Leto VII, štev. 86 Ljubljana, petek 16. aprila 1926 Poštnina pavsahrana. Cena 2 Din t= Izhaja ob 4. xjutraj. sa Stane mesečno Oin 15—; za inozemstvo Dm 40-— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredniiivo 1 Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5/L Telefon itev. 73, ponoči tud' štev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UpravntStvo: Ljubljana, Prešernova ulica it. S4- — Telefon št. 36. Inseratnl oddelek t Ljubljana, Prešernova ulica št 4. — Telefon št 49a Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it i. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. zavode : Ljub* jana št. 11.84a - Praha čislo 78.180. Wien.Nr. 105.X41. Nova vlada brez Stjepana Radiča D emisij a Uzunovičeve vlade in takojšnja sestava nove Uzunovičeve vlade brez St. Radiča. Iz vlade so izpadli St. Radie,Pavle Radič in dr. Krajač. — Demisija treh radičevskih drž. podtajnikov. — Razkol med radičevci. Ljubljana, 15. aprila. V Jugoslaviji smo začeli živeti politič-Iio življenje s kinematografsko naglico. Tako vsaj je treba soditi po radikalnih izpTemembah, ki se vrše zadnja dva tedna v vladnih kombinacijah. Vladi gospoda Pašiča je po kratki krizi sledila malone ista vlada z g. Uzunovičem na čelu, danes pa je čez teden dni, ko je medtem že doživela delno rekonstrukcijo. tudi ta vtoda demisijonirala ter istočasno napravila prostor Uzunovi-čevi viadi št. II., katere glavna karakteristika je ta, da je bil iz nje izločen g. Stjepan Radič. Tako sta se tekom enega tedna izločila iz državne uprave oba šefa koaliranih strank, ki sta 17. julija I. 1. etablirali v državi režim takozvanega «narodnega sporazuma» RR. Svetozar Pribičevič je vladi RR že 28. julija i. 1. nooovedal žalosten konec. Ta dan je v Narodni skupščini zaključil svoj veliki govor tako-le: «Tako formirana večina ni sposobna za resno delo. ker ni homogena. Izvršiti ne bo mogla nobenega resnega posla. Pogodba RR je nova izdaja Markovega protokola. Današnji sporazum dveh Markov bo doživel isto usodo, kakor prejšnji enega Marka. Naš list jc pritegnitev radičevcev v vlado označil kot eksperiment, za čigar moralično vrednost smo tedaj napisali to-le: «Ako bi bilo za presojo nove vlade merodajno zgolj moralično stališče, potem bi smeli reči. da je sodba že izrečena. Sporazum med obema danes koaliranima strankama je bil dosežen potom prevare obojestranskih dosedanjih zaveznikov in morda imajo prav oni, ki pravijo: nova vlada se h v prevari rodila in bo od prevare poginila.» Minulo je 27. marca leto dni po kapitulaciji radičevcev v Narodni skupščini pod zmagovito silo državne ideje, minulo Pa ni danes še tričetrt leta od etab-lirania vlade RR, a tudi še ne 5 mesecev. odkar je vstopil v vlado Stjepan Radič, pa smo že dočakali popoln polom lažnive fraze sporazuma, s katero so demagogi in politični kratkovidneži leta in leta begali celokupno državo. Ako člani sedanje vlade zatrjujejo, da bodo nadaljevali dosedanjo politiko sporazuma, je to naravnost absurdno že zato. ker je eden izmed obeh glavnih pogodbenikov psevdosporazuma od-vezan pogodbe ter napoveduje svojemu dosedanjemu kompaciscentu brezobziren boj. Da sta ostala v vladi dva radičevca, pa naj obetata od razkola HSS še toliko uspehov za novo kombinacijo, še daleko ni nikaka garancija za njeno življenjsko snosobnost. Po-vdarja se celo, da predstavlja nova vlada le vlado radikalov in dveh radičevcev, ki pravzaprav nimata nikoear za seboj. Vlada v današnji sestavi nima v Narodni skupščini večine. Ostaja zato odprto vprašanje njenega oiačanja, odnosno skorajšnjega konca. Največji dogodek današnjega dne je pač izločitev Stjepana Radiča iz vlade, čigar posledice je trenutno nemogoče preceniti. 2 njim .ie izgini! z cižavnega poprišča človek, ki po svoji eksaltira-nosti in po svoji značajnosti sploh nikdar ni spadal na mesto kraljevskega ministra. Vse Radlčevo politično delovanje je pravcati perpetuum mobile veternjaških brbljavosti. zahrbtnih izpadov, klevet in feionij. Psihološko je Radič gotovo prav zanimiva ekscen-trična pojava, za široko publiko zabavna gotovo bolj kakor vsak kinematografski komik s svojimi burleskami. Toda vsaka dolgovezna komedija izgubi končno svojo ostrino in postane mučna in dosadna, zlasti če je po vrhu še groba in neotesana. Če se omejimo v retrospektivi zgolj na zadnja kratka leta izza prevrata, vidimo: da domala ni stranke (razen SDS) in ne državnika (razen Svetozar-ja Pribičeviča), ki bi se mu ne bile ob ^glavi razbijale tikve. v kolikor jih je sadil skupno s Stjepanom Radičem. Beograjski republikanci, srbski zemljo-radniki. Stojan Protič, Davidovič, Spa-ho. Korošec, zajedničarji itd. itd. — vse to so obrnažene in preizkušene priče Radičeve inkompatibilnosti. A to kar se je zdaj odigravalo na vladnem podi-ju. utegne končno le zaključiti komedijo večnih zmešnjav v naši državi z glavnim akterjem Stjepanom Radičem Prav tako. kakor so se pač svojčas zaključile stare komedije: privlekli so glavnega komedijanta pred zaveso, da se mu je publika lahko še enkrat nare-žala ali ga pa izžvižgala . . . Norge v Petrogradu Hehingfars, 15. aprila, k. Zrakoplov Nor» (Je je danes ob 10.30 pristal v Kačini, 45 km južnozapadno od Ljeningrada. Opoldne so odšli radikalni minisurj ter dr. Nikič in dr. šuperina na dvor, kjer se je vršila seja min. sveta pod kraljevim predsedstvom. Navzoč je bil tud: vojni minister Dušan Trifunovič. Na tej seji je min. predsednik Nikola Uzunovič podal ostavko celotne vlade. Kraij je takoj poveril mandat za sestavo nove vlade Uzunoviču, ki je predložil listo nove vlade, katero je kralj takoj odobril. Min'stri s>o bili takoj zapriseženi. Pri odhodu iz dvora je min. predsedn k Uzunovič pozval novinarje k sebi v krbi-net, kjer jim je podal obširna pojasnila o nastalem položaju. Naglašal je dobro volio radikalne stranke, da nadaljuje polit'ko sporazuma, ki jo enako dobra za vse dele našega naroda, zlasti pa za hrvatski del. Radič je s svojim temperamentom oviral pravilno izvajanje te poltike. Za tem ie Uzunovič паугја! svoie pozkuse, da bi Radiča pregovoril k os'avki, v čemer ni u pel. Omenil ie, da je bil.) o tem precej burnih razgovorov. Min. predsednik Uzunovič je izjavil, da je bilo niegovo postopanje povsem lojalno in da ie bil prisiljen podati ostavko cele vlade. Vest o sestavi nove viade ie zbudila posebno zanimanje za razkol ki je nastal meG rad čevskimi ministri. Kakšno razpoloženje obstoji med rad.čev;k'mi poslanci, se za sedaj še ne ve, ker je večina izmed njih odsc-i.na iz Beograda. Današnja resi'ev vladne krize se smatra kot začasna, ker vlada nima parlamentarne večine, vsled česar je tudi prčakovati, da se bodo do 5. maja izvršile v vladi nove večje izpremembe že z ozir-rn na to, da so ostali štirje resori nezasedeni. Beograd, 14. aprila p. Ker St. Radič ni haiel prostovoljno izstopiti na zahtevo ra-dikaiiv iz vlade, je danes opoldne p°dal Uzunovič demisijo celotne vla-e, nakar se je takoj sestavila neva Uzunovičeva vlada št. 2. Iz vlade so izpadli minister prosvete St. Radič, minister agrarne reforme Pavle Radič ter minister trgovine ia industrije dr. Iv£n Krajač. Razen teh treh ministrov ni v novi vladi tudi radičev. kih državnih podtainikov Pasariča, dr. Krnjeviča in Neudorferja, ki so odklenili svcie «delovanje v novi vladi in podali po sostsvi nove vlade ostavko. Za ministra prosvete je imenovan Miša Trifunovič, ki je obenem namestnik ministra ver, minister /a šume in rudnike dr. Niko Nikič, ki je postal tudi namestnik mi-nLira za trgovino, minister pošte in brzo-iava dr. Benjamin Šuperina pa je p stal obenem tudi namestnik ministra egrerne reforme. Druge izpremembe se v vladi niso izvršile. Rešitev vladne krize, ki je le začasna, se je razviiala na nasledili način. Min. predsednik Uzunovič ie bil že ob 8. zjutraj v svojem kabinetu ter je čakal do 9., ali bo St. Radič na radikalno z hte. vo podal icstavko. Ker se no ni zgodilo, se je pričelo novo konferiranje rad'kalnih ministrov, ki je bilo zelo živahno. Rad kali so bili istočasno v neprestanem stiku z radi-éevsk'ma ministroma dr. Nikxem in dr. Šuperino. Posvetovanja so trajala do opoldne. V radičevskem klubu se ie vršila burna razprava o pjložaju ter se je obču.ilo, da pride med radičevci do razcepa. St. Radič se ie zabarikadiral v ministrstvo prosvete ter m hotel podati ostavke, nid zapustiti svoje pisarne. ¥@ članov nove vlade Predsednik Uzunovič o odstranitvi Radiča iz vlade. — Dr. Ni-Idč in dr. Šuperina pojasnjuj 2ta svoj vstop v novo vlado. Izjava ministra dr. Nikiča Izkušnje so pokazale, koliko škodo ima hrvatski kmetski narod radi politike pasiv» nosti, ki jo je izvajal šef HSS, g. Stjepan Radič več let. Zato se ne morem zavzemati za politiko, ki bi zopet spravila na dnevni red boj plemenskih front z vsemi posledi» cami. Prva posledica bi bila, da bi vse, kar se je teh devet mescccv ustvarilo dobrega, brez haska zopet propadlo in da pride v ne» varnost obstoj mnogih ljudi in rodbin zara» di nerazumljivega postopanja človeka, ki nu pretehta vedno natančno teže in daleko» sežnosti svojih besed in svojih dejanj. G. St. Radič in mi vsi smo videli z last» nimi očmi, v kako bednem stanju žive hr» vatski kmetje. Vsi smo smatrali za svojo prvo dolžnost, da smo ga v vsem podpiralr. Ne moremo mu pa več slediti, ako zopet nas vse vlači v vrtinec brezciljnega boja. Veliki državni interesi zahtevajo, da sc dosedanja politika nadaljuje s še večjim so» delovanjem zastopnikov hrvatskega naroda. Hrvatje nimamo razloga, da bi se sami po» stavili v vrsto podrejenih, ko lahko soodlo» čujemo pri boljši bodočnosti države. Ti vzroki so me dovedli do koraka, ki sem ga storil. Upam, da bo zdravi kmetski razum naših poslancev v tem smislu odobru naš korak, ker ni načelnih razlogov, da bi šli v opozicijo, najmanj pa zaradi osebnih vprašanj. Uvcrjen sem, da se bodo vsi, ki poznajo razmere hrvatskega naroda, premi» slili tirati s svojo krivdo narod v boj, v ka» terem bi moral podleči. Za to tudi ni etič» nega ali realnega vzroka, ker ne more pc-? edinec odločati o politiki hrvatsko»srbskega sporazuma, in je vseeno, ali je g. Radič v vladi ali nc. Ako to vprašanje ni odločilno, bo nova vlada uspešno nadaljevala politi« ko narodnega sporazuma s še večjim uspe» hom brez g. Radiča, ki je bil stalna ovira normalnemu delovanju in potrebnemu za» upanju, ki rr.cra vladati med poedinimi čla= ni vlade in koaliranih strank. Beograd, 15. a. rila. p. Ministrski predsed» nik Uzunovič je sprejel popoldne novinai-je v svojem kabinetu in jim podal nasied» njo izjavo: Znani so vam dogodki zadnjih dveh ali treh dni in veste, kako je g. Stj. Radič postopal. Rekel sem g. Radiču, da ostali ministri in jaz gledamo drugače na situacijo in da drugače razumemo dolžnosti in obnašanje aktivnega člana vlade kakor on. V tej stvari irramo dve popolnoma diametralni stališči. Zato sem vztrajal na tem, da odstopi iz viade. G. Radič je že večkrat rekel, da mu je na tem, da podpira politiko narodnega sporazuma. Toda dokler je ta gospod v v!adi jo !e ovira. Okrog 3. popoldne sem prosil g. Pavla Radiča naj pride k meni. Sporočil sem mu, zahtevo po demisiji St. Radiča. Čakal sem nato na obvestilo o izidu radičevske konference, a šele cb 7. zvečer mi je g. Pavle Radič na telefonično prošnjo za pojasnilo odgovoril: »Mi smo pri tem, g. predsednik, o čemer smo davi govorili«. Odvrnil sem mu: »Čakam že štiri ure na vaš odgovor, gospod. Ker ga nisem dobil, smatram, da ako g. Stjepan Radič ne sprejme našega stališča, bomo videli parlamentarne posledice zanj in za ostale ministre, ki se solida-rizirajo z njegovim stališčem. Pričakujem demisijo radičevskih ministrov, ker je g. St. Radič iz razlogov, ki sem mu jih dopoldne obrazložil, izgubil iro.ie zaupanje«. G. Pavle Radič mi je nato dejal, da pomenja vse to razveljavljeni? sporazuma. Razumeli boste, da sem g. Pavlu Radiču odgovoril z nekoliko povzdignjenim glasom: »Gospod, že dva dni razpravljamo jaz in vsa javnost o vprašanju in predmetu, v katerem se ne strinjamo. Tu ni govora o sporazumu, ali je bil in bo. marveč jaz čakam vaše ostavke. Ako ie dobim, bcm tako postopal, kakor mi nalaga dolžnost.« Tako smo šli snoči narazen. Čakal sem danes do 9. dopoldne, da tako poteče 24 ur od niojega prvega aviziran.ia Stj. Radiču, a še vedno nisem preje! ostavke g. Stj. Radiča in onih njegovih tovarišev-ministrov,- ki se z njim solidarizirajo. Pokazalo se je, da ne dele vsi radičevski ministri in vsi poslan ci HSS stališče g. Stj. Radiča. Popolnoma uverjen o koristnosti politike narodnega spo razuma za ves naš narod, v prvi vrsti pa za brate Hrvate, je bila pred menoj dolžnost da storim vse, kar mi je mogoče, da se od-stranjo ovire, ki so na poti izvedbi te važne politike. Ker tako razumevam svojo dolžnost, sem prosil danes kralja, naj sprejme ostavko kabineta, ki mu predsedujem, da se ustvari možnost za nadaljevanje politike sporazuma in da se tudi omogoči njena uspešna izvedba v interesu vsega naroda in zlasti Hrvatov. Njegovo Veličanstvo je sprejelo ostav ko in mi takoj poverilo nalogo, naj sestavim delovno vlado, ki naj nadalju;e politiko sporazuma. Napravil sem ta poskus. Pri tem sem nalelel na razumevanje pri članih HSS in nekaterih članih kabineta iz stranke g. Radiča. Zato upam. da bo kabinet, ki je bil v tem namenu danes sestavl en, uspešno in brez vsakdanjih osebnih problemov med poedinimi člani vlade nadaljeval to politiko. Izjava dr. Nikiča in Šuperine Prva vlada g. Uzunoviča jc bila sestavlje» na na nujno zaiitevo g. St. Radiča. Njen delovni program se je določil na njegov predlog in temelji na sporazumu, ki ga je izvajala Pašič»Radičeva vlada in ki se je zrcalil v večji delavnosti in pobijanju ko» rupcijc. Sam g. Radič je izjavil radikalnim ministrom, da bomo izvajali ta delovni pro» gram do prihodnjih rednih volitev. Ako radikali na to pristanejo, bomo na. stopili pri prihodnjih volitvah skupno kot srb-sko»hrvatska koalicija. Drugi kabinet g. Uzunoviča je nadaljevanje prvega na istem temelju in z istim delovnim programom. HSS nima razloga, da bi tej viadi odrekla zaupanje samo zato, ker ni v njej g. St. Ra» diča. Jasno je, da so interesi države in naroda močnejši kot zahteve poedinega človeka. Ko sva izbirala med g. Rad:čem in sodelova» njem hrvatskega kmetskega naroda v vladi, sva se odločila za slednje, ker poznava raz» položenje Hrvatskega seljaškega kluba. Pre» pričana sva, da s tem služiva hrvatskemu narodu. Sicer pa se bo o tem najinem ko» raku razpravljalo tudi v klubu. Kaj pravijo Radie in drugi Radičevo ogorčenje. — Vsaka ?veza z radikali pretrgana. — Pucelj gre v opozicijo. — Klerikalci bi radi v vlado. — Odpor samostojnih demokratov. Beograd, 14. aprila, p. Nova vlada se smatra kot začasna. Sestavljena je bila z velikimi nadami, da se bo gotov del poslancev HSS ločil od St. Radiča. Vaš dopisnik se je informiral pri radi-cevcih, ki se nahajajo v Beogradu. Po-slahec Lončarevič se je izjavil za dr. Nikiča in njegovo politiko. Ostali radičevci zavzemajo zelo odločno stališče proti dr. Nikiču in odklanjajo vsako sodelovanje ž njim. Radičevski poslanski klub ima svojo sejo napovedano za 22. t. m. v Zagrebu. Posl. Pucelj je vašemu dopisniku izjavil, da ostane na strani St Radiča, ker gre raje v opozicijo. Smatra, da sedanja vlada nima parlamentarne večine niti v Narodni skupščini niti v skupščinskih odborih. Iz radičevskih krogov se doznava, da bo največ 6 do 8 njihovih poslancev pripravljenih podpirati dr. Nikiča in med njimi se opaža veliko zadovoljstvo. Dr. Nikič pa izjavlja, da bo pridobil zase vsaj 30 poslancev HSS. ako že ne celega kluba. Značilno je zadržanje opozicije. Napram vašemu dopisniku j£ pokazal Lj. Davidovič skrajno rezerviranost. pri čemer ie naglašal svoje zadovoljstvo z novo vlado. Klerikalci kažejo očitno naklonjenost napram novi vladi. Stališče sam. demokratov proti novi vladi je zelo odločno. Trdijo, da je sramota varati narod, da bo nova vlada dobila politiko sporazuma. Ta politika ie popolnoma propadla. Namesto da bi vlada lojalno priznala, da je politika sporazuma skrahirala, pripovedujejo njeni člani pravljice o obnovi sporazuma. dasi je to le vlada radikalov in dveh radičevcev ki nikogar ne predstavljata. Tudi oni, ki gredo za njima, niso ničesar. Nova vlada je vlada laži. slabičev in strankarskih repov in slepi narod z nadaljevanjem soorazuma s Hrvati, dasi ie pretežni del Hrvatov, s katerimi se je ustvarjal sporazum, izstopil iz vladne večine. Dr. Nikič in dr. Šuperina sta v Beogradu politični ničli. Bivša ministra dr. Drinkovič in dr. Šurmin sta vsaj osebno nekaj pomenila, dr. Nikič in dr. Šuperina pa v nobenem pogledu ničesar ne pomenita. Najslabše v celi borbi proti korupciji je po strahovitih odkritjih posl. dr. Gjor-gja Brankoviča o korupciji v ministrstvu za šume in rudnike in dejstvo, da ie v novo vlado ponovno imenovan dr. Nikič. Rešitev krize se je izvršila na neparlamentaren način. Nova vladna kombinacija nima večine v parlamentu in ne bo mogla dočakati niti sklicairia parlamenta 5. maja. ker ie popolnoma gotovo, da v takn kombinacijo ne more vstopiti nobena parlamentarna skupina. RADIČEV GOVOR Beograd, 15. aprila p. Novinarji so posedli g. Radiča v hoteiu Petrogradu. Pokazali so mu dobljeno izjavo g. Uzunoviča, nakar je Radič odgovoril: »G. Uzunovič mi ni izjavil ali sporočil, da ne uživam več njegovega zaupanja. Kralju sem včeraj popoldne podal ostavko, a on n; hotel, da odstopim. G. Uzunovič mi je dejal, da b > radikalne ministre informiral o razgovoru, ki jih je imel z menoj n da se bo seja min. sveta vsekakor vršila. Do seje pa ni prišlo, ker je niso hoteli radikalni minisir. O mojih manirah ni mogoče govoriti, tudi ne o pusi;opanju, k bi oviralo moj nadaii-ni obstanek v vladi. Kar se je danes storilo proti meni, je vse prej kakor prav in ima za glavni cilj da me odstranijo iz parlamenta. Proti meni so nastop li izdajale hrvatskega naroda. Noben član HSS ne bo sledil zgledu dr. Šuperine in dr. Nikiča. ako dr. Nikič iz dohodkov svojega resorta ne podkupi koga. Današnji dogodki pome-njajo popoln' razkol z radikalno stranko. Ko so me lani prosili, naj vstopim v vlado, so me vabili baš zaradi mojih manir in mojega temperamenta.« O Uzunoviču je rekel Radič, da je pošten človek, da Pa ni dovolj hraber. O Krsti Miletiču misli, da ie osebno poštenjak da pa ni dovoli energičen. Radič hvali nekatere radikale; dr. Veiizarja Jankoviča. dr. Markoviča, Janjiča in Kojiča, ki da s-> pametni ljudje, a njihova etika ni tako silna kakor njihov razum. Radič obžaluje postopanje Uzunovičevo, ker je postopal zahrbtno. Tako je n. pr. pozval dr. Kra-jača, nai se mu izneveri. Pozval je tudi P. Radiča. toda oba sta njegovo ponudbo odklonila. Dr. Nikič in dr. Šuperina pa bosta še slabše končala kakor Hâusler, Šurm n ali Drinkovič »Osleparila sta mene,« le dejal St. Radič, »osleparila sta Srbe, osleparila Hrvate in osleparila sta tudi kralja, ker sta ga prepričevala, da je za njima ves hrvatski seljaški klub, kar pa ni res. To se bo nad njima še maščevalo.« Na vprašanje novinarjev, kdo od radičevcev bo podpiral novo vlado, ie odgovoril St. Radič, da le dr. Lončarevič, ker ie odvetnik. Ne veruje, da bo kak drug poslanec podpiral dr. Nikiča in dr. Šuperino. Radikalna stranka mo-ra obračunati s korupcijo: ako tega ne stori, io bo zlomil narod, ker sta narod in kralj močnejša kakor ona. Pri nas se bolj krade kakor v Turčiji. Vsa opozi-ja bo glasovala proti korupciji, vsekakor pa tudi dobri dve tretjini radikalov samih. Na strani opozicije je proti korupciji tudi Svetozar Pribičevič, ker ie nastopil proti njei na vseh svojih shodih. Današnja vlada je pustni kabinet. Beseda »sporazum pomenja v današnji vladi vislice. Naivno pa je misliti, je dodal Radič, da postanem sedai zopet boljševik ali republikanec. Stjepan Radič je govoril novinarjem nad dve uri. Važna diplomatska akcija med Berlinom in Moskvo Po angleških informacijah gre za sklep zavezniške pogodbe. — Vznemirjenost v Parizu. — Nemčija pravi, da gre le za modifikacijo raoallske pogodbe. London, 15. aprila ls. Zdi se, da so zagotovila, ki jih je dobil angleški poslanik v Berlinu glede vesti o novih nemško-ruskih pogajanjih, zadovoljila vladne kroge. Po nemškem uradnem zatrdilu ta diplomatska akcija ni v nobenem nasprotstvu z locarn-skimi dogovori, Nemčija hoče Rusiji samo dokazati, da v Locarnu ni optirala za za-padne države in da odklanja sploh vsako opcijo med zapadom in vzhodom. Kakor poroča »Daily Telegraph«, bi bil novi dogovor v nekaterih točkah zelo stičen rusko-turški pegoibi. Vseboval bi sledeči klavzuli: 1. V slučaju napada na enega pogodbenika od tretje stran!, m~ra drugi pogodbenik ostati nevtralen. 2. Nobena stranka ne sme napasti druge ali sode- lovati pri dogovoru političnega, gospodarskega ali finančnega značaja, ki bi bil naperjen proti drugemu pogodbeniku. »Morning Post« izraža bojazen, da Oi se z novo pogodbo med en m čkinom Zveze narodov in Rusijo ojačil položaj sovjetske vlade. Pariz, 15. aprila s. Z ozirom na vesti o nemško-ruskih pogajanjih poziva > ficho de Pariš« Nemčijo, naj se jasno izraz o tej zadevi. Ako bi bila vest o nemško-rnski zvezi resnična, bi morala Francija °dg-L' Oeuvre« zahteva, da se mora storiti vse mogoče, da bosta Nemčija in Rusija članici Zveze narodov. Razsodiščna pogodba med Poljsko in Avstrijo Prisrčen sprejem Skrzynskega avstrijsko-poljska Dunaj, 15. aprila k. Danes opoldne je poljski min. predsednik in zunanji m nister Skrzynski obiskal zveznega kancelarja dr. Ramka ter mu izročil insignije velikega križa reda Poloma restituta. Popoldne ga je sprejel zvezni predsednik dr. Hainisch. Po daljšem razgovoru mu je izročil zlati častni red republike. Zvečer je zvezni kan-celar na časi: Skrzynskemu priredil večerjo. pri kateri je imel dr. Ramek pozdravni nagovor, v kaierem je izjavd med drugim: Jutri bomo podpisali razsodiščno pogodbo, ki bo gotovo namesto naše stare pogodbe dokazala, da skušata tudi Poljska in Avstrija urern'č ti na moden način razsodiščno idejo. Sklep te pogodbe naznanja vsemu svetu da sta zopet dve državi pripravljeni v svojih medsebojnih odnnšaflh razširiti uporabo mirovnih sredstev za rešitev sporov. Ministrski predsednik Skrzynski ie od- na Dunaju. — Danes se podpiše razsodiščna pogodba. govoril med drugim: Zelo srečen sem, da vidim zopet Dunaj, kjer sem se že po prvih vtisih prepričal, da se tukaj napreduje. Vsi moramo stremeti za :em da približujemo ves svet po povojni bedi pravi boljši bodočnosu". Zato pa je treba spoznanje mednarodne solidarnosti. Splošna gospodarska beda pa mora dobiti svoj zraz tudi v polidki ter ji mora dati svoj pečat Pred likvidacijo državljanske vojne na Kitajskem Peking, 15. aprila, s. Sporazum se je dosegel na ta način, da je dosedanji zaveznik Čangtsolina, guverner Ličingling, po sporu s sinom Čangtsolina pobegnil na japonsko koncesijsko ozemlje v Tientsinu. Njegove čete so prišle pod poveljstvo vojaškega gu= vernerja v Šantungu. Srednjeevropski slovanski blok 'ogloîmev prijateljskega razmerja med Češkoslovaško in Polj-'so. — G^of Skrzynski izjavlja, da je bila v Pragi podpisana pogodba o sveti aiijansi ^ Skrzynski ic zaključi! svoj poset v Č -^koslovaškt ter zapustil Prago, da obiske še Dana j. Ob slovesu sq se na bank eu; izrekle zdravice, v kater.h ie c»0:m-.< groî Skrzynski nazdravljal slovenstvu in pozdravil češko-poljsko prijateljstvo kot slovanski blok srednje tvrope. (iotovo jc prijetno čuti iz ust pred-Siavitclia Poljske besede o slovanskem 1'iokti. ki da nastaja sredi Evrope Sliši w> ji1! tem rak. ker se ta pojm, pojm sioviaisfco politike in eventualnega slovanskega bloka dandanes le redko ču-k v političnem svetu, osobito pa s strani poljskih diplomatov. '"■e da hi delali s tem Poljski kake ou;kc. Nasprotno, vemo da je med P.i': :k! mnogo ljudi z izrazito slovansko orij.-ntncijo. ali vnanja politika, to jt ;:ač stvar zase. Tolikokrat imeno-vana vseslovauska vzajemnost se je v l>i eiekiijsii mnogo uveljavljala, ali reti a vrednota je bila jpak v prvi vrsti \ .ni'uniem življenju. V kulturi se je vedno opažalo stremljenje, spoznavati sc medsebojno. zbliževati se in ustvari : neke skupnost, neko solidarnost, temelječo rta skupnosti rase in sorodnosti jezika Prenesena tudi na politično pod-?K ic »e je v sestava tiska vzajemnost uvf!;a\liala nekoliko mani uspešno, ne-na kulturnem. Zelo dobro se je udei-stv(.-\-a!a •amk.-tj. kjer je slovanske narode družila in vezala «kupna opasnost pred skučnim nasprotnikom; tako smo ml! vetrno ki Čehi in s;>:n- <:■;! zadeve. lisi slovanski zavez-enei v nekdanji Av-i.aa kjer so se pojavile med polil slovanskimi narodi sporne tamka; jih slovanska solidar-n-ist ni pomagala reševati, ni imela proti sporom med brati čudodelnega s.-e.Utvki b; iz prepira napravilo prijateljstvo. Često so si bili sovražniki Rusi m Poljaki. Poljaki in Malorusi, Bolgari iii Srbi. Bolgari iii Rusi. napo-eelo Srbi in Hrvati, nemogoče je v večini s! s! eu bilo tivo 141 s !. . ÏO . Ot/i! Dane slučajev pod perspek-.•seslo\ ausks '"zajemnosti gledati oje spéciréne interese drugače, z vidika lastnega nacijonalnegâ smo slovanski narodi svobodni :;.)s.-.»clar.ii na svoji Zemlji, v svojih na.ijoiutlijili državah. Razmerje med posameznimi slovanskimi narodi kakor da :se je po osvobojetiju precej spreme-lii'o. Nova institucija, ki je povečini I--::prej nismo poznali, ie stopila v akcijo. To je država, ki poprej v medslo-vauskjh odnošajih ni igrala skoro nika-kc vloge, saj so se radi delikatnosti od-nošajev do Avstrije celo ruske in srbske državne oblasti držale čim bolj v rezervi in prepustile pozorišče zasebni inici.iativi. Zato pa je cianes tem bolj važno in hkrati novo ter zelo interesa m no. kako se bodo slovanske države lidejstvovale kot nositeljiee, kot komponente vsesiovanske solidarnosti. Praga nam je v tem pogledu prinesla priletno presenečenje, da diplomatski preustavitelji Češkoslovaške in Poljske nagla5tt.it> slovanstvo iii napovedujejo slovanski blok. To je vsekakor novo, za" ii doslej se slovanske države dru-?'■'■ ) i» vežejo s slovanskimi ali neslo-i anskinii e.litMle po stvarnih interesih in skupnosti, a nc po idejnih ali čustveni!; rno iviii. kakor je panslavizem. Ali r. dr. Beneš in Skrzynski napove-!a novo dobo? Dvomimo, zakaj lia i do\ a!ij:;:is na tuu ska skupnost more samo ojačiti obstoječe zveze med slovanskimi državami aii ustvarili nove tamkaj, kjer jih še ni; toda da bj razdirala stare, obstoječe ki smo jih sklenili na jugu in ; everu z Neslovani, morajo trajati i še nadalje in bodo trajale. Slovan- ! do neslovanskih držav, na to v Pragi prav gotovo nihče ni mislil. Skrzynski je očividno z besedami o slovanskem bloku hotel naglasiti in vidno dokumentirati voljo. Poljske, približati se Češkoslovaški še bolj. nego doslej in nasloniti se prav tako močneje na Malo antanto, kateri dajeta itak značaj slovanski zaveznici ČSR in kraljevina SHS. In napram Nemčiji, pred zanadno Evropo, v vseh mnogovrstnih zadevah pred mednarodnim forumom in njegovimi organi se bode poljsko-češko prijateljstvo, še bo ta srednjeevropski slovanski blok udejstvoval kot celota. V tem pogledu se interesi slovanstva ujemajo z interesi obeh posameznih držav. Ob tej priliki mislimo na veliki slovanski blok, ki bi se mogel nekoč Doja-viti v svetovni politiki, na blok. ki bi z demokratično, konsolidirano Rusijo na čelu tvoril popolnoma samostojno najmočnejši velesili naimani ekvivalentno mednarodno politično enoto. Ali za to je danes še prezgodaj; za ta cilj je treba še razvoja, pa tudi dobrih priprav. truda in stremljenja na mnogih straneh. Vsekakor pa predstavljajo Draške manifestacije češko-poljske skupnosti močno osnovo za ta daljni cilj. Praga, 15. aprila, d. Snoči je priredil zunanji minister dr. Beneš banket na čast poljskemu ministrskemu predsedniku grofu Skr-zyhsker.tu, pri katerem ic izrekel napitnieo, v kateri se .ie najprej zahvalil predsedniku vlade, da Je vrnil njegov lanski obisk v Varšavi. Dejal je, da ta posera nikakor riJsta samo formalna, ampak da imata simboličen pomen. Poljski in češkoslovaški narod sta bratska in spadata k isti etnografski skupini in istj vrsti ljudske kulture. Oba naroda sta soseda, ;n zrAo motata deiovati roko v roki. Dr. Beneš je poterr rekel, da sta bili nekaj časa obt republiki drugačnega mnenja. Vendar se . je posrečilo spraviti obojestransko nazlranje v sklad in poglobiti medsebojno prijateljstvo ;n zaupanje. Danes imata oba naroda enako koncepcijo v splošni politiki, ki jo je treba danes voditi v Srednji Evropi. Skttfnl smoter je zavarovanje miru v Evropi in učvrstit; današnji politični red, ki se naslanja na spoštovanje pogodb in dogodkov in na odločitve Zveze narodov. Praška in varšavska vlada sta vodili svo-■io politiko v teli smcrnicah. Dokaz temu ie razsodiščna pogodba, ki ie bila pravkar ratificirana. Ratificirana je bila likvidacijska pogodba in konvencija o zrakoplovbi. Trgovinska pogod'ba bo gotova v najkrajšem času. Sedaj je treba le še določiti popolnoma trden in trajen sistem sodelovanja na gospodarskem polju. Dr. Beneš ie končno napil grofu Skrzynskenui in Poljski. Poljski ministrski predsednik se je zahvalil za tople besede svojega češkoslovaškega tovariša ;n v svoji iiapitiiici naglašai slavno zgodovino Češkoslovaške in ugotovil dej stvo, da sta sedaj oba naroda, ki sta tako zelo navezana drug na drugega, po stoietih zopet svobodna in da določata svojo lastno usodo. Govornik je povdarjal, kako zelo sta b:!?. v slavni preteklosti oba naroda zvezana med seboj dc tradicija'.!, kulturi, zla sij pa na bojnih poljih. Oba naroda sta že zdavnaj stremela za tem, da se v Srednji Evropi ustanovi slovanski blok, k; naj bo trdno odločen, da obrani mir %• Evropi. Grof Skrzynski je potem naglašal, da je bila baš v Pragi sklenjena In podpisana pogodba o sveti alisnsi. Da bosta mogli obe državi v bodoče uspešno sodelovati, se morata navaditi dopolnjevati in na raznih poljih srečati ss, na poljih, kier se oba naroda udejstvujeta. Ministrski predsednik je zelo vesel, da so se med obema državama sklenile omenjene pogodbe. Končno je napil Češkoslovaški in njenemu predsedniku Masaryku. Skrivnostna ministrska noč Cl kriviiostna in Beograd, 15. aprila, mrka je bila minula noc in le bistro novinarsko oko ie moglo slediti vsem krehnjem avtomobilov iti tajnim sestankom nekaterih vladnih mož . . . Šar-piaiiina:. je mala. neznatna karana na beograjski periferiji, na Čukarici, za dirkališčem Kola iahačev. Sinoči je izvcsiia močno acetilenko iti ura je šia na po! enajsto, ko se je nrec! njo ustavila eskadra ministrskih avtomobilov in treh aviotaksiiev. Kakor Erinija pa .ie za temi priclirjal še en avto z zasledu-jočimi. novinarji . . . toda oddelek cu-karičkih orožnikov je dovolil vstop v kafano le povabljenim»: v posebni sobi so zasedli obe mizi ministri Maksimovič. dr. Srškič. dr. Ninko Peric, sodni predsednik Petrovič, par radikalskih poslancev in advokatov. ! gledalo je na prvi mah. da se tu ne bodo reševala tako važna državna vprašanja, kakor včasi ob ribji juhi v karani pri «Borči». Zahotelo se je ministrom malo periterijske zabave ob dobri večerji, kolu in ciganski muziki. E, ne! Ravno okrog polnoči, ko je ciganski primas že ime! prvi stotak na loku, se je zunaj ustavil avto ministra za šume in rude dr. Nikiča in iz njega je skočil Nikičev zaupnik dr. Jambrišak. T. ■ Je t rt ure je v stranski sobi konfe-rirai z ministrom Maksitnovféem. nato pa ■ enakem diru. kakor prej. odhitel nazri; v mesto . . . N,,. inarji prežeči pred karano s fo-r- . •;• •'•'kisni aparati in magneziio. so videli (losoeti še predsednika beograjske občine Manojla Lazareviča. ki ga je vse omizje toplo pozdravilo. In to je končno uspelo izvedeti novinarjem od neke- ga radikala: «Radič je nemogoč in mora iz vlade. A del njegovih ministrov bo še nadalje sodeloval z radikali . . .» Kmalu po polnoči sta se ministra Maksimovič in dr. Srškič poslovila od dobro razpoložene družbe in se z avtomobili vrnila v Beograd. Novinarji za njimi, in ni jim uš!o iz vida zanimivo j srečanje na stopnišču hotela Palace: tu I so se znašli: Maksimovič. dr. Srškič. i dr Jambrišak in — dr. Nikič. i «Hajdimo z liftom v mojo sobo!» je dejal dr. Srškx in vsi štirje so se dvignili v sobo št. 71. Tu je novinarjem, ki so zopet bili na mestu s kamerami, vzklikni! Boža Maksimovič: «Joj. kako dolgo nas boste še preganjali? Sai boste vse izvedeli!» In res se je vse to danes izvedelo. Ob pol dveh ponoči je bilo posvetovanje v sobi št. 71 končano, a tekom današmega dopoldne je bila že tudi sestavljena in zaprisežena nova vlada, iz katere je škartiran Stioa Radič, ostaneta pa v njej — dr. Nikič in dr. Supe-rina ... Iz demokratske stranke V soboto, de 17. t. m. se bo vršil občni zbor k. o. SDS v Višnji gori ob 8. zvečer. Udeleži se ga g. ravnatelj Jug. V Liliji se nadaljuje politična šola. Pre* d?va g. Milan Cimermon «O davčnih vpra? šanjih in gospodarski politiki v naši drža» vi». V nedeljo, dne 18. t. m. se ht> vrši! ob pol 8. zjutraj občni zbor k. o. SDS na Raki pri krškem. Poroča dr. Siane Rane. Istega dne se bo vršil občni zbor k. o. SDS ob pol 2. popoldne v Bučki. Poroča dr. Stane Rape. V sredo, dne 21. t. m. bo občni zbor k. o. SDS na Mirni. Poroča dr. Stane Repe. V četrtek, dne 22. t. m. ho občni zbvr , k. o. .SDS v Devici Mariji v Poilu ob pol j 8. zvečer. Poroča dr. Stane Rape. 1 Kako ie dr. Šusteršič obračunal s škofom Jegličem Ško! hoče vse tiranizirati na necerkvenem polju. — Zloraba škciovske avtoritete in gonja duhovnikov k podpiranju politične in osebne nemorale. — Šusteršič je pisal škofu, da ne more braniti, ako hoče ostati pokrovitelj laži in krivice. »Kmetski list od 14. t. m. objavlja naslednji odgovor dr. Ivana Šušteršiča iz leta 1922. na pismo lubljanskega škofa. k| smo ga priobčili te dni: Prevzvišeni ! Potrjujem sprejem Vašega pisma z dne 26. julija t. 1. in cbžaiiiijem, da v njem ne najdem odgovora na tehtna vprašanja in pozive nepolitičnega znač?ja, katere sem bil sprožil v svojem pismu od 14. junija t. 1. — Zgodilo Fe je. kar sem slutili in v svojem pismu prerokoval: «Tu umolknete!» Nastopi tedaj, po besedilu in smislu mojega orne. njenega pi-ma, posledica, da Vas moram smatrati osebno odgovornim za vse laži, klevete in krivice^ ki sem jih precizno označil v svojem pismu z dne 14. junija t. 1. — Nastopijo tudi vse druge posledice, ki sem jih tam namignil, odnosno ki slede avtomatično iz vsebine mojega prvega pisma. Po tej ugotovitvi, ki zakljuCuje diskusijo, nai kratko reasumiram. Jaz sem v pismu 14. junija obravnaval sploh le mora. lična vprašatiia, Izključivši expresses verbis politiko, omejil sem se torej na predmete, glede katerih sem Vam kot škofu moral prirr'favati kompetenco.. Na misel mi ni prišlo, spuščati se v kontroverzo politične narave. Preciziral sem tehtne moralične probleme in nit! enega političnega. In kaj sem dobil kot odgovor? Izvleček tistih po. litičnih čenč, ki so Vam jih nanosili svoje-dobno iz vestni politikanti in ktere so Vajn postale, po misterioznem psihičnem prcce-su. neki" dogma,. Jaz se nisem nikdar pritoževal in se ne pritožujem zoper svoj politični padec. Umirite se vendar enkrat s tem dejstvom. Tudi nisem zahteval in ne zahtevam cd Vas nobenega računa ali pojasnila radi mojega «padca», s katerim sem popolmcfiia za d o. voljen in ki me res prav nič ne vznemirja. Če bi bilo tudi vse natančno in do pičice tako, ka'tor ini pišete, ostanejo k-totako od. prta in v polni moči zgolj morallčna vpra. šanja osebne dostoinesti, poštenosti, resnice in krščanske ljubezni ter pravičnosti. AH serai nehal bit! pbiekt. teh dolžnosti, ker sem politično padel? ATI sem s 6voj:mi svojci postal «vogeifrei ,>, ker. scam padel » vodilnega mesta? Zakaj ne morete odgovori ti na ta vprašanja? Ali se s-me pad'emu političnemu voditelju odrekati možnost, služiti v domovini svoj vsakdan ii kruh? Ali se ga sme preganjati z osebnim sovra. štvom in osebno osveto? Ali se ga sme poljubno rbrekovati? Ali se mu trne, direktno ali indirektno. streči po življenju? Z leče oznanjujete, da ne. v praksi potrjujete, da je tako prav! Povem Vam. da se mi smilite. ko vidim, kam ste zašli in da je Vaša zaslepljenost zaenkrat nepremagljiva. Po-s-ito sed non concesso. da l>i bila od Vas podana «zgodovina mojega padca» do pičice resnična, kaj bi to značilo? Nič več in nič manj. kot da nisem prost človeških slabosti. Ali ste VI brez njih? Ali poznate sploh človeka, ki je brez njih? Nočem se spustiti v nobeno prerekanje glede zgodovine mojega padca, ki mi jo servirate Ali hočete mene prepričati, ko sem vendar vse sam doživel, medtem ko ste Vi bili in ste žrtev mistlfikacHe? Naj Vam vendar še predočim nekatera precizna dejstva, da vidite, na kakšnih nogah ie Vaše zgodovinopisje. «Začeli ste trditi, da ste Vi sami stranka r. mi očita Vaša «zgodovina». Kdaj in komu sem to trdil ? Kdor Vam je to pravil, se je debelo zlagal. Pika. «Polagoma je rodilo tn vedno več verjetnosti dobivalo mnenje, da, ce'o prepričanje, da presojate in vodite vse le z ozirom na svojo osebo, ko ste proti naročilu in volji kluba na čuden ln skrivnosten nač'n postali deželni glavar . . .» Prvi del tega odstavka Vaše «zgodovine» je čisto navad, no sumničenje. brez dejanske podlage, dru-gi. pozitivni del pa navadna debela laž. Klub mi ni v zadevi deželnega glavarstva nikdar nič naročil in ni v tem oziru nikdar izrazil kake svoje volje aili le želje. Sploh se s to zadevo niti pečal ni! Kdo Vas je tako grozno mistificiral? Skrivnostnost postanka moje-vič, kateremu bi se potem pridrpžili tudi samosi.ojni demokrati. A tudi z te moke ni bilo kruha, pravi Pucljevo glasilo, in z:. to samostojni demokrati vpijejo kot besni na — Radiča, češ da j m je ta pržr! masten kos vladne pečenke na katerega so tako željno čakali. Nadalje piše: »V «plo.î-nem Da je paloža! zaenkrat tak, kakršen je bil pred krizo in opoz:cija ima jako malo tipanja da v daglednem času vrže sedanjo vlado.« Komaj pa je »KmefskJ lis;, izšel, se je pokazaio, da se je Radču zalete! mastni kos pečenke, ki jo ie zavž i. Ni še dobro minula ena vladna kriza, pa se ie izvršila druga, v kateri res ni vrgla opozicija vbde. ampak Rad č na tak način, da ie sam zletel iz nje pri čemer so re rudi Pucliu v niegovi -orbi močno pretresli vsi udje Radovedni smo sedaj, s kom bo sedaj Puceli p-tegnil. A!: s t st rni radičevci. ki so ostali v vladi, ali pa s tistimi, ki so sedaj v opoz'c Če bi Puceli po iušal naša svarila pred Radeem. bi imel s:cer mani prilike za prorok~vrnji, več pa uspeha s svojo pol:t'ko. Vsekako bi si prihranil vel ko b'amnžo, ki si jo sedaj lahki nai akne za klobuk. Premim v Магоки L.or.don, 15. aprila, s. Po poročilu iz Te> tuana, so bile sovražnosti na španski in n» francoski fronti v resnici prekinjene. R'fo\. ski kurirji, ki so prišli po živila in po oble» ko zj francoske uietnike, odločne zanika io, da bi hil Abd el Krim v težkem položaju. Po vesti iz Tangeria. jc dospel tjakaj zu» nanj: minister Abd cl Krima 1'dida ter v- pričel razgovore s Francozi Govori sc, da Abd cl Krim ne bo spre ici noben h por gojev, ki bi sc strinjal; z znano Painlevé« jevo ponudbo. UJU v Zagrebu toži ministra prosvete, velikega župana in policijsko ravnateljstvo v Zagrebu. . Kakor smo že poročali, je prosvetno ml» nistrstvo 16. julija 1925. nakazalo ?/agreb» Jkemu poverjeništvu Udruženja jug, uči» teljev 300.000 Din za preureditev in popru, vo I Učiteljskega konvikta. V stavbi učitelj» skega konvikta pa se nahaja gospodarsko» Gumarska fakulteta in država plačuje kot najemnino za dvonadstropno stavbo Din 440 mesečno. In dokler sc omenjena fakul» teta ne preseli v svoje nove prostore, je vsaka preureditev nemogoča. Vsled tega je UJU vložilo za popravo namenjeno vsoto v dvoje zagrebških bank. 15. januarja tega leta pa je ministrstvo prosvete zahtevalo položitev računov o upo. rabi denarja. Udruženje je čez nekaj dni položilo točen obračun o celi vsoti. Kljuo temu pa je ministrstvo prosvete preko veh« kega župana v Zagrebu zahtevalo, da se ve» denar da na razpolago nakladi šolskih knjig. Na to pa Udruženje ni hotelo pristati, kei v prvotni odredbi ni določen noben rok za uporabo tega dinarja. Oblast pa jc segla po sili. 7. t. m. so prišli uradniki velikega irapana v spremstvu detektivov v prostore Udruženja in pustili so odpre*: „tagajno. V njej ni=.o našli ničesar in tudi nobenih zupisr. . kje je denar naložen, česar tudi fur.ikcijon.irji Udruženja niso hoteli pove» dati. češ da je denar last UJU, s katerim more razpolagati edino le glavna skupščt» na. Po sestavi protokola so sc uradniki bo» stran ili. Toda s tem se zagrebško poverjeništv\> ni zadovoljilo. Vložilo je tožbo radi mo» tenja posesti premičnin proti policijskemu ravnateljstvu, proti namestniku velikega župana, ki jc odredil nasilno preiskavo bla» gajne in proti Stjepanu Radiču, bivšemu ministru prosvete. V tožbi se pritožuje UJU proti hiš,ni preiskavi v njegovih prostorih in proti preiskavi blagajne in naproša so» dišče, da izda odredbo, po kateri je pod globo 500.000 Din prepovedano toženim vsako nadaljno podobno postopanje, kakor tudi, da morajo tekom 24 ur spraviti pro» store Udruženja v prejšnji red in povrniti pravdne stroške. Poleg tega pa bo Udruže» nje vložilo proti njim tudi tožbo na Uprav, no sodišče otl nosno Državni svet radi zlo» rabe uradne o\blasti. Javnost z zanimanjem pričakuje kako se bo nadalje razvil spor med UJU in prosvetnim ministrstvom, po odstranitvi Stjepana Radiča iz vlade pa sc bo bržčas ta afera veliko lažje uredila. 0 alkoholni prohibicm 'K filmskemu predavanju ZKD v nedeljo v kinu Matica) V zadnjem času prinašajo časopisi vesti, da bo prepoved z alkoholnimi tekočinami v Ameriki prekl.cana. Kdor ve, da ima inter-uacijonalnj kapital dobro organiz.rane no-vmske centrale v Parizu, Londonu in Berlinu, ta razume, od kod ne vesti in zakaj se tako trdovratno vzdržujejo. Na žalost so te centrale bolj trgovske centrale, ki jim ui mar noliko za dobrcb.t narodov in za resn.co, kakor le za njihov žepni interes. Amerikanci nis dosegli proh.bicije čez noč, kakor mnogokateri izmed nas misli, temveč so vzgajali svojo mladino 1(XI—150 let. Ko so b:li ljudje vzgojeni, so sami zahtevali vedno strožje zakonske mere. Tako se je posušila vas za vasjo, mesto za mestom, okraj za okrajem, država za državo, dokler ni večina držav (45 za, 3 proti) zali evaia, da pride protialkobolna določba v ustavo kot 18. dodatek k ustavi. Abstinenti severo-ameriških držav so delali 150 let, da so dosegli predpisano tričetminsko večino. Danes so »mokri« v položaju, da potrebujejo za odpravo tega ustavnega zakona tričetrtinsko večino. Ameriška proh;-bicija ni torej navaden zakon, temveč ustavni zakon. Nam se za odpravo pr»hï>:c'je v Ameriki ni treba bati in če pride še toliko žejnih in nevzgojenih Evropejcev v Ameriko — amerikanske žene preveč zvesto čuva- jo to svetinjo, ker ie ravno njim in njihovi deci največ pripomogla do družnske sreče. Ameriška prohibicija je kljub nekaterim nepopolnostim dosegla velikanske uspehe. Amerika je postala vodilna svetovna država, postala je, kar so ab;,tinentni Amer ki pred 100 leti prorokovali njeni predsedniki Jaks3.11, Madison in Jolm Adiims. Nalc-ga Jugoslavije je, da postane voditeljica Evrope — zato naj se strezni, da bo svoji nalogi kos! Vzgajajmo naša deco v protialkoholnem smislu! Če zahtevamo kakšne protialkoholne zakonske odredbe pri ms, zahtevajmo cbligaten protialkcho-len pouk po učiteljih abstinentih in pa pra- vico lokalne opcije. To so osnove, na katerih bomo uspešno grad li naše delo. Zato vabimo vse cenj. občinstvo, da poseti nedeljsko predavanje ZKD v kinu Matici v čim večjem številu. Predavatelj, gospod dr. Mikič, eden najagilnejših voditeljev treznostnega s banja v Ljubljani, bo vsem udeležnikom podal točno sliko današnjega stanja tega socijalnega zla. Predavanje bo zaključeno z lepim šestdejan-skim filmom »Voznik smrti«, ki bo tragedijo alkoholika občinstvu nazorno predočil. Zato naj nikdo ne 'izostane in vsak poseti nedeljsko predavanie. zlasti pa je vabljena šolska mladina in dijaštvo. Uničevanje iz prometa vzetih novčanic Ljubljana, 14. aprila Začetkom julija preteklega leta je fin. ministrstvo ustanovilo komisijo za sežiganje obrabljenih novčanic. Komisija obstoji iz treh članov, treh namestnikov, katerim pa so dodeljeni še števci. Papirnati denar po en četrt in pol dinarja je h'1 že v zelo slabem stanju. Ko je stvu prešteti in za uničenje pripravljeni denar, nakar delegira ministrstvo delegata, da kontrolira prešteti denar in nadzira za-žiganje. Minuli ponedeljek so imeli Ljubljančanje zelo drago elektriko. Več milijonov dinarjev je porrbila mestna elektrarna samo za kurjavo. Namreč tistih, ki so j h ob asi- &ШВ1?4И|К1 Danes nepreklicno zadnji dan veleiilma sedanjosti .ДобШ! dnevi Pompejeu". I. del. Ker je ta velefilm zelo zaseden in že drugo ч" me-to nanj čaka se predvaja 1. del danes Predsaznanilo : Težko rritakorai biser filmske umetnosti „Č3NI ANGEL '. nepreklicno zadnj.krat ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. Komisija za sežiganje obrabljenih novčanic v Ljubljani. Sežiganje v mestni elektrarni pod nauz. r livarn Lai^ičanga inšpektorja P. Pešiča X iz Beograd.i. Na tleh bankovci. prišel v promet kovani drebiž, so vsi dr- j žavni uradi povlačevali papirnati drobiž iz prometa in ga oddajali omenjeni kom:s ji. j Komisija jih še enkrat prešteje, zveže v j snopiče po sto in zapečati po tisoč koma- i dov skupaj. Komisija neprenehoma deluje j stenci g. fin. inšpektorja P. Pešiča iz Beograda, s konji na dveh velikih vozovih iz blagajne fin. delegacije pr peljali za sežiganje. Mimoidoči parantje so duhali prijeten vonj, ki je prihajal iz elektrarne. Ra-finiran gurman pa je potuhtal, da zažigajo, naprej in prešteje vsak član povprečno 12 i oziroma cvro mastne dinarje. Prav zan mi- do 14 tisoč komadov na dan. Štetje je zelo otežkočeno, ker je denar raztrgan in zamazan. Do 25. marca je bilo preštetih 2 378.000 komadov po en dinar, 1.021.000 po pol in 5,183.000 komadov po četrt dinarja, skupaj 8 582.000 komadov v vrednosti 4 in pol milijona dinarjev. Vsek rnerec izkaže komisija fin. ministr- dOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOHOIOIOIOIOIO [lj je na poiu v o ■ o ■ o Težko pričakovani biser ' Imske umetnosti „Črni anpei Kino Joe ÎS oioiaioioioioioioioioioioioioioioiooo1 j va bi bila statistika, kaj vse je šlo še po-; leg papirja skozi dimnk. Zgorelo je 5 mi-; lijonov 135.000 konrdov novčan:c, ki so ; bil; najmanj trikrat težji kot pa novi. Ko-! misija za štetje novčan:c ima v zalogi še j dva in po! milijona komadov te drage kur-j jave. Baje bedo s prvim julijem vzeli iz pro-i me.a ves papirnati drob ž. Bo pa res že primeren čas, ker so prišli v zadrego sami učenjaki, ki ne vedo več, ali bi prištevali te vrste denar med trda. plinasta ali kap-ljiva telesa . . Pa bo že poslednie prav! Darujte ?a sokolski Tabor! Celjski občinski svet Celje, 15. aprila. Včerajšnja občinska seja je tudi nadalje potekla zelo stvarno in mirno. Iz finančnega in gospodarskega odseka se je obravnavalo več važnih in nujnih zadev. Občekoristna uradniška stavbna zadruga v Celju je pričela večjo stanovanjsko akci.o ter se ie obrnila v to svrho do mestne občine celjske s prošnjo, da jo občinski zastop vsestransko podpira v njenem stremljenju. Ob soglasnem pritrjevanju vseh občinskih odbornikov je stavil referent Lesni-čar v imenu odseka sledeče predloge: 1.) Mestna občina celjska p.Vvzame subsidiarno jamstvo za posojilo zadrug> uri mestni hranilnici celjski do 1,000.000 IX proti temu, da se ta kredit porabi izključno za zidanje stanovanjskih hišic zadružnikov te zadruge, ki morejo v vsakem posameznem slučaju prispevati k gradbenim stroškom najmanj 23%. Hiše morajo biti zavarovane za primerno vsoto ter zavarovalnina vinkulirana. Plačilni roki mora'o biti tako dogovorjeni, da bo zgradba plačana najmanj v 20 letih. 2.) Dovozne ceste in dohode zgradi na Jo-ižefov hrib zadruga. Vodovod in glavno električno napeljavo pa oskrbi mesto ter oddaja tok in vodo zadrugi po oni ceni, ki je v mestu za dobo 20 let. 3.) Cene za stavbi-šča v mestu v takozvani uradniški koloniji in ob Sp. Lanovžu se bodo določile posebej, po legi stavbnega prostora, vendar ne bodo stale čez 10 Din m2. Na Jožefovem hribu ostanejo cene. kakor so določene po parcelacijskem načrtu. 4.) Za dobo, dokler dovoli država oprostitev novih zgradb državnih davkov, se oproste te nove zgradbe tudi občinske najemninske doklade in najemninskega novčiča. Akcijo za zgradbo enostanovan'skih hiš sta toplo priporočala tud; občinska odbornika dr. Dobovišek in Bizjak. Slednji je stavil dodatni predlog, da veljajo zgornji pogoji tudi za druge stanove, kakor za obrtnike in trgovce, ako se bodo združili po zadrugah ter si hoteli zgraditi lastne hiše. Tirdi ta prediog je bil spre j it soglasno. V imenu kombiniranega odseka finančne in gospodarske zadeve ter za podjetja je poročal občinski odbornik dr. Božič V zadnji občinski seji je bil sprejet predlog, naj se postavijo za posamezne panoge podjetij posebni nadzorniki, ki bi nai imeli v dotičnih odsekih tudi glasovalno pravico. Obstoja pa iz leta 1922. sklep občinskega zastopa, po katerem imajo referenti posameznih podjetij itak že nalogo, da nadzorujejo ta podjetja. Posegati v eksekutivo županstva in ■mest. magistrata je pa po mestnem Statutu itak prepovedano. Vse stranke so se ze-dinile na to, da imenuje odsek koreferente, ki bodo vršili svojo funkcijo kot nadzorniki sporazumno z referenti dotičnih podjetij. V odseku so bili določeni z glasovi kluba delovne večine občinski odborniki: 1.) za elektrarno: refenent dr. Kalan, koreferent Kavs, 2) za plinarno: referent Rebsk, koreferent Sirec; 3.) kopališča: referent Sirec, koreferent Ferant; 4.) vodovod: referent Leskov-šek, koreferent Franc Koren; 5.) klavnica: referent Gobec, koreferent Franc Koren; 5.) klavnica: referent Gobec, koreferent Pilko; 6.) mestno gospodarstvo: referent Lesničar koreferenti Prekoršek, Ravnikar in Janežič; 7.) gozdarstvo: referent Mravljak, koreferent Koschier. Opozicija si je ta nadzorniška mesta že prav leuo razdelila. Pri tem bi imel seveda glavno besedo gostilničar 2u-mer. Dilavna večina pa je upoštevala pri razdelitvi koreferatov edino le stvarne razloge ter določila koreferente turi" iz opozicije. Za mestni vodovod je poročal občinski odbornik Leskovšek. Zaradi nekega slučaja iz Vojnika se obnovi svoječasni principijelni sklep, da se računa vodarina za zunanje konzumente po tarifi, ki je veljavna za celjsko okolico, ter da se mora ta vodarina računati kot doklada k najemnini. Odobri se nadalje račun za obnovitev vodovodne cevi pri Vitanju v znesku nad 76.000 Din. V imenu stavbenega odseka je poročal občinski odbornik dr. Božič. Poslopje otroškega vrtca v Gaberjih se obda z ograjo, da se na ta način prepreči uporaba privatne poti preko mestnega zemljišča. Na Jožcto-vtm hribu se renovirate dve kapelici, ki sta last mestne občine. Ker se mestno pokopališče razširja proti jugozahodu, je treba preložit; staro pot za 'neka.i metrov na občinsko zemljišče. Občinski odbornik Sirec ie predlagal, Ja se imenuje cesta od kolodvora mimo poslopja Prve hrvatske štedionice po znanem ra nem rodoljubu in velikemu dobrotniku trgovcu Antonu Kolencu »Kolenčeva ulica'. Poprava napačnih napisov po nekaterih ulicah se vrne odseku, da predloži proračun, koliko bode stalo prenovijenje uličnih tablic. Po izredno stvarnih predlogih in debat.:n je zaključil župan dr. Hrašovec ob pol 22 uri občinsko sejo. .Brezalkoholna produkcija" Lj h- Ijana Poljanski nasp 10/2 pošlje vsakemu naročniku »Jutra* zanimiv cenik brezplačro. Zahtevajte ga takoj 1 Ne bo Vam žal ! Pred sodîilfei Hlapec Janez iz Podpeči se rad postavi, a le na tuj račun. S postavo je bil radi tat vine že parkrat navzkriž, pa je hitro pozab''. Obiskal je razne ljudi v Podpeči in si spomin vzel pri njih več blaga, prepričali, da ga potem gotovo ne pozabijo. Nabral i" različno obleko; da bi bolje videl nu svojih ponočnih izletih, je ukradel tudi Sčipaln'4. a nekemu sosedu je vzel tudi zlato verižico. Vso blago, kar si ga je nanosil v potu svojega obraza, je bilo vredno 1810 Din. Jane* je bil zelo skesan in trdi^ da je to njegova zadnja tatvina in da si bo prihodnjič izbral raje smrt kakor pot v luknjo га-di tatvine. Sicer so pa take skušnjave še zelo daleč, saj mu jih je deželno sodišče prihranilo kar za 8 mesecev, Id jih mora preži veti pod nadzorstvom ječarja. V špitaliču so se sešli fantje. Sicer ni no imeli napovedanega sestanka, toda vendar je vsak zavil tja, kjer smrečica binglja na-d vhodom in vabi na zlato kapljico. Pa je Francelj zagledal Franceta in spomnil se je, da se je le - ta hvalil, da ga bo oklo-futal. Počakal je, da je France odšel s pri. jateljem iz gostilne in potem stopil za nj,-ma in ju spravljal nazaj. Pridružila sta se mu tudi njegova prijatelja. Jošt, ki je šel od dela, Je kolovrati! ž njimi ln nesel na rami kar tri cepine. Francelj je naenkrat začutil, kako ga srce boli. ker mora njego,-prijatelj Jošt nositi tako težo in pregovoril ga je, da mu je odstopil en cepin. Francelj pa, ki menda nevé, da se s cepini udarja in premetava samo hlode, je poskusil cepin na Francetu in mu izbil več zob, ga namlatil po hrbtu, po glavi in roki da jetant ležal 6 tednov. Ko je France ležal že na tleh, si je hotel Francelj zagotoviti varnost in mu je ljubeznjivo zapretM, naj ne gre zadeve ovadit orožnikom, sicer ga bo drugi dan ubil. France je pa imel tako razboleno glavo, da je na to pretnjo kar popolnoma pozabil in je vse sporoči] orož niški patrulji. Zdaj pa Francelj sedi za € mesecev v ječi in poje: «Včasih sem le mislil, da bom čvrst, vesel, nosil krivce črn»-, vriskal le in pel; a zdaj sem čuden fan', zakrpan je moj «gvant», saj postal sem ar», stant!» Metro-Godwyn produkcija, fef E o»o! Novo! Novo C ^ Prezrta žeaa | Pustolovna drami v ti delanjih V Raji flavnih vlogah Aima Rubens i:i Conrad Nagel. — Izieduo ele «antua in razkošna oprema. Dejanja Sffli se vrše v New-Yorku in Parizu. |SS Najnovejše toalete. jiA Predstave ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. o^j Kino Ideal Ji Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Začetek ob 20 uri četrtek, 15.: «Naša kri». D. Petek. 16.: «Pvgmalion». C. Sobota, 17.: ob 15.: «Henrik IV.» Dijaška predstava po znižanih cenah. Izv. Nedelja, 18.: «Pvgmalion». Izv. Pondeljek, 19.: «J. G. Borkman». A Mariborsko gledališče Petek, 16: ob 15.: «Beneški trgovec». Dija» ška predstava ob zelo znižanih cenah. Sobota. 16.: «Sadovi prosvete». A (Kuponi). Nedelja. 18.: «Grofica Marica». B (drugič) kuponi. Ljubljanska opera na turneji. Ljubljan- »ka opera je začasno prekinila svoje delovanje v domačem gledališču. Zadnja predstava je bil Musorgskega «Boris Godunov» v sredo zvečer. Operni ansambel bo sedaj gostoval v Sarajevu, kjer so na sporedu: Aida, Rlgoletto, Boris Godunov, Wally in Večni mornar, potem pa v Dubrovniku, kjer zpčne gostovanje dne 24. in bo trajalo do 28. aprila z oporami: Manon. Wally, Večni mornar, Borie Godunov. Zadnja postaja bo Split. Po absolvirani turneji se vrne osob- je z dirigenti nazaj v Ljubljano, kjer se bo nadaljevala redna sezona. Ta bo letos raztegnjena tudi na poletne mesece. Sprememba gledališkega repertoarja v Mariboru. Radi obolelosti gdč. Zamejčeve se mariborski gledališki repertoar v toliko rzpremeni, da bo v nedeljo, dne IS. aprila mesto «Evangeljnïka» (D) na sporedu opereta «Grofica Marica» za red B (drugič). Kuponi. Koncert slov. pevskega društva „Krakovo-Trnovo" (V dvorani Filharmonije, 15. aprila.) Poslušali smo nocoj vokalno soarejo lo» kalnega pevskega udruženja, ki druži letos pod svojo že nekaj let ožje znano ime tri in dvajset pevcev — ljubiteljev zborovske glasbe. Ti možje, ki po večini nimajo šolske muzikalne predizobrazbe in ki jim prepe» vanje po dnevnem delu v medsebojnem na» vdušenju za skupne pevske cilje nadome» šča zaslužen odpočitek, ti možje so pod vodstvom svojega požrtvovalnega pevovod» je, g. Josipa Miheliča. pokazali na koncert» nem odru, da marljivo delajo, da lepo na» predujejo. Dali so nam vokalni večer, ki je i njim intimna pevska družinica lahko ve» selo zadovoljna. Hvalevredno je ponudil tem pevcem svo» jc sodelovanje njih ožji krajan, operni pe» vec»tenorist g. Svet. Banovec, ki je za bra» vurozno zapel pesmi (Grečaninov, Leonca» vallo) žel vseobčo pohvalo. Njegov mehki, čisti glas jc v polno zasedeni dvorani zbu» dil obilen, vihrav plosk. Program zhora je obsegal štiri Adamiče, tri narodne Deve in po enega Jereba, Pre» lovca. Premrla, Kimovca, Ocvirka in Križ» kovskega. Popolnoma nov je bil Adamič, ki si za svojo kipečo, iz ljudske umetnosti za» jeto vokalno glasbo zna izbrati izredno le» pe, močne tekste, ki jih jc zbor z zvenečim Banovčevim tenorskim solom zapel prav fletno. Pesmi Škrjančku, Domovini, Dekletcu, Zaročenka in Tretja solza so publiki vse ugajale, v vsaki so poslušalci našli kaj Ie» pega, iskrenega, navdušujočega. Utopljenka je prijetno zaključila pred» našanje. (Upam, da neki starejši kolega, glasbeni poročevalec ni doma iz Zabjeka, da bi se zastran tega spotikal nad tem poročilom.) P. K»n. Samostojno dramsko gledališče v Zagrebu. Zagret) dela že dolgo na to, da dobi samostojno dramsko gledališče. Sedaj se je merodajnim činiteljem posrečilo dobiti potrebni kr eti i t za končno dograditev prostorov za dramo v Fra.nkopanski ulici. Posojilo ima odobriti le še ministrski svet, nakar bo vprašanje samostojnih prostorov zagrebške drame končnoveliavno rešeno. Dijaška predstava «Beneškega trgov, ca» v Mariboru bo v petek, dne 16. aprila ob 3. popoldne. Da se more dijaštvo te lepe predstave res v polnem številu udeležit!, je gledališka uprava cene znatno znižala. Ložni sedeži so po 10 Din, parterni po 8, balkonski po 6, galerijski pa po 5 Din Dijaško stojišče velja 3 Din, galerijsko 2 Din Predstavo, ki se vrši zadnjič v tej sezoni, najtopleje priporočamo. Lep uspeh Uvodičeve razstave karikatur v Splitu. V četrtek zvečer so v Gali-čevom salonu v Splitu zaprli razstavo slik karikaturista Angela Uvodiča, ki je imela presenetljiv uspeh. V kratkem času jo je posetilo na-d 2000 oseb in karikaturist je prodal nad 100 svojih del. V. matineja zagrebške filharmonije. V nedeljo, dne 18. t. m. priredi zagrebška filharmonija svojo V. letošnjo matinejo, na kateri se bodo izvajali poleg II. Beethove-nove simfonije tudi Adamičevi «Ljubljanski akvareli» in Webrova uvertura «Euryan-the». Koncert bo dirigiral kaipelnik Smodek. Simfonični koncert v Beogradu. Narodno gledališče v Beogradu bo praznovalo dne 19. t. m. 401etnico, odnosno SOIetnico nekaterih glasbenikov, ki so člani opernega orkestra, na katerem se bodo izvajale domače skladbe simfoničnega značaja. Na sporedu bodo nastopne kompozicije: M. Paunovič: Suita (prvič v Beogradu); Kr-stič: Uvertura iz «Kneginje Maje», Scherzo: M. Milojevič: Kmečki prizori, Krstič: Simfonija v G-duru; Adamič: Suita; P. Stojanovič: Smrt junaka. Skladbe bodo večinoma dirigirali sami komponisti, le Adamičevo Suito bo vodil kapelnik Brezov-šek. Na simfoničnem koncertu nastopi tudi akademsko pevsko društvo «ObiliOv. Izvajalo bo dve nabožni pesmi skladatelja Hri-stiča in Matačičevo skladbo «Kraljica sanj>. Splitski gledališki ansambel v šibeniku. Osobje -plitske drame gostuje te dni v S', beniku, kjer priredi pet večernih in eno l»opoMnevno dramsko predstavo. Repertoar tega gostovanja obsega igre: Dober frak, LiLiom. Koštana, Kmela skozi uho šivanke, Pygmalion, Moj baby.. če bo za pred stave dovolj zanimanja, bodo igralci dodali še Pirandellovo komedijo «šest oseb išče avtorja» ter opereti «Mala Fioramri- in ci-i p!a-2:I->. Ostro se napada poslovni značaj celega oficijelnež? katolicizma pr: n:> s. Jutro« i o 7 c .-.•Jai izjavilo, da v tem prometu samo por.,ča. da pa je jasiîo. da članfc odklanjajo vus sistem katoliškega nauka o pokor;, otlnusikiii o nep polnem kesu in izpovedi. Škoi ki sicer preganja Domovino-' le. ker • misli, da bo morda komu 2tanje /Domovine« škodovalo v verskem prepričanju, das priznava da ne napada ena verskih îruukov katoliškega lista. ■K-:.: аа gori!- do sedaj n; zabranil, dasi ie iičin po canomi 13!>9 opetovano in to konkretno podan List se pač tiska v škofov tiskarni. Prav imajo klerikalni mladini. Vse je danes v njihov" stranki --gešeft«. najbolj pa vera in sedaj tudi kanonsko pravo. M. A. C. * l ikvidacija ministrstva za Izenačenje zakonov. V smislu odredbe novega budžeta i c bi! na predlog ministra za izenačenje za-k'v>.»v. dr. Milana Srskiča podpisan ukaz, s !-.. terini se načelnika tega ministrstva Dušan Ni!... 'a e1 ič in Andra Dinič stavliata na razpoloženje. V tem ministrstvu sta razen rni-r'.-lr.! dr. Srskiča ostala sedaj samo še dva nižja uradnika. Nov načelnik ministrstva pravde. V mi-sfrstvu pravde ie imenovan za načelnika oddelka za Slovenijo in Dalmacijo dr. Josip A'*1. Kavčič, doslej inšpektor ministrstva pravde. * Imenovanje v državni službi. Za direktorja srednje kmetijske šole v Mariboru v Л skupini I. kategorije je imenovan Vence-sluv V a 1 c л t a. doslej direktor nižje kmetijske šole v Banjaluki. * Prometna pogodba z Bolgarijo. Predvčerajšnjim je odpotovala v Sofijo delegacija r. scg.' prometnega ministrstva, ki bo tiro-C'U naše prometne razmere z Bolgarijo. Oo^'estranksi delegati bodo razpravljali o medsebojnih carinah, o ureditvi ko-nercijal-r.jii in obmejnih odnošajev, zlasti glede po-Siajc Caribrod. V naši delegaciji so: Bora Jovanovič, načelnik komercialnega oddelka. Siojan Jovanovič, šef. ter Andra Petrovič, načelnik kontrole dohodkov generalne direkcije * Razpisani službeni mesti. Odda se mesto vodje zemljiške knjige pri okrožnem sodišču v Novem mestu iti vsako drugo mesto pisarniškega uradnika, ki bi se izpraznilo tekom razpisa. Odda se nadalje mesto pisarniškega uradnika pri okrajnem sodišču v Kočevju. Prošnje naj se vlože po službeni poti najkasneje do 16. maja. * Nov odvetnik. Odbor odvet. zbornice v Ljubljani razglaša, da jc g. dr. Fran Hubad vpisan v imenik odvetnikov s sedežem v Ljubljani * Prvi doktorji medicine na beograjski univerzi. Ob priliki otvoritve novega patološkega zavoda medicinske fakultete v Beogradu bodo promovirani za doktorje vsega zdravilstva gg. Ilija Gjuričič, Evgenij Šče-hran iti Sima Milošc-vič. slušatelji medicine nj beograjski univerzi. To so prvi doktorji m gr: po osvohoienju in ujedinjenju. * Ugledni tujci v Dalmaciji. V Split je v zadnjih dneh prispelo večje število uglednih tfjcev tako med drugimi bavarski minister Kari Stiize! in avstrijski državni tajnik Zar-dik. V Splitu se mudi tudi nemški poslanik ra našem dvoru pl. Olharsen ter gg. dr. Mitschell in dr. Bailly. člana mednarodnega h '.'i. nskegn bttreaua Rockefellerjeve fonda-c:je. ki pregledujeta higijenske institucije v Dalmaciji. * Smrtna kosa. Včeraj zjutraj je preminul v Ljubljani po dolgem bolehanju znani ka-varnar g. Štefan M i h o 1 i č. Pokojnik je bil v I.iubljani splošno znana osebnost in zelo a-iien podjetnik. Po mišljenju je bi'! odločen rarodiKik iti zvest pristaš naše stranke Dolga leta ie bil navdušen član Sokola, nâ-rod"i društva so imela v njem vedno za-ncsljivega podpornika. Zapustil je vdovo in 7 otrok. Pogreb bo danes, ob 5. jxip. iz hiše žalosti Sv. Petra cesta 38. — V sredo je it mrl v Stražah 62 letni jxisestnik Jože Dreni e I i. Bii je mož-poštenjak. Blag jima spoti in. žalujočim naše iskreno sožalje! * Subvencija Jugoslovenskemu zdravni-šk-пш društvu. Ministrstvo za narodno zdravje je podelilo Jugoslovenskemu zdravniškemu društvu za tekoče leto subvencijo v znesku 25.000 dinarjev. * Španska bolezen ali influença, ki- je v 7adn ih mesecih po Sloveniji močno razsajaj,. in zahtevala tudi mnogo človeških žrtev. se ;e sedaj pojavila tudi v Dalmaciji, k ie bila zadnjič razširjena leta 1918. lîolezeu pa, kakor poročajo iz Splita ni tc/ke prirode. * M lizika dravske divizijske oblasti. Ministrstvo vojske in mornarice je dovolilo, da se m lizika dravske divizijske oblasti zopet spopolni na predpisano število. Kapelnik dr. Čerin ;e angažiral več izvrstnih godbe-r ov :/. Češke in Avstrije in bo do srede ma a dravska muzika zopet kompletna. * Za prenavljanje krvi originalni planinski spomladanski čaj priporoča lekarna Ba-i ;.vec. L'tib! aria. 'icine. ki so končali svoje študije na beo--ki medicinski fakulteti, osnovani šele * Ureditev položaja članov dinastije Petrovič. Kakor poročajo iz Beograda, bo vlada v najkrajšem časn vzela v razpravo načrt zakona o ureditvi položaja članov bivše črnogorske dinastije Petrovičev. Tudi krona želi. da se to vprašanje čimprej in čim po-voljnejše reši. Zakonski načrt bo v kratkem predložen narodni skupščini. * Prenovitev vojašnic v južnih krajih. Ministrstvo vojske in mornarice ie odobrilo naslednje kredite: 1.232.000 dinarjev za rekonstrukcijo vojašnic 38. pehotnega polka na Cetinju; 700.000 Din za popravo vojašnice kneza Mihàjla v Nišu in 100.000 Din za popravo vojašnic v Nišu. * Odkup vicinaln'h železnic. Koncem tekočega tedna se bo pod Predsedstvom pomočnika prometnega ministra g. Bore Po-povfča vršila v Beogradu prva seja zastopnikov zainteresiranih ministrstev, na kateri se bo razpravljalo o načinu odkupa viclnalnlh železnic v naši državi. Ko bo proučen ves potrebni materijal. pride to vprašanje pred ministrski svet. ki bo storil definitiven sklep. * Na železnici Je zabranjeno psovanje. Zagrebško ravnateljstvo državnih železnic je s posebno okrožnico prepovedalo glasno prepiranje, klevete in psovke, ki škodu ejo ugledu naših železnic in naše države, zlasti pred tuiim svetom. Odrejene so tudi kazni proti onim, ki bi se pregrešili proti tej odredbi. * Razširjenje arsenala v Kragujevcu. Za gradnjo poslopja centralne uprave artil'eri'j-sko- tehničnega zavoda v Kragmevcu ie odobren kredit v znesku 2,770.000 Din. Zavod bo instalira! tudi lasten vodovod. * Služba bolničarke. Okrožni urad za za-. varovanje delavcev v Ljubljani razpisuje na svojem novem ambulatoriju v Ljub! ani služ bo bolničarke za rontgenološki oddelek in oddelek zâ obsevanje (helioterapija). Inte-resenrkinje še opozarjajo na razpis v uradnem lištu * Odda'a postrv.Sega zaroda. Interesenti za postrvji zarod naj sporeče svoja naročila najkasneje do 18. aprila »Slovensckmu rf-barskemu društvu« v Ljubljani, Vodnikov trg 5. Cena zarodu za J090 komadov 15) Din loco Želimije. Po zarod je treba priti s pu-trifiom m ledom. — Okra:ni ribarski odbor. * Skupen izlet hrvatskih in slovenskih planincev Hrvatski turistični klub »Sljea.e« priredi prihodnjo nedeljo skupno s turističnim klubom »Skala« v Ljublani ter s člani savinjske in mariborske podružnice Slovenskega planinskega društva izlet na Tolsti vrh in do Celjske koče. S tem skupnim izletom, ki je prvi letošnji planinski dan. se nadaljuje že lani na Triglavu. Pohorju in na Sušaku započeto skupno delovanje za zb'i-žan:e in medsebojno spoznavanje hrvatskih in slovenskih planincev. Odhod iz Zagreba v nedeljo ob 5.4)3 do Laškega, odkoder je skupen pohod do Celjske koče. * Za rezervne oHcirje. Ministrstvo vojske in mornarice je pooblastilo Udruženje rezervnih oiicirjev da tem potom pozove vse rezervne oficirje svobodnih poklicev (rezervne oficirje ki niso državni alt samoupravni uradniki), ki so bili v letu 1925. na vežbi, pa niso prejeli plače, da sc obrnejo potom Udruženja na min. vojne in mornarice s prošnjo, da se jim naknadno izplačajo nepravilno pridržani službeni prejemki. V prošnji naj navedejo, v kateri edinici, kje in kdaj so delali vežbo. — Udruženje rezervnih oficirjev — pododbor Ljubljana. * Občni zbor organizacije absolventov elektrotehnične delovodske šole. Dne 19. marca se je vršil I. redni občni zbor .(Organizacije absolventov elektrotehnične delovodske šole« na Tehnični sred. šoli v Ljubljani, ki je izvolil sledeči odbor: Predsednik Ecker A'., podpredsed. Žun Fr., blagajnik Narobe Fr. tajnik Mihelčič Iv., odborniki Kos Josip, Kuštrin Ant. in Peterim Fr. ter namestnika Strehovec D. in Štajer J., v od boru so zastopani vsi letniki absolv. e! de' šole. kar nudi jamstvo, da bo odbor zmožen delovati vsestransko, če ga bo podpiralo članstvo. Obenem prosimo vsa el. podjetja in elektrarne, da nam sporočajo o potrebi strokovnih moči (el. monterjev, elektr. delovodij, tetin, risarjev, tehn. uradnikov itd.) na naslov: »Organizacija absolventov el. del. šole v Ljubljani. Lepi pot 12«. * Profesor Maslarič obsojen. Iz Oseka poročajo: Profesor dr. Božidar Maslarič, ki se zaradi komunistične propagande nahaja v preiskovalnem zaporu, je bil predvčerajšnjim pri osješkem sodnem stolu obsojen na mesec dni zapora, kc-r je bivšemu upravniku osješke glavne pošte posla! razžalilno dopisnico. * Izginule ženske iz Kočevja. Iz Koc pri Kočevju je pred nekaj dnevi pobegnila 64 let na Magdalena Dragan Baje ie nameravala obiskati svojega sina, ki se nahaja v Avstriji. Ženska ie oblečena v modro pisano bluzo, sivo krilo, in nosi na glavi ruto. Druga ubežnica je 62 letna Marija Kovačič, žena cerkovnika iz Dolge vasi, ki se je odstranila od svojega spremljajočega moža pred nekaj dnevi pred ljubljanskim kolodvorom in jo od tedaj pogrešajo. Obe ženski sta slaboumni. * Otroško truplo v greznici. Dne S. aprila 1926. je bilo najdeno pri praznenju grez-ince kolodvorske restavracije Zučelj v Raj-henburgu mrtvo dete v starosti okoli 10 mesecev, že tako razkojeno, da se ni dalo več zanesljivo ugotoviti spola. Dete ie moralo brti vrženo v greznico po 10 septembru 1925. Kdor bi vede! kake podatke o identiteti otroka ali splor, kaj o slučaiu. naj to sporoči okrajnemu sodišču v Sevnici ali pa bližnji orožniški stanici. * Granata ubila tri seljake. Seljak Nikola Lončarevič iz Čavata Pri Bitolju je našel te dni na svojem pašniku staro granato, katero ie prenesel na svoie dvorišče. Zbrali so se sosedi ter ogledovali in preiskovali nevarno najdbo. Nenadoma ie granata eksplodirala ter ubila Nikolo Lončareviča. Mirčo Pcpoviča jn Siojana Stanoieviča. Pet drugih seljakov Da ie bilo težko ranjenih. * Nesreča pri delu. Iz Zidanega mosta nam pišejo: V nedeljo je prišel o priliki sklopitve dveh avtomobilov v tukajšnji cementarni delavec Lovro Horjak tako nesrečno pod kolesa, da mu je zlomilo dvoje reber ter je dobil tudi notranje poškodbe. Prepeljali so ga v celjsko bolnico. HARRY PIEU _ ___ m m m $ m m # * m m џ ш redstave ot 4., V26, 7,8., 9. I Pustolovščina v J •si nosnem ekspresu $ Iz Ljubljane u_ O nalogah žene v družbi in državi. Snoči je priredilo Spiošno žensko društvo v magistratni dvorani interesantno p-edav t-nTe o misiji in nalogah žene v družbi in državi. Predavala je Srbkin'a, gospa Mila S i m i če v a, podpredsednica Narodnega ženskega saveza SH3 iz Beograda, ob veliki udeležbi naših narodnih dam in pobornic ženskega pokreta. Predavateljico je uvodoma pozdravila -'vorna dama in predsed. Kola jugpsiov. sester v Ljubljani, gospa Frama Tavčarjeva ob živahnem aplavzu prisotnih dam. Gospa Simiččva je naglašala, da se ie vloga žene po prevratu temeljito predrugačila. Žena je pôsegla v življenje povsod, najbolj pa tam, kjer je potrebovala socijalne zaščite sebe same in otrok ter na karitativnem polju. Žena mora v družbi in državi vedno in povsod služiti človečan-stvu in harodu, to pa je že dosegla z de-lovan em v ženskih društvih, ki gojijo žensko ideologijo v vsem svojem delovanju. Govornici je gospodična Bai;tova koncem govora izročila lep šopek narcis. u— Ga. Ivana Eeg f. Včeraj, due 15. t. m. je prerinila v Ljubljani ga. Ivana Beg, roj Praprotnik, po večletni mučni bolezni. Pcko-jnica je bila hči zaslužnega pedagoga in pisatelja pok. Andreja Praprotnica ter je učiteljevala v Vel. Laščah in Postojni, zadnjih 16 let do vpekojitve pa na dekliški šoli pri Sv. Jakobu v Ljubljani. Bila je vedno odločno naprednega mišljenja. Do bolezni je sodelovala pri raznih narodnih društvih, posebno pri C. M. D. ter je bila mnoga leta odbornica C. M. ženske podružnice za St. Jakob-Trnovo in kot taka tudi pokroviteljica Blag ji spottiin. u— Sokol I. poziva bratsko članstvo, da se udeleži v civilu z znakom pogreba umrlega brata Štefana Mih.oliča. ki bo danes, ob 17. uri. — Odbor. u— Mestni odbor Orjuna Sv. Peter-Vod-mat v Ljubljani javl'a vsem bratskim mestnim Orjunam pretužno vest, da je naš član in odbornik brat Stefan Miholič, kavarnar na Sv. Petra nasipu, včeraj ob 2. zjutraj preminul. Pogreb predragega brata bo danes ob 5. popoldne iz hiše žalosti Sv. Petra ceste 38. Zbor ob pol 5. pred šentpetersko vcašnico. — Zdravo! u_ Merkurje vi člani ]n članice se opozarjajo, da se bo vršil v soboto dne 17. aprila ob 8. uri zvečer slavnostni občni zbor in takoj nato jour fix v veliki dvorani Kazine. Ker je to zajedno proslava 25 letnice društvenega obstoja, pričakuje polnoštevilno udeležbo — Odbor. 493 u— Promenadni koncert muzike dravske div. oblasti bo v nedeljo 18. t. m. ob 11. dopoldne v Lattermamiovem drevoredu pod Tivolskim gradom. u— Politično in gospodarsko društvo za šentpeterski ln kolodvorski okraj javlja član stvu, da je preminul dolgoletni član g. Štefko Miholič, kavarnar in gostilničar. Pogreba ki se bo vršil danes, ob 5. popoldne iz hiše žalosti Sv. Petra cesta 38, naj se člani društva udeleže v čim večjem številu. u— l. Izlet umetnostno-zEodovinskega dru štva v letošnji sezi.ii se bo vršil pri ugodnem vremenu v nedeljo. 18. aprila. Odiiod ob 6.43 z glavnega kolodvora, cilj Lesce. Ogled župne cerkve (freske iz 18 stoletja) itd., obisk Begunj (župna cerkev, razvalina Kamen, yv. kaznilnica) obed v Pol čalt; popoldne obisk Sv. Petra (srednjeveške freske) in vrnitev preko Rodin v Lesce. Sestanek za člane in goste ob 6.30 na g', kolodvoru. u— Življenje v tivolskem parku. Tivoli s svojimi belimi poti služi zopet ves svoemti namenu. Že rano v jutro krene v gozd polno sprehajalcev, ki občudujejo v prvem jutranjem solncu prelivajoče se barve v raznih nijansah zelenečih dreves. Krasna bohotna slika zgodnje pomladi pa se poživi še bolj tekom dneva ko v popoldanskih urah po parku kar mrgoli občinstva ter malčkov, igrajočih se vsenàokrog po potih in pred klopicami. na katerih posedajo mamice, očetje. dijaki s knjigami v rokah in ostali mladi svet, ki igra priljubljeno igro z očmi. Živ ostane Tivoli tudi še pozno v večer, ko že zdavno zagore električne luči, kajti večeri postajajo že prijetni in so kakor nalašč, da izvabljajo vtm na prosto, na prijetne pome nke. u— Prav pametno zabrano je izdal gerem ski svet. Odslej se ne bodo več smel! razni kolesarji poditi po tivolskih drevoredih in z blaznim dirkanjem ogrožati dece in sploh sprehajalcev. Tudi razni motocikli ne bodo več staršili. Kolo. avto in moto služi prometu |ri spadajo na ulice, drevoredi so pa za šetalce. Tako je po vsem svetu. !e Ljubljana je doslej imela »ekstra vuršt». nad katero se ie občinstvo neprèstano pritože- Namakaj z „Žensko hvalo" — peri z „Jelenjim milom"! To najbolj obvaruje perilo, ki se brez truda popolnoma očisti. SCHICHTOV NAČIN PRANJA valo. Zabrana ie izšla, lične nove svarilne table se pravkar postavljajo, sedaj je še treba poskrbeti, da se bo razumna naredba tudi respektirala Fantje, ki so imeli nekatere drevorede za vežbališče, naj se presele diugam. Zabrana je vzbudila toliko zadovoljstva pri prizadetih, da nam le takoj prva pošta zatem prinesla kopico dopisov z zgorajšnjo odobravajočo vsebino, dokaz, koliko šitnpatizerjev imajo tihi kotički tivolski in kako čuvajo mirnejši someščani te kraje pred naglejšo generaci o. u— Umrli v Ljubljan'. Zadn'e tri dni so bili javljeni sledeči smrtni slučaji: M. Sterle. zasebnica. 75 let ; — Marija Nagode. delavčeva žena. 63 let;. Alojzija Konič, sin dni-tiarice, 2 leti; — Martin Škrajnar, Voznik, 19 let; — Ana Žitnik, hlšarica. 37 let; — Iyan Oblak, čuvaj tob. tovarne, 67 let; — Mihael Bosak, ključavničar, 50 let; Lovrenc Zorman. užitkar. 57 let; Janez Ozvaldič: zasebnik, 37 let; — Terezija Klein, zaselmica 49 let; — Tomaž Kosec, bivši zidar, 83 let; — Marija Čepon. zasebnica, 47 let; — Jožef Resnik, mizar vaj. Ž3 let ; — Angela Bab-ka. trgovka, 34 let: — Zdenko Prešeren, sin čevljar, mojstra. 4 leta; — Matija Dolar, delavec, 65 let; — Josip Napret. trg. potnik, 40 let; — Magdalena Eppich, zasebnica, 53 let;— Marija Šumi, hči bajtarja, 4 in'pol leta: — Elizabeta Vrhovšek, žena hišarja, 40 let; Josip Renko, posestnik. 60 let. u— Trije ptički. Posestnik Lovrenc Krže, stanujoč v Trnovskem pristanu št 22. ie pred nekaj dnevi pogrešil železno dvigalo, vredno nekaj nad 1000 Din. Vse poizvedbe so ostale nekaj dni brezuspešne; dokler mu ni prišlo na misel, da sta se ga utegnila polastiti njegova hlapca Ivan Bizjak in Ivan Dolenc. Svojo sumnjo je Krže izrazil stražniku, ki Je hlapca trdo prijel, na kar sta takoj priznala, da sta ukradla dvigalo ia ga prodala sosednemn hlapcu Vincencu Podobniku, k| je seveda vede! čigavo je pravzaprav dvigalo. Pos-tenjakovfâ. so bili predani sodišču. u— Vlom v podstrešje. Včeraj ponoči se je splazil v podstrešje hiše št. 11. na Krekovem trgu tat ter vlomil v sobo Jožeta Rihteršiča. Tamkaj je nasilno odprl kovčeg in si prilastil 700 Din gotovine. Zlikovci to še ni bilo dovolj, marveč je poskušal s ponarejenim ključem priti še v shrambo gostilničarja Košaka, ki se nahaja v isti hiši. Namen Pa še mu tokrat ni posrečil, ker je bi! bržkone prepoden. 11— Policijske prijave. Od srede na četrtek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 sum vloma, I tatvina, I telesna poškodba, 1 izsleditev bivališča, 1 izgred, 1 prestopek kaljenja nočnega miru in 11 prestopkov cestno policijskega reda. Aretovane so bile 3 osebe in sicer 2 radi tatvine in 1 radi v!a-čugarstva. Iz Maribora a— Tretji pedagoški večer. V sredo zvečer je predaval asistent na pedagoški akademiji v Zagrebu dr. F. Žgeč o toliki dobi. Iz ostro začrtanega n gleboko za no-vanega referata je vela poleg znanstvene eksatojiosti in globokega ps.hobškega razumevanja Iskrena ljubezen do naše mladine, pa tudi želja in trdna volja, da zastavi prvi lopato na nezorani ledini njene boljše bodočnost.. V tej ljubezni, želji m volji pa je bilo predavanje orkan, ki je sicer ljubeče dvigal kopreno nepoznanja in odkrival tajne utripe duševnega življenja našega otroka, viharno pa bu.ai cb jezove tam, kjer se vrši hotoma ali nehotoma sila nad nj m ter se mu jemlje svoboda n polet brezskrbne miado.ti. Z občutkom notranje zadovol.inos'.i, pa tudi z željo, da pomaga pri osvoboditvi mladine, je zapuščalo občinstvo predavanje. Mi pa velimo, da bi gorke in resnične besede našle >d. mev pri onih, ki jim je izročena naša mladina, in še bolj pri on li ki so poklicani r-visoka in najvišja mesta naše prosvete, da v duhu novih spoznanj izvršijo reorgan. zaciio š'lstva. Na refera- se še povrnemo. a— Espérant» kl drž. k ngres v Mar b ru. O b'nkcštnih praznikih bo zboroval v našem mestu kongres es-perantistov -'z vsé države. Kongresa, čegar protektorat je prevzel mar borski župan, se bo udeležilo okrog 300 delegai ov. Zb rovanje se bo vršilo v Mariboru v počaščenje umrlega mariborskega odvetnika dr. Haasa. ki je bi! najstarejši pobornik csperantizma v naši državi. a— Velika šahovska kup i kma. Pretekli četrtek je priredi! v restavrac jski dvorani »Umona« marb-rski šahovski klub šahovsko kup-tekmo. Prired'tev: keiere se je udelež'lo zlasti lepo število rrednješoiške mladine, je potekla prav živahno n zanimivo. Rezultat tekmovanja ie bil sledeči; V prvi skupini ie š 4 točkami dosegel prvo darilo (kompleen š:hj d Jak Rnjko B en, po 3 in pol Se^šler Edvard Kon č in fl!.. Plankl. po 3 točke Weis_ in Stupan po 2 in pol Skok in Mazj. V 2..skuoini sta d--segli po 5 run.dah 3 n pol točke profesor Hilmar in dijak Žnbkar, po 2 Lužar in Klanjšček pol n pol Kotnik. Tekmovalo je v skupnem 41 šahistov, med katere je bilo razdeljenih 11 daril. a— Šahovska teltma med srednješolskimi zavodi. Kakor smo zvedeli, namerava tukajšnji šahovski klub organizirani šahovsko tekmovanje med d jrki raznih tukajšnjih sredješolskih zavodov. Za prired'tev vlada med tukajšnjimi dijaki veliko zanimanje. a— Prodajanje knjig .»v pisma pri nas ni tako enostavna stvar. To ve povedati tudi neki zastopnik br? anske sv. pisemske družbe, k prodaja po mestu s prav do. brim uspehom sv. p'smo ttid; klerikalcem samim. Vsestransko vljudni >Slovenec« ie tudi tega zastopnika napadel s prošnjo, da bi temu pokazal vsak vrai a. AH "-Slovenec-ima pač to večno smolo da imajo njegov! napadi vedno obraten uč nek. a— Družabni večer z godbo, everm lnn ples -m, priredi Gospodarsko in po! lično društvo za magdalenski okraj v srbcito 17. aprila ob 20. uri v gostiln -KorOtan.. Frankopan-va ulica. Ta gonilna je pr š'a v zadnjem času v slovenske roke. kar seveda nefaierim ne utaja, zato je pa naša dolžnost, da jo podpiramo, ker imamo v tem delu mesta prav malo si ivenskih io. kalov. Pričakujemo torej, da sc člrm! '.1 pr jatelji društva tega prvega družabnega večera polnoštevilno udeleže. Na raxpo'ago ie tudi keg!j'šče in p~'e>i vrt. a— Stat'stika umrlih v marcu. V mesecu marcu je. umrlo v mestu samem 51 : eb, iz javne bolnice na je bilo prepeljanih na pobreško pokopališče 21 umrlih oseb. a— .Mestna Orjuna Maribor priredi v soboto dne 17 aprila dobrodelni večer v prid odpuščenim trboveljskim rudarjem in njihovim rodbinam. K obilni udeležb; vabi — Odbor. 4S7 a— Ne pozabite na dobrodelni večer v soboto dne 17. t. m. v Narodnem domu, ki ga priredi mestna »Orjuna« Maribor v prid odpuščenim rudarjem in njihovim rodbinam. a— Naprava sokolskega letnega telovadi-šča. Izvršitev naprav na letnem teiovadišču v Ljudskem vrtu je dobilo mariborsko stavbeno podjetje. I. Živic. Delo mora biti dogo-tovijeno do konca tega meseca. a— Krimiiialistika v Maribcru zaznamuje v zadnjem času v mestu popolno zatišje. Maribor je posnal ;zredno mirno, če ne celo najmiraeiše mesto. Kot cdsev tega pojava je omeniti tudi življenje brez ek:ce-sov na uHc. in ok .iici kljub številnim vino-točetn pod vej 1. N'a eni strani pritiska veliko pomanjkanje denarja, ua drugi zope: so si morali on,' elementi, ki napolnjujejo našo krm najisrično rubriko, preseliti za nekaj časa drugam. Pa čemu ne bi tud na policiji enkrat počivali? a— Riziko dela. 56!etni delavec Jakob Gabrovec je prišel pri delu v usnjarni Ha!_ bert z levo roko v stroj, k mu je zmečkal 4 prste. Ranienca so prepeljali z rešilnim avi.'cm v mariborsko Javno bolnico. Iz Celja e— Ouvertura k današnji občinski seji. Pod tem naslovom prinaša celjski dop:-nik 'Slovenca« g. dr. G. pogovor z nekim, kakor se izraža merodainim prcJsfaviteljem strankinega vodstva NSS. V koliko se je Ta porazgovor vrši! ali ne. ne bomo preiskovali. Gotovo pa je. da je ime! gospod poročevalec zelo težke sanje, da fantazira o znesku 37 000 Din. Trdno smo prepričani, da gospod dr. G. ne bo v Celju naprav/! prevelike kari'ere. Njegov prednik, k; je preobračal iste kozolce v Celju, š« tudi ;ii obnese!. Gospod dr. G. naj si zapomni, da se smola rada drži. e— Nov klub v obč'nskem svetu. Gospoda dr. Rudolf Dobivišek in David Modic sta izstopila iz kluba NSS občinskih odbornikov in osnovala nov neodvisen klub. Ta neodvisnost pa se zrcali v dejstvu, da sta prisostvovala oba gospoda tako; po končani občinski seji klubo.vi sej-: narodnih radikai-cev. Gospod dr. Dobovišek se je /c ored 7. meseci izselii iž Celja, biva stalno v Krškem in kakor nam !e znano, misli otvoriti tair svojo lastno pisarno. Ne vemo. kakšen interes ima ta gospod, kateremu c-.vske razmere ne morejo biti več tako znane, kakor to zahteva funkcija občinskega odbornika. na tem. da ne odloži mandata, katerega je pre el od vpiilpev Narodnega bloka. Oba gospoda sta vezana pod častno besedo za odložitev mandatov. Na njih jc. da to tudi storita. e— Jugoslovenska .Matica v Celju. Opozarjamo ponovno na občni zbor Jugosloven-ske Matice, podružnice Celje, ki se bo vršil- jutri, dne 17. aprila ob 8. zvečer v rraii dvorani Narodnega doma. e— Celjski šahovski klub. Na občnimi zboru Celjskega šahovskega kluba se io konstituiral odbor- Predsednik dr. A. Schwab, podpredsednik Jovan Mrakovič, tajnik Stanko Pečar, gospodar Ivo Petra!;, odbornika Josip Grašar in Vladimir Batič. redne!• Ivo Petrak, jn knjižničar Stanko Pečar, C— Mozartova opera »Boštjan in Boštja» itar,. ki jo jc vprizorik) Pevsko in glasbeno društvo v Gorici, je vzbudila tudi v itali« .... .i. h krog h mnogo zanimanja. Ocena v «f.ccolu d:;ila Sera» pravi, da je imela ope» rs r. ;večji uspeh. Vlogo pastirice Boštjane jc pela gdčna Primožičeva, sopran z meh» krit» glasom, ki je vzbudil naiživahnejše ob» tuilovanje. Vlogo pastirčka Boštjana je pe» gdina Fonova. alt, ki razpolaga z jasno donečimi vokalnimi sredstvi. Čarovnika, je pel gosp. Levpušček, priznan basist. /.h->r je bil izborno intoniran in orkester ,bcr. Vodja koncerta g. E. Kome! je bil ,ч!'чсп. Iz ostalega sporeda prireditve se ii,ore posebej omenit' nastop g. Zlatka Bi» saila, ki je sijajen baritonist. Sodelovali so prj vsporedu tudi trije italijanski glasbe» niki. p— Izseljevanje. Tudi iz Črnega vrha nad Idrijo se izseljujejo posestniki. Te dni j.h miiile zopet deset v Jugoslavijo. Gospodar» «V. stanje se je v deželi splch poslabšalo. Vojni čas pa je tudi mnogo ljudi zavedel v nekako težnjo po brezdelju ali lahkem za» fclužku. So ljudje, ki sc jim zdi kmetsko de» h zelo poniževalno. To so žalostne povoj» in razmere Oblast hi se morala zavzeti za veliko pomoč kmetijstvu, aii take pomoči ri. davščine pa sc naznanjajo vedno nove. Gozdovi se sekajo, da se krijejo dnevne po tieMčine in se plačujejo davki. Kaj Ho? p— Okrožna davčna komisija posluje te ('ni v Goriei in se bavi s pritožbami proti previsokemu obdavčenju. Nekateri pritož» riki se osebno zaslšijo. p— Na železniški načrt LjubljanaiGorica se večkrat spomnijo \ črnem vrhu . nad Urijo. Komunikacije so slabe in o železni» ;':i zvezi na merodainih mestih ni čuti no» hene besede več. Od Logatca do Godoviča c bilo delo pred vojno že skoro dovršeno, sedaj vse stoji in razpada. Pred kratkim se ie o tej stvari govorilo na nekem zborova» nju v Gorici. onstran grame p— V Skednju pri Trstu je bil 24. febru» arja t. 1. ponoči v temi napaden od neke ženske 421efni mesar H. Sancin. Strel je Sancina težko ranil. Zdravil se je najprvo v bolnici, nato doma, končno zopet v bolni» ci. kjer je 14. t. m. preminul. Kdo je streljal nanj? Somi se, da je to storila njegova že» na. ki je bila prcpirliivka in je nekoč San» cinu vrgla v cbraz vrelo vodo. Sancin je takrat izgobil levo oko. Sancinova žena se nahaja v preiskovalnem zaporu. p— Rade Pašič v Opatiji. Za velikonočne praznike je bilo v Opatiji mnogo tujcev z raznih strani, tudi iz Jugoslavije. Sedaj je n?vzočih v Opati ii gostov nad 2o00. V de» seti listi, ki je izšla te dni, čitamo med tuj» ci tudi: «šignor Radomir Pašič, diplomati» co, e signora da Belgrade.» k— Koroška. Pri «Kàrntner Tagblattu» sanjajo še o «zjedinjenih državah Velike Avstrije», ki jih ie hotel napovedati Fran Ferd nand z manifestom pri zasedbi pre» stola. Korosk'm Nemcem dopadc iz Fran Ferdinandovih načrtov plebiscit v jezikov« to mešanih pokrajinah. Plebiscit hi se kon» čal pod pritiskom avstrijske oblasti povso», di v prilog Nemcem in Koroška bi sc po» nemčila v takih razmerah še dosti lažje ne» go sedaj, ko bega r.enišk glave manjšinsko vprašanje! — P;smo iz Slovenije priobčuie «Kiirntner Tagblatt», ki na ni nič drugega nego par prevodov iz «Slovenca», s kateri» mi hoče nemški list koroške Slovence opla» šiti pred Jugoslavijo. Pri «Kàrntner Tagb'at» tu» sicer dob»o vedo. koliko so vredne «Slo» venčeve» trditve. misFjo pa. da hi se ven»' dar dale uspešno porabiti med korošk:mi ■S'ovenci. \~cmšk: list hoče zaiedno prikriti pred koroškimi Slovenci divje postopanje, 1-a'erega se po b-žujejo napram niim koro« ški Nemci s pndroro cblasti. Kako pa ie koroška pokraina mačehovsko traktirana pri zvezni vladi, o tem pričaio dovoli go» vori in izjave koroških nemških politikov. Sport Veliko zborovanje rudarskega delavstva v Trbovljah Na shodu bilo navzočih ckoll 4000 ljudi. — Akcijski cdbor prejel zaupnico za svoje tfo edanje delo — Obsodba socljalistov, Iti so pustili delavstvo na ceulu. Trbovlje 15. apvila Danes popoldne se je vršil impozanten .«Iv d rudarskega delavstva, ki ga je sklical akcijski odbor, sestoječ iz zastopnikov vseh političnih skupin razen soeijalistične Ta je .'.•»šala s protiagitacijo vplivati na udeležbo kar pa s-e ji ni posrečilo. Obširni prostor pred Pravdičem na Vodi je bil nabito poln. Shod je otvoril g. Pencl (bernotovec), ki i c protestiral proti odredbam TPD in obso» d il zadržanje socijalistov, ki so pustili de» lavstvo na cedilu v njegovi borbi za kruš» ru vprašanic. Zatem je podal besedo go« •••podu 1 urniku, ki jc kot tajnik akcijskega odbora podal poročilo o dosedanjem delo» vaniu. Povedal ;e, da jc akcijski odbor pro» te tiral 20. marca proti redukciji pri rudar» skern glavarstvu" in še do danes ni dobil od» govora, da se je obrnil na Delavsko zborni» ro. ki ■ odklonila vsako pomoč, in končno, iia so intervenirali v prid rudarjev pri vseh parlamentarnih klubih. kot tretji govornik jc na.,topil g. Miha Kcren, ki je v strastnem, čustvenem govoru napadal TPD in razgibal delavsko maso, ki mu je viharno pritrjevala. Podčrtal je dejstvo, da ne gre za politiko, temveč za kruh, da se morajo združiti vsi rudarji brez izjeme in podpreti delo akcijskega odbora. Skliceval se je na tabelo življcnskih potreb» ščin in sedanje plače, rekoč, da hoče TPD iztisniti iz delavstva zadnjo kapljo krvi in 7 vzklikom, naj pridejo prihodnjič vsi do zadnjega na shod, zaključil svoj govor. Z.i g. Korenom je še govoril g. Štruc (ber» notovec), g. Flisek (klerikalec), nakar je g. Koren prebral in raztolmačil sledečo reso» lueijo, ki je bila soglasno sprejeta od 4000 fliav broicče množice: 1.) TPD je izdala nedavno proglas, da raz» veljavi dosedaj veljavno kolektivno pogod» ho. ki je veljala do danes za vse rudnike pri TPD in to. da mora TPD izplačevati svoje delavstvo vsakih 14 dni med delovnim ča» ^otn in v gotovem denarju. TPD je s tem, fia ie razglasila ukinitev 14 dnevne plače :n da stopi v veljavo od 1. aprila t. 1. dalje enkratno mesečno izplačilo, kršila kolek» tivno pogodbo. 2.) TPD ni kršila samo kolektivne pogod» he. temveč jc pogazila tudi rudarski zakon S 206., ki določa, da se mora delavcem iz» rlačati vsakih 14 dni niihov zaslužek v go» tfivem denarju in med delovnim časom. 3.) Rudarsko glavarstvo v Ljubljani ni storilo svoje dolžnosti, da bi ščitilo že ome« njeni veljavni zakon. Akcijski odbor se ob» rača na vse parlamentarne klube v Beogra» du. na intervenirajo pri pristojnem ministr» stvu, da se bo upošteval zakon § 206. 4.) Zahtevamo, da se pošlje v Trbovlje raiiametarna komisija, ki bo sporazumno z akcijskim odborom izvedla reviziio plač določila novo kolektivno pogodbo ter ugotovila krivične redukcijo delavstva in p<;duradn:štva. 5.) Zborovalci ponovno izražamo akcij» skemu odboru popolno zaupan ie in ga na» prošamo. da nadaljuje započeto delo kar najbolj energično, dokler nc ho končnega uspeha. Obrtjo društvo Trbov-lje>Hrastn!k>Ool v Trbovljah na/nan:a mžno vest, da je umna vrla članica, gospa posestnica ;n gostilničarka v Retjah. Pogieb blage rokojnice se vrši danes v petek ob pol štirih popoldne z hi e žalosti na tukajšnje iarno pokopališče. Trbovlje, 16. aprila 1926. iz Ptuja j— Srezki zbor SDS v Ptuju. V nedeljo, 18. aprila ob 10. dopoldne se vrši v dvora» ni Narodnega doma srezki zbor SDS, na ka» terem poroča o položaju narodni poslanec g. dr. Pivko. Ker se bo na zboru tudi na podlagi statuta konstituiral novi srezki od» bor, je nujno potrebno, da se zlasti delegati krajevnih organizacij in pa zaupniki polno» številno udeleže iz celega sreza. j— Nesreča s puško. V Bolečki vasi, obči» na Ptujska gora, je kmet Gaišt, p. d. Škri» la, prinesel v n.delio dne 11. aprila proti mraku izposojeno lovsko puško nazaj, ko jo je pregledoval, jc opazil, da je ena cev še nabita. Hotel je odstraniti patrono, kar pa ni šlo. Zato je puško spet sklenil nazaj. V tem hipu je počil strel, zarjavela patro» ra se je izprožila. Nesreča je hotela, da je ravno v tem trenutku v .topila v hišo njego» va 20!ctna hči. Pri vratih jo je zadel strel v trebuh in v 15 minutah jc bila žrtev nepre» vidnosti. Oče si je pulil lase same žalosti in se jc šel sam javit orožnikom. Pomilu» jemo ubogega očeta, ki je izgubil svojo pridno hčerko. j— Okrajni zastop ptujski ima posajeno sadno drevje o'o okrajnih cestah. Letos je posadil nanovo 250 sadnih dreves. Zlikov» ci pa vsako leto poškodujejo drevesa, oso» bito novo posajena poškodujejo na ta na» čin, da jim polomijo vrhe, prelonrijo po stedtni ali izrujejo, nekatere pa celo pokra» dejo. Dne 15. marca so bila polomljena tri novo nasajena drevesa na okrami cesti PtujsMaribor v kilometru 4 — 5. Dalje so bila dne 13. marca na okrajni cesti Ptuj» Zavrč v km 5 — 6 polomljena drevesa 10 po številu, eno drevo je bilo izruvano in odneseno. Istotako so bil pokvarjeni novo napravljeni kažipoti. Okrajni zastop kriv» cev ni mcgsl dobiti v roke. Gotovo pa so krivci nekaterim ljudem znani. Zato razpi» suje, da dobi krivce in jih dovede zaslu» ženi strogi kazni, nagrado od 50 do 100 Din vsakemu, ki naznani pravega krivca, krivce je prijaviti okrajnemu zastopu v Ptuju. j—- Prešernov in Slomškov večer je pri» redila Narodna Čitalnica v Ptuju v ponde» Ijek dne 12. aorila v mestnem gledališču. Prireditev je bila zelo lepa in dobro pose» čena. Pevski zbor Pevskega društva je prav krasno zapel Prešernovo: «Luna siie» in Slomškovo: «Preljubo veselje». — Največ uspeha je žel pevec «Mornarja» ob sprem» ljenaju glasovirja. Predavatelja, profesor Sovre in dr. Kotnik sta v lep'h izbranih besedah prednašala pomen življenja in di» lovanja obeh nesmrtnikov za Slovence in našo državo. Prav lepo je zaključila živa sli» ka celo prireditev. Po prireditvi so se poda» li nekateri v Narodni dom pod okrilje Či» talnice. Žal, da pevci niso sled'li. Takih in enakih prireditev naj nam nudi Čitalnica čim največ, ker izpolnuje s tem svojo lepo kulturno nalogo. Iz Prekmurja Smrtna kesa. Pred kratkim je umrl urad» nik Prekmurske banke -- Murski Soboti, g. Karel Titan v cvetu mladosti. Padel je kot žrtev neizprosne morilke»sušice. Iskal je si» cer zdravja v Horgassu v Avstriji, a bilo je že prepozno. Smrt vaškega modrijana V Rakičanu pri Murski Soboti je pred kratkim umrl po» sestnik in čevljar Adam Gorza, ki ie užival med vaščani velik ugled kot vaški zvezdo» sloveč in vremenski prorok. Z njegovo smrt» jo je zopet en original manj v Prekmurju. Zaçonetna smrt. Te dni je umrl posestnik Vereš iz Berkovcev. Dva dni za njim je umrl tudi njegov oče, dva dni za očetom pa št njegova mati, tako da so imeli v obite» Iji tri pogrebe v enem tednu Pokojni je bil tudi občinski gèrent in zastopnik neke zavarovalne družbe. Bil je tudi nekaj časa v preiskovalnem zaporu radi suma požiga. O njem in njegovi smrti se širijo po Go» ričkem kaj čudni glasovi. Spravlja se v zvezo s številnimi požigi in trdovratno se vzdržuje mnenje, da ni umrl naravne smrti, ampak da so ga zastrupili. Ali je to res, b; bilo treba uradno dognati. Nove organizacije SDS v soboškem sre« zu. V nedeljo, 11. t. m. se je ustanovila v Bakovcih nova krajevna organizacija SDS. V odbor so bili izvoljeni sledeči somišlje» niki: predsednik Kregar Franc, podpredsed» nik Perkič Franc, tajnik Sčap Anton, bla» gajnk Lukač Franc, odborniki: Pitan Mati» ja, Tratnjak Martin in Kos Ivan, vsi po» sestniki v Bakovcih. Imena odbornikov jam» čijo, da se bo nova kraievna organizacija dobro razvijala. — V nedeljo, dne 18. t m. se ustanovi nova organizacija SDS v Dol» njih Slavečih. Tako ljudstvo, dasi polagoma, vendar stalno prihaja do pravega politič» nega prepričanja. Službene objave LNP. (Seja p. o. dne 14 IV. 1926.) Verificirajo se za ŠK Slovan igr. Turn» šek Drago v smislu čl. 10 spi. pr. JNS. s pravom takojšnjega nastopa, igr. Kastelic Gabrijel z 22. IV №6 in Pečar Ivan s 14. X. 1926.: za ISSK Maribor igr. Koren Franc s 14. X. 1926: za SK Red Star igr. Vrankar Josip z 28. IV. 1926: za SK Svobodo v Lj'b» ljani Boris Turna, Ostoj Turna, Franc Ra» kove in Adolf Stresen vsi s pravom nastopa dne 22. IV 1926. Verfcirajo se prv. tekme: ŠK Slovan : SK Svoboda 16 : 0 odgrana 2S. III. in ŽSK Hermes : SK Slovan 5 : 1 odigrana 21. III. obe v Ljubhani TSK Merkur : SK Ptuj 2 : 4 od g-ana 19. III. in SD Rapid : SK Ptuj 7 : 3 odigrana 2S. III. obe v Mariboru. At» letik SK : SK Red Star 11 : 1 odgrana 28. III. 19?6 v Celju. Vzamejo se na znanie sodniška poročila o prijateljskih tekmah ASK Pr'morie • ISSK Maribor 11:0 od'gra» rie dne 25. III.; SK Ilirija : Sk Sturm Graz 4. in 5. IV ve odigrane v Ljubljani, Atletik SK : SD Ran d 1 : 4 odigrana 5. IV. v Mari» boru in medmestna tekma L'"b'iana : Ce» Ije 4 : 3 od:grana 11. IV. v Ccliu. ŽSK Hermes se kaznuie z g'obo 100 Din, ker so vršili tijegovi reditelji red :n blag. j sl»žbo dne 11. IV. zelo pomanjkliivo. ! Podališek prv. tekme Herm~s : S'ovan se i od'g-a It-cz p'blike na igrišču SK Ilirije 18. IV. ob 9. Oba Vl-ba se pozivata da po» stavita r>o šest rediteljev ter v izogib ob» čutne kfzni skrb:ta za to^no reditelistvo. V ned ',:o dne IS. IV. določane prv tek» me ce od'grajo sledeče: Igrišče SK Ilirije ob 9.30 S'ovan : S'avi'a: igriške ASK Pr> morie ob 10.15 Svoboda : Jadrcn ob 15. Frimorje rez. : Ilirija rez. ob 16.45 Primorje : Iliri ia. Red't'lisVo sl-žbo LNP dne 18. IV. ima» io: na :gri.šču SK Ilirije pri podalkšku tek» me Hermes : Slovan "g. B'cik, Dor'ec in Ma*iašič. pri prv. tekmi Slovan : Slavi ;a blag. nadzor p. Gosar, red nadzor g. M-h» kovec: ra ig":šču Primorie dopoldne g. Tu» ma nadz. n^d red. in b'ag. slu-"bo. popoldne nadzor nad b'ig. službo g. B-iliev:č, vrh. red. nad^. g. C'rrnerman. rediteliski nad» zor gg. B?d!ani*. Dor'ec. Za;c in Vičič. V po^tev pr'ha'aioči kl--hi se pozivajo, da skrkb::o za brezhibno reditelistvo, SK Tli ri;a :n ASK Primorie 'mata rostaviti 18. IV. vsak po šest "nerg'čn:h rerljteliev. Prv. tekma ŽSK H—mes : ASK Primorie, ki se ie v led ne"g"dnega vremena prelo» ži'a. ce vrš' dne 1. V. Dodatno k že določnim term:nom za no» kalno t"'-movanie LNP "e določa'« «led"» čl te'-r'ni: nnk. teVme S'"van : Svoboda dn" 23. V.- IFriia : Tpd'-an 29. V. in zmago» valeč v i-ok. t~Vm: Primože t H~rmes nroti zmp.fovl"" Sv^br-iia : S'ovan dne 30. V. Fin*1*? liub'ian^etta r>'-"ožja za p<^''al LNP se določa na 3. VI. 1926. Tajnik IT. Nadaljevanje orv. nogom. tekem V nedeljo dne 18. aprila se prv. nogomet» no tekmovanje za ljubljansko okrožje na» daljujc. Ta dan doseže prv. sezona svoj vi« šek s prv. tekmo med našima vodilnima ki boma SK Ilirijo in ASK Primorje. Tekme ss vrše deloma na igrišču SK Ili» rije, deloma ASK Primorje in sicer v sle» dečem red1: Igrišče SK Ilirije prcdpoldne ob 9. se odig'a še 14 min. prekinjene prv. tekme med Sk Slovan in ŽSK Hermes, h kateri pa nima dostopa publika, ob 9.30 se od gra prv. tekma med SK Slavijo in SK Slovan. Na 'grišču ASK Primorje predpoldnc ob 10.30 Sk Jadran : SK Svoboda, popoldne ob 15. SK Ilirija : ASK Pr morje (rezerve), ob 16.45 pa nastopita prvi moštvi. Jtakor doznavamo je podsavez ukrenil vse potreb» no, da se nj bodo ponovili divjaški ine donti kot dotlej že pri dveh tekmah. V prvi vrsti se bodo osebe, ki b: skušale motiti petek tekme, s policijo odttranile z igrišča. Te mere so potrebne z ozirom na zadnje izpa» de, ki so se dogodili na igrišču. Atena : Ilirija V nedeljo se vrši na igrišču Ilirije prven» stvena tekma med obema najmočnejšima družinama S'oven je, Ateno in Ilirijo. Za tekmo, ki bo brezdvomno ena najzanimivej» ših v ietošnji sezoni, vlada v vseh športnih krog h ogtomen interes: ta igra se upraviče« no lahko smatra za ljubljanski hazenski derby. Tekma bo nudila sigurno dober sport, ker nastopita obe družini v svojih najjačjih postavah, v katerih se nahajajo naše najboljše moči, ki so opetovano že na» stepale reprezentativno za Ljubljano ter nekatere celo v državni reprezentanci. Iz» gledi na zmago, so na obeh straneh precej enaki. V kolikor večji plus ima Atena v vratarici Cimpsrmanovi, toliko jačja je obramba in krilska vrsta Ilirije z rutinira» no Vidrovo, ambicijozno Špornovo ter Pe» tanovo, oziroma Kochovo. Napadalni vrsti na sta si precej enakovredni. Atenska kom» binatorno boljša. Ilirska neprimerno hitrej« ša od Atenske. Ravno ta enakost moči bo napravila tekmo izredno interesantno in napeto. Tekma se vrši na igrišču Ilirije ob 11. dopoldne. Kot predigra se vrši prvenstvena tekma rezervnih družin. Službeno plašilo JNS. lTpravni odbor je sogla-no sklenil, da bo odslej službeno glasi'o JNS zopet «Jutarnji List». Službeno iz LNP. Danes v petek 16. IV. ob 20. se vrši v zadnji sobi «Narodne ka» varne» seja kaz. odbora. Na sejo se poziv» lieio igrači Habicht, Černe in Draksler od ŽSK Hermes, Glavič od ASK Primorje na» dalje gg. Jerala Baltesar, Lukežič, Bari, Bergant in službujoči odborniki LNP., ki so bili določeni za prv tekmo Hermes : Slovan dne 11. '. m. Istočasno se naproša g podsav. sodn. Možina, da se udeleži zgo» raj navedene seje k. o. — Tajnik II. ASK Primcrje (Hazena sekcija). Vrst» ni red treningov se od danes naprej razdeli v sledeče grupe in se vrši v naslednjih dneh: Grupa A: Krischeva, K"mp, Prekuh. Zan» ner, Vidic. Erbežnik. Podboj I. Jančigajeva, Jenkova (vsak pondeljek, sredo, petek od 18.30 do 20. ure). Grupa B: Ka'ser. Pire I, Čergonia. Vivod. Kačič T, Kačič II. Treo, Podboj II. M ori i c .Tiilka (vsak pondeljek. sre do in petek od 17. do 18.30 ure). Grupa C: Mod e Mara. Kramar Vilma. Pire II, Zore Zora. Podgornik. Turna Cvctlin (vsak to» rek. četrtek, soboto od 17.30 do 19. ure). Opozarjajo se tud: ostale hazenašice. da spad*.;o v grupo C in vsled tega trenirajo v tej sk"n:ni. Onozaria io se vse çlan'ce, naj se točno ravnajo po »miku in se redno udeležijo treningov. — Trener, Gospodarstvo Občni zbor Gremija trgovčev za ljubljansko okolico VCèraj dopoldne je bil v gremijalnl zbo. rovalnici palače Ljubljanske kreditne ban. ke občni zbor Gremija trgovcev za ljubljansko okolico. Otvoril je zbor načelnik gosp Fran Z e b a 1, ki je pozdravil obrtne, ga komisarja gesp. Čehuna, tajnika Zbor. niče za trgovino, obrt in industrijo gosp. dr. Plessa. poročevalce ljubljanskega časopisja in druge. Spomnil se je pokojnega člana trgovca Rudolfa Ruttnerja in njegove prav tako spokojne soprogo na Vrhniki, nakar je podal pregledno sestavljeno poročilo načelstva. Iz poročila je razvidno, da je gremijalno načelstvo v minulem letu stalo skrbno na braniku interesov svojih članov ter poilvze-lo več akcij in intervencij, katerih pošn-mezne so bile deležne uspeha, mnoge pa so ostale brez odmeva. Predvsem se je borilo načelstvo proti kroSri.iarstvu. a uspeha v tem "pogledu ni beležiti Boj je veljal tuili nelegitimni trgovini, ki ogroža položaj solidnega trgovstva. Udeležil se je Gremij tudi vseh večjih gospodarskih anket v lanskem letu in deloval zlasti živahno pri akciji za olajšanje neznosnih davčnih bremen in za izenačenje neposrednih davkov, ki pa naj bo takšno, da bo prineslo davčno preobremenjeni Slo veniji znatne olajšave, žal, je tudi ta zadeva potisnjena v ozadje. Precejšnje olajšave je dofegel Gremij s sodelovanjem pri urejevanju poletnega voznega reda. Pozornost posveča naSe'stvo tudi zahtevi Viča po lastnem železniškem postajališču. Precejšnja zasluga Gremija je, da sta se otvo-rili posta;ališči v Mednem pri št. Vidu ter v Notranjih goricah Gremiju se je posrečilo pri l.iublianskem gerentskem svetu doseči preureditev užitninske čuvajnice ob cesti v Rožno dolino. Po soglasno na znanje vzetem načelni, kovem poročilu je dobil besedo zbornični tajnik gosp dr. Ivan P 1 e s s. ki ie obrazložil podrobnejše borbo, ki jo vrše gospodarske institucije v korist trgovstva in obrtništva Mnogo se mora posredovati, da se vsaj prepreči še večja škoda, če se že ne dosežejo drugi uspehi. Odklanjati se mora stremljenje, da se centralizirajo celo gospodarske institucije v Beogradu. Nameravana centralizacija železniških dobav v Beogradu bi odvzela slovenskim trgovcem in obrtnikom ogromno davkov. Govornik je razpravljal nadalje o gospo, darskl stagnaciji in kritičnem stanju našega gospodarstva, ki je razvidno zlasti iz rapidno rastočega števila poravnav in kon-kurzov. L. 1919 so bile samo tri poravnave in triie konkurzi. avl. 1925. že SI poravnav in 91 konkurzov. Kljub takemu žalostnemu staniu pa ministrstvo za sociial-no politiko prinravl.ia nov zakon za pobijanje draginje, ki b| gobovo ne zadel prav'h krivcev draginje Končno priporoča govornik iskreno sodelovanje trgovcev s svojimi grem lil. Poročilo o delovanju Gremija je bilo zbo. rovalcem izročeno tiskano in .ie z nekoliko izjemami istovetno s poročilom Gremija ljubljanskih trgovcev, ker vzdržujeta oba gremiia skupno nisarno. Iz tega poročila pa smo že predvčerajšnjim navedli glavne riodatve. Gremij za ljubljansko okolico šteje 767 članov. Pri slučajnostih je načelnik gOso. Fran Z e b a 1 predlagal dve važni resoluciji. Prva zahteva, da se odpravi trikratno po-biranie mestne uvoznine IzročHa še bo ta resolucija ljubljanskemu gerent^kemu svetu. Druea resolucija zahteva revizijo zakona o taksah in revizijo točilne takse, ki jc skrajno krivična. Za tem se je vnela živahna debata o delovnem času ter o za.niraniu in odpiranju trgovin. Načelnik je obrazložil to vpraša-nle ter menil, naj ostane vse pri starem, dokler ministrstvo za sociialno politiko v snorazumu z ministrstvom za trgovino in industrijo ter z gospodarskimi oreanizaei-jami ne izda pravilnika, veljavnega za vso državo. V enakem smislu je zborovalcem predočii stanie testa ^-nrašanja tudi zbornični ta'nik ecsp dr. Pless. Po i'Crpanem dnevnem redu je zakliučH načelnik g. Zehal občni zbor ter pozival članstvo, nai se čim raibolj zanima za svoio gremiia'no oreanizao^o in podpira načelstvo z dobrimi nasveti. Na'-ofïVa b^iî'ca ^HS Stan ie 8. aprila 1926. (V milijonih Din: v oklepajih razlike proti stanju 31. marca 1926.1 A k t 1 v a: kovinska norlloga 435.7 (—6.9) : pcsojila. 1343.1 (4. 20.3); račun za odkup kronskih novčanic 11519; račun z*časne razmenjave 349.7: državni dolg 296S3:vred nost državnih domen, za^ženih za izdaia-nie novčanic 2138.3: sa'do raznih računov 570.1 i— 74.7). Skupno S955.4. Pasiva: vplačani del g'avnice 28.S; re. servnî fond 7.6: n o v č a n i c e v obtoku 5828.2 (-{- 145 1); državni račun začasne razmentave 349.7: državne terjatve po raznih računih 88 8 (— 26.1): razne obveznosti 435.8 (— 180.3): državna terjatev za založene domene 213S3; nadavek za nakupovanje zlata za glavnico in fonde 77.8. Skupno 8955.4. Tržna coročila Novosadska blsaovna borza (15. t. m.). Pšenica: baška. 4 vagoni 305—"07.5. Ječmen; sremski. 63—64 kg. 1.5 vagona 140. Oves: sremski. 1.5 vagona 170. Tur. ščica: baška. 1 vagon 125; baška. za april, lad.ia Donava. 2.5 vagona 130: baška, bela. 2 vagona 130: baška, do 15. junija, ' vagonov 135. Moka: baška. «Oss», eksport n) mlin 1 vae-cm 500; baška. «Oss.. 1 vagon 485: baška. «2». 1 vagon 425: baška c6», 3.5 vagona 275. Tendenca nespremenjena. Dunajska borza za kmetijske produkte (14. t. m.) Poročila o skoku cen na severnoameriških tržiščih, utemeljenem z obsežnimi izvoznimi zaključki, so povzročila na dunajskem tržišču nadaljno okrep'tev. Kupčija pa 111' bila posebna spričo velikega po. manjkanja blaga. Imetniki blaga so mišlje. nja. da bo podraževanje še napredovalo, zato so reservirani Povpraševanje je zelo živahno Madžarske vrste pšenice so se po-dražile za 1 šiling, avstrijske za pol šilinga. Rž je tudi dražja. Ječmen se išče za Nemčiio. Moks dražja. Notirajo uradno vkljnčno blagovnourometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenca: domača (Wiener Boden) 42 25—12 75. madžarska potiska, .79—80 kg, 47.25—48.50: ma. džarska 44 50—46.50: rž: marchfeldska 27.75—28.25; ječmen: domači 32—35, slovenski 3G—39; turščica: 21.25 do 22.25; oves: domači 2S.25—29.25; pše-nična moka «0» (cene v trgovini na debelo) : domača 78.50—80, madžarska 75.50 do 79 jugoslovenska 71.50—76. = Precejšnja okrepitev cen na svetov, nem žitnem trgu. Takoj po praznikih je nastopilo na žitnih tržiščih zboljšanje tendence, kl se je zlasti zadnje dni nadalje okrepila. Okrepitev je nastopila v Ameriki ter se je prenesla na evropska tržišča, tako tudi na jugoslovensko Porast žitnih cen v Ameriki je utemeljen spričo obsežnih zaključkov za Evropo, predvsem za Nemčijo. Na trajnost čvrste tendence pa menda ni misliti, ker so vesti o stanju novih posev. kov ugodne V naši kraljevini je stanje med dobrim iu zolo dobrim. Ugodna so poročila o posevkih iz prekomorskih pokrajin. V Indiji in Avstraliji je padel dež. ki je Izglede zelo zboljšal. Izgledi v Kansasu se cenijo za 200 odstotkov boljše kakor lani. Tudi iz Rusije prihajajo le ugodna poročila. = Povišanje delniške glavnice tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku. Občni zbor delničarjev omenjenega podjetja, kl se bo vršil dne 3. maja t. 1. ob 2. popoldne v podružnici Slavonske banke v Celju, bo med drugim sklepal tudi o povišanju delniške glavnice od 625.000 na 2,000.000 Din Z izdajo 2750 novih delnic po 500 Din nominale. = Redni občni zbori: Slavenska banka, d. d v Zagrebu, v posvetovalnici zavoda v Zagrebu dne 28. t. m. ob 12,: Tovarna klobukov «šešir», d. d. v Škofji Loki. dne 1. maja t. i. ob 17. v posvetovalnici Gospodarske zadružne banke v Ljubljani; A. We-sten. d. d. v Celju, dne 2. maja t. 1. ob pol 12. v družbeni pisarni v Gabrju: Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku, d. d., dne 3. maja t. 1. ob 14. v prostorih podružnice Slavenske banke. = Uvoz žita v Češkoslovaško. Iz Prage poročajo: Od 21. t. m. dalje bo uvoz žita. turščice, stročnic, moke in mlevsktb produktov v češkoslovaško dovoljen samo * predložitvijo izvornih spričeval. = Padec svetovnotrgovinskih cen. Po statističnih podatkih, ki so jih zbrale ,čij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 73—76. Vojna škoda 297—801, zastavni in komunalne Kranjske 20—21. Celjska posojilnica 200 — 205, Ljubljanska kreditna 175—0. Merkantilna 102—104 (102), Prašte. diona S65—872, Slavenska 49—0. Kreditni 165—175. Strojne 0—95, Trbovlje 367—378, Vevče (brez kupona) 89—0, Stavbna 50—60, šešir 110—0. — Blago: Samo en zaključek: pšenica, domača, fc-o vagon slovenska postaja, 1 vagon po 317. Ponudbe srednjo, povpraševanja skoro nikakega. Iskali so se le hrastovi hlodi in seno. Ponudbe so bile v bukovih in hrastovih plohih, premogu, poljskih pridelkih in cementu. ZAGREB. Bančni in industrijski pap»irjl v glavnem nespremenjeni. Vojna škoda je ne. znatno slabša. Promptna se je začela trgovati po 297, a so je tekom sestanka malo okrepila. V terminih ni bilo prometa. — Na deviznem tržišču je bila tendenca malo slabša in so tečaji popustili. Blaga precej. Tudi Narodna banka je dajaia blago v posameznih čekih. Skupni devizni promet 8.3 milijona Din. Notirale so devize: Amsterdam 2278.5—2288.5, Dunaj 800.72 do 804.72. Berlin 1352.5—13556.5, Italija izpla. čilo 227.984—229.184. ček 0—228.5, London izplačilo 275.935—277.155, ček 0—276.45, New York ček 56.65—5C.93, Praga 168.1—169.1, Švica ček 1095.018—1099.048: efekti: bančni: Eskomptna 106—107, Poljo 18.5 do 19. Kreditna Zagreb 114—116, Hipo 61—62, Jugo 97.5—98.5, Ljubljanska kreditna 175—0. Obrtna 67—67.25, Praštediona 8"0 do 872.5. Slavenska 50—51, Narodna 4000 do 0; industrijski: šečerana 300—340, Gut-mann 250—255, Slavonija 43—44, Trbovlje 335—375, Vevče (brez kupona) 89—0; državni: investicijsko 75.75—77, agrarne 44." ilo 46. Voina škoda, promptna 296.5—297, za aju-ila 296—297.5, za maj 298—299.5. Beograd. Devize: Dunaj 802—802.5. Berili 1352—1354, Budimpešta 0.0797 dr» 0.079S. Bukarešta 23—23.4. Bruselj 213 do 213, Italija 228.4—22S.5, London 276.25 do 276J, New York 56.78—56.79, Pariz 193 do 194. Praga 168.45—168.5, Švica 109S do 1096.3. CURIH. Beograd 9.115. Berlin 123.35, New-York 517.875. London 25.1675. Pariz 17.6625, Milan 20.8275, Praga 15.35. Budimpešta 0.007250, Bukarešta 2.095, Sofija 3.74, Dunaj 73.10. TRST. Devize: Beograd 43.75—43.90. Dunaj 351—354, Praga 73.60—73.90. Pariz 84.75—85.50, London 120.82—120.92, New York 24.80—24.87. Curih 479.50—481.50. Budimpešta 0.0347—0.0350, Bukarešta 10 do 10.50. Valute: dinarji 43.40—13.80, dolar, ji 24.70—24.85. 20 zlatih frankov 94—97, zlata lira 479.68. DUNAJ. Devize: Beograd 12.4650 do 12.5050. Berlin 168.53—169.03. Budimpešta 99.0450—99.3430, Bukarešta 2.8625—2.8825, London 34.4150—34.5150, Milan 28.46—28.56, New York 707.85—710.35. Pariz 24.03—24.13, Praga 20.9030—21.0450. Sofija 5.17—5.21. Varšava 78.35—78.85, Curih 136.65—137.15. Valute: dinarji 12.4150—12.4750, dolarji 706.75—710.75. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.51. v Berlinu 7.375, v Londonu (popoldne) 276, v New Yorku ' (.14. t. m. po borzi) 1.76 in četrt Spomenik Vergila v Mantovi Publius Vergilius Maro, avtor Enéide. ki velja še danes za rimski nacijo-iialni ep, dobi v kratkem v Mantovi velik spomenik, s katerim se fašisti hočejo oddolžiti njegovemu duhu in njegovemu delu. Vergil je bil že starim Rimljanom največji ljudski pesnik, a v srednjem veku so splošno smatrali, da je bil čarovnik, kar je Dante porabil v svoji «Božanstvenj komediji», ko ga .ie vzel s seboj za vodnika v podzemeljski svet. Vergil se je rodil v bližini Mantove 70 let pred Kr. Spomenik Vergilov bo iz marmorja. Na vrhu bo stal lik pesnika, ob strani pa bosta dve alegorični skupini, prva bo predstavljala junaško, druga pa lirično poezijo. Pesnitve «Eneida», «Ge-orgica» in «Bucolica» dobe svoje simbole. Spomenik bo izdelan v precej velikih dimenzijah. Obe skupini bosta 20 m oddaljeni druga od druge. Med njima bo 15 m široko stopnjišče, nad katerim bo stala 5 in pol m visoka figura pesnikova. Podstavek spomenika bo počival na pilotih, ki bodo zabiti 11 m globoko v zemljo. Seveda bo stopnjišče okrašeno današnjemu času primerno ter bo opremljeno z znakom fašistovskih liktorjev. torej z znakom starega Rima. obenem pa tudi z alegoričnim emblemom današnje fašistovske Italije. Velika ležišča železa Preskrbel si je na ta način sliko avstrijskega zveznega predsednika Hai-nischa s podpisom ter jo oddal posred-stvom radia v Pariz. Uspeh je bil velikanski. Nato je ob 3. uri zjutraj oddala pariška postaja sliko Painlevčja, katero ie dunajska postaja prejela takisto brezhibno Francoski politik je poslal Dunaju radiogram naslednje vsebine: «Veseli me, da je prišlo po prizadevanju profesorja Belina med Avstrijo in Francosko republiko do novega presrč.iega odno-šaja.» Ta radiogram je sprejela dunajska postaja približno po 5 uri zjutraj, ob času. ko je prenašanje slik brzojavnim potom že precej otežkočeno. Poizkusi se vztrajno nadaljujejo in vse kaže, da bo metoda prenašanja slik potom radia praktično uporabljiva. S tem bo storjen v človeškem življenju zopet velik korak naprei. V MISIJI Iz Moskve poročajo uradno o odkritju velikih ležišč železa v Rusiji. V okolici Kurska se nahaja že več let na delu znanstvena ekspedicija sovjetske vlade, ki je iskala nova ležišča železne rude in katere delo je sedaj kronano z odličnim uspehom. Magnetna polja blizu Kurska so v zvezi s polji magnetnih rud na Skandinavskem polotoku ter na Finskem. Kakor znano, ima magnetna igla v bližini takih polj posebno deklinacijo Z magnetometrom je mogoče ugotoviti, če se nahajajo pod zemljo rude, ki imajo magnetne lastnosti. Nemagnetne mi-neralije, n. pr. svinčev sijajnik. železni in bakreni kršeč je mogoče izslediti s pomočjo električnega toka, ki ga spuste pod zemljo in ki raziskovalcem pove, kaj se nahaja v njeni globini. So pa še druga sredstva, s .katerimi raziskuje moderna znanost zaklade pod zemeljsko skorjo. Važen pripomoček je n. pr. neke vrste tehtnica, ki ima to lastnost, da se vrti in pod pritiskom, posebnih okoliščin tudi ustavi. Ta tehtnica se ravna v prvi vrsti po specifični teži posameznih rud. Odkritje novih ležišč železne rude pomenja za Rusijo naravnost novo dobo v razvoju njenega gospodarskega življenja. I-'osebno danes, v času velikega razmaha tehnike in mehanike pomeni izsleditev novih ležišč zelo važen dogodek. Po dosedanjih poročilih cenijo strokovnjaki nova ležišča na približno 20 milijard ton železnih rud. Če je to res. bo rodila ta reč še daleko-sežne rezultate ne samo za Rusijo, ampak sploh za Evropo. Slika odlične kabiis-e žene v slavnostni obleki Čuden padec iz л " drveče sa viasca Pred kratkim se .ie vozil privatni uradnik Oskar Sclileissner z direktnim vlakom iz Inomosta v Monakovo. Vlak je imel tudi spalni in jedilni vagon. Bilo je že precej pozno, ko je vstal Schleissner od mize z namenom, da leže k počitku. Si;.ilni vagon pa je bil k nesreči nerazsvctljen. Med jedilnim in spalnim vagonom je bil temen hodnik, ki je spajal oba vagona Nakl.iuc'e je hotelo, da je Schleissner prišel na ta hodnik baš, ko je vlak zavozil v neki predor, kjer napravi železnica ovinek. Naenkrat so se odprla vrata vagona in potnik je zletel s hodnika na progo, kjer je obležal s težkimi poškodbami. Ko se je zavedel, se je jedva priplazil iz predora. Šele naslednji dan so ga prepeljali v bolnico. Radi te nesreče je Schleissner naperil tožbo zoper železniško vodstvo in je zahteval, da se mu izplača precej visoka odškodnina, ki bi znašala približno četrt milijona dinarjev. Železnica seveda ni voljna izplačati tega zneska in finančna prokuratura je izjavila, da nje ne zadene nobena krivda. ker se je nesreča pripetila v vagonu, ki je last francoske družbe. Francoska družba pa se zopet brani krivde in pravi, da ni mogoče dokazati da so ostala vrata odprta po njeni krivdi. Najbrže je potnika vrglo na ovinku proti vratom in radi tega sunka so vrata odletela, kakor se zgodi večkrat j v podobnih naključjih. Sodniki stoje pred težko zadevo; odredili so natančno komisijonelno pre-i iskavo, katere izid bo šele pokazal. I koga v prvi vrsti zadene krivda. X Branifelj Dardanel umrl. Na neki kli= niki v Berlinu je umrl na posledicah težke operacije žolčnega mehurja 69 let stari vice» admiral Merten=paša, ki jc v svetovni vojni vodil obrambo Dardanel. Merten»paša je bil strokvnjak za obrambo obale ter je bil ta* koj ob vstopu Turčije v svetovne vojno imenovan za poveljnika Dardanelskih utrdb. X Ameriška zračna mornarica. V nasled» njih letih se bo po dosedanjih izgledih po* množila ameriška zračna mornarica za 1350 novih letal. Zbornica je v ta namen žc voti» rala velikanske vsote. Vse to v znamenju pacifizma in za svetovni mir. X Podzemsko železniško omrežje v Beri linu. Berlinski magistrat namerava zgraditi pod zemljo prestolice dobro oskrbovano že« ieznico, ki bi imela same brze proga ter bi vezala sred.šče mesta z najoddaljenejšimi predmestji Berlina. Tozadeven načrt je že izdelan in čim ga komisija odobri, ga bo» do začeli reaLzirati. X Smrt italijanskega tenorista radi nesreč ne ljubezni. Iz R.ma poročajo: Med Baree» lono in Oportom je skočil iz drvečega br» zovlaka italijanski tenorist Pietro Giuli. Pri skoku se je resno poškodoval, da so ga morali prenesti v bolnišnico. Toda čim so ga zdravniki obvezali, je v odsotnosti bol» niškega oso i odprl okno in se pognal na dvorišče, kjer ie obležal mrtev z razbito glavo. Dejanje jc izvršil radi nesrečne lju» bežni. X Dan samomorilcev v Budimpešti. Iiu» dimpešta je dosegla rekord v samomorih od nedelje do pondeljka. V teku kratkih 24 ur sc je zastrupilo, ustrelilo, obesilo nič manj kakor 27 ljudi. Najbolj žalostno pa je to, da se nahaja med samomorilci več nego 50 odst. nedoletnih. X Pobegla levinja. Iz cirkusa v italijan» ski Aleksandri ji je te dni pobegla levinja iz kletke. L brala jo je naravnost čez glav» ni trg, kjer je povzročila med prebival» stvom nepopisno paniko. Kar pa je zelo čudno, je bila zverina zelo krotka in se ni nikogar dotaknila. Cirkuško osobje jo je nagnalo v neki jarek, kjer so jo opasali ter jo odvedli nazaj v stalno ječo. Pustoloišcina v nočnem ©Mspresu V glavni vlogi dobro znani .prijatelj zatiranih" vedno elegantni H A R K! Y PIBL in idealno leoa Darry Ho'm. Velikanski uspeh pri včerajšnji premijeri. S ja no ! Moderno! Velezanimivo. Preskrbite si vs opnice v prediroda; od 10 do pol 1 Predstave ob: 4., pol G., pol 8. in 9. uri Eiltrss K»n© tatica, vodiin Kim ч liubliair. te!. 124. Belmsvi eksperimenti na Dimajii Na Dunaju se vršijo že nekaj časa poizkusi francoskega profesorja Belina, ki izpopolnjuje svojo metodo prenašanja slik in pisem s pomočjo brezžičnega brzojava. Zanimanje za to proceduro je sedaj na Dunaju izredno veliko. Napetost je večja posebno radi tega, ker se bijeta v avstrijski prestolici dva svetovna raziskovalca v tej stroki: profesor Belin iz Pariza in profesor Karo-lus iz Lipskega. Oba tekmujeta, da bi dosegla čim povoljnejše rezultate. Pri tem pa je treba omeniti, da je iznajdba nemškega profesorja bolj praktičnega značaja, medtem ko dela Francoz Belin v prvi vrsti iz znanstvenih nagibov. Poizkusi se vršijo ponoči. Belin ie v zvezi večinoma s Parizom. Razume se, da se kljub znanstvenim svrham tudi profesor Belin poslužuje reklame v najboljšem pomenu besede. lia; .i v krasni sceni velelilma «Pustolovščina v nočnem ekspresu». 1 S " Sbi w Celje. 15. aprila Na včerajšnji občinsk sej je stavil dr. Ogrizek v imenu SLS kluba na župana dr. Hrašovca interpelacijo k: zadeva zgradbo novega šolskega poslopja za celjska okolico. Lahko rečemo, da so si ga izbrali neka eri njegov1 pristaši v mestu in okolici, zlasti pa nemškutarska klika, ki se zbira okrog stalnega nasprotnika slovenskega napredka, znanega gaberskega Pečuha. za po-grebca žalostne in za celj ke Nemce tako nekulturne borbe oroti slovenski šol' v celi ski okolic . InterpelacMa se glasi: Dr> dne 12. aprila 1925 so bila že javno razpisana dela za s avbo šolskega poslovi za osnovno šo. lo za občino okolica Celic na mestnem teritoriju. Kot stavbišče se ie določil prostor v tnestnsm območju nas-prot cerkve Sv. Duha ki je rbče znan, da leži v pasu poplave. Trebalo bi ta prosi or znatno dvigniti. Proti nameravani stavbi in nameravani obliki na tem prostoru so se že v prvi vrsti dvigili resni možje iz okolške rbči-ne in opozarjali na pogubonosne posled ce po°ebno v fnančnem oziru za okoliško občino. Zadeva pa je tudi za naše mesto iiako izredno važna da se ne čudimo. da se še doslej merrdajni f:ktorji iz okoliške občine oziroma merodajno šolsko oblastvo ni obrnilo na našo o-bčino. predno ie razpisalo dela za nameravano stavbo z vprašanjem, kako stalšče zavzema naša ob:i-na napram nameravani stavbi. Pomisliti Je treba dn se b"do s r.ako stavbo naprt'li ne le okoliški občini, ampak tud' n.iši me::trn' občini izredna veliki stroški, koj'tn b se trebalo gotovo izogniti na na ali oni nai n. P'>slcd'ca nove stavb': bodo vel k' nasipi, ki b'do v velikem de'u zadeli našo občino. izredno draga kanalizacija in Jakova-nje, napeljava vodovoda in električnega toka ter event. plina. Te naprave bodo združene s takim' stroški, da jih bo raša. finančno že itak slabo stoječa občina v teli i.e,ž'k'li čas'h komaj prenašala. S kakimi občutki pa bodo sprejeli posestniki sosedje nameravane šolske stavbe, nove nasipe, ki bodo, dokler n'so reke in potrki v okol:ci Celja reiulirrni, še bolj ogrožali s poplavljanjem njihove hiše, s; lahko predstavljamo. Uvaževati pa je dalje tudi dejstvo, da bo v d'-glednem £?su gotovo prišlo do združitve najbližje okolice z mestom, v kolikor ima ona že dane: več al; manj mestni značaj. Bremena koia se bodo sedai naprtila ok liški občini,'bodo pri taki združitvi v veliki mer; naravno padla tudi na mestno občno. V toliko brigajo tudi nas velika bremena, ki se nalagajo danes okoliški 'občini v čas h, ko je vsak dxvr gospodar oprezen, predno začne k ■', velks-ga delati, ker je prepričan, da bodo v do-glednem času s avbe še cenejše. V pogledu na svoječasno združitev najbližje okolice z me tom, je uvaževati tudi okoliščino. da sedi v naši mestni okoliški šoli že danes v posameznih razredih od 12 do 24 otrok. V mestni o. novni šoli je nastanjena sechj tudi dvorazredna državna irgov-ska šola. Tekoče leto se je slednja že skrčila za en razred, ter je podana nevarnost, da bo cbrtoj te šole v kratkem času sploh dvomi'iv. V slučaju omenjene združitve je torej vprašanje, kako naj b; naša osnovji:; šob za ves razširjeni teritorij zadoščal?. Kljub temu pa se bo zgodilo, ako se na stavba res zida. da bo moralo mesto pr: svoječasni združitvi velik del « to stavbo združenih bremen prevzeti na sv je rame. Ako bi nterodajni faktorji v okoliški ob:" ni tivaževali neprimerno.* stavbnega prostora, velika bremena, ki se b do naložila okolici m mestu ter velik nzlko za obe občin;, da se baš sedaj zida. ccne sta\b podajo, bi gotovo začasno lohko našli '/.. hoda. Mestna občina poseduje staro gimnazijo, ki bi jo lahko dala pod primernimi pogoji okol'ški občni na razpolago. Z ozirom na gornja dejstva si usojam staviu na g. župana nastopno interpelacijo: 1.) Ali je že prošnja za stavbeno dovoljenje pred- ložena mestnemu magistratu in ali je mestni mag svrat predhodno ob odločitvi mestnega sveta opozoril merodajne faktorje iz okoliške občine na zgoraj navedene tehtne pomisleke. 2.) Ah ie že ugotovljeno, s kakimi stroški bo obremenjeno naše mesto vsled nove soavbe. 3.) Je—li ugotovljeno. kaj porečejo najbližji sosedje k nameravan šolski stavbi z ozirom na poplave. 4.) Se li namerava vse potrebno ukreniti, da ne bo nova šolska okoliška stavba v bodoče ovirala združitve mesta z okolic:. 5.) Hoče li župan poskrbel da bo zadeva okoliške osnovne šole čitn preje pred'oze-na mestnemu občinskemu svenu, da lahko zavzame svoje stališče Na to interpelacijo je odgovoril župan dr. Hrašovec, ki zasleduje in dela kot sta. zaslužen narodni delavec na vprašanju cel;» ske okol. šole. odkar se je naselil v Celju. Boj za osnovno šolo okoliške občine traja že nič manj kot 50 let. Ze 1. 1875. je občin» ski odbor celjske okolice sklenil zidati no« vo šolo. Zidati sc je hotelo na različnih mestih, tako najprej pri Sv. Maksimilijanu, pozneje blizu Kupljenove hiše, za tem v Gaberju in končno na Dečkovi cesti pri velikem križu. L. 1922. pa je bilo kupljeno sedanje stavbišče na Dolgem polju in je bil dotični sklep krajnega šolskega s\cti soglasen. Vsi strokvniaki so soglasno izja» vili, da je ta prostor eden najlepših in naj» boljših. Na seji 10. majnika 1925. je kraj ni šolski svet soglasno sklenil, naj sc ziil.i na tem stavbišču ob železnici poleg Jož-fovega dvora. Tozadevni zapisnik so med drug:m podpisali tudi štirje odborniki okoliške občine, člani krajnega šolskega svl;.\ pristaši raznih političnih strank. Sedaj so morali predložiti nov načrt in proračun. Tu» di to se je storilo in končno je prišlo do komisijonalnega ogleda 2S. januarja 192o. Ker so se nekateri prebivalci celjske oko. lice obrnili na velikega župana, češ. da ta prostor ni ugoden, je poslal veliki župan prosvetnega inšpektorja, ki je vnovič pre» gledal stavbišče in ga odobril. 50 let traja že boj za novo šolo. Poprej jc nemški me-; ni šolski svet podil slovensko šolo iz mesta in .sedaj naj narodni občinski svet to delo nadaljuje? Združitev okoliške občine z mestno je vprašanje prihodnosti. Okoli'4.a občina gotovo ni pod kuratelo mestne < !l čine. Ona lahko sama zastopa svoje koriti Obžalovati je, ako bi še sedaj hoteli prL prečiti novo stavbo, ki jc bila že pred 50. leti spoznana za potrebno. Mesto in v-, okolica jc izpostavljena poplavi. Nova stii\-ba se tedaj ne da zabraniti. Potrebna je in vsi moramo le želeti, da kmalu tudi naša slovenska mladina iz okolice dobi vzgoio > novem šolskem poslopju. Če se pa vprašu» je v interpelaciji, hoče li predložiti župn.; zadevo mestnemu občinskemu svetu v rt'-pravo, da izrazi ta svoje mnenje, župan Ic odgovarja, da tega ne bo storil, ker tega nc sme in ne more storiti, ker stvar ne sp;-.-. da v delokrog mestne občine. Za županom dr. Hrašovcem se jc oglasil socijalist g. Koren, ki je kritiziral postopanje okoliške občinske delegacije, v teo vprašanju, ter se je popolnoma prikljuô: izvajanjem g. župana. Občinski svetnik Vudlcr (SDS) je dokazal na podlagi stati* stičnih podatkov, da interpelacija glede ob'; ska mestne osnovne šole navaja popolnima neistinite podatke. Mestna deška osnovna šola šteje danes 279 dečkov, dekliška pa 26S deklic. Število stalno narašča. Učilnice so po vsem neprimerne, ker se mora poučevati v štirih kabinetih. Zavod nima nobene sobe za roketvorni pouk in nobeno učilnice /* petje. Okoliška občina šteje 11 razredov in 5S0 učencev, dočim je nemogoče, da bi sc ti otroci nastanili deloma v mestni osnovni šoli, deloma v stari gimnaziji. I'o tej te« meljiti debati, kateri je soglašal ves ob» činski svet, jc izjavil dr. Ogrizek samo s pritrjevanjem Janiča, da se z odgovorom ne more zadovoljiti. Noben kulturen člo» vek pa ne more odobravati postopanja dr. Ogrizka, ki je zopet dokazal, kako nekul* turno mislita on in njegova stranka. Visoka pota «Drugi dan, po Jalovcu, sem odrinil prvič iz Bovca ob Soči navzgor v Trento. Bovški okrajni sodnik Rožman, daleč naokrog znana lovska grča, mi je dal nekaj migljajev in pa spremljevalca. Bil je Trentar, ki se ie baš vračal od sodišča domov. Molčeči mož je hodil po risje in s sokoljim pogledom me je opazoval, kakor da noče prezreti nobene moje kretnje in da me dobro posluži. Nenavadno ma;hno glavico je imel povezano v platneno cunjo in še v nekovo blago — prav revno je izgledal. Spodnje čeljusti in jezika namreč ni imel. V strašni borbi ga je udaril zadnji medved Trente in ga tako ranil. To je bil Anton Tožbar, po domače Spik, najslavnejši gamzov lovec v Trenti. O njem je šel glas. da se zna brez skrivanja neslišno približati kozji čedi kar naravnost čez prod. pa da ga koze vseeno ne zapazijo, in da si tako vzame svoj plen. Zvečerilo se je. dolge sence so napolnile dolino Neštevilna znamenja stoje ob cesti, kakor da stopaš skozi dolino krvi. (Majhni železni in leseni križi so takrat ležali ob poti kar tako. ali pa na deblih, štorih, ob bolvanih. kakor je pač zahteval pobožni spomin. Roj turistov je v poznejših letih mnogo teh križev prenesel, odnesel ali uničil. Angleška turista — potopisca Gilbert in Churchill pravita: «Gore so nam kazale svoja bela, strašna lica in zobe, a dve uri hoda se ni pokazala ne vas ne hiša. Znamenja, spominska znamenja smrti samo stoje tu kot edini znak, da še nekdo živi tu, teh znamenj je pa končno toliko, da si skoro pričel misliti, da so vse tukajšnje prebivalce pomorili.») Stene so počrnele z večerom. Njihova gmota, ki kipi nad teboj, in glasni šum vode mi ie napolnil dušo s pobožnosijo in plašnim spoštovanjem. Po tolikih letih hrepenenja, sedaj ko se mi izpolnjuje najbolj vabljiva mladostna želja, nisem vkorakal v obljubljeno dolino z glasnim ukan.iem, marveč resno, spoštljivo, kakor če stopiš v katedralo. „ Danes vem bolje ko takrat, kje naj iščem Boltežarja Hacqueta cvetlico «Scabiosa Trenta». Hacquetov Mische-lem Verch je brezdvomno Mišelj vrh 2350 m južno Triglava. Traschim Verch je Draški vrh v zadnjem iztočnem visokem grebenu Julskih Planin. Ciperje se nahaja med Uskovnico in Koniščico pod Toscem. To vem. in na tem skladnem terenu je cvet nač mogel uspevati. Toda ta pobočia gledajo v Bohinj, ne v Trento, in Scabiosa bi se morala imenovati boehinensis. Ime «Trenta» pa, in ker govori Hacquet o zapadnih pologih Triglava, sem se obrnil v drugo smer Hacquetov Traschim Verch sem po dolgem povpraševanju postavil v Trašnico ali Trebišnjico — planino, imenovano tudi Levpočo. med Ozebni-kom in Čistim vrhom. Ciperje sem zamenja! s Cmirom v Vratih, ki pa je zato v nepretrgani zvezi z zapadnimi triglavskimi stenami. Tako sem «pre-štefnal» in preiskal za svojim cvetom «in parte occidenti Terglou in decli-vibus» in vsako ped. ki je bila «adhuc terra vestita» (po Hacquetu). Tožbar vedno z menoj; drugo leto pa z moj-stranskim Klančnikom ves greben od Debele peči do Tosca čez oba Draška vrha, Cmir, Luknjo in nazaj v Trento. Takrat sem spoznal tudi Andreja Ko-maca in na Suhi Plaz 2738 m smo stopili. toda cveta Scabiosa Trenta nisem našel . . . Zapad, sever, iztok triglavski sem preiskal in prehodil in se potem posvetil njegovemu jugu. Sedaj sem prišel v kraliestvo. ki me je z najglobljimi vtisi držalo privezanega leta in leta do starosti. Ne toliko s svojimi vrhovi, kolikor s svoio dušo. Sam tega nisem takoj razumel in to razumevanje ie mor- da najtežje vzpričo obsežnega objema vrhov, ki spadajo k Triglavu. Tu izvira Sava Bohinjka, iz snega rojena smaragdno zelena Savica. Ogromna stena robov se vleče od Kan.iavca čez Levno špico na Сз1о in Bogatin. Kovk in Vohu (Vogal) in objema svoj visoki plateau v širokem loku s severa na zapad in jug. Na znotraj se ta kraševita visoka planota najpreje polagoma podaje, potem pa se naenkrat odkrhne brez prehoda s strmimi stenami nad temačno globeljo. v čije najnižji uvalj leži Bohinjsko jezero. Proti iztoku na ie ta planota široko odprta. Z višin Pokljuke in Jelovice korakajo oroti zapadu. na to Planoto, strnjene črne kolone gorskih šum. (igličev.ia, vendar seea tudi bukovje visoko) Pogled na to korakanje kolon je poln svečanega veličanstva! Skozi tesno dolino Voje. po jarku Suhe pleza jurišna četa, zavzema planino Blato in Poi'ane ter od sveta odločene visoke doline V Laze. Jezero in Dedno polie, in pliuska visoko gori do belih grebenov Pršivca in Stu-dôra. Druga četa se zbira boli južno. Ukânc (V Koncu), naskakuje navpik postavliene. v slapu Savice grmeče stene Komne in Komarče. se zažene no vrtoglavih žlebovih in jarkih, pleza s police na polico in že doseza vrhnji rob. Že se je šuma zmagonosno popela čez rob in stoli gori v svetlem, tu sc pa razredči in pošilja neštete goste roje pred seboj v planoto. Ti roji napolnijo uvale, obljudijo doline, prekoračijo nasipe. V nepreglednih vrstah si slede enake temne postave dreves, nesiično. nevzdržno navzgor in naprej. Kdo bo zadržal ta naval? Tu pa jih sprejme gorski svet s svojim neusmiljenim orožjem. Tuleči vihar in padajoči bolvani, smrtonosne baterije predovja in grušča, grmeči plazovi in vse uničujoče strahote visokogorske zime. V širnem loku se bočiio fronte te tisočletne titanske borbe. Tu se v skalno t!o zaerizejo najprednejši borci šume. tu goli. razklanih ors in razširjenih rok prejemajo smrtne udarce, tu se bele in tu razpadajo njih iunaška telesa, padla v slavni a nemi borbi za živlienie. Vse vode teh podov so podložne Bohinju. Joda neizmerne množine deževja m snežnice. doma v teli uvalah in za temi grebeni, ne tekô v dan. Taine svoie podzemne rove in prelive so si izdolble pod površino. Tu in tam se še zbero v maihna iezéra. ki s tihimi, temnimi očesi gledaio kvišku k višinam, s katerih so potekla. Od vseh strani se preceiaio z iezerca v iezerce. na tihem orihaiaio in odhajajo, dotok in odtok Gostita» is stari LJublfani Tc-ne, omenjen v drugi kitici, je bil u ker. Kazen biljarda so špogali tu e jiiiiio in kartanje. V.lhar šaljivo označile posamezne igralce s potvorjenimi r>r :nki — nemška je poslovenil ali s r krstnimi imein. V izvodu «Novic»,' ki j- i"1;! izprva last pok. Rudolfa End i-. e:ja, so pripisana nekatera prava inicna — žal, ne vsa. V to kavarno so /...ha.iiili: Maurer, Lercher, Fuchs, r icrgar, «Lepi Korel», t. j. dr. Drago-ni Bleiwels. Peter Levičnik, Fischer, Zskraišek, Orel. Miha Ambrož. Zanimiv je konec «Burke»: Domače je gnezdo. Veselo je vse. debelo okroglo, Matevže le ne. Kavana je naša, Domači smo mi! Ce stopim čez vrata — po zelju diši! Ko ie nehala kavarna, je prodajal tu drobnarije Ivan Zupančič, č.gar na&ed-nik je btl knj.gar Jurij Lercher. Krog leta 1S80. pa je ob.iovil kavarno Mar-/.oi.ni, slovenska korenina z italijanskim priimkom, in jo nazval »Merkur« (g. P. U.). Pr-d škafijo. — Na št. 21, kjer je sedaj v pii£i,čiu Perschetova trgov.na, je bi! nad poldrugsto let nameščen najstarejši ljubljanski hotei «Wikder Mann» ■ stari Ljuoljančani so ga pretvorili v Bidelmon». Ustanovljen je bil leta JV.31. izza vladnega ukaza mestnemu magistratu, da naj poskrbi za stanova-nje potnikom iti vojakom. Po zboljšamh cc.tah se ie vsako leto množ.lo število tujcev, ki so mudeč se v Ljub.jani mo-r ii prenočevati ali v poštnem poslopju si! v kakem samostanu. Zato in da bi meščanom ntkoLko olajšal breme vo-j ii-kega nastanovanja, je kupil magistrat tiekaj gostilen. med njimi eno na iktbjaku. Dve blizu Rotovža kupljeni ii'vi je strnil v eno za hote! «pri BLel-monu». Leta 1736. se je pojavila med prvim in drugim nadstropjem hotela slika Herkula — divjaka, ki jo je bil mc-smi magistrat naročil pri slikarju Iva-nu Zupančiču. Portai in o.traske pri v Renzenbergovi (sedaj Simončičevi) hiši št. 19 je tičala Pred 60 leti žganjarna. (Dalie) Ljubljančani so prekosili raziskovalce severn,h ledenih pokraj.n in že davno dospeli na severni tečaj, saj jim je bil na razpolago sredi mesta. Tam, kjer sedaj prodajata Ravhekar in Dr-ganc (št. 20) oljnate barve, je točila gostilna «Zum Nordpol». Pred 50 leti je v nji cvetela brdka Marija Goro-grajšekova, katere žalostno usodo je pomilovala leta 1876. vsa Ljubljana. Na sv. Petra in Pavla dan je napravila vesela družba — med njo Nordpolova Marička — izlet po Ljubijan'ci na Barje. Ko so se na večer vračali, se je zgodila nesreča, čoln se ie zadel pri Šentjakobskem mostu ob kozo iti se je preobrnil. Izmed 11 oseb so u onile 4 (N in SN 1876). Pesnik Fran Levstik, častilec Maričkin. je zloži! utopljenki nagrobni napis (L. Zbr. spisi II. 50, 376). Leta 1870. se je vgnezdil Pred škofijo «Sokol». Oivoril je to gostilno Jakob Mehle, «narodni krčmar». kakor se je podpisal na vab'lu v Noviškem «Oglasniku», ki se začenja z vzklikom: «Živela Slovenija!» Porta! gostilne «pri Vitezu». izmed najstarejših ljubljanskih krčem je Sokolova soseda; gostilna «pri Kolovratu» («Zum Spinnrad» leta 1835.) Obratovala je že za francoske zasedbe. Tedaj je maršal Marrnont strogo prepovedal svojim vojakom vsako nasil-stvo, rop in tatvino. A Zgodilo se je, da je neki francoski vojak v pijanosti sitoma iztrga! ziate uaane Kolovratar-jevi natakarici. Deklica ni mirovala, nego srčno stoplia v škofijo, kjer je stanoval Marrnont in se pritožila. Maršal je takoj ukazal, naj primejo vojska roparja. Bil je obsojen na smri in pri šenklavški cerkvi pod poaobo Žalostne Matere božje ustreljen (ZM3 XIII, 18). ■— Da se ne pozabi, bodi omenjen tu pr -zor iz novejše zgodovine Kolovratar-jeve gostilne. Zvečer 23. sept. 190S je bila oškropljena z nedolžno slovensko krvjo. Tedaj so streljali nemški avstrijski vojaki na Slovence na Pozačarje-vem trgu, kjer je padel Rudolf Lunder, in skozi ozko ulico med škofjo in stolno cerkvijo. Šest krogel se je zapičilo v Kolovratarjevo hišo, sedma oa je zadela četrtošolca Ivana Adamiča, ki se je zgrudil sm.tno zadet in v malo trenutkih izdihnil. Pločnik pred gostiino je bil ves okrvavljen. Sledove krogel v zidu so rnoraii na višji ukaz zamazati. — Gostilna «pri Kolovratu» je štela pred desetletji med svoje goste: Levstika, Josipa Nollija, Petra Grassellija, sodnika Kuralta. zdravnika Lu do vika Vasica (Proteus fFr. Govekarl, Demoli-rana literatura, SN 1897, 75—78). ŠtudSntovska ul ca. — Na voglu v sedanji Fabijanovi hiši je krčmaril leta 1787. Anton Zajec in potem njegova vdova Elizabeta. Leta 1754. je imela Študentovska ulica, ki sé je takrat po bližnjem frančiškanskem samostanu imenovala Frančiškanska, gostilno v tedanji K vin.lovi hiši ( atera je bi'a ta?). (Dalje prihodnjič) Dopiši KRANJ. Kot odgovor ua pobudo Kola ju-sosloven.kih sester k proslavi 1251etnice rojstva našega Prešerna v srbskem delu naše kralj.vne so se naše južne sestre odzvale s presenetljivim sporočilom, da v znak neomejeneg:i spoštovanja in ljubezni do velikega genija prineso po deputaciji 3 sesi.er-član.c Kola srbskih sestara na njegov grJj grudo sibske zemlje ter tako dokumentirajo, da ta, s krvjo in jadom — pa tud; г nepr.mernim junaštvom svoj,h sinov se odlikujoča zemlja — sprejema s cnstjo in slavo v svoje naročje našega neuinrlega slovenskega sina. Ta slovesnost se bo vršila ob prihodu rodoljubnih srbskih sester v scbo.o dne 17. aprila ob 11. uri z odhodom udeležn kov izpred Narodnega doma na tukajšnje pokopališče. Ob po! 13. uri priredi mestna obč na na čast gostom banket v gledališki dvorani Narodnega doma ter vabi občinstvo, da s svojo udeležbo proslavi velevažni dogodek. — Popo'dne .b 18. uri zvečer predava Srbkinja gospa Ljubica Peš čeva »O radu srbske žene« rav. no tam, ter ie pričakovati, da obc'nstvo napolni dvorano do zadnjega kotička. Saj je delo srbske žene za časa svetovne voj. ne vzbujalo občudovanje najhujših sovražnikov slovanskega iuga. — Da se snidemo! ZASIP PRI BLEDU. Slov. prosvetno društvo v Zasipu priredi v seboto dne 24. aprila cb 7.30 zvečet poučno kmetijsko predavanje. Predava sresk.1 ekonom Sustič lz Radovljice o glivičnih bolezn h na krompirju In njih zatiranju, o umni praš'čjereji in o vzreji plemensk h telet. K temu k> r stnemu predavanju se vabijo člani in лг-člarti društva iz Zasipa in okolce, da se ga udeleže v čim večjem številu. DOL. LOGATEC. Kakor je bilo že jav-Ijeno, so naši vrli dletanti pod režijo agil-nega rež erja br. Pirca vpr'zorili v soboto in nede'.io v Sokolskem domu Oovekar-jevo narsdno igro s petjem »Legijonarji«. Poznamo naše di'etaro e da so dobri, a da bodo to igro taki izvrstno izvršili, nas ie naravnost presenetilo. Predvsem moramo pohvaliti »Ježa« br. Jerina, kajt, on je bil v sv:ji vlogi neprekosljiv. Lavra s. Koren-čanova se je v svoio vlogo popolnoma uži-vela in igrala trko naravno, da je v ':ra-gičnili prizorih občinstvo nanvnos joknlo. Glavni junak, Ferdnand br. Tonïe Rus, je svojo vlogo trko izborno igral, da smo se mu vsi divili. V ljubimske vloge se zna izbirno uživeti. Vojni komisar Brnjr>č br. Bert! Rus, ki ie na našem odru prvič nastopi. je tudi svojo vlogo dobro podal, da b' je boljše ne trrgel. Izboren je b:I tudi nad vse pridni režiser br. Pire, ki je natopi! v vlogi mestnega pisarja Raka. Zasluži še posebno pohvalo za svojo režijo, kajti le njegovi vztrajnost se moramo zahvaliti. da so se »Leg jonarr« sploh vpri-zorili' na našem odru Lavrhio prijateljico Ano je s. Smoletova d-foro pogodila in ravno tako br. Križai ko* gostlničar Medved. Druge manjše vloge so 'tudi bile v d br'h rrfch. Akadem ki-legijonarji so se dobro odrezali posebno pri pevskih točk.-h. Občinstvo je pa bilo jako zadovoljno in ni meglo prehval ti dovolj naših d letantov. Pri nedeljski predstavi smo opazil; mnogo gostov iz bližnje in daljnje okolice. LITIJA. Dne IS. aprila priredi litijska podružnea SPD svoj izlen na Tolsti vrh, pridružujoč se izletnikom Hrvatskega turističnega kluba »Sljeme« iti onim Turističnega kluba »Skala« iz Ljubljane. Odhod s prvim jutranjim vlakom do Laškega. Tu počakamo turiste iz Zagreba. Ob 10. uri odkorakamo od tukaj na Tolsti vrh v Celjsko kočo Povratek v Celje n sestanek v Celjskem domu. Z večernm vlakom psvratek na svoja mesta. Vab m vse podružnične člane in prijatelje planinstva, da se izleta čim mnogebrojnejše udeleže in preživijo par veselih ur v družbi naših bratov Hrvaov. Planinski pozdrav! Tain k. ŠMARTNO PRI LITIJI. Letošnjo zimsko sezeno je bilo na tukajšnjem odru za zgradbo Sokolskega doma prav živahno. Marljivi gralc* so prednašali 10 iger. Sezono zaključi druS.vo z igro »Domen«, ki jo bodo igrali 18. aprila ob 3. popoldne na Vačah, 9. maja pa vprizere Ganglovega »S na« v Radečrh. katnsr je odšel naš priljubljeni tovariš in 'gralec S. Repovš. Mnogo sreče na novem kraju! ČRNOMELJ. Dne 17. t. m. gostuje v Novem mestu naš dramatski odsek sokolskega drušva v veseloigri »Miss H hbs« pod režijo br. Žnideršiča. Z ozirom na posebni značaj elegance angleških burk. kakor tudi na skrbno naštudirane vloge in dobre moči našega dram. odseka, smo prepričani, da bo igra Novomeščanom ugajala. Veseli nas ,da se ie novomeški Sokol posebno zavzel za to prireditev in na ta način pokazal lep primer bratske vzajemnost:, da je ono tudi pripravljeno podpreti agilno sokolsko druš vo v Črnomlju ki si je pred kratkim z mnogim trudom in velikimi žrtvami postavilo pod streho svoj lastni dom. Kakor čujemo, vlada v Novem mestu in Črnomlju za prired tev veliko zanimanje 'Cisi,; dobiček je namenjen zgradbi sokolskega doma v Črnomlju. Preplačila se bsdo sprejemala z zahvalo. SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. Naš ob-č nski proračun za leto 19>6 je g. veliki župan ljubljanske oblasti ? udiokom z dne 29. marca 1926 u. br. ?02i/4 v toliko odobril, da sme občna pob r'iti 120% doklade na direktne davke in ne, k;:kor je občinski od-bjr sklenil, 161%. V proračunu sc mora črtati postavka za pomožnega pisarja, fond za stavbo občinske tehtnice, fond za poškodbe pn vremensk h nezgodah. Izda ki ža dokup pohištva (ki so bili pretirani), monturo za slugo, za vzdrževanje cest in prispevek kmetijsk,m podružnicam Do! in Laško se morajo najmanj za polovico znižati. Davkoplačevalc občne Sv. Krištof so vzeli rešitev s 40% povišanjem od lanskega proračuna z zadovoljstvom na znanje, ona peščica odbornikov pod komando Ban-•iana, Sluge in Napreta, ki so hoteli s silo še naknadno povišati proračun na 191% v neznosno breme občanov, pa so doživeli pošteno blamažo. Gotcvo je, da b. da občani pri bodočh občinskih volitvah s stičnimi navijalci davkov temeljito obračunali. MARIJA GRADEC PRI LAŠKEM. Vse atakiranje kolovodij zafurane SLS v naši obč.ni proti razveju demokracije ne pomaga ničesar. Bolj ko udrihajo ш prepovedujejo čltanje »Jura«, posebno še »Domovine«, tem več naročnikov (novih) ima »Domovina« in novih članov krajevna organizacija. Saj ni čuda. Ljudstvo se med s:bo povprašuje kako je to "mogoče, da nam še v cerkvi prepovedujejo čitanje »Domov ne«, med tem ko tukajšnjim predstavnikom SLS štrli vsako nedeljo »Domovina« iz žepa. Tako je prav! S tem nam pomagate pri delu in nas veseli, ter smo ponosni, da je pričelo ljudstvo mi:liti tud v naši občini z lastnimi možgani. RADEČE. V nedeljo dne 14. aprila ie vprizoril dramat.cn. odsek SokUa igro »Deseti brat«, kar je bJo za Radeče posebnost. Sleherni v nab.to polni dvorani je imel lep užitek. Posamezne scene so bile podane naravnost umetniško, sai so že dobre maske same vzbudile ob.lo pozornosti. Deseti brat se je izkazal v mask in vlogi prav orig.nalnega, katerega trpljenje je podal prav d bro. Prilegle so se vloge tudi vsem o.talini, samo nekateri so v resnih msmeniih prêt ravali. Manica ni bila v svoji toaleti prav nič v skladu z os alinij dile. tauti in je niena obleka odbijala, dasi je vlogo obvladala. Videlo se je, da se je vsak potrudil, da igra čim bolje, ali gra je bila posebno v petem dejanju premalo naštudi-rana. Vsekt kor je b.la igra v splošnem dobra in naši pridni sokolski delavci zaslužijo velike hvaležnosti. SELNICA OB DRAVI. Na Veliko noč je med 9. in 10. uro nastal vsled neprevidnega streljanja požar pri posestniku p. d. Kozlu n^ Slemenu. Pspoldne okoli- 14. pa je nastal gozdni požar med postajama Sv. Lovrenc in Falo. Pri obeh požarih je nastopilo gasilno drtrštvo pod vodstvom na-čeln ka g. Majcena. — S ebre tukajšnje visoke napetosti sedaj na novo barvajo. Ker so na Veliko noč cbrati stal , bi moralo delavstvo nevarne točke ta dan pobarvati, a ni moglo dela dokončati. Delovodja :eh delavcev pa je na lastno odgovornost hotel dela dokončati kljub temu. da obrati niso stali. Prišel- je preblizu žic in danes se bori s smrtjo v bolnici. — V nedeljo 11. apr la ie nek. klerikalec izjavil, da so vsi demokrati snirkovci. Delavec M. F ie to besedo obrrri! nase In začel se }e prepir. Delavec Hif! er je stranke hotel pomiriti, a ie za to dobil hude rane na glavi. Morili so ga prepeljzati v bolnico, napadalca M. F. pa so aretira!:. Sokol Sokol Ljubljana II. poziva članstvo, m se namerava udeležiti vsesokolskega zleta v Pragi, da se čim preje javi društvenemu načelniku, ki ga je dobiti vsak dan od pol 8 zvečer dalje v telovadnici na realki. Ude. ležba na zletu bo omogočena vsakomur, ker celokupni stroški niso visoki in ne bodo presegali 1000 Din za osebo To vsoto moj-e prištediti vsak Sokol pri količkaj dobri vo. !ji. Opozarjamo pa še enkrat, tla mora biti vsak udeleženec prijavljen društvu. Storite svojo dolžnost čim prej, da olajšate poslovanje. Natančnejše informacije dobite pri društvu. Sokol Ljubljana II. priredi v soboto 17 t m. zvečer ob 8. v telovadnici n realki predavanje gosp. prof. Dolžana o razvoju življenja Ker bo predavanje silno zanimi. vo, vabimo k udeležbi poleg svojega član stva tudi članstvo sosednjih sokolskih dru. štev in Sokclstvu naklonjeno občinstvo. Vstop prost V nedeljo 18. t. m. se vrši za članstvo in naraščaj telovadnega društva Sokol Ljubljana II. pešizlot v Turjak Odhod 'z Ljubljane z jutranjim vlakom z dolenjskega kolodvora Peljemo se do Škofljice, od tu pa gremo peš v Turjak, v Velike Lašče in na čušperk. Povratek z večernim vlakom iz Vel. Lašč Vožnja sem in t.1a stane le 21 Din. Zbirališče zjutraj ob četrt na 7. na dolenjskem kolodvoru. Kroj civilen. Bratje in sestre, udeležite se izleta v čim večjem številu! Gostje dobrodošli. Zdravo! Naš plemeniti brat Josip Turk, občinski gerent ljubljanski, je ponovno naklonil svoj mesečni honorar 2000 Dm v prid so. kolski zgradbi na Taboru. Po istem bratu je daroval za Tabor goep Ferdo Tomažič 1000 Din. — Društvo za zgradbo se obema za velikodušno naklonjenost Iskreno zahva. ljuje s prošnjo vsem prijateljem Sokolstva, da se tudi oni po možnosti spominjajo našega doma na Taboru. Zdravo! Da najboljši je to znaj, J Colombo Ceylon čaj!] Reklame ne potrebuje 1 0. Bernatooič ker se blago radi svoje kvalitete in cene samo priporoča. — — — I .............................................................................................................................................IIIIIIÇ Pse nriHoMtiie firme inserente opozarjamo I na izredno razširjenost slov. tednika „DOMOVINA". Kdor se želi seznaniti posebno s kmetskimi gospodarji in podeželskim ljudstvom 1er ga opozarjati na svojo tvrdko, bo to takoj dosegel z oglasi v „DOMOVINI". Oglasni oddelek „Djmovine", Prešernova ulica štev. 4. Teleton 492. П1ПШШН|1ШШНШ1И1ШШ!ИШШШ1МН111Н1Ш1ПШН!!Ш1Ш11ШШШШ^ lllfl!^ skrbno prikrivajo. Le redko kje zapaziš to menjavo, če se na jezeru zgrbari-c; gladina ali se pojavijo mehurčki ali celo majhen vrtinčič. Nikdo ne bo dognal in nikdar teh vodnih tokov. Šele globoko doli naenkrat zašume v zarezah aii zagrme v strmem padcu iz črnega naroč;a matere zemlje, potem pa zaplešejo čez zadnje skoke, v sveži, iz skale rojeni sili, v neugnani in dolgo n znani svobodi, bistro kakor kristal, zelenkasto pod belopenečo krono, in v deviški čistoti pozdravljajo be!j dan. Lahno- valovi Bohinjsko jezero in t-ripoveduje onemu, ki razume ta jezik. čudesih in tajnostih življenja. Tu utriplje in polje srce tega vodovja, tu vidiš in tu z dušo čutiš veličanstvo in silo snovania, ki se preliva po nedo-skipnem svetu žil in tokov, kolen in sifonov, filtrov, jarkov, rovov in predorov. Nad zamišljeno krasoto Bohinjskega jezera in njegove riavne srčne žile Savice, v višini gori se razprostira začarana zemlja. To je zemlja Sedmih jezer. Ta zemlja se ne smehlja. Tako resno ie njeno obličje ustvarjeno od tiaturnih sil. ki so zorale poteze in izbrale barve. Tu gori je samota doma. Tako čutiš, kakor da te samota nepre-"'"no mirno gleda s svojim edinim oče- som. Nič se ne zgane. Svet s svojim šutnom brezumom ti je tako oddaljen, da te ne doseže ni glas z njega. Tu ni tekoče vode. ki bi žuborela ob tvoji poti. Poslušaš, in ie utrip srca se ti odzove. Tu je kraj. k.ier si sam s seboj. Paša je revna Kakor izgubljene leže planinice v širokih, čudovito tihih podih. daleč od sveta in kakor vtopljene v zamišljenost. Kdo ve. kje je nlanina Levpoča? Kdo je že bil v Blatu, v Poljani, na Krstenici ali v skritem kotičku V Lazu? Kamenite in kršne so steze, med skalami in boivani skrite in često izgubljene Mnogič se vstaviš in ne veš. ali greš prav. niti kam. Prašu-ma te zaustavi in vpraša: Cesa iščeš? Prekrižaj se. predno greš v to šumo. V njej še raste pravi koren noren. Če stopiš nanj, se izgubiš in zaman iščeš i smer in cilj. I Ne verujem, da je mogoče peti na teh poteh. Tu gori ni razposaienega veselja. le zbranost, globoka ginjenost in iskrena pobožnost. Vsako leto pa se prismeje radostna Vigred. V Bohinju zavriska Priroda. Lepa Vesna se smehlja. češnja cvete. Tudi tu gori je Vigred. Bukve zazelene v maju po pobočjih in vsaka stena zažari v zlatem cvetju nagneja. Višje gori raztrosi Vigred cvetke, a tu se več ne smehlja Še ko- rak višje. Tu mrgole in se križajo grebeni. stene, plošče, police, vrhovi, špiki, podi. uvale. kote, kope. križi, drče iti grče. doline, jarki, tesni, prevali, stogi. ograde, skoki. Tu je najsvetejše Triglavskega kamenitega morja.» Tu «prestopiš greben Kopice pr} Grlu. prideš k skritemu Jezeru, ali k čudovitim. takoj ob izstopu že skrivajo-čim se izvirkom planin Ozebnik. Hebat, Jezera in Poljane, ali pa se potepaš čez Komno na planino Na Kraiu a!i na Gov-njač pod Bogatinom. Mislil boš, da korakaš po zapuščenem vrtu Rojenic. Zelenje se .vije v dolgih trakovih ob robu obširnega prodovja ali pa tvori mala otočja, na njih pa pestro cvete flor Triglavskih rož. Ves neizrečeni čar Zlatorogove pravljice je tu razlit, vsa bolestna milina in njen čarobno ganljivi in svečani soj.» Tako opisuje visoko jezersko planoto naš rojak Julius Kugy. (Dr. Julius Kugy. Aus dem Leben eines Bergsteigers. Bergverlag Rudolf Rother. Miinchen. 340 strani. 17 Mark. 60 slik. fotografij, izredno lepo izdelanih, stvarno srečno izbranih, v vzorni reprodukciji, kakrsné doma sploh še ne zmoremo v tej popolnosti. Pok Brinšek in Jos. Kunaver sta prispevala s svojimi fotografijami — mi niti ne vemo. kai imamo). Dr. Julius Kugi' je nemški Korošec, Tržačan. Kugy — Kogoi ali Kogej v koroški izgovarjavi. Teritorijalno in historično je nedvomno naše krvi, tudi če bi njegova mati ne bila hčerka Vese-!a-Koseskega. Kugy je alpinist, trubadur specialno Julskih Alp. Triglava. Škrlatice. Mangarta, pa vse do Montaža. in kar spada zraven. Kdo ne pozna raznih «Kugyjevih poti»? Planinske literature imamo nekaj svoje. Skoraj več ko za povestni robec Anastasija Griina Takšnega, kakor nam je napisal Kugy tu. imamo le drobce, članke s par nadaljevanji, začetke. Tu pa — evo. tudi planina in planinarstvo morejo biti predmet celega življenja, velika naloga celo. in velika uteha. Vrste onih. ki te cenijo in ki hodijo k planinam po zdravje, samozavest, po zbranost in tolažbo, vrste onih so že bolj goste. S planote pod Ogradami. Ovčarije, izpod Tičarice. z Ozèbnika in Krsteni-ce. z Jezera in iz tihega kotička V Lazu smo se vrnili oni teden, smučarji, ki smo se nekaj dni tudi pozimi ušli megli z baria in drugačni; in prišli pozdravit kraljestvo Rojenic, kakršno jé v zimi. Potolaženi smo se vrnili. Na povratku me je dosegla še Kugyjeva knjiga, ta visoka pesem naših olanin in visoka pesem o možu, ki je dober, kre-menit. zato hvaležen. Knjiga je tudi spomenik trentarskemu lovcu Andreju Komacu Špiku, in revija naših vrhov in naših vodnikov, ki so pač enaki najboljšim švicarskim, po znanju in značaju — izvzemši led. Kdaj bo naša lastna literatura obogatela s takšnim delom? Pričetki so storjeni. Kugyjeva knjiga je pa dar, spomin. vzgled in skoraj že cilj, da k njemu stremiš. Mi pa. ki jo čitamo. uživamo v spominu na doživljeno in v pričakovanju onega, kar nam je še obljubljeno. Planine so služba božja. so najbol|8e fn najcenejše kajti trpežnost enega para nogavic x ligom In znamke (rdečo, modro ali zlato) „ključ "16 je lata kot trpežnost Štirih drugih parov. ез-а i Umite io Drenu sel Gaston Leroux; is Prikazen v Operi VIII. Predstava «Fausta» v «prekleti» dvorani. Ko sta v soboto zjutraj prišla ravnatelja v urad, sta našla tole pismo: »Draga ravnatelja! če Vama je sploh še do miru, poslušajta moj ultimatum. Stavim Vama štiri pogoje: 1. Vrnita mi ložo — na razpolago mi mora biti takoj: 2. Vlogo Margarete bo nocoj pela Kristina Daaé. Ne brigajta se za Carlotto: ta bo bolna; 3. Sprejmita brez odlašanja nazaj v službo mojo vratarico gospo Giry, ker mi je veliko do njene dobre in zveste postrežbe; 4. Sporočita mi pismeno po gospe Giry, da priznavata mojo zahtevo po enaki mesečni odškodnini, kakršno sta mi daiala Vajina prednika. Kako bosta plačevala, zvesta pozneje. Če ne izpolnita teh pogojev, boste igrali nocoj »Fausta« v pro-kleti dvorani. Upam, da sem govoril dovoli razločno! F. O. 'Zdaj mi je pa res dovolj!... dovolj!...« je zarjul Richard. Dvignil je svoje maščevalne pesti in silovito udaril po pisalni mizi. Tedaj je vstopil oskrbnik Mercier: -Lachenal želi govoriti z gospodoma. Zdi se, da je zadeva nujna. Mož je videti ves iz sebe.« »Kdo je ta Lachenal?« je vprašal Richard. »Vaš nadkonjar!« »Kako? Moj nadkonjar?« »Seveda, gospod!« je razložil Mercier... »V Operi je več konjarjev in g. Lachenal jim je poglavar.« »In kaj počenja ta konjar?« »On je vrhovni oskrbnik konjušnice!« »Kakšne konjušnice?« »Vaše vendar! Operne konjušnice!« »V Operi ie konjušnica? Pri moji veri! Tega nisem vedel! Kje pa je?« »V podzemlju, v smeri k Rotondi! To je zelo važna služba, saj imamo dvanajst konj.« »Dvanajst koni! In čemu, za božjo voljo?« »Pa za sprevode v »Židovki«, »Preroku« itd. Tam rabimo izuče-nih konj, ki so »vajeni deskam«. Konjarji jih urijo v tem. G. Lachenal je posebno spreten. Prej je bil ravnatelj Franconijevih hlevov.« »Prav, prav... Kaj pa hoče od mene?« »Ne vem... Še nikoli ga nisem videl takega.« »Naj vstopi!...« G. Lachenal vstopi. V roki drži korobač in se nervozno bije po škornju. »Dober dan, gospod Lachenal!« pravi Richard malce začuden, »čemu velja čast vašega poseta?« »Gospod ravnatelj, prišel sem vas prosit, da vržete ves hlev na cesto.« »Kako? Vi hočete, da spodim naše konje?« »Ne gre za konje, marveč za konjarje.« »Koliko imate konjarjev, gospod Lachenal?« »Šest!« »Šest konjarjev! Najmanj dva sta odveč!« »To so »mesta«, je prekinil Mercier, »ki jih je ustvarilo in nam jih vsilili podtajništvo za lepe umetnosti. Zasedena so z vladnimi prote-žiranci in, če dovolite ...« »Mar mi je za vlado!...« je izjavil Richard odločno. »Štirje konjarji zadostujejo za dvanajst konj!« »Za enaist!« je popravil konjski glavar. »Dvanajst!« je ponovil Richard. »Enajst!« je vztrajal Lachenal. »Kako? Gospod upravitelj ini je dejal, da imate dvanajst konj! »Imel sem jih dvanajst. Zdaj pa jih imam samo še enajst, odkar so nam ukradli Cezarja!« In g. Lachenal se ie krepko oplazil s korobačem po škornju. »Ukradli so nam Cezarja?« je krikini g. upravitelj. »Cezarja belca iz »Preroka«?« »Ni dveh Cezarjev!« je suho izjavil g. nadkonjar. »Deset let sem bil pri Franconiju in sem videl dokaj konj. Zato pravim: ni dveli Cezarjev! In zdaj so nam ga ukrali.« »Kako to?« >He! Ne vem! Nihče ne ve! Zategadelj sem vas prišel prosit, da seženete ves hlev.« »Kaj pravijo vaši konjarji?« »Neumnosti... eni dolže statiste — drugi pa upraviteljskegi hišnika.« »Upraviteljskega hišnika? Za tega jamčim kot za samega sebe!« ie ugovarjal Mercier. »Toda gospod nadkonjar, vi morate vendar sami imeti kako rm-sel!« je kriknil Richard. »Imam jo, imam!« je nenadno izjavil g. Lachenal, in vam jo tudi takoj povem. Zame ni nobenega dvoma.« — G. nadkonjar se je pri-meknil h gg. ravnateljema in jima šepnil na uho: »To je bil iantom!« »Kaj! Vi tudi! Vi tudi!« Kako: jaz tudi? Kaj je bolj naravnega...« »Toda. gospod Lachenal. kako, kako vendar, gospod nadkonjar.« »Da vam povem, kar mislim in kar sem videl...« »In kaj ste videli, gospod Lachenal?« »Videl sem. kakor vidim vas, črno senco, ki je jahala belca, podobnega Cezarju kot kaplja kaplji!« »In niste stekli za belcem in črno senco?« »Tekem sem za njima in kričal, gospod ravnatelj. Toda pobegnila sta s čudovito hitrostjo in izginila v noči hodnika...« G. Richard je vstal: Mali oglasi, k) služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5-—. Ženitve, dopisovanje ter oglasi slrogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I-—. Najmanjši znesek Din !9* —* Redni občni zbor Šentjakobsko-trnov-novske podružnice Sv. Cirila in Metoda bo v torek dne 26. aprila 1У2И ob 8. uri zvečer v restavraciji pri Lozarju — Kožna ulica št. 13. Dnevni red običajen. 10036 Pevsko društvo fin. kontrole «Danica» \ Mariboru ima svoj redni občni zbor z nedeljo, dne 18. aprila 1926 ob 9. uri v gostilni g. Honigmana, Meljska c. k. 1U. Prosijo se vsi člani in tudi nevčlanjeni gg. tovariši, da se polnoštevilno udeleže. 10034 Sokolsko gledališče v Radovljici vprizori v nedeljo. 18. t. m. ob popoldne komedijo Morala gospe Dulske ki se vprizori samo enkrat. Šoloobvezni mladini vstop ni dovoljen. 9973 Izdelovalnica kranj. klobas /lobičkanosna, v Zagrebu, vpeljana, 8 stalnimi odjemalci, se takoj proda z vsemi dovoljenji in inventarjem. samo za 12.000 Din Kdor bi hotel še vinarno poleg, dobi tudi isto z vinom (okrog 12 hI) in ves inventar, vse skupaj za Din ЗП.000 — vsled težkih druž. neprilik. Ponudbe na naslov: Franc Tratnik, Zagreb, Ilira 209. 312 Vulkanizira vse vrste gumija parna vulkanizjtcija P Skalar v Ljubljani, Rimska c. 11. 270 Podkovski kovač Katera občina, trg ali vas bi rellektirala na dobrega podkovskega in voznega kovača? — Prevzamem takoj kovačnico v najem z orodjem ali brez istega. Naslov Anton Ziatič, Cerknica 204 pri Rakeku. 9954 Večje usnjarsko podjetje se da v najem. Vse v dobrem stanju. Lastna vodna moč. Pripravno tudi za kako drugo obrt. Naslov v upravi cjutra». 10004 Za napravo oblek površnikov itd. se priporoča Ivan Magdič. krojač, Ljubljana. Gledališka ulica št. 7. 9981 Sprejmem hlapca ki bi bil zmožen samostojno voditi 60 oralov obee- fajočo kmetijo v obmejnem raju Slovenije. Znati mora orati, sejati, saditi okopa-vine in'se dobro razumeti na živinorejo in sadjerejo. Sprejme se le oseba, ki bi imela veselje do dela na kmetiji Plača po dogovoru Ponudbe na upravo cjutra» pod «60 oralov». 9946 Fotograf, pomočnik se sprejme. Oferte s sliko pod «Fotografski pomočnik» na upravo «Jutra». 9900 Spreten šofer mehanik, ueoženjen, se sprejme takoj za «Ford» avto. Ponudbe z navedbo pogojev na upravo «Jutra» pod značko «Spreten 4». 9833 Kuharico samostojno, prvovrstno, in izvežbano sobarico ki zna šivati, išče ugledna tričlanska družina na deželi ob železnici. Nastop lahko takoj. Ponudbe z navedbo dosedanje službe in starosti, na upravo cJutra, pod «Gorenjsko». 958S (dobe) Trgovski pomočnik vojaščine prost, soliden, ee sprejme kot poslovodja samostojna moč v podružnico trgovine z mešanim blagom — Prednost imajo tisti, ki imajo kavcijo. Pogoji ugodni. Ponudbe je nasloviti na Franc Majdič, Kranj. 9905 Plačilni natakar s prima referencami, se sprejme s 1 julijem v hotel v mestu na Dolenjskem. Kavcija potrebna. Ponudbe na naslov: Polajnar. 2n-iemberk. 9852 Začetnica se sprejme v Ljubljani. — Znanje stenografije in strojepisja potrebno, lepa pisava pogoj. Ponudbe s prepisom zadnjega spričevala na upr. «Jutra» pod šifro «Marljiva 23». 10021 Dobro kuharico samostojno, srednjih let, vajeno vseh hišnih del in pridno služkinjo za vse sprejme večja trgovska hiša v mestu na deželi. — Ponudbe z navedbo dosedanjih služb pod št. 10001 na upravo «Jutra». 10001 Trg. pomočnika železninarja, mlajšo pridno moi*, perfektnega računarja išče trgovina mešanega blaga na deželi. Ponudbe pod št. 10001 na upr. «Jutra». 10001/I Tapetnik prvovrsten, se takoj sprejme v tovarni M a t h i a n. Ljubljana. 10002 Vzgojiteljica se išče k 3 otrokom v starosti 6, 8 in 12 let, z znanjem nemščine, ki se razume tudi na domača dela. Mesečna plača naj se navede v ofertu. One z znanjem francoščine in starejše moči imajo prednost. — Naslov: Vlado Vakičevjč, trg. z železnino. Sombor, Glavna ulica (Bačka). 10003 Dobro gospodinjo potrebujem za trgovino in gostilno. Oddam tudi brez zaloge v najem za 90 Din mpsečno, eventuelno gostilno na račun, ker sem popolnoma «am. Nastop takoj. Ponudbe pod «Ženen» na upravo «Jutra». 9983 (iščejo) Pisarniška moč moška, samostojna, posebno verzirana v gradbenih podjetjih, zmožna kavcije, išče zaposlitve kot knjigovodja ali blagajniški uradnik. Gre tudi izven Ljubljane. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Gradba 28». 10038 Službo gospodinje oskrbnice, hišnice, kuharice ali kaj stičnega išče vestna, skrbna, delovna in štedljiva starejša vdova — vajena vseh del, zlasti prašičereje. Ponudbe pod šifro «Takoj 500» na upr. Jutra. v 10012 Prodajalka pridna in* poštena, želi mesta; gre tudi kot pomoč gospodinji. Vešča slovenskega, hrv. in nemškega jezika, z dobri: spričevali. Nastop takoj. 'ov pove uprava «Jutra . 9907 Prodajalka z večletno prakso v trgovini s čevlji, želi spremeniti mesto Cenj ponudbe pod šifro «Poštenost 10» na upravo «Jutra». 9817 Trgovski pomočnik mlad, išče za takoj službo v trgovini mešanega blaga. Naslov pove uprava «Jutra» 9935 Strojepiska išče službe v kaki pisarni Gre 2 meseca brezplačno Ponudbe na upravo «Jutra» pod šifro «Strojepiska 4». 9938 Knjigovodja- bilancist slovenski, srbski in nemški korespondent, želi službe. Gre tudi izven Ljubljane Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Praksa». 10016 Do 3000 Din nagrade onemu, ki mi preskrbi mesto knjigovodje. Ponudbe na upr. «Jutra» pod šifro «Knjigovodja-bilancist». 10017 Uradnica išče dela za na dom ali ob večernih urah. Ponudbe na upr. «Jutra» pod šifro «Točno». 9907 Krojaški pomočnik za malo delo. išče službe. Gre tudi na deželo. Naslov pove uprava «Jutra». 9980 ' Gospa v vseh trgovskih poslih dobro izurjena, išče za takoj mesto zastopnice Naslov pove uprava «Jutra» 9993 Vestna prodajalka vajena trafike, zmožna tudi sama voditi kako podružnico. želi spremeniti mesto v bolj prometnem kraju. — Nastop meseca avgusta. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Prodajalka». 9984 «Wanderer» avto dvosedežen, dobro ohranjen, je poceni naprodaj Naslov pove upr. «Jutra». 9741 Večjo količino časopisov za mesarje in trgovce, za paketiranje, se takoj prav ugodno proda. — Naslov v upravi «Jutra». 98G1 JNTERFLËX" z orig. Carborundum detek. na 3 žarnice Vam nudi zajamčeno brezhiben sprejem v zvočniku (Lautsprecher). Naročila sprejema in izvršuje za SHS Ш\т Min Џт Ljubljana. Selenburgova ul. štev. 7, I. nadstr. (palača Jadr. Pod. banke). 166 Borove hlode cirka 600—600 m», že posekane. v bližini Zidanega mosta, prodam. — Pojasnila daje Jos. Maček. Ljubljana. Krojaška ulica 8. 9990 Modernega poh'štva veliko zalogo po zmernih cenah (tudi na obroke) priporoča Matija Andlovic. zaloga pohištva. Vidovdanska cesta 2. 10005 Avto š; i' i-edežni, luksuzni, pre-1 . ■ n tovorni, pripraven zu potnika, mesarja, soi!;<-vičarja i : 1L prodam za I'! 16.000. Znamka L & K, 12 hp. tipa T. Naslov v uj :. «Jutra». МХКЗ Lepa jedilnica in spalnica po jako ugodni ceni naprodaj. Kje, pove upr. «Jutra» 10024 Moško kolo dobro oltraiijeno, skoraj novo, proda Iglič, Rimska c. št. 10, dvorišče. 9999 „¥srta" akumulatorske baterije se dobivajo pri tvrdki Ivan Bogataj Ljubljana, Kongresni trg 19 IV Indian Scout motocikelj. se ceno proda Na ogled pri P Skalarju v Ljubljani. Rimska c. 11. 9396 Lepa spalnica se poceni proda. Kje, pove uprava «Jutra». 9998 Moško kolo in poljska kovačnica poceni naprodaj. Naslov v upravi «Jutra». 9572 «Ford» avto v zelo dobrem stanju, stara tvpa. nizka karoserija, obnovljen, z novo pnevmatiko, se proda. Naslov pove uprava «Jutra». 9992 Radio- glasnogovornik (zvočnik) najboljši angleški model, tvorniško nov. se poleg različnih novih radio sestavnih delov, privatno za neverjetno nizko ceno proda ali zamenja. — M. Markov, Sušak, Pečine, vila Nevenka. 9985 Bodečo žico pocinkano, rabljeno, prodam. Naslov pove uprava «Jutra». 9979 Knjigoveško orodje poedine dele, • kupim. — Ponudbe z opisom na naslov: Ibrahim Sehovič, Visoko, Bosna. 9855 Bukov les rezan, žaman, 40—100 mm. 14 cm naprej, kupim. Ponudbe pod «Takojšnje plačilo 999» na podružnico «Jutra» v Mariboru. 10031 Sladko mrvo kupimo. Naslov pove upr. «Jutra». 10023 Vilo ali hišo z vrtom kupim v Ljubljani, najraje na periferiji. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Takojšnja kupčija». 10033 Kupim hišo z 2—4 stanovanji, v okolici Ljubljane. — Pismene ponudbe na upravo «Jutra» pod «Hiša 17». 10018 Parcela 1300 in!, solnčna lega, bližina Bleiweieove ceste, se proda. Ponudbe pod šifro «Parcela 15» na upravo «Jutra». 10014 M-injši lokal se išče v mostu ali na periferiji. Ponudbe na npr. «Jutra» pod šiiro «Manjši». 9782 Lokal lep in suh ter istotako skladišče se išče. Ponudbe ua upravo «Jutra» pod «Lepe stavbe». 9977 Obratni lokali združeni s stanovanjem, se odilajo v najem s 1. majem t. I-, odnosno se proda hiša pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe na poštni predal Ljubljana št. 91. 9996 8000 Din posojila išče trgovec proti garanciji in visokim obrestim Cenj ponudbe na upravo «Jutra» pod «8000». 9940 300.000 Din potrebujem v svrho hitrejše eksploatacije velike erarič-ne šume Denarnemu zavodu ali kompanjonu zajamčen visok dobiček Ponudbe pod «Eksploatacija 300.000» na upravo «Jutra». 9888 Opremljena soba in kuhinja se takoj odda onemu, ki plača 2—3 mesece naprej. Naslov pove uprava «Jutra» 9965 Dve boljši sobi v sredini mesta, z elektr vpeljavo, se išče za stalno proti dobremu plačilu. — Pismene ponudbe pod šifro «Pomlad 23* na upr. Jutra. 9911 1 ali 2 prazni sobi se iščeta v Ljubljani. Ponudbe pod šifro «Sobe» na podružnico «Jutra» v Mariboru. 10032 Lepo stanovanje 100 Dvignite pismo. 10011 Lepa mesečna soba v sredini mesta, z elektr. razsvetljavo, se takoj odda Naslov pove uprava «Jutri» 10013 Na stanovanje se sprejme boljša gospodična za mesec maj ali takoj Naslov pove uprava «Jutra» 10019 Sostanovalka se sprejme v popolno oskrbo. -r- Naslov pove uprava «Jutra». 10020 Kot sostanovalec se sprejme gospod. Naslov pove uprava «Jutra». 9970 Sobo s posebnim vhodom, išče soliden gospod v bližini pošte ali vsa i v sredini mesta. Ponudbe pod značko «Soliden 10» na upravo «Jutra». 9968 Soba s hrano se odda gospodu blizu obrtne šole. Naslov pove uprava «Jutra». 9987 Mesečna soba s prostim vhodom se takoj o^da. Naslov pove up^nv* «Jutra». 9997 Stanovanje na deželi, blizu postaje, se odda. Naslov pove uprava «Jutra». 9989 Lepa soba z 2 posteljama, se takoj odda v Strcliški ulici 18/1. 9570 Stanovanja 2—3 sob z modernim kon-fortoin, v novi hiši, se oddajo e 1. avgustom. Informacije daje Ing. Rudolf Treo, Ljubljana, Gosposvet-ska cesta 12. 9969 Dva mladeniča nahajajoča te v Franciji, se želita seznaniti z dvema slovenskima mladenkama, kateri bi imeli veselje svoje bodoče življenje tukaj z nama veselo uživati. — Ponudbe su prosi s sliko pod «Mladeniča v Franciji» na upravo «Jutra». 10000 Nagrobni spomenik pri Sv. Križu se proda v celoti ali tudi posamezni deli kakor: grobna plošča, napisna plošča, robni kamni z železno verigo, stenska obklada iz marmorja, svetilke, ciprese. Pojasnila na pokopali; ču in Miklošičevi cesti 6/II. 10009 Lepo stanovanje 100 Dvignite pismo. 10011/1 B. 5. Prosim odgovor, če 23. — Potrebujem nujno obvestila 9971 fecds.. i. Avto zamenjam poltovorni, 500—800 kg nos. teže, z menjajočo luksus-karoserijo. 14/16 PS, Dar-rag, najdražja, trpežna francoska znamka, ne plača taks, pripraven za obrtnike, menjam za dvosedežni. štiricilindrski mali avto, ali primerno blago, tudi prodam. Prodajo sc kompletni mlekarski stroji. Sprejme se stalen Žagar k veneci-janki. Naslov pove uprava «Jutra» 9851 V komrsijo V večjem trgu na Dolenjskem želi sprejeti nekdo v komisijo kakor tudi razna zastopstva, kolesa, motorje, šiv. stroje in poljedelske stroje. Naslov pove uprava «Jutra». 974& Gostilna «Split» Sp. Šiška, Celovška c. 81 nudi danee in v nedeljo izborne morske ribe in po-lenovko, pripravljeno na tr-zanski način. Pristna dalmatinska vina. 10010 Agentura v Slav. Brodu išče prvovrstna zastopstva v tekstilni ali kaki drugi branži. — Obširne ponudbe pod šifro «J. G.» na upr. «Jutra». 9976 „TRIGLAV" Djački prelaz 2 Narodni trg SPLiT se priporo a bratom Slovencem z;, coset. — Postelja za osebo 25 Din s svečavo m postrežbo, obed 16 Din s četrt vina. — Kuh nja slovenska. — iJos režba dobra 170- Iščem z dobro prakso, ki je zmožen samostojno voditi pisarno — Vstop in plačilni pogoji po dogovoru Ponudbe na dr. Armln Strasser, odvetnik, Dolnja Lendava (Ргектш,е. •"■чанавшавмаваш g Sifon in platno za životno m S posteljno perilo v najboljši kva §j iiteti po najnižji ceni priporoča џ trgovina perila hs ! Hed. Šare. i Selenburgova ulica it 5 jj Javna skladišta družba z o. z, Ljubljana, Dunajska cesta 33 (v nekdanjih prostorih tvrdke Balkan) vskladiščuje blago po najugodnejših kondicijah, izvršuje vse špedicijske posle (mednarodne transporte, lokalne prevoze, prevoze pohištva), daje taiifne informacije in izvršuje revizijo voznih lislov in železniške reklamacije. Cene kulantne. зс48 a Brzojavni naslov .Skladišta' Telefon št. 366 tfS oglašuje« t» rtaar^dum1 Ш Zahvala. Ob težki izgubi, ki nas je zadela s smrtjo naše skrbne, ljubljene mame, gospe Jožefe Juuon roi. Ženho nam je došlo od blizu in daleč toliko iskrenega sočutja, da se ne moremo vsem in vsakomur posebei zahvaliti. Blagovolijo naj vsi, ki so darovali prekrasne vence in cvetie, jo v tako častnem in obilnem številu spremili na nieni zaJnji poti, sprejeti tem potom našo najprisrčnejšo zahvalo 3203a Ljubljana, dne 15. aprila 1926. Globoko iahifoči ostali. V prebridki boli naznan amo prežalostno vest, da se je naš ljubljeni soprug, dobii papa, sin, biat, svak, stric, gospod Štefan Miholič Kavarnar danes ob dveh zjutraj po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažil sv. vere, mirno preselil v boljše življenje Pogreb drauega pokojnika se bo vršil 16. aprila cb 17 uri pop iz hiše žalosti, Sv. Petra cesta 38, na pokopališče k Sv. Kr tu. Priporočamo ga v blag spomin in molitev. Ljubljana, 15 aprila 1^26. 3204 a Ana Miholič ro'. Ekar, soproga. Sfefanka,. Marica, Anica, Zora, Zlata, StefJco, Milenka, otroci. e Kdor hoca spoznati mesta In kraje t Hrvatski, Bosni, Vojvodini. Srbiji. Dalmaciji Itd.. n«j naroČi A. Melik: Zemljepisni pregled. IL del Na 524 straneh podaia Knjiga, ki ji Je priložen tudi zemljevid, podroben popis naše države. Knjiga velja s poštnino vred 52 Din, boljša Izdaja 67 Din 50 p Naroča se pri Tiskovni zadrugi v ljubi eni, Preiernova ulica St. 54 Naša blaga soproga, matf, sestra, teta, babica itd., gospa mestna učiteljica v pokolu je danes 15. aprila о'з 1. uri pop. po večletnem trpljenju mirno zaspala. Pogreb blagopokojne se bo vršil v soboto, dne 17. t. m. ob 4. pop. iz mrtvašn ce Smešne drž. bolnice na pokoaališče pri Г Prosimo za tiho sožalje. Vič-Ljubljana, 15. apri a . л. Rodbine: Begova, Praprotnikova, Prezlova m Žmavčeva. Urejuje in izdaja za Konzorcij «Jutra» Adolf Ribnikar. Za Narodne tiskarno dd. kot tiskarnaria Fran Jezcršek. Za inseratni del ie odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Liubliani. 13013279