Političen in strokovnjašk list za obrtni stan.
„Obrtnik* izhaja 8. dan vsacega meseca in velja celo leto s pošiljanjem na dom vred 1 gld. 50 kr. — Za pol leta 75 kr. — Za četrt leta 40 kr. Posamično številke 15 kr. — Uredništvo Preširnov trg št. 3 — Naročnina in inserati sprejemajo se v „Narodni Tiskarni" Gospodske ulice št. 12. — Dopisi in poročila sprejemajo se v slovenskem i nemškem jeziku. — Inserati
se računajo ds topna vrsta za Ikrat 4 kr. za večkrat ceneje.
Ljubljana 8. junija 1889.
Da so človeške roke izgubile nekdanjo svojo vrednost je obče znano. Nadomestujejo jih dandanes mrtvi stroji, ki izdelujejo z majhno pomočjo človeka vse potrebščine našega življenja. Izumljenje strojev bi pa pravilno uravnano moralo človeku koristiti, mesto da mu škoduje in tlači ceno in vrednost delavnih rok. Naravna je tedaj trjatev kratkega normalnega delavnega časa in ta zahteva razširila se bode v čedalje širje kroge. Da trpi dan danes toliko človeštva vsled pomanjkanja dela, da živahno delo vedno krajši čas traja; temu ni drugega vzroka nego to, da se v kratkem času s pomočjo strojev silno velika producira in da človeštvo toliko izdelkov kolikor bi se jih lehko pri vztrajnem delu naredilo niti porabiti ne more.
V veliki trgovini nahajajo se izdelki o kojih se ne zapopade je li plačana surovina, prevažanje ali delo; tako neznatna je njih cena. In navzlic temu pritiska se še cena vedno bolj producentom, da le trgovci zamorejo tekmovati drug proti drugemu.
Producent je sedaj naj večji parija človeške družbe in le tisti veliki podjetniki vzdržujejo se na površju kojim je vsled velicih kapitalskih sredstev mogoče diktovati 1 ceno svojim izdelkom. Vsi mali producenti pa bijejo žalosten in brezuspešen boj za obstanek in od svojega truda in skrbi ne ostaje jim druzega nego boro preži-! veuje.
To je tudi vzrok, da se ljudje namesto izdelovanja poprijemljejo čedalje rajši kupčije, ker ta pri manjšem trudu še vedno daje obilneje dohodke nego izdelovanje.
Iz kupčevalskih prostorov se vmikajo čedalje bolj rokodelci; zato pa se množi po njih trgovina z mešanim blagom ali branjarija, kar je eno in isto. Kdo je v
prejšnjih časih poznal toliko število imenovanih kupčij-skih podjetij, kakor jih je sedaj; ko ima že vsaka hiša svojega branjevca z moko ali s trakovi. Tudi ta nenaravnost bode nekdaj prikipela do vrhunca, a že danes nam kaže nezmožnost delavskih stanov kupovati v množini, tedaj ceneje kakor v majhnem.
Demoralizujejo se s tem mase delavskega ljudstva čedalje bolj, — in revščina postaja tem večja; ker se tudi lehkomišljenosti pri kupanji ne more lehko v okom priti.
Ko bi sleherni, ki želi dela ga tudi našel v toliki meri, da bi si prislužil trajno preživenje ne iskal bi si sreče po enačili potih, ki morejo prej ali slej napraviti polom; ker bode ogromnemu številu prodajalcev zmanjkalo kupovalcev. Razmere dospele so vže tako daleč, da jih more le država še urediti, a zato treba v naših parlamentih razumnih mož, ki poznajo te razmere iz lastnih skušenj.
Za take može pa v ljudskih zastopih sedaj še ni prostora. Ljudje, ki ne poznajo druzega na svetu, nego strankarsko politiko, vstvarjajo socijalne zakone za delavske stanove. Kedor vsaj na pol izvrši visoke šole čuti se že sposobnega za javni mandat in išče ga toliko časa, da ga dobi. Va uje ga pozneje tudi skrbno in boji se zamere, — ne na spodaj temveč navzgor, da mu ne spodleti poslanstvo! Ni tedaj čuda, da se stvari urejajo tako, kakor se denarnem mogotcem zdi; kajti v lastni žep nihče noče poseči in pri vseh reformah navali se največje breme tistemu, ki ga najtežje nosi. Tudi sedaj bode o priliki novih volitev nastal „direndaj" za mandate. Kandidatov in obljub bode kar deževalo in naposled ostane vse pri starem. Tudi pri volitvah velja pregovor: „Kakor se postelja postelje, tako se spi" !
JLiistoik.
Moderna dekliška izgoja.
času primerno zdi se nam posneti po nekem obrtniškem listu sledeče vrstice.
če pogledamo v naše družinsko življenje z jasnim očesom, katero tudi za prijaznim smehljajem skrito solzo opazi; — vidimo skrb na pragu, in silo odtegniti se ji iz hiše na cesto, na šetališča! Iskrenega ljubezni polnega življenja v tihi družini mej sabo in za sč, nahajamo vedno redkejše.
Kje pa je sreča doma, če ne pri lastnem ognjišču? Kje jo hočemo iskati, kje najti pravo zadovoljnost? „Lastno ognjišče vredno je zlata" bodisi še tako skromno, to načelo je veljalo nekdaj, ko so skromni ljudje z dobrim in poštenim srcem živeli jeden za druzega; ko v družinsko življenje še ni zašla moderna samogoltnost, -kultus samega sebe , ki je pokončal nežne vezi družinske v korist unanjemu slepenju!
Niti ideje o emancipaciji ženstva, niti dekliške iz-gojevalnice, niti višje dekliške šole ne izgojajo nam
skromnih mater, ki vedo prenašati nam britkosti in | matere, kojih pogled je obrnen v svet, čigar dopadajenje si iščejo, ne morejo izrejati otrok, ki bi našli srečo v lastnem delu in življenju!
Večina naših dekliških izgojevalnic ali zavetiščev ni osnovana na taki podlagi, da bi preprečile poželenje po potrati in razkošnosti. Plemenito srce, varčnost in domačnost so lastnosti, katerih ne more vcepljati šola, marveč se te najložje razcvitajo v domačem družinskem življenju, ki daje manj naukov, a tem več lepih izgledov. Kjer je pa družinsko življenje raz sebe, tam seveda ne preostaje hčeram boljšega nego šoka; a te bi morale polagati vrednost na vse drugo, kakor na neko površno učenost, na znanje tujih jezikov in druzega „nebodigatreba11 za bodoče gospodinje.
Skromnost v izgoji ne izključi lepega, vsaj je to domena ženstva! Vsaj polepševati more, kamor oči obrne — v skromni sobici napravljati more cvetlišče. Vsaka stvarica v sobi naj kaže lepo gospodinstvo! Sobe J pa brez lepote, brez olepševalnih malenkosti ! so puščave — in v take puščave ne sliši ! ženska mladost! Oko privadi se reda in razuma za
Teorija in praksa.
Razmotrivanje socijalnih uprašanj je v sedanji dobi v vseh državah na dnevnem redu. Sleherna politična stranka bodi si ona, ki vlada ali pa opozicija, — poudarja svoje stališče v socijalni politiki. Temu perečemu uprašanju ne more se izogniti nobeden faktor, ki deluje v javnem življenju. Reči pa smemo da so v teoriji, to besedo ponavljamo, — vse bodisi še tako raznovrstne stranke, — silno prijazne ljudskemu teženju. Liberajne in konservativne stranke imajo v svojih programih zapisano rešitev dplavcey in obrtnikov in istina je, da, —r-zopet v teoriji stavijo za zboljšanje socijalnih razmer mnogokrat radikalnejša sredstva, nego jih zahtevamo sami!
Da je pa vsa prijaznost in naklonjenost z malimi častnimi izjemami le pesek v oči ogromne mase nižjega ljudstva, o tem prepričamo se prav lehko vsakikrat, kadar se ima prestaviti kak del njih socijalnoga programa iz teorije v prakso, ali dejansko življenje. V teoriji pripisujejo delavcem pravico do boljšega zaslužka; če pe pomočniki napravijo štrajk v ta namen; jih nihče ne pohvali! V teoriji hočejo varovati malo obrt proti konkurenci velicega kapitala, če pa. mali rokodelci dela prosijo, oddajo ga tovarnam! V teoriji sklenili so po* stave z namenom varovati pravice izučenih rokodelcev v praksi pa razsojajo tako, da se navzlic vsem varstvenim postavam velikim podjetnikom dosedaj še ni skrivil jeden las!
V teoriji je zaprta pot v rokodelstvo po dokazu zmožnosti, v praksj odprla so se vrata kupčevalcem na stežaj, kakor še nikdar niso odprte bila. V teoriji se delavskim stanovom laska in za nje govori, v praksi pa čptij$ čedalje večji bremena in pritisek! Kar se za nas stpri p. pr. z zavarovanjem proti bolezni in nezgodam, — plačuje se izključno iz našega žepa. V ta namen občnost dosedaj pri nas ni žrtvovala niti jednega novca.
In tako je nejednakost mej teorijo in prakso vedno nepremenjena; in Bog nas varuj, ko bi skušali v istini zahtevati, kar se nam v programih tako ljubeznjivo ponuja. Takoj bi zvedeli, da se nam itak predobro godi, da nismo varčni tev da ne znamo vrejati si naše troske v primeri k svojim dohodkom. Zato pa ostaja vsa ljubezen do ljudstva le na papirju, ker stranke le zase skrbijo, ker s svojim ljudoljubnim obnašanjem ne iščejo druzega, nego koristi za svoje — večinoma prav osobne potrebe in namere.
Zategadelj je bilo delovanje liberalcev, ki se prištevajo največjim prijateljem ljudstva, za slednjega, toli osodepolno, da ga je spravilo na kant.
pravo in lepo, brez da bi vedelo kedaj, če biva v družinskih prostorih, zatorej jim ostane domače pohištvo vedno najboljša in najkoristnejša izgojevalnica!
Izgoja k skromnosti in ponižnosti je najlepša za dekleta, in umetnost z majhnimi troški pripravljati prijetno domačijo, treba je učiti.
Če se zida kedaj hiša, ki ima postati dekliška izgojevalnica, pripravi naj se sleherni učenki lastna sobica, če je tudi majhna, zadostuje. Treba le posteljo, stol in mizico, na tej razne malenkosti in delo, cvetice na oknu in opravljena je!
S tem dajalo bi se mladi gojenki veselje do kaj lastnega; skrbela bi za red in kinč v svoji sobici, dobila bi prostor, kjer bi bila doma; ne bilo bi ji treba zakrivati solz, ki v mnogih slučajih mladostnega življenja silijo iz oči!
Sedanje moderne dekliške šole imajo velike skupne spalne sobe kakor v vojašnici, in uboga mladost nima po takem trenutka, v katerem bi mogla dihati sama in zasč!
Na to okolnost opozarjati pri zgradbi novih dekliških zavodov je velike vrednosli.
V najbujših stiskah sprevidilo je ljudstvo da na tej poti ni rešitve; poprijelo se je konservativnih strank pri-čakovaje od njih svojo rešitev; — no obljub smo slišali mnogo; na dejanja pa še vedno čakamo! Vederemo, kaj prinese bodočnost!
Resolucije katoliškega shoda.
O rokodelskem uprašanju.
Drugi splošnji katoliški avstrijski shod najra-dostneje pozdravlja zakonite naredbe, katere so se zadnja leta v Avstriji ukrenile v interesu obrtnega stanu, ter izreka svoje pjiznanje in hvalo vsem močem, ki so sodelovale pri postavah, namerjajočih varstvo delavcev. Isti spoznava nujno potrebo, da se natanko izvede in nadalje razširi obrtno varstveno zakono-dajstvo ter pred vsem podpira težnje obrtnikov, katerim namen je nadaljni razvoj obrtnega zadružtva.
Posebno priporoča:
a)	da se postavnim potom popolnoma zagotovi obrtnikom po naravi pripadajoč vpliv na ustanovljanje posameznih zadrug;
b)	da se razširijo pravice zadrug glede privolitve v zadrugo, in sicer posebno z dovolitvijo ugovorne pravice glede pridobitve sposobnostnega dokaza in z uvedbe mojsterske preskušnje, katero bi vredile zadruge;
c)	da se olajša in z davčnimi razbremenjenji pospešuje skupna obrtna delavnost v območji posameznih zadrug z odstranjenjem ovir, ki so se (po § 115, odst. 2 obrtnega reda z dne 15. marca 1883) dosedaj stavile ustanovljenju zadružnih podjetij v namen izdelovanja in razpečavanja obrtnih izdelkov;
d)	da se kcnečno posamezne rokodelske zadruge mej-sebojno združijo z ustanovitvijo samostojnih obrtnih zbornic, ki se prosto volijo iz zadruge, in da bodo te zbornice imele pravico do javnega zastopanja obrtnih koristij (tako, kakor pri sedaj obstoječih obrtnih in trgovinskih zbornicah).
Razven tega priporoča katoliški shod razširjenje dolžnosti glede sposobnosti dokaza na one, ki tovarniški izvršujejo kakov rokodelski obrt; odstranjenje obrtu škodljivega krošnjarstva, postavno omejitev obrtnega kaz-nilnškega dela, ki škoduje prostemu delu; uvedbo takega postopanja pri izmerjanju pridobnine in dohodnine, ki obrtnike zadostno brani zoper sumničevalne in neresnične ovadbe ter njihovim opravičenim tirjatvam zavaruje zadostno oziranje.
O delavskem uprašanju.
Uvaževaje, da je rešitev delavskega uprašanja pred vsem odvisna od tega, da se odstrani pri današnji produkciji veljavno načelo neomejene konkurence, smatra drugi splošnji avstrijski katoliški shod za potrebno, da se ta neomejena konkurenca odpravi tako z mejnarod-nimi pogodbami kakor v tuzemstvu z vredbo domače produkcije, in to s pomočjo varstvenih carin, pri tem pa da se ozira na opravičene koristi vseh vdeležencev.
Po mnenju katoliškega shoda je najvažnejši pogoj tega vravnanja poklicna zadružna organizacija velikega obrta. Naravne naloge tej organizaciji bode:
a)	ustanovitev zdravega razmerja mej produkcijo in porabo;
b)	varstvo zoper samoprodajo produkcije s strani posameznikov;
c)	zabranitev neopravične izrabe delavskih močij;
d)	zavarovanje, da bodo delavci imeli stalno delo, da bodo napredovali v plači in po možnosti tudi v stopnji;
e)	kolikor možna zabranitev ženskega dela v tovarnah;
f)	zavarovanje stanu primerne preskrbitve za starost in onemoglost delavcev, kakor tudi njihovih vdov in sirot.
O socijalnem vprašanju
proglaša nadalje nujno dolžnost državne uprave, da se v javnem interesu resno peča z prašanjem glede stanovanj. Posebno naj bodo delodajalci, ki imajo večje število delavcev v krajih, kjer so nezadostna ali neprilična stanovanja, postavno zavezani, da tam napravijo primerna delavska stanovališča. Obstoječe postavne določbe o kakovosti ali rabi stanovališč naj se strogo izvršujejo in primerno spopolnijo. Za gradjenje hiš z majhnimi stanovanji naj država po možnosti dovoli olajševanja. V večjih mestih in industrijskih krajih naj se stavbišča (posebno z ozirom na napravo majhnih stanovanj) s primernimi naredbami odtegnejo stavbeni spekulaciji. Razven tega pa katoliški shod zasebnemu delovanju avstrijskih katoličanov priporoča podpiranje vseh onih človekoljubnih teženj, s katerimi se pridobivajo delavskim krogom zdrava stanovanja po nizki ceni in ob enem samostojnim obrtnim
delavkam (v takozvanih zavetiščih [hospicih] za delavke) zigoto vij a nravno varstvo.
Poročevalec P. Kolb je zaznamoval kot najvažnejše namere delavskega zakonodajstva, ker se ne more izvesti socijalno-demokratični vspored v svojem resolucij skem predlogu nastopne točke:
1.	postavna tirjatev določenih dokazov, od katerih bo v bodoče odvisna dovolitev za nova obrtna podjetja, in sicer glede nastopnih točk: a) solidnost gospodarstvene podlage in trdnost podjetja; b) postavna neomadeževa-nost podjetnikova in vodje podjetjev; c) da novo podjetje ne spravi z nep.osrednjim prehodom ob kruh in delo cel del prebivalstva;
2.	nadaljno skrčenje maksimalnega delavnega dne z ozirom na posamezne vrste obrtnih del;
3.	razširjenje določb o maksimalnem delavnem dnevu na delavce transportnih in prometnih zavodov;
4.	strožja omejitev dispenzne pravice upravnih ob-lastnij glede maksimalnega delavnega dne;
5.	sonadzorovalna pravica delavcev v izvrševanje delavsko-varstvenih postav, in sicer potom zastopnikov, voljenih iz sredine delavcev;
6.	splošnja in obligatna uvedba rudarskih razsodišč;
7.	popolna prepoved ponočnega dela v tovarnah za ženske in kolikor možna omejitev istega za možke de lavske moči;
8.	prepovedano je rabiti dninarje namestu usposobljenih pomožnih delavcev pri tovarniškem izvrševanji rokodelskih obrtov;
9.	nravnostno varstvo delavcev s tem, da se kolikor moč ločita spola v tovarniških prostorih, § 132 avstrijskega kazenskega zakonika se razširi na industrijske podjetnike in njihove opravilnike;
10.	postavna dolžnost podjetnikov, da v zvezi s svojimi delavce skrbe za ustanovljenje otroških zavetišč, kjer in dokler še ni prenehalo delo omoženih tovarniških delavk.
Katoliški shod pozivlje vlado, naj strogo pazi na to, da se bodo izvrševali zakoni v varstvo delavcev, posebno glede maksimalnega delavnega dne in prepovedi Btruck“-sistema (da namreč delodajalec izplačuje namestu z denarjem v živežu in to po samovoljnih cenah).
Komentar tem sklepom bodi naš članek „Teorija in praksa!“
Pravila
starostne hranilnice združene s hranilnico kranjsko se glase se v prevodu z nemških pravil:
§ 1-
S kranjsko hranilnico je združena starostna hranilnica, katerej je namen, deležnikom njenim z dodatkom k njihovim privarovanim obrestim preskrbeti podporo za starost ali za čas, ko bi delati ne mogli.
Starostno hranilnico vodi ravnateljstvo kranjske hranilnice.
§ 2.
Udeležniki starostne hranilnice postanejo oni ula-lagatelji kranjske hranilnice, ki so po stanu svojem tovarniški delavci, dnevni pisarji, posli, dninarji ali kaj podobnega ter stanujejo v Ljubljani ali v okolici Ljubljanske) in katere vsprejme na njihovo prošnjo ravnateljstvo kranjske hranilnice v starostno hranilnico.
Kdor hoče postati deležnik, moral je spolniti 18. leto in ne sme prekoračiti 45. leta.
Glede morebitnega dvoma, ki se tiče stanu, odloči končno veljavno ravnateljsto kranjske hranilnice.
Občni zbor kranjskega hranilničnega društva sme vsak čas s posebnim sklepom razširiti sposobnost za vsprejem v starostno hranilnico tudi na vse osebe gori imenovanih kategorij, ki bivajo kjer si bodi na Kranjskem.
§ 3.
Da se vsprejme v starostno hranilnico mora dotičnih oddati pridevši rojstni list pismeno izjavo pristopa.
Ravnateljstvo kranjske hranilnice odloči o vspre-jemu najpozneje v 8 tednih in more vsprejem odloniti, ne da bi povedalo razloge.
Ravnateljstvo hranilnice kranjske ima dalje pravico, da izključi udeležnike, kedar misli, da se pri njih več ne nahajajo pogoji § 2, od daljše udeležitve pri starostni blagajnici, katero pravico jima zlasti tudi, če je udeleženec ulogo, katero je imel v hranilnici, ko so ga vspre-jeli v starostno hranilnico, popolnoma ali deloma si dal izplačati.
Izključenemu se na račun njegov stoječ znesek z nabranimi obrestmi takoj izplača.
Ko so koga vsprejeli v starostno hranilnico mu na koncu vsacega leta to je dnč 31. decembra tretjino na njegov hranilnični račun nabranih obresti prepišejo na račun njegov pri starostni hranilnici.
Da se bodo udeležnikom starostne hranilnice mogli dajati dodatki, se bode od onega zneska, ki se more porabiti za dobrodelne in občnokoristne krajevne namene vsaj 1000 gld. dalo vsaj starostnej hranilnici. Ali se dš. morda večji znesek, bode vsako leto sklenil zbor.
Dodatek se bode razdelil po razmerji letnih obre-stij, katere se bodo v zmislu § 4 iz računa hranilnice prenesle na račun starostne hranilnice in se bodo sicer ti dodatki zračunili v okroglih številkah na 1I2, 1, ll/2,
2, 27a itd. hkratni znesek obrestnih prenosov.
§ 7.
Letni dodatki ne smejo presegati šesternega zneska iz hranilnice prenesenih obresti. Znesek hranilničnega odkazila, bi se morda ne razdelil, se bode prihranil v razdeljenje prihodnje leto oziroma sledeča leta.
§ 8.
Doneski, kateri se zapišejo na račun deležnikov se obrestujejo po 4°/0, dokler se ne vzdigujejo oziroma odpovedo.
§ 9.
Ako doseže vsota kacega deležnika starostne hranilnice 1500 gld., neha prepisovanje obresti iz hranilnice in odkazovanje dodatka, a vender se njegov znesek obrestuje po toliko odstotkov, kolikor je navadno v kranjskej hranilnici.
§ io.
Doneski na račun deležnika starostne blagajnice, neso pred njegovim dovršenim 55. letom odpovedljivi ali izplačljivi Premijski dohodki in obresti ulog starostne hranilnice preidejo še le pri izplačanji v last deležnika.
Ko bi tedaj do tega časa se prodala ali zastavila taka terjatev, ali ko bi se sodnijsko zajela, zarubila ali komu pripoznala, zapade pravica dotičnoga interesenta v prid starostne hranilnice in sme hranilnično ravnateljstvo o tem tako razpolagati, kakor se mu zdi, da bode ugodno za prvotnega uložnika. Ako pa deležnik umrje, izplača se takoj njegov znesek njegovim dedičem po naročilu, če bi tudi ne bil spolnil 55. leta.
§ H-
V posebnih slučajih, kakor pri dolgih boleznih aji hudih nesrečah v rodbini itd. ima ravnateljstvo hranilnice kranjske pravico izplačati deležniku znesek, ki ga ima v starostnej hranilnici, popolnoma ali deloma.
§ 12.
če se je dosegel vsprejem v starostno hranilnico s tem, da so se povedale napačne osobne razmere (torej zlasti na račun in korist druge osobe nego se je povedala), zapadejo vsi dodatki, ki jih že dala hranilnica in na račun starostne hranilnice narasle obresti v korist poslednje.
§ 13.
Udeležitev pri starostnej hranilnici neha s spolnjenim 70. letom uložiteljevim; in potem je deležniku znesek upisan na njegov račun in pri starostnej hranilnici takoj na razpolaganje.
§ 14.
I
Vsak deležnik starostne hranilnice dobi o z vršenih upisih upisno knjižico, katero izda starostna hranilnica za zjedinjenje s kranjsko hranilnico zastonj. V tej knjižici je zapisano ime, starost, stan in stanovanje dotič-nika. Glede formalne dokazne moči, amortizacije in obnovljenja knjižice, kakor tudi glede premene pravic in razpusla starostne hranilnice pridržavši določbe sledečega § 15 so uporabili v smislu primerno predpisi pravil kranjske hranilnice.
§ 15.
Občni zbor hranilnice kranjske ima vselej pravico premeniti pravila starostne hranilnice, da le ne škoduje že pridobljenim pravicam deležnikov, ali tudi jo je za-vsem razpustiti.
V tem slučaji se morajo deležniki starostne hranilnice obvestiti z javnim razglasom in imajo potem opravičeni takoj vzdigniti zneske upisane na njihov račun. Ravno tako se lahko deležnik, ki je spolnil 70. leto ali iz kacega druzega vzroka v zmislu § 3 pravil neha biti deležnik starostne hranilnice, pozve, da vzdigne tirjatev upisano na njegov račun. Če se znesek ne vzdigne v desetih letih po izdanem javnem pozivu, zapade v korist starostne blagajnice; ali pa sme po njenem razpustu ž njim razpolagati v dobrodelne in občnokoristne namene hranilnično ravnateljstvo.
Domače in razne stvari.
Predsednikom kranjske c. k. kmetijske družbe
izvoljen je namesto pokojnega grofa Thurna, gospod c o.s svetn. J. Murnik, tajnikom pa gosp. Gustav Pirc, urednik „Kmetovalca11.
Sl. mestnemu magistratu, v teku jednega leta pripetili so se trije slučaji, da so na Sv. Jakoba nabrežji osobe v Ljubljanico padle. V dveh slučajih rešila sta jih pogumna rokodelca, ki sta čez ograjo v takrat močno naraslo reko skočila; v zadnjem pa, kjer ni bilo vsled plitve vode nikake nevarnosti, in je pod vodo plavajoče dekle prav blizo kraja bilo, prišla bi bila pomoč skorej prepozno le vsled tega, ker nihče do vodeni mogel; kajti prav lehko bi se bil ubil na kamenju, kdor bi čez visoko nabrežje v Ljubljanico skočil. Nekateri pravijo, da imamo premalo straže — mi to sicer pri-poznamo, a enačili nesrečnih slučajev straža ne more preprečiti, rešitelji, ki svoje življenje zastavijo pa tudi pri stražnikih niso toliko pogosti, da bi se mogli izključno na nje zanašati. Mi menimo, da bi bilo prav dobro, če bi sl. magistrat dal zabiti v par krajih na dolgem kamenitem nabrežju železne okove, po katerih bi bilo moč rešiteljem do vode priti, ali si pa tudi iz vode pomagati, bodisi uže velika ali majhna Brez ugovora je velik nedostatek, da v daljavi nad 200 korakov v sredi mesta k vodi ni nobenega dohoda!
Telovadno društvo „Sokol" prosilo je mesto za nekaj prostora v zgradbo svoje telovadnice. Mestni zbor je to prošnjo odklonil Ker mi naše mestne očete vže ^ po mnogih podobnih učinkih poznamo tudi v tem slučaji nismo boljšega pričakovali, a odobravati ne moremo tacega čudnega postopanja.
Po našem mnenju je telovadnica v vsakem mestu ravno tako potrebna kakor kopališče, in dolžnost mestnih očetov bi bila pospeševati zgradbo take telovadnice, ki bi — po pogojih, katere hi bil mestni zbor lehko stavil; postala vsaj deloma javna in pristopna slehernemu, ki se želi, in komur je potreba telovaditi, in ravno prostor pod Tivolijem je zato najpripravnejši. Vsak razumnik pripo-znal bode, da se ta zadeva spoji z javnim interesom mesta, misliti si moremo tedaj, da le ime društva plaši nekatere „narodne" mestne očete. Sreča je, da nimajo v rokah kranjske hranilnice; oni bi slovenska društva gotovo še manj podpirali nego to delajo Nemci!
Odbor bolnišne blagajne mojstrov je v svoji seji dne 5. maja sklenil najeti osobo, ki bode pobirala zaostale doneske udov, pri onih, kateri jih sami blagajničarju ne upošljejo.
Obrtniško pomočno društvo imelo je svoj občni letni zbor. Privolili in predlagali so obrtniki tudi nekaj podpor raznim društvom. Da na obrtniško bolnišno blagajno nihče niti mislil ni, je samo o sebi umevno. Kaj ne, slovenski obrtniki — „mi smo mi!"
Mlekarska zadruga v Ljubljani prišla je na kant. Druzega tudi ni bilo pričakovati, ker je bila 1. nepotrebna in 2. ker se gospodarstvo v istini vse drugače razvija, kakor so mu ustanovniki odkazali na papirju. Tudi nekdanje zadruge delavcev so prenehale, a podjetje samo na sebi se pri nas niti v jednern slučaju ni uničilo, marveč je le prešlo v roke posamnikov, menda zato, ker neki domači pregovor veli: „v kompaniji pes črka," kar se je tudi pri mlekarski zadrugi pokazalo.
Krošnjiirstvo z blagom se tudi pri nas vedno bolj širi. Židi lazijo celo po uradih, da oddajo ničvredno blago za dober denar. Kdor hoče slabega blaga za malo denarja kupiti, zahteva naj ga pri domačih kupčevalcih, vsaj Židovi tudi pri njih kupujejo — gotov bode vsaj, da ga ne bode preplačal! Kako je vendar mogoče verjeti, da bode potujoči Žid blago ceneje prodajal, nego s didne stalne firme!!
Državni zbor je sklenil postavo v omejenje kupčije na obroke, kar je popolnoma prav.
Pravila starostne hranilnice za delavce pri tu-kajšni hranilnici katere danes priobčimo so dobile potrjenje.
Važna postava o starostnem zavarovanju delavcev na Nemškem je konečno, to je, v tretjem branju sprejeta bila s 185 proti 165 glasovi. Za postavo glasovala je tudi polovica udov katoliškega centruma. Navzlic temu ta postava našemu „Slovencu" tako malo ugaja, da je objavil vse glasove različnih strank, ki so se oglasili proti postavi, a niti jednega za postavo, ter naposled pravi, da je Windhorst rekel, da je vsakdo socijalni demokrat, ki je za to postavo. Po tem takem je tedaj Bismarck „Obersocialdemokrat". Tako enostranskega stališča, kakor ga kaže „Slovenec" v principijelno tako važni stvari, mi ne razumemo. Se li morebiti bojište, da bi se v Avstriji to ne posnemalo ?
Mi to želimo, in ko bi si Vi pri negotovim pri-služku morali, kakor delavci služiti vsakdanji kruh, brez da bi Vas čakala najmanjša pokojnina, zagotovimo Vas, da bi si zavarovanja za starost isto tako želeli, če se socijalni demokrati s tem ne strinjajo, nas to ne moti, čudimo se, da to moti Windhorsta in — Vas, tako da trobite v jeden rog!
Zdravniki bojijo se, da ne bi po novi postavi o bolnišnih blagajnah trpeli škode. Na Dunaju imel je oddelek zveze avstrijskih zdravnikov o tem razgovor ter je sklenil, da naj zdravniki ne sprejmejo ponudeb za pavšalno odškodnino, tirja naj se za Dunaj za vizito po 70 kr., za ordinacijo po 40 kr., za ponočno vizito po 2 gld., za pomoč pri porodih 5 do 15 gld., poluletno odpoved in da se zavežejo s častno besedo, da nihče ne sprejme nižje ponudbe. Kadar se bolnišne blagajne pri nas oživijo, nastopilo bode v razgovor tudi to uprašanje.
K poglavju o rokodelskih pravicah. Praška trg. zbornica se je načelno izrekla, da smejo trgovci, ki gotove izdelke prodajajo, tiste tudi popravljati, če delo le oddajo obrtnikom — brez da bi zato potrebovali kako posebno obrtno pravico. Kakor se vidi, ta zbornica izvrstno zastopa interese — kupčevalcev!
Udeležba zadrug in občin pri podpisu prošnje na presv. cesarja je naslednja.
Prošnjo podpisalo je 1 2 6 9 zadrug in sicer:
na Nižje Avstrijskem	128	na Solnograškem .	. 32
„ Češkem ....	492	„ Štajerskem . .	. 32
„ Moravskem . . .	143	„ Tirolskem . .	. 46
„ Šlezijskem . . .	54	„ Preda rlberškem	8
„ Gališkem ....	103	„ Koroškem . .	. 28
„ Bukovinskem . .	13	„ Kranjskem . .	—
„ Gornje Avstrijskem 239			
Poleg teh podpisalo je to prošnjo tudi 2 2 7 1			občin
in sicer:			
na Nižje Avstrijskem 358		na Solnograškem .	. 123
„ češkem ....	592	„ Štajerskem .	.	. 91
„ Moravskem . .	242	„ Tirolskem . .	. 92
„ Šlezijskem . . .	97	„ Predarberškem	4
„ Gališkem ....	91	„ Koroškem . .	. 102
„ Bukovinskem .	.	10	„ Kranjskem . .	1
„ Gornje Avstrijskem 440 I
Naši stanovski zavednosti ne treba menda očitnejšega komentara. Žalostno!
Naznanila in premembe obrtni] v Ljubljani.
(Po uradnem zapisniku).
Od 1. aprila do 30. maja 1 889. Rokodelske obrtije.
Jakob Leskovec, Sv. Florijana ulice 32; pek.
Anton Firm, Kapiteljske ulice 13; mizar.
Janez Lah, Špitalske ulice 9; čevljar.
Ludvig Černe, Gledališke ulice 3; zlatar.
Franc Sabedelo, Sv. Petra cesta 52; kolar.
Janez Zajc, Poljanska cesta 25; krojač.
Franc Sidar, Stari trg 9; krojač.
Proste obrtije.
Franja Bele, Rožne ulice št 27; sejmarija s podobami in z molitvenimi knjižicami.
Urša Ambrožič, Sv. Petra cesta 48; prodaja ovočja.
Urša Ohlak, Stari trg 26; prodaja drobnega blagi.
Franc Zabukovc, Cesta v mestni bog, branjarija Jožefa Skubic, Reber 4; sejmarija s podobami in molitvenimi knjižicami.
Marija Pavlin, Sv. Petra cesta 62; kramarija.
Janez Goliaš, Sv. Petra predm. 66; špecerija.
Jurij Jankovič, Kolodvorske ulice 27; prevažanje blaga. Josip Papler, Streliške ulice 18; prodaja cepljenih drv.
Izdajatelj in odgovorni urednik Matija Kunc.
Tisek „Narodne Tiskarne.