; gotovo boste opazili — ostalo bo moja skrb." Prve markovske hiše so bile že pred njima. ,.Dobro, dobro," je še Holoubek zaklical, zavil na desno in skoraj skokoma pobegnil od Trousilke. Ona pa je hipec gledala za njim in modrovala: ..Zgovoren ni, pa tudi radoveden ne. Drugi bi takoj hotel vedeti, kdo je, čigava je, kakšna je — toda kam ga pa nese?" — Z roko si je zasenčila oslabele oči: videla je, kako njen spremljevalec zavija k župnijskem vrtu, jemlje iz žepa ključek, ki se je v soncu zableščal, kakor bi bil srebrn, videla je, kako so se odprla vrata in je Holoubek v njih izginil — zdajci pa se je v stari babji Trousilkini glavi posvetilo, kakor kadar se iskra ukreše iz jekla. „Ježeš — Marija! — Za pet Krišče-vih ran," je kriknila in se zavrtela, kolena so se ji zašibila in brada se ji je tresla, da so šuštele brezzobe čeljusti. „Ali vam je slabo Trousilka ?“ je prihitela k njej mlada Houbova iz sosednje hiše, ko je slišala starko brez potrebe izgovarjati sveta imena in videla, kako se je zatoČila. „Za nič sem, dekle zlato, za nič," je šepetala starka. „Morda vas je kdo uročil, z vami je šel naš novi gospod, on pa ima oči kakor žareča oglja, čudno da z niimi ne žge." n naš mlicmkem CELOVEC Nedeljska služba božja za naprej zopet ob pol devetih v slovenski cerkvi v Priesterhausgasse. Popoldne ob štirih blagoslov. OPOZORILO PEVCEM Prihodnja pevska vaja bo po Veliki noči. PROSVETNI VEČER V CELOVCU V soboto dne 10. marca bo ob 20. uri prosvetni večer v Mohorjevem domu, Viktringer Ring 26. ______SAMONIG_________________ BEUAK-VELLACH VVeiBbriachgasse 12 prinaša Vistra-Mousselette v lepih, modernih vzorcih S 14.80 i ŠT. ILJ OB DRAVI Smo sicer že sredi posta, vendar so spomini na pust še živi. Da so imeli v Št. Jakobu samo eno poroko, kar ne moremo razumeti, ko se pri nas kar naprej ženimo. Prva poroka po Novem letu je bila pri Mišeleju v Gorinčičah, ko se je hčerka Rezi poročila z Jozi-jem Mosvicerjem, p. d. Vavtižarjem v Št. liju. Isti dan smo na pokopališču v Ločah pokopali tudi Kleibnerjevo mater. Nedeljo navrh se je poročila Tildi Jurčeva na Rovah k Doniku v Strajne. Tokrat pa je bila pristna slovenska hojset po stari navadi, ženin je trden kmet na Strajnah, njegov oče je bil skozi 25 let slovenski župan občine Zgornja Vesca. Za nedeljo navrh pa so se Jerberža-ni pripravljali na veliko poročno slovesnost Šlemarjeve Micke z mizarjem Andrejem Valentiničem, p. d. Kosarjem pri sv. Luciji. Na žalost pa je med poročno slavnostjo zbolel ženin in so ga morali odpeljati v bolnico k operaciji. Vse je srečno prestane in je sedaj po vrnitvi veselje še večje. Na pustno nedeljo pa so še nekam na skrivaj oklicali Hauptmanovo Marto z ženinom iz Podgorij. Kar po vrsti pa smo jmeli sedaj tri pogrebe. Gregorjev Hajnža, g. župnik Šnedic in Voltanov oče so se poslovili od svojih dragih. Vsem mladim parom daj Vsemogočni obilo blagoslova, vsem rajnim pa večni mir in pokoj. ŠT. VID V PODJUNI ' V petek dne 21. II. je v Gluhemlesu umrla Marjeta Hus, katero smo v nedeljo navrh ob veliki udeležbi pokopali na farnem pokopališču. Č. g. župnik se je v globokih besedah poslovil od nje in pevci so zapeli v slovo. Rajna je bila 54 let stara in neporočena. Bila je Vsa leta šivilja in se udejstvovala na vseh področjih katoliške akcije. Bila je naročnica vseh listov in knjig Družbe sv. Mohorja. Naj bo njej Vsemogočni dober plačnik. Sorodnikom naše prisrčno sožalje. Kakor je bralcem „Našega tednika" že znano, smo pričeli v minuli jeseni s prezidavo podružne cerkve v Št. Primožu. Spomladi bomo delo nadaljevali in vabimo vse dobre delavce in prijatelje v ..raboto". Rabimo strokovnjake in pomagače. Za hrano in mošt pa je poskrbljeno pri naših gospodinjah. Šentprimožani smo se zadnjo nedeljo razveselili, ko smo v farni cerkvi slišali, da nameravajo napraviti tom- Slar Z L/IT in srebrn denar kupujem p« najiiljili cenah. - URE in poročne prstane dobite pri meni zelo poceni F. KARNER- urar CELOVEC - BURGSASSE 8 bolo v pomoč naši podružnici. To je prava pot, saj smo vsi ena fara in spadamo skupaj. Za tombolo pa vabimo vso okolico, da se številno odzove. Čas in dobitke bomo pravočasno objavili. Vsem onim pa, ki nam nemorejo pomagati pri delu ali se udeležiti tombole, naj pa bo na uho povedano, da nam bi pomagali z denarnim prispevkom. Posebno od rojakov iz naše fare pričakujemo pomoči in razumevanja. Cerkvica je bila doslej zelo majhna in jo bomo prizidali v toliko, da bo imela vsaj polovica fare v njej prostora pri službi božji. Vreme pa je tudi pri nas prav piškavo, danes sneg, jutri dež in tako se menjavajo prilike že tedne sem. ŠMARJETA PRI VELIKOVCU Po desetih letih smo tudi pri nas imeli spet sv. misijon. Ker je župnija cepljena v 2 dela, smo imeli misijon ______SAMONIG________________ BELJAK-VILLACH TVeiBbriachgasse 12 prinaša Blago za obleke po turškem vzorcu iz Vistra-volne v 5 lepih barvah S 16.20 istočasno v Šmarjeti in na želinjah. Na Želinjah je imel misijon salezijanec g. profesor Mihelič, ki je žel lepe uspehe. Šolska in odrasla mladina je trdila, da je lahko sledila misijonskim govorom. Samo nekaj žen je žnargalo, da ne razume govorov, pač zato, ker so prihajale s predsodki h govorom. V Šmarjeti je vodil misijon g. Lorene Kašelj, provizor iz Št. Vida v Podjuni, ki je z globokimi in umetniško izklesanimi govori znal omehčati trdovratna srca Šmarječanov ter jih odpreti milosti božji. Tako je tudi pri nas sv. misijon zelo lepo uspel. Po stari šmarješki navadi pa ne sme miniti nobeden večji praznik ali cerkvena slovesnost brez poloma. Pri stanovskem nauku za žene in matere je peščica narodno nestrpnih žen prekinila govor ter kričaje tirjala, naj govori pridigar le nemško, češ saj znamo itak vse nemško. Pa jim le ni uspelo. 70 žen in mater je obsojalo to izzivanje. Samo sreča je bila, da naše žene in matere niso imele kuhalnic s seboj, sicer bi jih razgrajalke nabasale, da bi pomnile, kaj se pravi v cerkvi nemir delati. Pa tudi naša ,,Dorfgemeinschaft“ se je razkrinkala kot veri sovražna, ko je ravno med sv. misijonom priredila igro. Škof prepoveduje v svojih „Weisun-gen“ od leta 1949 med sv. misijonom prirejanje kinopredstav, plesov in. iger. Toda, kaj je tem krogom za škofa in njegova navodila mar! Saj poznajo škofa samo ob priliki škofijske vizita-cije, ko se zelo krotko in pobožno „ve-dejo". Upajmo, da bodo naši starši zavzeli pravo razmerje do teh krogov! TINJE Na drugo Valentinovo smo pokopali Drobaževo mater, Marijo Schweiger roj. Jamnik iz Gore. Dolga in težka živčna bolezen je priklenila na bolniško posteljo, kakor je tudi njena mati s svojo bolno nogo že leta priklenjena na dom. Rajna je bila desetletja cerkvena pevka in čeprav je imela poldrugo uro hoda do farne cerkve, ni bilo cerkvene slavnosti brez Drobaževe matere. Doma polne roke dela, številna družina, vse ni moglo biti zadosti ovire, da se ne bi napotila v cerkev in tudi pravočasno prišla. Kot bivša Marijina druž-benica je tudi svoje otroke vzgajala v pravem verskem in slovenskem duhu in tako izročila to, kar je sprejela od staršev in sama zvesto čuvala, svojim otrokom. Vzorna pri delu, vzorna v svojem družinskem življenju je bila tudi vzgled vsej fari. ki je ravno pri pogrebu pokazala, da zna te visoke lastnosti spoštovati, ker se je vsa okolica v izrednem številu poslovila od, rajne. Kako priljubljena in spoštovana je bila sicer tako skromna pokojnica, je pričala velika množica kropilcev, ki so se med molitvijo rožnega venca vrstili oba dneva ob njenem mrtvaškem odru. Še zgovornejša priča je bila nenavadno dolga vrsta pogrebcev, ki se je skozi gozdove in polja med molitvijo in petjem žalostink vila iz hiše žalosti. V vseh naselbinah, mimo katerih smo spremljali pokojnico na njeni zadnji poti, so se pridruževali novi pogrebci. Občudoval sem nenavadno resnost in pobožnost teh ljudi. Še bolj pa me je iznenadila predanost v voljo božjo in globoka vernost, s katero je svoje življenjsko družico spremljal na'zadnji poti njen mož, s katerim so' spremljali otroci svojo mater. Kakor so se preje dnevno združevali v molitvi rožnega venca, tako je tudi sedaj družina spremljala ženo in mater z molitvijo na pokopališče. Imel sem vtis, da to ni pogreb matere, temveč zmagoslavni pohod globoko verne, v Boga zasidrane družine. Prav to je bila tista notranja sila, ki je privedla nešteto množico ljudi h grobu rajne Drobaževe matere. Pred versko in tudi narodno neomajno zavednostjo se, hočeš nočeš, moraš odkriti. Tudi svoji družuii je rajna zapustila oporoko, katero je izročila svojemu dušnemu pastirju, mil. g. proštu Benetku. To oporoko je izročil ob grobu ob prisotnosti šestih duhovnikov in ogromne množice: ,,Molite vsak dan rožni venec, hodite ob nedeljah redno k sv. maši in sprejemajte vsaj mesečno sv. zakra- ______SAMONIG___________________^ BELJAK-VILLACH IVciBbriachgasse 12 prinaša pralno blago za predpasnike in obleke poceni S 11.90 mente. Tako se boste obvarovali in boste večno srečni." Nič čuda, da je pri tem zarosilo vsako oko navzočih... Ni potrebno omenjati, da je pokojnica vse to vse življenje vršila tudi sama. Družina je zgubila ljubečo mater na zemlji, a pridobila je mogočno pripro-šnjico pri Bogu. Prav tako je res, da je tinjska župnija zgubila prekrasen vzgled vzorne, verne krščanske žene in matere. A tolažimo se z zavestjo, da bo pred Bogom tej fari izprosila veliko takih dobrih, vernih, krščanskih mater in žena. OBIRSKO Že zadnjič enkrat smo v „Našem tedniku" pisali, da smo Obiršani svoje vrste ljudje. Danes bi pa radi povedali, kdo smo in kaj smo. Naša vas šteje 33 hišnih številk. Ne smete pa misliti, da stanujemo v teh hišah samo navadni ljudje, imamo tudi Cesarje. Toda ve- Za Veliko noč MOŽNARJI — ŽABICE vseh velikosti rakete — ogniemeti BAKLJE orožja, lovske potrebščine in galanterijski predmeti Ernst KROTSCHMER prej FRANZ KAISER Celovec — Klagenfurt Bahnhofstrosse 26 deti morate, da se tako le pravi pri hiši. — Po poklicu pa imamo zastopane gotovo skoraj vse vrste poklicev, od kmetov, katerih je seveda največ! pa do mizarjev, kolarjev, čevljarjev, krojačev, kleparjev in sodarjev. Pa še lovce imamo in pa coklarje. Tudi dve gostilni in dve trafiki skrbita za nas, ali pa mi za nje. Manjka nam še hotel, mogoče pa še tega tudi v kratkem dobimo. Predpust je bil letos kratek. Zato je Hribernikov Hanzej pohitel in dne 5. februarja je popeljal svojo izvoljenko Liziko pred poročni oltar. Hojset je bila nato pri Kovaču. Svatov in opre-zovalcev ali ..škurtov" je bilo toliko, da jih je komaj mogla vse sprejeti gostoljubna hiša. Juha je bila tako vroča, da so jo morali godci pihati, Juri je take „vižal“, da smo se morali vsi smejati, ,,prate“ so bile tako mastne, da so se kar tresle, ,,majželni“ in kra- pi pa so bili tako veliki, da so bili krožniki premajhni. Vsi smo bili zadovoljni, gotovo tudi „birt“. — Toda nesreča nikdar ne počiva, nevesto so ukradli in ženin je moral precej globoko seči v denarnico. — Res je bilo prijetno, da nam je šele Kovačev petelin povedal, da je že čas iti domov. — Ženinu in nevesti želimo vso srečo, ki naj ju spremlja vse življenje! V ostalem pa je bilo letos za predpust plesa in veselja pri nas skoraj preveč. Saj čevljar še ni mogel popraviti vseh strganih čevljev, ki so mu jih nanosili po pustu navdušeni plesalci. RINKOLE Izgubili smo iz naše srede Črizelniko-vo mater, Marijo Partej, tako se je rajna pisala s svojim dekliškim imenom. Rojena je bila 10. I. 1875 v Goselni vasi pri Zapotniku, župnija Doberla vas. Z osemnajstimi leti se je poročila, 20. XI. 1893, s Hribernikom v Rinkolah, Antonom Pušnik. Po osemnajstih letih zakona ji je umrl njen mož 30. XI. 1911, bila je dve leti vdova, nato pa se je poročila z Jurijem Žmavcarjem, Crizel-nikom, 4. XI. 1913, 38 let stara. Mož je padel v svetovni vojni in nato je leta in leta sama gospodarila, dokler ni dorastel sin Jurij, ki je prevzel kmetijo. Rajna mati je bila dobra krščanska žena, ki je 13 otrokom dala življenje. Dva sta umrla. 11 jih pa še živi. Zadnja leta je vedno bolj bolehala čemer se pri obilnem številu otrok in velikih naporih življenja ne čudimo. Dočakala je 76. leto. V soboto smo jo ob obilni udeležbi, pa pri zelo slabih cestnih razmerah, spremljali iz daljnih Rinkol v Šmihel. Pevci so zapeli materi zadnji pozdrav, domači župnik se je poslovil od dobre matere ter jo stavil ženam za zgled v izpolnjevanju dolžnosti. Črizel-nikovim in vsem otrokom rajne matere naše sožalje. Rajna mati naj počiva v miru. STRPNA VAS Po dolgoletni vodenični bolezni so zatisnili oči za ta svet Gregornov oče, Henrik Prosen. Meseca avgusta 1950 jim je šla žena Terezija pripravljat pot v večnost, ko se je nepričakovano ponesrečila in na posledicah te nesreče umrla. Od tistega časa so Gregornov oče samevali. Učakali so visoko starost 81 let. To svojo starost in bolezen so prenašali vdano. V ponedeljek 26. H. 1951 jih je zadela kap in so kmalu na to že isti dan umrli. K zadnjemu počitku smo jih spremljali v sredo v prav obilnem številu. Od blizu in daleč so prišli znanci in prijatelji, da izkažejo dobremu očetu in prijatelju zadnjo čast. Šmihelski mešani zbor jim je zapel v slovo: „Jaz sem življenje in vstajenje", v cerkvi pa latinski requiem; na pokopališču „Nad zvezdami" in „0 težka pot, oj tužna pot". G. župnik so vzeli od rajnega očeta slovo ter ga nam postavib za vzgled v trpljenju. Odpočije naj se rajni oče od svojega truda, dokler ne bo zapela tromba k veselemu svidenju nad zvezdami v večnem življenju. Rajni Gregornov oče so bili tudi pri mrtvaških bratih. Skrbeli so za pieteto, da bi se trupla rajnih spoštljivo in dostojno pokopavala. Zato ni čudno, če so bili kot železničar in mali posestnik pri mrtvaških bratih. Gregornov oče so bili 232. ud, ki je šel iz te bratovščine v večnost. Njim in vsem rajnim bratom večni mir! Družinama Prosen in Ženki naše iskreno sožalje! RUTE PRI RINKOLAH Naša vas leži sredi velike Dobrave med Blatom in Kazazami v gozdu, samo proti sončnim Rinkolam imamo odprt razgled. Zato se pravi naši vasi pravzaprav Dobrava, ker smo sredi Dobrave. Nemci so nas prekrstili v Ruttach in tako pravijo danes ljudje Rute, Rinkolške Rute, da se razlikujejo od Bistriških Rut. Prav pa ni, ker Rute so v hribih, naša vas pa leži popolnoma v ravnini. Elektrika nam gre sicer pred nosom, a mi smo ostali pri petrolejki, ker je malo ceneje kot draga elektrika. Dobrava nas Je stisnila v kot in stisnila je tudi naše mošnje, zato se ne moremo tako bahati z električno lučjo kot mogočne Rinkole. Pri nas je lepo suho (Nadaljevanje na 7. strani) REJA KLAVNIH TELET V naših krajih in pri naših razmerah je in ostane živinoreja temelj našega kmečkega gospodarstva. Zaradi izrednih razmer se more sicer dogoditi, da je za nekaj časa živinoreja in zlasti govedoreja manj donosna kakor pa kaki drugi, v rednih razmerah manj pomemben del kmečkega gospodarstva. Saj se je v polpretekli dobi zgodilo, da je bil glavni dohodek kakega gospodarstva na primer v prodaji sadja in sadnih izdelkov, predvsem v prodaji žganja. Ker pa se kljub neurejenim gospodarskim razmeram na svetu in kljub velikim izdatkom za oboroževanje le polagoma bližamo rednim razmeram in ni verjetno, da bi v kmetijstvu spet prišli v vojne razmere, moramo gledati, da naše gospodarstvo tudi medimo tako, da nam bo dajalo čim večje donose. Razmeroma važen dohodek kmečkega gospodarstva je v prodaji telet. Saj nam ta prodaja pri razmeroma malih stroških prinaša precejšen dohodek. Vsak pa ve, da cena vsem teletom ni enaka in da mesar debela, dobro rejena. pitana teleta vedno raje kupuje in tudi plača za nje toliko višjo ceno, da se splača vsaj premišljevati o primernosti boljšega krmljenja telet za mesarja, torej klavnih telet. Ali se izplača? Splošno je znano, da nastane povprečno iz deset litrov mleka pri teletih en kilogram žive teže. Ker pa seveda za 1 kilogram žive teže telet mesar nikdar ne plača toliko kakor pa bi mogel dobiti živinorejec za 10 litrov mleka, — ako mleko seveda more dobro prodati, kar navadno ni težko —, bi bil sklep zelo enostaven: teleta se ne izplača rediti in pitati, klavna teleta je treba čimprej oddati mesarju, ker je škoda vsakega litra mleka, ki ga moramo dati teletu. Vendar pa stvar ni tako enostavna. Saj se ne gre samo,za to, da pri teletu s primernim krmljenjem z mlekom dosežemo čim večji prirastek na teži, gre se tudi za to, da ono težo, ki jo je imelo tele že pri rojstvu in ki sama na sebi nima nobene vrednosti, s primernim krmljenjem spravimo do čim večje vrednosti. Ako pa vpoštevamo tudi to težo, dobi reja telet svojo rentabilnost. — Gotovo so zelo izkušeni živinorejci Švicarji, o katerih pa tudi vemo, da ne bodo delali in priporočali nekaj, kar se ne izplača. Vendar so ravno v Švici izračunali, da odgovarja vsak liter mleka, ki ga damo klavnim teletom, eni petini one vrednosti, ki jo dobimo za en kilogram žive teže teleta. Ako pa tako računamo, se nam pa pravilno krmljenje klavnih telet z mlekom že izplača .n sicer dobro izplača. Ako beremo danes na primer v časopisih, da je cena klavnim teletom od sedem do devet šilingov za kilogram žive teže, ve vsak, da plačuje mesar teleta po kakovosti in da raje kupuje in da plača višjo ceno za res dobro rejena teleta kakor pa za navadna teleta. To ve vsak, da bi se pa vsak tudi potrudil vzrediti čim lepša in čim težja teleta, da bi tako dosegel čim večjo ceno, na to pa že ne misli vsak. Vendar pa se zaradi višje cene za dobro pitana teleta izplača malo več truda in se izplača dati teletu dnevno malo več mleka. Komu prodajam? Veliko pa je vredno pri tem, da kupec, to je mesar, živinorejca že pozna kot dobrega rejca, ki mu prodaja vedno dobro rejena teleta. Kakovost mesa more namreč ugotoviti mesar šele po zakolu teleta in se mora zato zanesti na rejca. Zato bo temu tudi navadno plačal mesar boljšo ceno kakor pa rejcu, kjer je tele na zunaj mogoče tudi lepo, vendar pa ni pri njem še nikdar kupoval. Ako je torej mogoče, se je najboljše pri prodaji telet držati vedno istega, toda priznano dobrega mesarja. ki bo za dobro žival tudi vedno plačal višjo ceno. Pri teletih ni namreč važno 'samo to. kako se tele kolje, koliko je torej mrt- va teža v primeri z živo težo teleta. Važna je tudi barva mesa, ki naj bo čim bolj svetla. Tako barvo mesa pa daje samo hranjenje teleta izključno z mlekom. Vsak dodatek vsake druge krme v še tako mali količini vpliva na to, da dobi meso takoj rdečo barvo, kar seveda vpliva na ceno mesa. Kakor moramo priporočati za plemenska teleta, da dobijo dodatek sena, da se čim več gibljejo na prostem in da so v svetlih ter zračnih hlevih, pa velja za klavna teleta nasprotno. Ta teleta ne smejo dobiti nobenega dodatka kake druge krme, zlasti pa ne sena; naj se nadalje čim manj gibljejo in tudi topli ter temni hlevi so za taka teleta priporočljivi. Veliko boljše se pitajo in veliko hitreje pridobivajo tudi na teži teleta, ki so že ob rojstvu bolj okrogla, široka in mesnata. Pri slabotnih teletih bo tudi uspeh pitanja slab in dobiček le malenkosten. Vsa slabotna in bolehna teleta zato poizkušajmo čimprej prodati, ker bi bilo res škoda vsakega litra mleka, ki ga dajemo tem teletom. Kakšna hrana? Splošno prevladuje mišljenje, da je klavna teleta bolje pustiti sesati kakor pa jih napajati. To pa ne drži, tudi z napajanjem moremo namreč vzrediti zelo lepa klavna teleta. Seveda moramo ravno tako tudi pri klavnih teletih, kakor pri teletih za pleme, skrbeti za čim večjo snago. Na vsak način je treba preprečiti, da bi teleta dobila drisko, ker to takoj poslabša kakovost klavne živali. Zato tudi dajemo tem teletom samo neposneto mleko, ker pos- neto mleko takoj poslabša kakovost mesa, še bolj pa razni napoji iz moke, otrobov ali raznih tropin. Ko so teleta stara tri tedne, dodajamo v mleko vsak dan približno po 1 dkg živinske soli, kar povzroča boljšo prebavo in tudi izboljšuje kakovost mesa. Ravno tako je priporočljivo dati teletu po vsakem napajanju po en četrt litra čiste vode. Večkrat dajejo teletu, ki je namenjeno za mesarja, po eno, dve ali tudi več svežih jajc na dan. Če pa povemo, da ima šele pet do šest jajc hranilno vrednost enega litra mleka in če primerjamo ceno teh jajc s ceno mleka, bomo videli, da je vsako jajce, ki ga damo teletu, čista potrata. V glavnem bomo torej krmili klavno tele ravno tako kakor tele, ki ga hočemo imeti za pleme, vendar s to razliko, da klavno tele ne dobi prav nika-kih dodatkov. Razen tega moremo — ako se to seveda izplača z višjo ceno za dobro kakovost teleta — klavnemu teletu v četrtem tednu zvišati količino mleka do one količine, ki jo more tele popiti. Mesarji kupujejo teleta za zakol tem raje, čim težja so teleta, če imajo seveda zagotovilo, da so ta teleta dobivala samo čisto mleko in bodo zato imela belo meso. Ako je torej mogoče in ako se izplača, bomo poizkušali doseči pri klavnih teletih z napajanjem z neposnetim mlekom čim večjo težo, saj navadno plačajo mesarji najslabše ona teleta, ki ne dosežejo niti teže 60 kg. Za teleta nad to težo pa plačajo že boljšo ceno. GOSPODARSKE VESTI POLJEDELSKI STROJI ZA GNOJENJE Iz publikacije ameriškega kmetijskega ministrstva je razvidno, da napravlja naraščajoča uporaba raznovrstnih gnojil v poljedelstvu za potrebno izdelovanje vedno večjega števila najrazličnejših strojev, od malih aparatov do posebnih traktorjev, tovornih avtomobilov in letal, opremljenih z napravami za škropljenje. S pomočjo teh različnih naprav uporabljajo številne vrste gnojil v obliki plina, tekočin, kristalov, zrn in najfinejšega prahu. Često uporabljajo napravo za gnojenje skupno z drugimi poljedelskimi stroji, kot na primer z motornimi plugi ali sejalnimi stroji; z istočasnim dvojnim delom dosežejo na ta način znaten prihranek na času, delu in stroških. POVEČANJE SVETOVNE PROIZVODNJE HRANE Po poročilih ameriškega kmetijskega ministrstva se veča svetovna proizvodnja hrane tudi v letu 1950/51. Urad poudarja, da bo verjetno skupni pridelek važnih pridelkov v celoti za 2% večji od lanskega povprečja in za 4% večji od povprečja 1935-1939. Nadaljnji izgledi za povečanje proizvodnje bodo verjetno težji, kajti v zadnjih letih so proizvodnjo hrane na raznih področjih sveta pospešili do največje mere. Kljub temu pa bi lahko z izboljšano poljedelsko tehniko še povečali proizvodnjo. Kljub povečanju proizvodnje hrane pa svetovne zaloge hrane še vedno niso dosegle one točke, da bi potrošni obrok hrane na osebo odgovarjal obroku pred vojno in to zaradi povečanja prebivalstva na svetu. V poročilu nadalje tudi poudarjajo, da se je kakovost hrane, ki se je med vojno poslabšala. sedaj spet zboljšala. Zadnja poročila o možnih presežkih določenih živil so se stvarno izkazala za netočna. Poročilo tudi naglaša, da so se cene mnogim vrstam živil na svetovnih tržiščih dvignile. V mnogih državah so posvetili izredno pažnjo izvozu in uvozu hrane v zvezi s pospeševanjem proizvodnje, pri- pravo primernih zalog najvažnejših vrst hrane, nadzorstvom cen in razdelitvijo uporabnih zalpg med državami, za podpiranje sedanjih vojaških in oborožitvenih načrtov. O položaju hrane na svetu pravi poročilo takole: „Za svet kot celoto cenijo, da bo proizvodnja vseh pomembnih žitaric, razen rži in koruze v letu 1950/51 večja, kot pa v preteklem letu. Pridelek riža v letu 1950/51 je največji po zadnji vojni in za 2% večji od povprečja 1949/50 in povprečij let pred vojno. Število živine se je povečalo v letu 1950 zaradi treh v splošnem ugodnih let za krmo in zalog hrane. Pridelek krompirja leta 1950'51 je za 175 milijonov hi večji od pridelka 1949/50 in za 105 milijonov hi večji od letnega povprečja pred vojno. USPEŠNO BARVANJE TKANIN Mnoge gospodinje oklevajo, da bi barvale tkanine doma, ker se boje, da bi se poskus ne obnesel in da bi se na tkaninah poznali madeži in lise. Londonska tvrdka Maybom Products Ltd., Dylon Works pa je prepričana, da je mogoče doseči izredno dobre uspehe, če je barva sveža in suha ter pravilno dozirana. Zato je izdelala vrsto visoko koncentriranih barv za domačo uporabo, katero prodaja v majhnih aluminijastih posodah. V teh svetlih, nepro-dušnih posodah, ki so že same po sebi prava mojstrovina, ostanejo barve sveže in suhe ter zavarovane pred vplivom sončnih žarkov v kakršnih koli podnebnih razmerah in kjer koli so vskladiščene. Barve so 36 različnih vrst in vključujejo štiri odtenke za barvanje nogavic. Primerne so za barvanje tkanin iz bombaža, svile, volne, platna, umetne svile in nylona. Nedavno je ista tvrdka izdelala tudi šest posebnih barv za barvanje preprog. Barvo raztopijo v vedru vrele vode in v to raztopino pomakajo preprogo. Med druge zanimive izdelke te vrste spadajo temeljne barve, ki jih izvažajo v zahodno Afriko. Uporabljajo jih za barvanje surovih vlaken in raznih trav ter raznih vrst lesa in usnja. V Specialna trgovina dežnih plaH$v V. TARMANN Ctfcvec • Kiagsofurt Vilkernirktir Strri« 16 Popravljamo in izdelujemo po meri deih« p.IaiaP prvem primeru jih raztopijo v vodi, v drugem pa v špiritu. Omenjene vrste barv bodo razstavili na letošnjem britanskem industrijskem velesejmu, ki bo od 30. aprila do 11. maja v Earls Courtu in 01ympiji y Londonu in v Castle Bronwichu v Birminghamu. Okrasje, nahsl in jedilni pribor v Irpovski hiši WaMev Beljak • Villach, Hauptplatz 11 OSEBNI DOHODEK V RAZNIH DRŽAVAH SVETA Statistični urad Združenih narodov je objavil poročilo o osebnem dohodku v 70 raznih državah, ki obsegajo približno devet desetin celotnega prebivalstva sveta. Statistika ugotavlja —-na podlagi podatkov leta 1949 — kot najvišji osebni dohodek dohodek posameznika v Združenih državah, ki je okoli 1453 dolarjev; ta dohodek je skoraj petkrat tako velik kot dohodek posameznika v Sovjetski zvezi, ki znaša samo 308 dolarjev na leto. Na tej lestvici je pred Sovjetsko zvezo še 21 drugih držav. Za Združenimi državami je najvišji osebni dohodek v sledečih’ državah, ki jih naštevamo po vrstnem redu velikosti dohodka: Avstralija. Kanada, Danska, Nova Zelandija, Švica, Švedska in Velika Britanija. Statistični urad OZN poudarja, da so podatki v poročilu samo začasni, ker je težko dobaviti potrebne točne informacije in primerjave med valutami raznih posameznih dežel. !Vn|lepfc darilo za Veliko roč radio aparal iz irgovlRe Otto Sraggl Beljak SBEBmBSBEBOi IZBOLJŠANA KAKOVOST SENA V Združenih državah izvajajo pod vodstvom posebne devetčlanske komisije — v kateri so zastopniki državnih in zveznih upravnih organov in prizadete gospodarske skupine — obširen program za izboljšanje semenja in za zbiranje raznih vrst visokovrednega sena in krme. Komisija dela poskuse, z raznimi vrstami semenja in zbira zaloge tistih vrst semenja, ki obeta največji uspeh. Glavni cilj programa je ustvariti v vseh večjih ameriških krmilnih krajih omejeno število vrst visoko selekcioniranega sena in krme, s čim večjim donosom. V dveh letih izvajanja tega programa je uspelo pridelati pet vrst izpopolnjenega sena, med katerimi naj omenimo zlasti ru-dečo deteljo Kenland in zdravilna zelišča Ranger Bufalo ter Atlantic. Nakup in prodaja natmonik in plnainih glasbil (dobil) na obroke ‘UJitfi Ga&čt Beljak Villach. Caltrhofctr. 7 VVILLI GAGGL VILLACH SEMENA že od 1879 PRILJUBLJENA, PRIZNANO-ZANESLJIVA CELOVEC-KLAGENFURT, HEUPLATZ6 Blago in perilo poceni in dobro V TRGOVSKI HIŠI Hans Brunner Celovcc-Klagenfurf.Priesterhausgasae ravo. Rinkole in Vogrče imajo svoje dopisnike, ki se. tako poredko oglašajo kakor je redek čirik jereba pozimi in petpedik prepelice poleti v zadnjih letih pri nas. Oni tam doli, ki je včasih tudi „jagal“ med Pliberkom in Dravo, m lovce ,,špotal“, o tem in onem poročal, pa so ga zato babnice za ušesa vlekle, pravijo, se je preselil. Preselil ali pobegnil, nič se ne. ve. Res je le, da se iz njegovega konca nič več ne čuje, ne piše in ne bere. Med Pliberkom in Dravo je občina Blato. Pa bi naj nekdo iz Blata kaj pisal. Tam niso imeli take suše. Tam ni sahnila reka (ker je nimajo), kakor je sahnila Bistrica in na suhem pustila vse vasi in vse mline. Ribiči iz Pliberka so se vsi zapodili dol v lucijske ve-reje. Tam pri Komarjevi „pumpi“ so neusahljivi studenci, tja dol so zbežale vse postrvi. „Tudi moje,“ je trdil dolgin, ki ima lov le do Cirkovc, kjer stoji mlin in Špeglar je tudi trdil: ,,Meine Fiš, las mi dasi derviš." Trnek pa se mu je zmiraj obesil na grmek. Pa so se smejali domači fantje ribičem v pest in ponavljali: „Riba — fiš, miza — tiš, kaša — prein, fiš pa mein. Za vas mesto ribe na mizi je kaša, ker riba je naša." Meje občine gredo po Libiču nad Blatom, pa čez Ugrško goro nad Rin-kolami, nato za Dravo do kraj sveta, kjer se Bistrica potoči v Dravo, z lucijskih ali komarjevih verej pa na Komelj in gor nad sončno Šmarjeto. Vidiš, Komelj. Zakaj bi enkrat bolj natančno ne pogledali po Komelj- nu. Tu pa bi rabil vodiča. Kajti presneto lahko se zaide, železna zavesa je blizu, pa je iz takega patentnega blaga, da je ne vidiš s te strani. Če imajo Amerikanci tajnost atomske bombe, imajo drugi pa tajnost železne zavese. Moramo priznati, da je ta zavesa važnejša iznajdba. Tja se čuje vse, nazaj se ne sliši nič, tja se lahko pride, nazaj se nikdo ne vrne. Lejte, pa sem imel srečo. Zadnjič ko sem bežal od Štefičke, ki mi je na pamet znala povedati vsa pisma svojega ljubčka, ki se je dal preseliti v Anglijo in tam v rudnikih dela, sem se oplašil. Za brezovim grmom blizu Cimper-ca se je zganila ogromna črna senca. „Kaj bo^to,“ si mislim. Pa bil je poldan, sončen dan in železna zavesa je tudi še dalj stran. Oba, pa bil je Urban, svoje dni mornar vam, v Trstu služil in kotle kuril in se po morju vozil. »Urban,* sem dejal, „sem pojdi, te bom vstrelil." Pa bil je Urban svoje dni mornar vam, pa ni se bal. Glavo je poveznil in se košato nasmejal. »Tvoje flinte pa se nič ne bojim," je dejal, »čakaj, da puntelj in streho odložim." Pa sem pomeril. „Štrfik,“ je storilo, škoda, da nimam slik, Urban pa jih ima. »Urban," sem djal, »pa nič ne povej, da sem te slikal, ko sem na Ko-meljnu divjačino kradel." »Sediva, Urban, tja v senco in mi kaj povej o Komeljnu in gorjancih. Ti poznaš Komelj natančno in vse gorja-ne prav dobro." To pa je res, poznam pa, poznam kakor ladjo nekoč, kjer sem služil. Komeljska gora je kakor ladja, ki vozi od severa na jug. Komandant ji je Drug. Ravnjak je krmar, jo drži zmiraj na jug. Gurnik je zgoraj in drži razgled. Koliko kotlov ima ta ladja, pa bo težko zadeti." Pri tem se je zvito namuznil in segel v žep. »Ti kotli vsi točijo; podstavil sem brento in jo napolnil s palenko. Pij.“ »Hvala, Urban, žganjica me izda. Vse srne bi ušle, tudi lisica. Pa še drugič več. Adijo in pa mnogo sreč." Urban pa je zapel: »Pisernik, Pokeržnik, Kurnik, Ravnjak, pok je šel s kozo v žit’, jagri pa k Žiku pit." I. Siamske oddaje v tadiu ČETRTEK, 8. marca: 14.30— 14.45 Poročila — „Za gospodinjo" 14.45—15.00 Sodobna vprašanja (Ch. Bowles: Temeljne svoboščine prave demokracije) 18.30— 18.55 Reberca in nje zgodovina (zvočna igra). PETEK, 9. marca: 14.30— 15.00 Poročila — Komentarji. SOBOTA, 10. marca: 9.00—9.20 Za naše najmlajše 9.20—9.30 Duhovni nagovor (Dr. I. Mi-kula). NEDELJA, 11. marca: 7.15—7.45 Duhovna obnova — Pester glasbeni spored. PONEDELJEK, 12. marca: 14.30— 15.00 Poročila — );Po širnem svetu". TOREK, 13. marca: 14.30— 14.45 Poročila — . Zdravnik". 14.45— 15.00 Glasba. 18.30— 18.45 Pouk slovenščine. 18.45— 18.55 Poglavje iz domačega narodopisja (tovorjenje blaga). SREDA, 14. marca: 14.30— 14.45 Poročila — ,,Za kmeta". 14.45— 15.00 Pesmi in glasba. Vse naše cenjene poslušalke in poslušalce, ter prijatelje naših oddaj bi radi opozorili na to, da bomo oddajali v nedeljo, dne 18. marca v času jutranje oddaje od Hom HOLZGROSSHANDEL KLAGENFURT - Volkermarlcfer Sfralje 38 Telefon Nr. 15-95 Finančna direkcija za Keroško v Celovcu Štev. V 41-IV-1951 RAZGLAS o prepovedi pridelovanja tobaka v letu 1951 Finančno ministrstvo je z odlokom z dne 10. februarja 1951 štev. 10.289-14/1951 na podlagi § 9 odstavek 2 zakona o tobačnem monopolu in v zvezi s paragrafom 61 zakona o davku na tobak prepovedalo pridelovanje tobaka na vrtovih v letu 1951 na ozemlju vse države. Razen tega na Koroškem tudi ni dovoljeno pridelovanje tobaka na njivah, ker je tako pridelovanje predvideno samo v zveznih deželah Dunaj, Nižja Avstrija, Gornja Avstrija, Gradiščanska in Štajerska. — Doslej je bilo s posebnim dovoljenjem tako pridelovanje omogočeno na površini 5 arov s 1500—2000 sadikami in več, pri čemer morajo pridelovalci seme dobiti od družbe »Austria« za nakup in fermentacijo tobaka in ves pridelek oddati. Vsako pridelovanje ali tudi oskrbovanje tobačnih rastlin, ki rastejo divje, je torej prepovedano v smislu § 9 zakona o tobačnem monopolu in je kaznivo v smislu zadevnih določil istega zakona. NOVI SMUČARSKI REKORDI Na orjaški skakalnici v Oberstdorfu na Bavarskem je prejšnji petek bilo mednarodno tekmovanje v skokih, oziroma poletih. Pri tem je dosegel največjo dolžino poleta finski športnik Tauro Luiro. Dolžina njegovega poleta je bila 139 m, kar je nov svetovni rekord. 2 & S m S 31 Iz šole Ko je opoldne končal pouk in so se otroci pripravljali, da gredo domov, se prerine mala Lizika k učiteljici in jo poltiho vpraša: „Prosim, gospodična učiteljica, kaj smo se pa danes v šoli učili? Oče se doma namreč vsak dan za to zanima." Koroška zbornica za obrtno gospodarstvo ZAKLJUČNI VAJENIŠKI IZPItTsPOMLADI 1951 Vsi vajenci v industriji, trgovini in gostinskih obratih, katerih po pogodbi določena doba konča do 50. junija 1951, se morajo prijaviti k vajeniškemu zaključnemu izpitu najkasneje 15. marca 1951. Predpisane prijavne obrazce dobijo pri vajeniškem referatu zbornice za obrtno gospodarstvo v Celovcu, Gabelsbcrgerstr. 19, pritličje, soba 3. Tem prijavnim obrazcem je treba priložiti priloge, kakor je iz obrazca razvidno, prijave pa je oddati pri vajeniškem referatu trgovske zbornice. Prijavam za izpit je treba priložiti tudi poročilo o delu. C Gledališče Začetek predstav ob 20 00 ) 8. III. »Dcr Kaufmanu voit Venedig — Be- neški trgovec«, abonma C, izbirni abonma in prosta prodaja vstopnic. 9. III. »Clivia«, zaključena predstava za Delavsko zbornico. 10. III. »Die Landstreicher«, izbirni abonma, prosta prodaja vstopnic. 11. III. »Der Kaufmanu von Venedig — Be- neški Irgovec«, izbirni abonma, prosta prodaja vstopnic. prva ponudba VcSlko noč* SpomM. “> gjo Kasha-blace ppjta DIETMAR ^ I Modni plaš« |>.r 1 KSt; 6,;!? 1 ?oeSSm pisSeV blaga za Obldce ? &“•»- 1 . RriiaK-Villadi «WP BMCTH & Co. • Bel|aK_------------- Deške hlače Dežne pelerine 22.20 25.10 25.— en četrt na osem do tri četrt na osem voščila in plošče po željah. Kdor bi rad voščil kakemu svojemu znancu ali znanki ali bi si želel slišati kakšno pesem, naj sporoči to čimprej na Radio Celovec, Funkhans, Oleandergasse 1. Voščilo samo brez plošče stane 10 S, s ploščo pa 20 Š. — Torej ne pozabite: V nedeljo 18. marca pred praznikom sv. Jožefa, oddaja voščil in čestitk našim Jožefom in Jožicam. Sprejemamo tudi, voščila za velikonočue čestitke. Oddaja teh bo na ponedeljek 26. marca zjutraj. Pišite na naslov: Radio Celovec, Funkhaus, Oleandergasse 1. Pred operacijo. K znanemu kigurgu je prišla nekega dne mlajša dama s precejšnjo gnojno oteklino nad kolenom. Po kratkem preiskovanju je vzel zdravnik operacijski nož in mlada dama zavpije vsa prestrašena: VABILO! Najvljudnejše Vas vabimo na DRUŽABNI PLES v restavraciji „ZUR G LOCKE" Oelovec-Klagenfurt, Balmhofstrasse in na našo kokošjo pojedino. — Plesna glasba: Andy Pischelberger. Za obilen obisk se priporočata gostitelja F. in K. Fene h ter. .Počakajte, za božjo voljo, ali je treba rezati? Ah se ho rana videla, ko se zaceli?" ‘To je popolnoma od vas odvisno," je odvrnil mirno kirurg in nadaljeval z operacijo. Specialna Irgovina z leseno robo-rešeta, pletene torbe, ščetke, metle, cokle in kuhinjski predmeli ifepp Jiozenjati Celovec-Klagenfurt, Benedikiinerpl. 10 X 1 N o 1 Studio 'ffhmidt .Velika hiša malega človeka" Radioaparatl za vsakogar. Tovarniško novi 4 cevni Super od 526 S naprej. — Popolnoma prenovljeni aparati od 200 S dalje. Najbolj moderna popravljalnlca. Žarnice za dom in preprodajo. CELOVEC - KLAGENFURT Babnhofstr. 22 — Tel. 29—48 Nakup in prodaja: STAREGA ŽELEZA UPORABNEGA ŽELEZA KOVIN KOSTI STAREGA PAPIRJA CUNJ G. FRICK CELOVEC-KLAGENFURT, SALMSTRASSE 7 — Tel. 1486 Kavarna in slaStitarna MauutH Hosia Celovec > Klase nfurt 10.-OkioberS!r. 20, Tel. 27-16 111 vabi na svojo izborno in poceni kavo ler najokusnejše slaščice. Delavnice za vsa steklarska dela brušenje stekla, pleskanje stekla, steklene šipe za avtomobile Zrcala — ogledala STEKLO IN PORCELAN HANS BRAMMER Celovec — Klagenfurt Lidmanskygnsse 41 — Tel. 30-39 HAAS & Co. Celovec, Klagenfurt Bahnkofstrafie 3 — Tel. 22-41 trgovina električnih aparatov radijskih aparatov tehničnih novosti in inštalacij Izborno kapljico /er dobra in poceni jedila vam nudi gostilna „Zum stillen Zecher" (lastnica ANNA WIGOSCHNIG) CELOVEC - KLAGENFURT 10.-Oklober StraBe (pri kinu Piechtl) Ml VAM DAJEMO JEDILNA OLJA v zameno za sončnice, bučne peške, lanena semena, mak, 0 ’rščico, kuopljo po najugodnejših pogojih Westiitschnig & Kulteier kmetijski pridelki, frgovina z »tešanimblagom Celovec-Klagenfurt, VdlkermarkterStraOe 13 Telefon 26 97 Cementno aono, heraklith strešno lepenko šiukaturno izolacijsko prevleko, cementne cevi in strešno opeko itd. dobavlja takoj Ham Maftoiiap trgovina z železnino in barvami Celovec-Klagenfurt Prieslerhausgasse 24 Telefon 34-47 Trgovina vseh električnih potrebščin Kupujte pri domačem obrtniku HANS KREUTZ Celovec, Kramergasie u Telefon it-j} RADIJSKI APARATI NA OBROKE PR0DAIAM0 moške obleke, čevlje, perilo, pohišlvo, dvokoiesn, šivalne slrojc, štedilnike in nrc zelo poceni trgovina s starinami FUCHS Celovec-Klagenfnrl, SaimsIraOe 4 ČEVLJI Beljak-Villach, UVidmanngasse 43 velika izbira raznih čevljarskih izdelkov ITALIENERGASSE 17 specialna izdelovainica smučarskih čevljev in goj-zarjev. Kupujem kože zajcev, lisic, kun, dihurjev itd. po najvižjih cenah, trgovina usnja Hans (Bon Celovec -- Klagenfurt, Osterwitzg. 4 Tel. 46-84 Kjerkoli bodi tftfklCflfJ&C pIVO povsodi telorec - J£tagenfuwt STADTTHEATER Predstave ob 16. in 18. uri, ob ponedeljkih tudi ob 20. uri. Od 9.—12. III. »Haus der Sehnsucht« Od 13.—15. III. »Totogliick« PRECHTL Od 9.—15. III. »Es schlagt 15« CARINTHIA LICHTSPIELE Od 9.—15. III. »Opfergang« Dne 11. III. ob 10. in 14. uri pravljična predstava »Der Zauberfisch« PETERHOF Od 9.—12. III. »Konflikt« Dne 11. III. ob 10. in 14. uri pravljična predstava »Sneguljčica in 7 palčkov« Od 13.—15. III. »Vor uns liegt das Leben« ttetiato - litiatfh BAHNHOFLICHTSPIELE Predstave ob 12., 14.. 16.. 18.15 in 20.30; ob nedeljah in praznikih tudi ob 10. uri Od 9.—12. III. »Maria Antoniette« Od 13.—15. III. »Schreckcn von Texas« STADT-KINO Predstave ob 16., 18. In 20. urb Od 9.—12. III. »\Venn Manner schivindeln« Od 13.—15. III. »Ein Tag im Zirkus« Elite Fifrnbuhne Predstave ob 15.45., 18.15. In 20.15, ob nedeljah in praznikih ob 14., 16., 18.15, in 20.1^ Od 9.—12. III. »Verhinderte Hochzeitsnachb Apollo Uehtspiele Predstave ob 10., 12.. 14., 16., 18. tn 20. url- Od 9,—15. III. »Die Dritte von rechts« List Izhaja vsako sredo. - Naroča se pod naslovom „Naš tednik«. Celovec, Viktrlngerrlng 28. — Cena mesečno 2 611. Lastnik m Izdajatelj Narodni svet koroških Slovencev urednik dipl. trg. Janko Urank, Celovec, Viktrlnger Ring 26. — Tisk: „CarinthIa", Celovec. Vblkermarkter Ring 25 Telefonska številka uredništva tn uprave 43-58. — Poštni čekovni urad štev. 69.793, Odgovorni J