150 Književna poročila.
Književna poročila.
Dr. Honigsbers Lav: Krivični postupak o pravnim lekovima. Sistematska izlaganja, Beograd. Geca Kon. 1933. Str. 136. Cena 60 Din.
Pisatelj je praktik, sodnik stola sedmorice v Zagrebu, odd. A., bavil se je že mnogo s formalnim kazenskim pravom. Izdal je 1. 1929. sodni kazenski postopnik s kratkimi pojasnili, torej praktični komentar, sedaj pa gori oznanjeno knjigo. V njenem uvodu je izjavil, da se je potrudil, »da ove procesne radnje objasni u praksu«. Zdi se, da je to namenoma že na zunaj pokaza,l, ker nikjer ne prinaša teoretičnih razglabljanj, niti ne citatov o kakšnem drugačnem mnenju drugih avtorjev. Da pa knjigi ni dodal nikakšnega stvarnega kazala, to mu praksa bržčas ne bo beležila kot zaslugo. Od doslej tiskanih sistematičniih del ali komentarjev, ki obravnavajo isto snov, se razlikuje Honigabergov prikaz zlasti po neobičajni razvrstitvi poedinih pravnih sredstev. Najprej razpravlja o pritožbi, nato takoj o reviziji, za tem o popolnem in nepopolnem prizivu, nazadnje o zahtevku za obnovo kazenskega postopka, ki ga klasificira kot neredno pravno sredstvo (str. 5. in 14.). Zahtevek za zaščito zakona je dobil svoje mesto kar sredi med obravnavanjem o reviziji, v isti vrsti kot »javna razprava«, »izredna revizija« in »izredna obnova kazenskega postopka« (str. 91.); tu se nam zdi sistematika nekoliko tvegana. Ugovor zoper obtožnico je samo omenjen (n. pr. str. 18.), ne pa posebej ob-
Književna poročila. 151
ravnavan. čeprav ne štejemo ugovora zoper obtožnico med pravna sredstva, ampali med pravna pomagala, bi baš za prakso kazalo, posvetiti mu kratko, a posebno obdelavo; pravo mesto bi se našlo n. pr. na str. 23. V podrobnosti teksta, ki je pisan s potrebno jasnostjo, se ne moremo spuščati. Naj zadošča v tem pogledu opazka, da je pisatelj najrajši sledil izvajanjem v Udžbeniku Bože Markoviča. Komentar M i h a j 1 a č u b i n s k e g a, ki je izšel v marcu 1933, se v seznamu književnosti ne navaja; to nam je dokaz, da je bila Honigsbergova knjiga, izdana koncem 1. 1933., v rokopisu spisana že leto prej. Da to delo v SI. Pr. naznanjamo, imamo povoda dovolj. Prvič naj tudi slovenski pravniki dobe občno sliko o tem jugoslovanskem delu, drugič pa, in to prav posebno, naj toplo pozdravimo novo delo zato, ker je za prakso pisano. Ostra sapa veje namreč iz publikacij srbijanskih kazenskopravnih pisateljev zoper novi sodni kazenski postopnik vobčs, prav posebno pa še glede sistema in praktične izvedbe predipisov o pravnih sredstvih; vse da je prekompli-cirano, obtoženec da se sam ne more v vižjih instancah braniti, jezik da je za nič itd. V tem pogledu je nezadovoljneže — iz večine mlajše gospode — imenitno zavrnil prof. Dragoljub Arandjelovič (Arhiv, 1934, str. 234) rekoč: »Ja sam uveren, da če dobro iči i sa novim krivičnom postupkom, čim se sa njim srbijanski pravnici bolje upoznaju.« Tem zadnjim besedam se radi pridružujemo in želimo le, da bi k temu cilju tudi Honigsbergova knjiga kar največ pripomogla.
Dr. Metod Dolenc.
Dahm Georg und Schaffstein Frledrich: Liberales oder autoritares Strafrecht? Hanseatische Verlagsanstalt, Hamburg, 1933. Str. 56.
Ta brošura spada med tiste kazenskopravne spise, ki naj pripravljajo novo kazensko pravo za Nemčijo kot »Drittes Reich«. Avtorja sta akademska učitelja mlajše generacije (str. 39.), toda zmernejše struje . .. Sicer poudarjata, da je sedanje kazensko ipravo v razsulu (str. 11., 54.), da kaže znake »bedenklicher Humanisierung und Abschwachung« (str. 18.) ali celo »fortschreitende und sinnlose Erweichung« (str. 22., 54.). Krivda, da je temu tako, tiči v kompromisu, ki ga je sklenil individualni liberaUzem s socijaJizmom. Mnogo dobrega sta napisala glede statistike o prebohotno se razvijajoči praksi pri uporabi pogojne obsodbe in denarnih kazni (str. 21.). Takisto so vsega uvaževanja vredni napadi na tisk, ki da je dobil preko politikov preveč vpliva na kazensko pravosodstvo (str. 51.). Na kraju pa se iekaže, da avtorja nista čista ideologa nacijo-nalnosocijalističnega kazenskega prava, aiapak da priporočata srednjo črto. Nista za odpravo pravila »nuUa p>oena sine lege«, o zahtevah, da se naj izvede »Aufnordung« nemškega naroda, ni v brošuri ni duha ni sluha; pač pa se zavzemata za .»Sonderbehandlung der Jugendlichen« (str. 17.), pa tudi za krepak poudarek »totalitete države«, ki bodi zaščitena, najsi je treba žrtvovati koristi poedinega državljana. Tu gresta tako daleč, da zagovarjata izdatno uporabo smrtne kazni, kajti; »die Todes-strafe macht eindringlich siohtbar, dass der Einzelne dem .Staate preis-gegeben werden darf« (str. 41.) Iz brošure ni razvidno, ali je izšla, preden je prusko ministrstvo izdalo svojo »Denkschrift« o nacijonalno-socijalističnem kazenskem zakoniku. V stvari pa avtorja zahteve te »Denkschrift« ne odobravata docela, celo odklanjata nov »avtoritativni« kazenski zakonik, češ da za to še ni prišel čas, ker sta mnenja, da je najnujnejša potreba, da se prekvasi pravosodstvo z novim pojmovanjem
11*
iŠ2 književna poročila.
glede države in kazenskega prava (str. 55.), kakor pravita: v duhu Sa-vignya in Hegla (str. 5.), kar bi pa mi označili kot »v duhu neoklasi-cistične šole«. Dr. Metod Dolenc.
Rosenberg V. V. i Tauber L. J. Industrijska i trgovačka tajna i njena zaštita. Beograd, 1934. Str. 19.
Knjižica gg. Rosenberga in Tauberja reproducira predavanje avtorjev v Ruskem znanstvenem institutu v Beogradu v novembru 1. 1933. To predavanje je bilo v skrajšani obliki objavljeno v »Glasniku uprave za zaštitu industrijske svojine«, nato pa je izšlo kot ponatis iz tega časopisa (v cirilici).
V prvem delu razprave je podana opredelitev pojma trgovske in industrijske tajnosti in njenega odnosa do pojma poklicne tajnosti. Trgovska in industrijska tajnost se ne nanaša na neko osebo, temveč praviloma na celo podjetje. V pojtaiu tzv. tajnosti podjetja je treba ločiti tajnost imovinskih razmer, tajnost proizvodnje in tajnost organizacije podjetja. V razpravi je kratko, toda pregledno začrtan razvoj francoske in nemške doktrine o industrijski in trgovski tajnosti, zlasti glede na nečedno tekmo. Zakonita zaščita zoper neupravičeno izkoriščanje tajnosti podjetja zasleduje smoter, da ohrani podjetju ono, kar tvori izvirno osebitost v njegovi proizvodnji in organizaciji ter je hkrati sposobno, da mu zasigura izvestno prednost v tekmovanju (str. 11.). Ni pa izključeno, da pride pri zsiščiti tajnosti podjetja do konflikta s pravico vsakega delavca ali sotrudnlka, »da iskoristi za svoj sopstveni račun, ili na službi u svoga najmodavca cžlo svoje tehničko ili profesijonalno poznavanje i iskustvo« (str. 12.).
Drugi del razprave obravnava vprašanje civilnih in kazenskih sankcij za primere kršitev industrijske in trgovske tajnosti. Posebno zanimiva so izvajanja avtorjev o najnovejših težnjah za oblikovanjem pojma tzv. »industrijskega vohunstva« (Industrie-, Betriebs- und Werks-spionage) v Nemčiji in Sovjetski Rusiji. Ta nova tendenca je v neposredni zvezi z vedno hujšim tekmovanjem poedinih nacijonalnih industrij na svetovnem trgu.
V času, ko je tudi pri nas na dnevnem redu vprašanje tzv. gospo-darstvenega kazenskega prava, bo kratka, a vsebinsko tehtna razprava gg. Rosenberga in Tauberja prav gotovo vzbudila zanimanje naših pravnikov in gospodarstvenikov. A. MaJdecov.
Dr. Liapajne Stanko: Razvoj in sedanje stanje naSega državljanskega prava. Ljubljana, samozaložba, 1934. Str. 48. Cena 36 Din.
Pisec tega dela pravi, da razvoj našega civilnega prava izza ustanovitve Jugoslavije ni znaten, a tudi ne neznaten. Slednje potrjuje bogata vsebina naznanjenega dela, razvoj našega civilnega prava bi imeli brez skrbi lahko za normalno znaten, ako ne bi imeli še razcepljenega zakonodavstva iz let pred ustanovitvijo narodne države. Zaznamujemo nekaj novih večjih samostojnih civilnih zakonov, poleg tega so posegli drugi zakoni s svojimi določbami precej globoko v naše civilno pravo. Niso premenili sicer njegovega sistema, toda dali so več nove vsebine, kakor si navadno predstavljamo. Delo dr. L a p a j n e t a nam odkriva novino našega civilnega prava sistematično, po raznih materijah in oddelkih zbrano. Velika odlika dela je, da je podal pisatelj s,premembe civilnega prava razporejeno po pravnih snoveh. Pričenja z negmotnim pravom, kateremu sledi pravo fizičnih in jurističnih oseb, nato pa pri-
j
Književna poročila. 153
kazuje po sistemu o. d. z. spremembe rodbinskega, lastninskega, služnostnega, zastavnega, obveznega prava (denarstvo, oderuštvo, monopoli, vrednostni papirji, zaSčita poljedelcev in denarnih zavodov i. t. d.). Ta kratki popis naj daje samo nazorno sliko o moji trditvi, kako bogata je vsebina te knjižice. Razpored po snoveh omogoča vsakomur, da najde z lahkoto, ali imamo pri dotičnem pravnem institutu zaznamovati kako spremembo ali ne. Prav dobro bi seveda služilo stvarno kazalo, s čimer bi knjiga na praktičnosti še pridobila. Pregled podanega razvoja je popoln, samo na str. 16 bi bilo dodati, da je nadomeščen § 72 fin. zak. za 32/34 s § 45 fin. zak. za 33/i34 in sedaj s splošno določbo § 78 fin. zak. za 1. 34/35.
Knjiga predstavlja nujno dopolnitev ročne izdaje o. d. z., zato bi jo moral imeti na svoji mizi vsak pratični jurist. Dr. R. Sajovic.
Dr. Goršič Franja: Komentar stečajnog zakona, zakona o prlnudnom poravnanju van stečaja, zakona o uvodjenju u život oba zakona, i zakona o pobijanju pravnih dela izvan stečaja. Beograd, Geca Kon, 1934. Str. 583, cena 180 Din.
Preteklo je komaj eno leto, ko smo referirali na temi mestu o Gor-šičevem komentarju k grajanskemu pravnemu postopniku, in že je izšlo novo delo našega odličnega sotrudnlka, komentar k stečajnim zakonom in obenem k zakonu o pobijanju pravnih del izven stečaja, ki je po svoji vsebini z materijalnim stečajnim pravom v najožji zvezi. To je G o r š i-č e v o tretje veliko delo iz civilnega procesnega prava, s katerim tolmači jugoslovanskim pravnikom po večini novo pravo: po izvršilnem in civilnem procesnem pravu razlaga snov našega stečajnega in poravnalnega prava.
Način In metoda tolmačenja sta ostali isti kakor v prejšnjih G o r-š i č e v i h knjigah. Teoretična razmotrivanja ne zavzemajo mnogo prostora, le kolikor je za razumevanje zakonskega besedila potrebno, se omenja na kratko tudi teorija dotične pravne ustanove in se navedejo tudi nasprotna naziranja. Sicer pa gre pisatelj takoj v stvar samo, jo raztotmači s kratkimi, a jasnimi besedami in navaja nato bogato judi-katuro. Ker je jugoslovanska naravno zelo skromna, — ena izmed posledic izločitve izrednega revizijskega rekurza —, mora priskočiti na pomoč bogata avstrijska judikatura. Pa niti ta še ni izčrpna, kakor kaže vsakdanja skušnja. Ker je pa Q o r š i č zbral in sistematično porazdelil vso doslejišnjo judikaturo, je v tem pogledu njegov komentar mnogo bogatejši kakor komentar Bartsch-Pollaka, ki najnovejših judikatov še nima zabeleženih. Da je uporabljena in obdelana tudi vsa naša zakonodaja, je razumljivo samo po sebi. Tako je postavljen komentar na najnovejšo, sodobno podlago.
Pri proučevanju knjige bo naletel marsikdo na mesta, s katerimi se ne bo strinjal in katera bi drugače tolmačil kakor pisatelj. Ker je vsebina knjige bogata, je to naravno in tudi neizbežno. To ni malo ne jemlje komentarju njegove velike vrednosti. Važnejše je vprašanje, kakšno stališče zavzema G o P š i č nasproti osnovnim pojmom stečajnega postopka. Tu moramo ugotoviti, da sprejema večinoma naziranja, kakršna so se ustalila v judlkaturi in teoriji. Od izjem naj navedemo le ka-rakterizacijo stečajnega postopka: ali imamo opraviti s pravdnim ali z izvršilnim ali z nepravdnim postopkom. Goršič pravi na str. 44, da je že opuščeno staro naziranje, ki je prištevalo  stečajni postopek k ne-
154 Književna poročila.
pravdnemu in ga. proglaša zato za univerzalno izvršbo. Pri zavrnitvi tega naziranja moramo najprvo ugotoviti, da je šla naša zakonodaja po vzgledu avstrijske tu svojo pot in se odločila od nemške, francoske in italijanske, ki šteje tudi izvršbo le za del pravdnega postopka. Zato nas večinsko (in samo večinsko) naziranje teh inozemskih pravnikov ne sme motiti. Kar se pa tiče avstrijskih del o stečaju, pa odklanjata teorijo o stečajnem postopku kot pravdnem ali izvršilnem tako Bartsch-PoUak kakor Rintelen, sprejema jo pa Lehmann. Po vsem tem, navajam samo izrazite komentatorje stečajnega prava, naziranje o nepravdnem postopku ne bo še opuščeno. In to tudi ni mogoče, saj pravi Go ršlič na str. 356 sam, da se stečajni postopek popolnoma zenačuje z nepravdnim. Navzlic § 183, ki odreja subsidijarno uporabo Grpp. tudi v stečajnem postopku, se je zato odločiti, da je stečajni postopek samo posebna vrsta nepravdnega, kajti to pokaže uporaba splošnih procesnih načel, ki prihajajo v enem ali drugem postopku do izraza (inkvizicijsko, oficijalno načelo, načelo ustnosti in neposrednosti — zadnjih dveh nasproti Gorši-čevemu zatrdilu Stz. ni recipiral i. t. d.) in pa ureditev postopka samega. Ako naj bi odločal o tem § 183, potem bi nepravdne'g'a postopka sploh ne bilo, saj odreja tudi načrt novega nepravdnega postopnika subsidijarno veljavnost Grpp. Odgovor na to vprašanje pa nima samo teoretičnega pomena, marveč je tudi nad vse praktičen, kajti v kakšnem smislu se bo odločiti v primerih, na katere nam §§ 184 do 188 ne dajejo točnega pojasnila, se bo ravnalo po tem, ali gre za pravdni ali nepravdni postopek.
Toliko' sem hotel pripomniti h knjigi, ki pomenja veliko obogatitev naše pravniške literature in ki bo nedvomno prinesla mnogo k pravilnemu in enakemu tolmačenju našega insolvenčnega prava. In v to svrho je knjigo toplo priporočati in jo nasvetovati našim pravnikom.
Dr. R. Sajovic.
Prvni sjezd Pravniku statfl sIovanskych v Bratislavž 1933. Tako se glasi naslov publikacije, v kateri popisuje glavni tajnik kongresa, neumorni dr. Ciril B a f i n k a , potek in delo vseslovanskega kongresa v Bratislavi. Knjiga ima te-le oddelke: 1. priprave za shod; 2. potek in sklepi kongresa; 3. odziv shoda v pravniškem tisku; 4. družabni spomini. — Ta pregled kaže, kakšna je in kako je urejena vsebina. Deloma so priobčena poročila, ki so bila izšla že poprej v Pravnem Obzoru, deloma gre za povsem nove sestavke. Ponatisnjene so tudi notice, ki so izšle v Slovenskem Pravniku. O veličastnem delu, ki ga je izvršil tako v znanstvenem pogledu kakor tudi v cilju vzajemnega spoznavanja slovanskih pravnikov, daje spomenica verno sliko.
Dr. Bajič Stojan: Zaščita delavskih in nameščenskih zaupnikov. Spis v Organizatorju, 1934, št. 3.
Dr. Derganc Franc: človek in zdravnik. Ponatis iz Slovenije (HI., št. 14) in iz Zdravniškega Vestnika (št. 2, 1934,) Ljubljana.
Staubs Kommentar zum AUgemeinen Deutsčhen Handelsgesetz-buch. Ausgabe fur dsterreicli. 5. in 6. snopič, čl. 28—85. Str. 258—384. Dunaj - Manz 1934. Cena za snopič š 3.60.
Članki in razprave v pravniških časopisih. Arhiv, XXiV, št. 3: Tasič Dj.: Ima 11 praznina u pravu i zakonima? Radojkovič M.: Definicija na-padača. Boremovič A.: Telesna povreda iz § 180 Kz. Lakič A.: Opštinski sudovi i novi Grpp. Arandjelovič D.: O jeziku u zakonima i sudskim od-lukama. Pržič L: Rimska konvencija o plenitbi zrakoplova. Stjepanovič
Razne vesti. 155
N.: Jedan slučaj prestanka službe neposredno uredbom. — Arhiv, XliV, št. 4: Frank S.: Razvijanje nauke o normativnim obeležjima biča kri-vičnog djela. Lazarevič A.: Teorija tumačenja zakona i sudska praksa. Vukčevič R.: Procesne pretpostavke i prigovori na prvom ročištu po Grpp. Troicki S.: Da li pojedine crkve imaju pravo zakonodavstva u bračnim poslovima? Godina D.: Osnovna načela vanparničnog postupka. Pržič I.: Naknada štete pričinjene na zemlji vazduhoplovnim saobrača-jem. Sagadin S.: O primeni čl. 22 zak. o drž. savetu i upr. sudovima. — Branič, št. 3: Danic D.: Jedno gledište na državne političke oblike. Jo-vanovič S.: Važi li i danas čl. 29. Ur. o ubrzanju rada. Marinkovič Dj.: Prvo ročište po novom parničnom postupku (§§ 334—337). Vukčevič R.: Zaštita zakona. Radovič J.: Zabrane i novi Grpp. Albale J.: Kako čemo po novom parničnom postupku realisati zakupodavčevo zakonsko pravo zaloge? Blagojevič B.: Klavzula konkurencije kod ugovora o radu. — Branič, št. 4: Matijevič I.: Advokatsko zastupanje u gradjanskim stva-rima. Kneževič D.: Neopravdano obogačenje i tužba iz osnovnog posla kod menica i čeka. Marinkovič Dj.: Prvo ročište po novom parničnom postupku. — Mjesečnik, št. 3—4: Milobar F.: Roosveltov veliki eksperi-menat. Jeremič S.: Elektricitet kao objekt prava. Frfinolič V.: Seljačka svojina i seljačko nasledno pravo kao socialni i ekonomski problem. Belič M.: Pravne pretpostavke po kanonskom pravu. Krmpotič J.: O prekovremenom radu u smislu zakona o zaštiti radnika. Devčič M.: Po-stupak suca pojedinca i sreskoga suda, kada u toku pretresa nadju, da je stvarno nadležan sud višega ranga. Antonovič V.: Tužba o pobijanju diobe po čl. 21 zak. o bivšim kmetskim selištima. — Policija> št. 5—6: Lazič Ž.: O javnoj sigurnosti u zemlji. Krasinski N.: Razdražljivost, afe-kat i strast sa gledišta kriminalne i socijalne psihologije. Andjelkovič N.: Osudjujuče presude sreskih sudova izrečene u osustvu državnog tu-žioca ovome se dostavljaju samo po zahtevu. Nikolič M.: Nadležnost policijskih vlasti u pripremnom postupku po zak. o sud. kriv. post. Subo-tič Dj.: Jezik i terminologija u našim novim zakonima. Kecojevič S.: Uloga policije po novom krivičnem postupku. Mijuškovič J.: Domašaj § 37 zak. o tapijama. Obrkneževič Lj.: Kako treba razumeti propis § 389 Kz. Milojovič B.: Da li je moguča primena t. 3 § 71 kz. u slučaju kada je za krivično delo predvidjena novčana kazna sa naznačenjem minimuma za isto. Zlatic M.: Postupak policijskih vlasti oko izvršenja sudskih presuda po krivičnoj i gradjanskoj časti. Stavrič M.: Da U je ukinut § 359 st. Kz? Vukičevič N.: Pravni problemi radiofonije. Cosič F.: Dokazi kod sretstava obezbedjenja posle stupanja na snagu novog Grpp. Alapov M.: Duh novog vremena i njegov uticaj na nauku. Stankovič B.: Da li su opštine nadležne za izvršenje izvidjajnih radnji po delima, koja se po novom zakonu o sudskom krivičnom postupku gone po službenoj dužnosti. Jevtič D.: O potrebi jednog zakona o duševno poremečenim licima. — Policija» št. 7—8: Novakovič M.: Stalni medjunarodni sud u Hagu. Majcen S.: Organizacija grada. Stokič Lj.: Pritvor kod sreskog suda. Mijuškovič J. Domašaj § 37 zak. o tapijama. Kecojevič S.: Uloga policije po novom Kp. Vukičevič N.: Pravni problemi radiofonije. Jovanovič R.: Odgovornost naslednika za štetu svoga dekujus-a pričinjenu kriv. delom. Petrovič B.: Krivična odgovornost krivca-saučesnika s obzirom na propis stava 4 § 34 Kz. Gajič N.: Može li poverilac, sudskim rešenjem odobreno obezbedjenje zadržati od izvršenja za neodredjeno vreme. Terzijev K.: Državljanstvo maloletnika
156 Razne vesti.
po našem zakonu o državljanstvu. Stankovič B.: O upravnim troškovima. Jevtič D.: O potrebi jednog zakona o duševno poremečenim licima. Petrovič A.: O braku kod naših cigana. — Pravosudje, št. 3: Arandjelovič D.: O propisu § 56 Grpp. Vukčevič R.: Poravnanje. Plakalovič B.: šta je sa obligatornim izbranim sudovima iz Srp. gradj. proc. prava. Pahorukov N.: Povodom članka g. Plakaloviča. Matijevič I.; Pustupak u sporovima iz porabnih ugovora. Hahn J.: Kompenzacije kod novčanih zavoda pod zašti-tom. Čurčija J.: Ima li zadruge izmedju oca i punoletnih sinova? Stankovič D.: Povodom jedne odluke skopljanskog Apel. suda. Paradjanin M.: Sudski krivični postupak u praksi kod sreskih sudova. Brankovič S.: Naknada moralne štete. Boremovič A.: Kada treba pobijati odluku suda o kazni prizivom, a kada revizijom. Kulaš J.: Koluzioni pritvor iz § 113 t. 3 Kp. Jovanovič S.: Rekapitulacija zahteva sudiskog reda. — Pravo-sudje, št. 4: Bajič S.: O neizrabljenem dopustu. Blagojevič V.: Za sporove sa državom koji potiču iz ugovora o prevozu robe železnicom nadležan je trgovački sud. Plakalovič B.: šta je sa obligatornim sudovima iz srp. gradj. proc. prava? Leposavič J.: Nadležnost opštinskih sudova u gradjanskim parnicama na teritoriji Apel. suda u Novom Sadu. Culinovič F.: Uslovna usoda u štamparskim stvarima. Steinmetz I.: Oštečenik i privatni učesnik. Petrovič y.: Psihologija i krivično pravo. Nedeljkovič N.: Rok za protivtužbu u krivičnom pravu. Timoškin V.: Kvalifikovana kradja iz t. 4 § 316 Kz. Mijuškovič J.: Primena § 21 Kz. Vragovič A.: Bivši sudije kao advokati i advokatski pripravnici.