220. številka Ljubljana, v torek 26. septembra. XV. leto. 1882. Tzhaja vsak dan ivei^r, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta S glil., za dctrt letu 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za bjubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom r.icuna se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. na četrt leta. — Za t ti je dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in tipravniStvo je v Ljubljani v Frana Kolinami hisi »Gledališka stolba". [l pravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vbc administrativne stvari. Deželni zbor kranjski. (VI. seja dne 25. septembra 1882.) Poslancu g. Pfeiferju dovoli se odpust za osem dni, isto tako tudi poslancu g. Dreo-tu. Deželna vlada naznanja z dopisom, da ne more dati izjave, kakeršne zahteva deželni zbor, da bi morala biti vsa dela deželno-zemljišne odveze dovršena uže do 1. 1884, a da bode vlada delala na to, da Be kar le mogoče hitro izvrše vsa zemljišno-odvezna dela. Da bi pa vlada, ako se to ne zgodi, jamčila, da po preteku 1. 1884 ona plača vse za odvezna dela izdane uradniške in komisijonalne stroške, tega ne prevzame, kajti po pogodbi, katero je sklenila kranjska dežela z vlado, je zavezan deželni zaklad, do konca 1. 1885 plačevati vse omenjane stroške. Deželni zbor vzame pismo deželne vlade na znanje. Petieijski odsek porota po g. Lašanu o prošnji občinskega zastopa mestu Radovljice, da bi deželni zbor podpiral peticijo do vlade, naj se napravi blizu Radovljice mala postaja (Haltestelle). Prošnja se podpira s tem, da bi erarju ne trebalo plačevati za prevažanje pošte v Lesce vsako leto najmenj 700 gl., da bi potem, ker je v Radovljici mnogo uradov, veliko ljudi rabilo železnico, kateri se na kolih tja vozijo, ker si nečejo posebej voza najemati v Lescah, da se peljejo v Radovljico. Državi, katera ima sedaj Eudolfovo železnico v oskrbi, bi ne naraslo nič stroškov, kajti poslopje za malo postnjo in dovozno cesto obveže se na svoje stroške zgraditi mestni zastop radovljiški, država pa bi imela po mnogih potovalcih precej dobička. Zatorej priporoča poro čevalec, da se izroči prošnja c. kr. vladi z najgor-kejšim priporočilom, da se na njo ozira. Deželni glavar grof T burn odločno podpira prošnjo in reče, da je Radovljica ne le shodišče vseh v tem okraji živečih, kateri imajo jako mnogo posla pri raznih uradib, ki so nastanjeni v Radovljici, nego tudi tujci se prav radi in pogosto oglašajo v tem mestu. Kar se tiče tehničnih ovir, nijso tako ogromne, kakor jih je slikalo prejšnje vodstvo Rudolfove železnice. Na mnogih krajih so Železnice ustanovile male štacije, kjer je tir še dosti bolj navzdol, nego pri Radovljici, na primer pri Mal-borgetbu. Prošnja nij bila vslišanu samo zaradi tega ne, ker prejšnje uplivne osobe vodstva Rudolfove železnice n;jso hotele ničesa o njej slišati. A zdaj so okolščine vse druge in mnogo je upanja, da vlada, katera sedaj oskrbuje to železnico, usliši opravičeno prošnjo mesta Radovljice. Sploh pa, pravi deželni glavar, je jako obžalovati, da se uže takrat, ko se je železnica zidala, nij oziralo na mesto Radovljico. *) Deželni predsednik g. Winkler izjavi, da bode vlada to prošnjo, katera bode, ako se usliši, vsemu okraju na korist, gorko podpirala. (Dobro! Dobro!) Potem se predlog peticijskega odseka jedno-glasno sprejme. Zdajci nastopi glasoviti vitez Vesteneck pr- *) Dr. Toman je imel uže od Rudolfove železnico zagotovilo, da se napravi v Radovljici mala postaja (Haltestelle). A Radovljičani so rekli, če ne dobimo popolno Štacije, ne trobamo niti male. Tako nijso dobili ničeBar. Zdaj je treba moledvati za stvar, ki se je prej ponujala. Op. poročevalca. vikrat kot poročevalec finančnega odseka. Narodni poslanci, izimši gg. Kluna in Detelo, ostavijo zbor, ki je vsled te nepaznosti ostal jedva sklepčen. Prošnja občine Unec za subvencijo pri napravi vodnjaka se zavrže; za revne učence podkovske šole v Ljubijani se dovolijo tri ustanove po GO gld.; prošnja občin StražišČe, sv. Jošt in OvsiSe za podporo vsled poškodovanja po toči. izroči se deželnemu odboru, da izve bolj natančno škodo in potem iz zato dovoljenih novcev odloči primerno podporo. Poslanec Detel a podpira prošnjo teh občin. Govornik opomni, da so bile nekatere občine uže zaporedoma več let po toči poškodovane, tako v Javorji in Zabukovem uže dve leti zaporedoma, v Desnici pa celo štirikrat po vrsti. Kmetovalec, ki se vse leto trudi, je v največjej zadregi, posebno pa oni, ki mora jemati denar na posodo, da kupi seme. Ti kmetovalci opravljajo pač več ko Sisifovo delo. Vredni so hitre pomoči, zato nasvetuje g. Detela, da se naroči deželnemu odboru, naj občinam, ki so uže več let po toči poškodovane, kakor najbolj hitro mogoče pomaga iz od deželnega zbora dovoljene svote za elementarne škode in kolikor možno v obil-nej meri. Ta predlog sprejme tudi poročevalec finančnega odseka in se isti jednoglasno odobri. Zaradi subvencije za stavbo mostu čez Ljubljanico v Zgornjem Kašlji se naroči deželnemu odboru, da natanko poizve, kdo je zavezan vzdrževati ta most. Kadar se predloži natančen proračun, naj se podpira poprava mostu s tretjino zneska, ki ne sme presegati 300 gld. Prošnja društva rudarskih akademikov v Ljubnem za podporo se odvrne; dijaškemu podpornemu društva v Novem Mestu dovoli se 200 gld.; Franu Šumiju za izdavanje „Archiva" 200 gld.; podpornemu društvu na kočevskej spodnej gimnaziji 150 gl.i društvu „Asylverein" na dunajskem vseučilišči 30 gl.; „Glasbenej Matici" v Ljubljani 100 gld.; občini Žir-skej za podporo tipkarnice 80 gld.; mestnej občini Kamniškej kot podporo za preložitev klanca 50O gld., akoravno poročevalec vitez Vesteneck graja mestni odbor kamniški, češ, da je pri tej stavbi ravnal jako neprevidno, da nij gledal na to, da se ne bi prvotni stroški podvojili in je premalo zahteval od okrajuega cestnega odbora, kajti ves okraj ima korist od preložitve ceste, ne samo mesto Kamnik. Prošnja občine Ihanske za uravnavo Bistrice izroči se dežel nemu odboru v konečno rešitev, potem, ko je ta-mošno po vodi prouzročeno škodo natanko preiskal. Prošnja občine Sodražice za podporo pri gradenji poslopja za shrambo gasilnega orodja izroči se tudi deželnemu odboru v konečno rešitev. Poročilo finančnega odseka svetuje, zaradi dežel nega doneska za stavbe v obrambo Savskih bregov pri sv. Jakobu in pri Beričevem, naj se vsa stvar izroči deželnemu odboru, da jo natanko preišče in potem odloči primeren donesek. Baron Tauf-ferer poroča v imenu finančnega odseka zaradi aktivnih zastankov 3300 gld. deželnega zaklada v zadevi ceste Hajka-Dobliče v okraji črnomaljskem, in nasvetuje, ker bode iz okrajno-cestnega zaklada še letos treba plačati donesek za most čez Kolpo, naj se predlogi, kako in kdaj se povrne ta svota, stavijo še le v prihodnjem deželnem zboru. Prošnja občine Kresnice za uvrstenje ceste od Slapnic do Litije mej okrajne ceste izroči se deželnemu odboru v konečno rešitev. Potem sklene se javna seja in začne tajna, katera traja nekaj nad jedno uro. V tej seji se je obravnavalo, kako dohiti od g. deželnega poslanca Hočevarja, kot bivšega najemnika užitninskega davka na Kranjskem, deželue doklade v znesku G0.000 gld., katerih blagi rodoljub, rev ne j kranjskej deželi plačati neče, kajti kakor smo izvedeli, ponuja za (i 0.0 0 0 g ld. celili GOOO gld.! Zbor sklene, da se deželnemu odboru naroči, naj se ako možno pogodi z dobrega. 0 potrebi narodnih meščanskih šol na Kranjskem. (Dalje.) Toda pustimo občne ljudske šole in govorimo o meščanskih, in sicer o samostojnih trirazrednih meščanskih šolah. Kakšne so te učilnice V Te so nekako to, kar so bile nekdanje spodnje realke s tremi razredi. Zakaj je pa treba tacih učilnic? Učencu ali učenki po mestih in trgih je treba po našej postavi osem let v šolo hoditi; za osem let šolskega obiskovanja je pa treba brihtnemu in pridnemu otroku tudi osem razredov, t. j. osemraz* redne šole. Najviše organizovane ljudske šole na Kranjskem pa ima]0 le 4 razrede, samo v Ljubljani in Idriji so tudi petrazrednice. Deček torej, kateri se nij namenil obiskovati sredinih učilnic, posedati mora v ljudskej šoli 2 ali 3 leta v jeduem razredu, da zadosti postavi zastran osemletne Šolske dolžnosti. S tem pa tipi kolikor toliko njegovo izobražen je. V splošnej ljudskej šoii, bodi si tri- štiri-ali petruzreduej, pridobi si namreč deček (deklica) za življenje najpotrebnejših naukov, pridobi si namreč toliko vednosti in ročnosti, kolikor se mora dan danes od slehernega človeka zahtevati, bodi si od kmeta, od rokodelca ali od navadnega delavca. Splošne ljudske čole pač služijo v izobraženje splošnega naroda, brez obzira na prihodnji poklic posameznega otroka. Za učeni stan ljudske Šole nijso, za te pripravljajo srednje šole, s katerimi smo na Kranjskem še dovolj preskrbljeni. Imamo torej učilnice za ljudstvo sploh, in učilnice za učeni stan, za inteligenco našo. Za tako zvaui srednji stan, za bistre meščane, za dobre na-predovalne obrtnike in rokodelske mojstre, za špekulativne trgovce, za napredujoče kmetovalce pa nam pravih šol pomanjkuje. Kdor si namreč takov stan izbrati hoče in se v njem dobro počutiti, zanj ne zndostuje navadna ljudska šola, a v srednjo šole hoditi mu tudi prav ne kaže, kajti s 14. ali 15. letom mu je stopiti v praktično življenje. Za take učence je po osvedočenji praktičnih šolnikov in v najnovejšem času tudi po sprevidenji vladnih šolnikov najboljša učilnica — meščanska šola, v katero stopi po dovršenih 5 ali 4 razredih ljudske šole. V meščanskej šoli nadaljujejo se namreč nauki ljudske šole z vednim ozirom na praktično življenje. Ondi se vadi učenec poleg navadnih uaukov recimo spisja, računstva, risanja, pri- rodoznanstva z ozirom na potrebe pri trgovini, rokodelstvu itd. Zlasti pa sedanja vlada terja, da dobe meščanske šole vedno prak tičneje lice. V šolskej noveli, piedloženej gospodskej zbornici, poudarjajo se meščanske šole z veliko večjo doslednostjo in pazljivostjo, nego kedaj poprej, in ondi se izrecno želi, da se imajo meščauske šole po mestih ozirati na obrtnijo, po kmetih pa na kmetijstvo. In prav ima ministerstvo, da skrbi za izobraženje srednjega stanu, za meščanstvo; kajti ta je, kakor naa uči zgodoviua, sezidal vsa mesta v srednjej Evropi, in ta je poleg kmeta najzanesljivejši steber državi; dočitn dela prenbila inteligenca vladi večkrat preglavico, ne manj pa tudi neizobražena ljudska masa. Od meščanskih lok, katere bi se v bodoče po Slovenskem OBDOVate, moramo pa Slovenci, ki jih bodemo vzdržavali, po pravici terjati, da bodo narodne, slovenske, ne pa skoro čisto nemške, ka-korSoi sta do züuj obstoječi meščanski šoli v Celji in v Krškem. V Celji je velika večina meščanskih učencev slovenske narodnosti, a poučni jezik je vender le nemški, kajti tako ukazuje štajerski deželni odbor, kateri šolo vzdržuje. Slovenščina v Celji na meščanskej šoli še za vse učence obligaton predmet nij, ampak samo za Slovence in za tiste Nemce, katerih starši so tako pametni, da terjajo odločno učenje tega na Spodnjem Štajerskem prepotrebnega jezika. V Krškem je šobi tudi le nemška, ker je doticnej želji gosp. Hočevarju, ki je šolo sezidal in okraja podaril, kranjski deželni šolski svet kaj rad ustregel, da si jedrno ie slovenska mladina šolo obiskuje. Slovenščina je éicer oblígate» predmet za vse učence, a v šolo jo je upeljal ravnatelj sam, ne pričakujoč v tej zadevi kakovega ukaza od šolskih gosposk. Zakaj je pa treba, da imajo zlasti meščanske Šole naroden značaj ? Prvič se upirajo na slovenske ljudske Sole, katerih nauke kaže z ozirum na pni ktično fcivljeuje nadaljevati v tistem jeziku, v katerem se je v ljudske) oh pričelo. Dragic je pa sveta dolžnost slovenskih domoljubov, da skrba za to, da Be rdovenši ine m to lepe slovenščine poprime jedenkrat tudi naš srednji stan, m«ši rokodelski mojstri, trgovci, kramarji; krčmarji itd., kajti lepo slovenščino čujemo le pri omikanem, učenem Slovenci ali pa pri — priprostem kmetu; najbolj spu-kedrauo in z neniarioo pomešano slovenščino pa čuješ iz sladkih ust našega lepega spola in pa od naših rokodelcev« Poslednji imajo zlasti za vsa svoja orodja, za vse posamezne dele svojih izdelkov, za vse svoje opravke le nemške izraze. To je pa mogoče odpraviti, če ne skuzi in skozi vsaj nekoliko po šolah, v katerih se pripovedujejo dobri domači izrazi za tuke reci, kajti ravno v meščanskih šolali se pri fiziki in kemiji, zlasti jia pri risanji imenuje iu lisa obiio orodja iu rokodelskih tvorov. Po tem splošnem uvodu, s katerim hi rad prepričal merodajne slovenske domoljube o namenu iu koristi meščanskih šol, pokazal bi rad, kje na Kranjskem se kaže zdaj potreba meščanskih >ol in kje bi se dale z malimi sirotki ustanoviti. 1. V Ljubljani je treba deške iu dekliške. 2. V Idriji pa samo deške meščanske šole, pa skoraj nikjer drugod na Kranjskem ne. Zakaj je treba v Ljubjani deške šole te vrste? Glavno mesto naše dežele šteje morebiti ka-cih 1300—1400 dečkov, kateiim je dolžnost v šolo hoditi. Od teh počuti morebiti le kacih 200 veselje hoditi v srednje šole iu najmanj 1000 dečkov je, kateri se morajo zadovoljiti s I. ali z II. petraz-redno ljudsko šolo. Vrl deček pa dovrši v petih letih 5 ruzredov. a da zadosti postavi, sedeti mu je v viših razredih po več let. Da tej nepriliki nekoliko v okotn pride, razdelilo je vodstvo II. petraz* redne šole v Ljubljani, kakor kaže njeno letno poročilo, pametno 4. razred svoje učilnice v toj>ila Angliji ves Egipet za letni tribut 32U.00O funtov sterl.; Anglija pa bo varovala Porto pred vsako delitvijo. — Težko, d» bi se uresničile te ponižne želje Angležev. — Da-miette se je popolnem udala iu bila posedena pv> Angležih. — Khedive, ki je odhajal včeraj iz Ale-ksandrije v Kahiro, ponudil je angleškemu general-konsulu Malet-u veliki kordou reda Osmanie; Malet še nij dobil dovoljenja, da ga sme sprejeti. V nedeljo je bila v A-eksandriji, ker se je zopet mir povrnil v dežel, slavnostna služba božja, h katerej so prišli vsi konsuli in angleške vojskine oblasti. Včeraj je bih pa črna maša za tiste, ki so v boji in pri teh bomatijah zgubili življenje. Dopisi. Iz I.if ubljaiic* 25. septembra, j I/.v. dop.] Poziv v „Slovenskem Narodu1' od 28, t. m. naznanja, da se prieno redne vaje moškega zbora ljubljanske Čitalnice in pevska šola s 1. oktobrom. Želeti je pač, da se oglasi v pevsko šolo mnogo gospic in mladenieev, da se ustanovi zopet „ženski zbor" in da dobo možki zbor po priučenih mladih pevcih — naraščaj. vilo dečkov v Ljubljani je jeden raziog k takej šoli; drug uzrok temu je korist, katero bi imela obrtnija, kupčija in narodno izobraževanje sploh. Slovenci moramo malo tudi sosede in druga glavna mesta posnemati. Le poglejmo: Vsako glavno mesto v Avstriji ima vsaj jedno meščansko šolo. Gradec ima celo 4, Celovec 2, na Primorskem so :{ in na Hrvatskem je kacih 10 meščanskih (gradjanskih) šol. — Ali bi pa bili stroški za tako šolo v Ljubljani veliki V Ali je treba morda novega poslopja, no vih razredov za tako učilnico ? Niti jedno niti drugo. Šolsko poslopje ob Cojzovem grabnu ima dovolj pro-Stora tudi za meščansko šolo, kajti ako se poslednja ustanovi, opustita se najmanj 2 paralelna raz-reda te ljudske šole, in namustu pomožnih učiteljskih močij nastavijo se izpitani meščanski učitelji. Ugovarjati se sicer utegne, da 7 ali 8 razredna ljudska šola je isto, kar je meščanska šola. V obče je to ie«. Toda meščanski učitelji, kateri so do.stali strožje in večje ijiite, so vsled tega in pa zavoljo te okoliščine, da so zlasti v svoiih strokovnih predmetih temeljito izobraženi, veliko sposob noj 11 večje dečke boljše izuriti za praktično življenje. Na Kranjskem sicer manjka izjntanih kandidatov za meščanske šole, ker tudi teh učilnic na Kranjskem nij bilo. Ako se bodo pa take učilnice osnovale, spodbujalo bode tO tudi naše slovenske učitelje, da se še nekoliko boljše za izkušnje pri pravijo. Večji stroški, ki bi jih imelo ljubljansko mesto na leto pri takej šoli, znašali bi le kacih 1O0O do 2O0O gld. na leto. Ali k vzdržanji meščanske šole v Ljubljani moral bi prav za prav konkurirati tudi šolski okraj l j ubije tiske okolice. Vsaj jiostava tudi njemu veleva, da si osnuje meščansko šolo. Ker bi pa jedua taka učilnica dostovala za mesto in okolico, morala bi okolica vsaj */& vseh stroškov te šole pokrivati. Koristi od nje bi itak tudi za okolico velika bila, kajti mnogo dečkoV, kateri bi svoje šole na kmetih dovršili, stopili bi lahko najprvo v meščansko šolo v Ljubljano, a potem se še le rokodelstva ali trgovine učit šli. Ljubljanska okolica za šolstvo itak premalo i^tori, okrog in okrog Ljubljane so živahne in velike vasi, a šol je silno malo. Komaj letos dobil Želeti pa je posebno tudi, da pristopijo s Šiška svojo učilnico. Kdaj se bodo pa za druge kraje i 1« oktobrom vsi oni gospodje, kateri do sedaj nijso pri Ljubljani šole osnovale? Ali otroke iz teh kra- j sodelovali kot pevci v zboru Čitalnice, ki so pa na-jev Ljubljana v šolo jemlje? Ali pa morebiti nikamor i rodnemu petju prijazni in so v petji in glasbi manj v šolo ne hodijo? (Dalje priti. Politični razgled. Notranja «Ic*/t*l4*. V Ljubljani 26. septembra. Iz mii»istfei'Mk;k poavel <»V»BlJ¿6, ki je bilo te dni pod pn dsedstvom cesarjevim vliudapešti, se izve, da se bodo delegacije sklicale v 23. dan oktobra. Podal se jim bo mej drugim tudi račun o porabi paeificijskega kredita. Vojno ministerstvo je sedaj tako varčno gospodarilo, da je prihranilo od svote še za dv,< meseca naprej, dasi so bile delegacije preliminar skrčile za dva milijona. Danes se^ snidejo le/ e.ui xl>nri Petnske, Moravske in Šlezije, Dolenje in Gorenje Avstrije, SolnograSke, Koroške in Predarlske. Iz I4.oto>r;» se poroča, da je vodja insur-gentom Kovačevič s svojimi ljudmi prestopil na črnogorsko zemljo, bil ondi razorožen in v Nikšiču internima. Tedaj se bo kmalu lebko udušil še zadnji ostanek iusurekcije. Viiaitfe (lr/ave. Štiri dni mudil se je car v HEosItvi, kjer je inspiciral ondotno vojsko in pa razstavo. Tri dni jjo-BVetila je carska družina razstavi; marsikak oddelek je |>o večkrat obiskala. V nedeljo bila sta car in carica pri dinerji, ki ga je dal general-gouverneur. Pri nedelj skej paradi pohvalil je car one polke, čigar hrabrosti se ima zahvaliti za svoj Jurijev red. Vsem častnikom, ki so bili jiri paradi, dala se je jednega meseca plač** ko remuneracija. Pred odhodom obiskal je car še črnogorskega kneza v Kremlji. — Knez črnogorski zapustil je v nedeljo po noči Moskvo ter 86 podal čez Dunaj zopet domov. „M oslovske Ved orno s ti" priobčujejo nagovor mestnega načelnika pri pozdravu črnogror-«Ii<>i;a liiioza ter poslednjega odgovor. Načelnik pozdravil je kneza kot prvoborilca za domovino in I sli več izurjeni in po socijalneni stanji zmožni zboru pomoči do trdneje podlage in odličnejšega nastopa. Znano je, da je v Ljubljani pri raznih uradih i mnogo gospodov pevcev. Zlasti tem gospodom velja vabilo k pristopu ! v zbor s 1. oktobrom. V Čitalnici in v moškem zboru kot prvem narodnem društvu, naj bi se zbirali vsi oni, ki so v prvej vrsti poklicani in zmožni predstavljati prvo narodno društvo v Ljubljani. Na to opozarjati je zdaj pravi čas tudi z ozi-rom na slavnosti v bodočem letu. Kakor je mestni zbor, tako treba tudi raznim društvom in posebno pevskemu zboru Čitalnice uže sedaj misliti na častne naloge, katere bode imel v slavnostnih dnevih leta 1 883, in nadejati se je, da prijazno vabilo privabi za 1. oktober mnogo odličnih novih pevskih močij v moški zbor Čitalnice. Domače stvari. — (O slavnosti v Trstu) piše nam naš poročevalec v 25. dan t. m.: Koncert v Dreherje-vih prostorih, obiskovan od več nego 2000 ljudij, izpal je izvrstno in častno za nas. Vojaška godba svirala je večinoma slovanske komade, „Kolo" pel izborno, — mešani zbor pod vodstvom g. 13artelja moral se je trikrat ponavljati — „Sokol" pa je nosil zvonec, kajti telovadil je, da je ljudem začudenja sape zmanjkovalo. Red bil je ves dan dostojen in dela čast našim delalcem v Trstu. Veselilo me je, da sem ta pot tudi mej nežnim spolom čul le slovanske glase, italijanščine le malo. Izlet po morji danes pal je v vodo. Hrvatje in drugi gosti gredo v razstavo. Poročilo „Tagblatt"-ovo je škandalno. — (Slovenščina vsodnijskej sobi.) Pavel Turk i/. Drage prosil je pri c. kr. okrajnej sodniji v Kočevji, naj se tri prošnje za plačilni nalog vzamö na zapisnik, kar se ie tudi zgodilo in je dotični gospod, kakor v upravičenje, na čelu zapisnika opomini: „Auf ausdrückliches Verlangen slo-venisch protocollirf. Ti slovenski zapisniki dobili so naslednji odlok : „Dieses protocollarisch aufgenommene Gesuch wird dem Gesuchsteller mit dem Bemerken zurückgestellt, dass nach der J. M. Verordnung vom 18/4 1882 Z. 2Q&13 wohl von den Parteien oder deren Vertretern in slovenischer Sprache schriftlich überreichte Eingaben eine Erledigung in derselben Sprache finden müssen, da-s jedoch hiergerichts nur die deutsche Sprache die Amtssprache ist und daher von diesem Gerichte nur protocollarische Eingaben in dieser Sprache aufgenommen werden. K. k. Bez. Gericht Gottschee am 10. Juli 1882. (Podpisa nij moči čituti)". — Proti temu odloku naprav la se je objava po gosp. dru. M. na visoko c. kr. pravosodno ministerstvo, v katerej se mej drugim pravi: „Visoko ministerstvo bode samo določilo, se li sme omeojana mini-Bterska naredba tako tolmačiti, — da pa pri sodniji pri občevanji s strankami ne sme biti uradnega jezika, ampak le v deželi navadni jeziki in da je vodja posamne okrajne soduije naj man je poklican, po svojej volji dekreti rati uradni jezik, to je brezdvomno, knjti le tedaj, ko bi veljalo načelo, da so pravico iskajoče stranke zaradi sodnij, ne pa sodnije zaradi strank, le tedaj bi se smelo govoriti o uradnem jeziku. — Ako je pa iz najditelj Bodnijekega uradnega jezika pod tem ra zumeval v deželi navadni jezik — zakrivil je v svojih odlokih veliko neresnico, ker se občuje pri c. kr okrajni sodniji v Kočevji s strankami v nemškem in slovenskem jeziku, ravno tako, kakor pri sodniji v Ljubljani ;td." — O izidu poročamo o svojem času. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Rudolfovo 20. septembra. Naznanjamo pretuzno vest, da je naš iskreni rodoljub, iz-gleden narodnjak, gospod Ferdo Seidl, trgovec, včeraj o polu desetih zvečer umrl. KLajiro 26. septembra. Khedive dospel je sem, pričakovan po Wolseley-u in Coimauglit-u na kolodvoru. Prebivalstvo vzprijelo ga je j ako prijazno. BukureŠt 26. septembra. Bolgarski knez vrnil se je po večdnevnem bivanji v Si-naiji v Ruščuk. Srbski kralj pride v kratkem v Ruščuk obiskat bolgarskega kneza. Praga 26. septembra. Deželnemu zboru, ki se je danes otvoril, došla je predloga o pre-naredbi deželnega reda. Po tej prenaredbi bo imel rektor češkega vseučilišča virilen glas in deželni zbor broji tedaj 242 članov. Vrhovno vodstvo avstrijskej družbi rudečega križa, ki ima po svojih pravilih tudi ob izrednih nesrečah mirnih časov skrbeti zi urno in urejeno pomoč, je sklenilo, da takoj nakaže iz centralnega zaklada potiebnožem v Tirolah in po Koroškem pet tisoč goldinarjev, ter da bode nadalje deloma samo, deloma pa po deželnih društvih rudečega križa in po pomočuih diustvih Kospej pobiralo milih darov za ponesrečene in s povodnjo oškodovane prebivalce Tirolske in Koro-ke. Prosimo torej iskreno in |>risrčno vsa društva, vse ude rudeeega križa ter vse elovekoljube, da blagovole darila v gotovem denarji, v perilu iu gor-kih obla' dih pošiljati v pisarno avstrijske družbe rudečega križa, Dunaj. I. H>rrengnsse 7., katera hočemo v »ogiasji z deželnimi oblastmi in društvenimi vodstvi rudeč"ga kri/a na Tirolskem in Koroškem vestno porabiti v podpoio po povodnji unesre-čenim ter pomoči potrebujoči m ljudem onih de/el. o čemer bodemo izdali očitne izkaze. Na Dunaj i v septembru 1882. V rh o v d o v o ii s t v d iivstrljnkej družbi rudueegA križa. Društvena vodstva ponavljata prošnjo avstrij-družbe rudečega križ hi naznanjata, da darove Bke sprejemata: Celestina Sehirier (Turjaški trg štev. 5 III. nadstropje) in Ivan Murnik, trgovinske m obrtne zbornice tajnik. Nabrani denar bosta vodstva poslala avstrijskej družbi rudečega križa, perilo, toplo obleko in druge stvari pa deželnima vladama za Tirolsko in Koroško. V Ljubljani, dne 25. septembra 1882 Vodstvo domoljubnega deželnega p o m o finega društva za Kranjsko: G r o f C h o r i n s k v . Ivan Murnik, prvosedoika paiuestnik. tajnik. Vodstvo domoljubnega gosjiijskega polnočnega društva ¿a Kranjsko: Celestina S c h i f f ev, prvostMluira. M arij b b a r. Wurzba c h , prvoBedltfoe namestnica. mu je ponujala in vsled tega bil je obsojen, zbog obtežilnih razlogov, na pet let teške ječe. 20. septembra bil je zatožen Janez Dovjak, 20 let star, k dragonarjem potrjen, zaradi hudodelstva uboja. V noči od 20. do 2 1. maja t. 1. pili so fantje v neki gostilnici na Dobrovi. Metali so se fantje, in France Devjak, ki je pri metanji podlegel, bil je nekoliko časa nekaj jezen, potem pa na videz zopet prijazen, tudi s tistim fantom, ki ga je zmagal. Šlo je iz gostilnice sedem fantov in ko so dosli blizo Brezja tik sv. Martina pri Dobrovi, posprijeli so se. Devjak udaril je Dovjuka s polenom, pa le po rami. Ko mu je se kmetski iant Škof pretil s polenom in je tovariš \Yertermaier pobegnil, iztrga zatoženi Janez Dovjak Francetu Devjaku poleno iz rok in ga mahne po levej strani čela tako silno, da je udarjeni takoj oblegal in kmalu potem umrl. Zato-/ ih-c ^e zagovarja s tem, da se je branil, kajti sicer bi bil tovariš in prijatelj Devjakov, kmetski fant Škof, njega pobil. Da ga je hotel napasti je gotovo, ker je šel .s polenom nadiiij. Zagovornik /atožencev, dr. Papež, izvrstno dokazuje, da je ravnal njegov klijent le v slučaji silne obrambe. Nij bila „Šalauf kakor je zastojmik državnega pravdniitVM g. Pa|k (kakpr vselej v nemškem govoru slovenskim porotnikom, op. poroč.) dokazovati hotel, da je udaril Ubiti Devjak le po hrbtu udard bi ga bil lahko i po glavi; le to, da je slabo zadel, je uzrok, da za-toženec Dovjak sedi na obtoitierj klopi, drugači bi isto mesto zavzemal Devjak. Porotniki, katerim se stavijo štiri vprašanja, potrdili so le prvo, glaseče se na uboj in vsed tega bil je obsojen zatoženec Janez Dovjak na l1 (t leto teške joče, vsled mnogih : olajševalnih u/rokov. Društveno vodstvo domoljubnega gosjnjskega društva in domoljubnega deželnega polnočnega dru štva za Kranjsko objavlja naslednji Poziv „Avstrijske družbe rudečega križa". Planinski deželi Tirolsko in Koroško zadela je grozna uima. Velikansko valovje pridrlo je z visocih gora v doline. Hudourniki in reke, ki nij so še nikdar prej tako narastle, predrle so vse jezove in se raz lile po rodovitnem polji, nasuvši ga s sipom in blatom. V mnozih mestih in vaseh vsule so se hiše ali pa jih je deroča voda brez sledu odnesla; vse že leznice, ceste in mostove je podrlo; veliko ljudem je vzelo življenje in mnogo prebivalcev onih revnih planinskih ravnic izgubilo je vse svoje blago ter si komaj še rešilo samo življenje. Škoda, ki so jo napravile povodni, se ne da preračuniti in prebivalstvu onih planinskih krajev preti v začetku mrzle zime sila in potreba vsake vrste. — Očigled tej izreduej nesreči treba, da hitro in vspešno pomoremo ter po bratovsko podpiramo svoje nesrečne sodržavljane. zpred porotnega sodišča ljubljanskega. Dne 18. septembra bil je zatožen 25 let star kmetski fant Valentin Kanin hudodelstva uboja. Dne 17. julija t. 1. peljal je Janez Martinak na malem vozičku nekaj a.i,le l)roti domu, a zatoženi Kanin zasramoval gn je. tla je Sito pobral na tujih •.jivah. Martinak nij molčal in začel se je prepir. Na Visokem pa, na eesti v Kokro, izposodil si je zatoženec motiko in Martinka udaril tri do štirikrat po hrbtu, in ko je Martinak padel, pokleknil je nanj ter ga tiščal tako dolgo, da nij mogel več vstati, in je umrl čez 20 ur. Pri notranjem ogledu trupla so zdravniki izpoznali, da je bil Martinak tako zlo poteptan, da so bila pluča vneta, čreva in mehurji počena, rane tedaj smrtne. Zatoženi Karun, ki ne taji dejanja, ampak le pravi: „k«r sem storil, sem storil" bil je pri vojakih uže mnogokrat kaznovan. Porotniki ga priznajo jednoglasno krivim, in obsojen je na šest let teške ječe ter ima plačati rodovini ubitega Martinaka 000 gld. 1!). septembra bil je zatožen Krsnik France iz Most zaradi hudodelstva goljufije. Svojej ljubici iz iste vasi je bil obljubil, da jo vzame v zakon, zaradi tega mu je dala nad 300 gld. Da si je imela otroka z njim, vender jo je France zapustil in nij hotel več ničesa vedeti o njej. Prigovarjala mu je, naj ne bode tako trd, naj se spomina prejšnjih obljub, in naj jo vzame vender v zakon, a France nij hotel ničesa o tem slišati. Tožili ga je in zatoženec je krivo prisegel, da jej nij ničesa dolžan, da mu je vse podarila. Ker je stonl krivo prisego, zatožen je zaradi hudodelstva goljufije. Še na potu v sodniško dvorano ponujala mu je, kakor je čul naš poročevalec, pogodbo in samo zahtevala, naj obljubi, da jo vzame v zakon, potem poreče ona pred sodnijo, da mu je novce le posodila in da je bila njena sodniška ovadba prenagljena. A France Krsnik nij hotel nič čuti o sporazumljenji, katero Narodno-gospodarske stvari. Tržaška razstava. (Dalle.) Obiskovalcu, i>ri«edšeinu v pravo razstavino poslopje, izvabljajo posebno pozornost v mornarskem oddelku razstavljeni razni modeli ladij. Vse je /a-Btopano, od uže zastarele iu mej staro mornarsko šaro spadajoče redne vojne ladije (Linienschifl), do malega trahikeljna, od ogromne oklopnice do male tartane, od z zlatom opisane galeje do najmanjšega čolniča. V tej zadevi je tržaška razstava, kakor naravno, precej pouči jiva. Posebno gre omeniti prerezov modelov „ Aurore", „Frundsbeiga", najlepši pa je prerez velike oklopnice „Albrechtw. Vsi stroji, vse notranje shrambe, lepe sobe in sploh vsa razredba tega mogočnega, kolikor solidno toliko tudi lično in elegantno opravljenega trupla vidi|o se jako pregledno. Komur pa ta izvrstni model še no zadostuje, stopi naj v čolniček in kmalu je na krovu mogočne oklopnice same, ki se komaj dober streljaj od razstave lahno ziblje na valovih morja, „ÀlbrechtH je zares lepa ladija. Angleži jej sicer očitajo, da jo je preveč iznad morji, da je ta oklopnica le velika n tarča", tedaj lehko zadeti. Nazori so baš glede oklopnic različni. Francoske Oklopnice so vse na jednak način narejene, kakor „Albreeht" in imajo zbog tega baje to dobro, tla je možno bolj precizno meriti in streljati. Angleške oklopuice pa mole prav malo iznad morja, kar je neki pri streljanji menj ugodno Bodi temu, kakor mu drago, vprašanje glede oklojmic bode se rešilo stoprav v velikej morsKej bitki. Razen ladij razstavljeno je vsakovrstno morsko orodje, mreže, ravšeljni, vesla, harpune, velikanske vrvi, izmej katerih je posebno omenjati onih iz ruskega, bolj temnega in iz Manilla-prediva, ki je jasne barve, ogromne verige, (vsak posamičen 61ea tehta 16*8 kilogramov), razni morski pridelki in zaradi mnogovrstnosti menda tudi razne noše ob Adriji, izmej katerih se nekatere odlikujejo pu svojih kričečih barvah. Tako n. pr. bilo je Bcostume antico di Muggia" jako malo ukusno. Žolte hlače, moder jopič, rudeča kupa, bele nogovice, Solni, srajca iz „hudegau platna; vse vkupe pa daje tak vtis, kakor bi dotičnik iiotel dražiti purane. Razen vsakovrstnih rib in vseh možnih oblik od marinirane sardine v kovinastej škatlii, do naba-sanega morskega volka, od morske gobe in korale do raznobarvenih školjk, nahajajo se v razstav' tudi jako lepi relief-zemljevidi, ki nam predočujejo razna pristanišča ob Adriji in njih okolico. Tako n. pr. „Boka Kotorska" (merilo 1 : 14400), planota ob ustji Naretve, pristanišče v Spljetu (1 : 1440), ki je, ker nij premalo, jako pregledno in nam kaže nekdanji j»o Dioklecijanu sezidani štirivogelnik in pozneje pozidaua predmestja in prirastla sela. Jed- akih zemljevidov je Se več, jeden kaže nam Bosno in Hercegovino, jeden glavno mesto Serajevo, zopet drugi državni gozd Trnovo-Karnica-Lokva in Dol (1 : 1O.0O0) (Dalje prihodnjič.) Poslano. Slavno c. kr. poštno vodstvo v Trstu. Ne, da bi se mislilo s tem koga žaliti, ampak samo to vprašamo: ali sme biti taka nabiralnica pisem, ki je vsa razkrpana in brez ključavnice na c. kr. pošti, kakoršna se pri nas nahaja ? Da je to resnica, se lahko vsakdo prepriča. Več borovniških posestnikov. Zahvala. Visokorodni gospod deželni glavar kranjski Gustav Krof Tlium-\ i»lsnN*iiij* mi jo izročil sto forlntov za tnkajšni mestni zaklad. Prijetna dolžnost mi je, da z izrazom najtoplejše zahvale objavljam to velikodušno darilo. V Ljubljani, v 25. dan septembra 1882. Župan: tirasselll. t inr I i so r IJ uhlja bi i: 20. septembra: Tomaž Oblak, dninar, 60 let, Kravja dolina št. 3, bil je mrtev najden in v mrtvašnico k sv. Krištofu prenesen. 21. septembra: Avgust Cešnovar, hišnega posestnika sin, 19 dni, Kurja vas št. 3, za difteritis. — Pristavec Marija, orevljarjeva žena, 45 let, Krakovski nasip št. 10, za jetiko. 22. septembra: Antonija Milavc, uradnfkova hči, 31 let, Salendrove ulice št. S, za jetiko. V deželnej bolnici: 20. septembra: Lorenc Mlinar, gostač, 55 let, za krvavenjem možganov. 22. septembra: Marija Komatar, delavčeva žena, 37 let, za srčno napako. UDia-r^aosl^SL "borza, dne 26. septembra. (Izvirno telegratično poročilo.) Papirna renta.......... 76 gld. 75 kr. Srebrna renta .... ..... 77 „ 40 „ Zlata renta.......... 95 , 70 „ 5°/0 marčna renta. ....... 92 „ 85 Akcije narodne banke....... 827 „ — „ Kreditne akcije...... . . 318 „ 75 „ London . ........ 119 „ 20 Srebro........... — „ — „ Napol............ 9 „ 46 C. kr. cekini. ......... 5 „ 65 „ Nemške marke ..... 58 „ 20 „ 4% državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 120 „ 50 „ Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 n 170 „ 30 4°/0 avatr. zlata renta, davka prosta . . 95 „ 65 „ Ogrska zlata renta 6°/0...... 119 ., 35 „ * 4°/o...... 88 10 „ „ papirna renta 5°/0 . . . . 87 10 „ 5°/0 Štajerske zemljiSč. odvez, oblig. . . 104 „ — „ Donava rep. srečke 5°/p . . 100 gld. 115 n 25 „ /..■mlj. obč. avstr. 41/i°/o zt»,ti zast. listi . 118 „ 75 „ Prior. oblig Elizabetine zapad. železnico 98 „ 50 „ Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnice 106 „25 „ Kreditno arečke.....100 gld. 174 „ 25 Rudolfove srefike..... 10 „ 19 „ 50 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 127 „ - „ Trauimway-društ. velj. 170 gld. a. v. . . 231 ,50 Št. 13.383. ~~ (608 -3) Razglas. Z ozirom na §. 6 postave od 23. maja 1873 št. 121 se naznanja, da sestavljeni izvirni zapisnik porotnikov za leto 1883. v magistratnej uradnej pisarni (ekspeditu) leži v splošni pregled od SfcO. do 30. Noptombra t. 1. Med tem časom more sleherni udeleženec zaradi izpuščenja postavno poklicanih ali zaradi sprejema postavno izključenih oseb v zapisnik pismeno ali pa ustmeno ugovarjati, kakor tudi v ravno tem času uzroke svojega oproščenja dokazati, o čemer se opominja, da je po §. 4 te postave od posla porotnikov oproščen: 1. Tisti, ki je GO. leto svoje starosti izpolnil, za vselej; 2. članovi deželnega in državnega zbora in de legacij za čas zborovanja; 3. v aktivnej službi ne stoječe, vender pa pod brambovsko dolžnost spadajoče osobe mej časom, ko so k vojaškej službi poklicane; 4. v cesarskej dvornej službi stoječe osebe, zdravniki in ranocelniki. kakor tudi lekarnarji, ako po uradnem ali srenjskem predstojniku dokažejo, da se pogrešati ne morejo za prihodnje leto; 5. vsak, ki je vsled poklica v jednej porotnej dobi kakor glavni ali namestujoči porotnik svojemu poklicu zadostil, do konca naslednjega koledarskega leta. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 19. septembra 1882. Župan: G ras se 11 i. Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič Prostovoljna dražba. Dne ft&. t. m. ob 8. uri zjutraj vršila se bode v Bobnu (Auritzhof) pri Bledu prostovoljna dražba hišnega orodja in oprave, h katerej s tem uljudno vabimo. ' »;i9—1) St. 662. (618) O. i. sv. Mesto učitelja meščanskih šol. Na trirazrednej meščanske) Soli z nemškim poučnim jezikom v Hriikcui ie mesto za mntliematif no-priro-dopisne nauke za letno plačo osemsto goldinarjev pro-vizorično oddajo. Z vsim potrebnim preskrbljene prošnje naj učitelji, ki so uže v javnih službah, po predpisanem načinu oddaj<'> najdalj« 10. oktobra IHH'2 podpisanemu c. kr. okrajnemu šolskemu svetu. C. kr. okrajni šolski svet na Krškem, v dan 20. septembra 1882. Salicilna ustna voda, aromatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr. Salicilni zobni prašek, splošno priljubljen, vpliva zelo oživljajoče in napravi zobe blesteče bele, k 30 kr. Najnovejše spričalo. Vaše blagorodje! Mnogo let vporablja-n Vašo gallellno ustno vodo in so. Milu i zobni prašek z izvrstnim vspehom in priporočati ja morem vsakemu najtopleje. Pošljite zopet od vsakega 3 steklenice. Spoštovanjem (466—10) _A.rs.ton. Sla.rxxa., župnik. Vsa navedena sredstva ima vedno friina v zalogi in jih razpošilja proti poštnemu povzetju lekarna „pri samorogu", v Ljubljani, Mestni trg st. 4. Marijinceljske kapljice za želodec, nepresežno izvrstno zdravilo zoper yse bolezni v želodci, in nepresežno zoper neslast do jedi, slabi želodec, smrdečo sapo, napihne-nje. kislo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da se ne nareja pesek in pieno in slez, zoper zlatenico, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz žeiodca), zoper krč v želodci, preobloženje želodca z jedjo ali pijačo, črve, zoper bolezni na vranici, jetrah in zoper zlato žilo. G In-vim zulo^a: Lekar t1. Rrady, Kremsier, Moravsko. Jedna skic niča z navodilom, kako se rabi, stane :t > Jkri _E?ra-ve ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Kizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Le ban. V Gorici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael Gtlgl i elm O. V Celji: lekar J. K u pterschraied. V K r a n j: lekar Drag. 6 a v ni k. V Kamniku: lekar.I os i p Močnik. V Radovljici: lekar A. 11 ob le k. V Sežani: lekar Ph. RitBchel. V Črnomlji: lekar Ivan BI a že k. IP^F" Svarit6V! Ker se v zadnjem času naš izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisnene besede: Echto Mariazeller Magentropfen — Brady & Dostal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sod-nijsko spravljeno varstveno znamenje in zavoj mora biti zapečaten z našim varstvenim znamenjem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nč-nmjo teh znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (487—55) Bazar At. 19 iz 1. oktobra Frauenzeitung st. 19 iz 1. oktobra lsv». Modenwelt st. 1 iz 1. oktobra 1HH2 se uže razpošiljajo. Naročnino sprejema ter zagotovlja točno in brzo dopošiljatev nadaljevanj (620) J. Giontini v Ljubljani. i Le jedenkrat podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro. DNU Velikanska *axpve, Parterre. (609—1) Lastnina in tisk „Narodne tiskarne'