stev, 20. V ISovem Mostu 15. oktobra 1892. Vm. letnik. ovice. Izhajiijc» 1, in 15. vsace^a meseca. Cena jim je za celo I gld., za pol leu 50 kr. — Naroćiiiim in dopise sprejema J. Krajec v Novem Mestu. Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" natisniti dati, plača za. dvostopno petit-vrsto 8 kr. za enkrat, dvakrat kr., trikrat 15 kr. V slovo baronu Andreju Winklerju. Prav žalo.iitno novico deželi Kranjski prinesla je ,.Wiener Zeitunp:" z dné 12. t. m. V tej številki javlja namreč uradni list, da je Nj. veličanstvo u;i-(jdilo pnisuji za ninirovljenje, kateri.» je )jil uložil kranjski deželni |)i-edííednik ter dii mu je pri tej priliki podarilo veliki križ l'i'ram'-Jožefovega reda. ']\)rej je pristala istina, řťsar snif) se dol^^o bali : baron Winkler nas zapusti in ob njegovem odiiodii tuguje cela vojvodina Kranjska! In kako tudi ne! Kar smo izirubili z ro-jakoiii dcželuim predsecluikotn, kateri je čck dvanajst let z modro in pravično roko vodil deželo našo, bolestno èuiimo stoprav sedaj, ko se umakne z visoL'ej;^a svojega dostojanstva. Haj ima cesar mnogo odličnih uradnikov v širni svoji državi in prav moj^ioee je, da uteg-Qemo líobiti še več spretni]] fej^arskili namestnikov v sivo palačo na Turjaškem trgu ljubljanskem, vender naravnost povemo : d r u z e g a Winkle r j a n a m tudi cesarska in i 1 o s t podariti ne more! Deželni predsednik namreč, kteri se sedaj 'fll. I. poslavlja od nas, združeval je v sebi celo vrsto liistnostij, nepreeenljivili baš za iiaso deže. Nase gore list je ))il, sin poštenega slovenskega kmeta, čudovito vesc jezika našega, z gorko ljubeznijo udaii svojemu rodu in domači zemlji slovenski. To m takoj Čutil, če te je kak opravek, kaka prošnja ali pritožba privedla v Ljubljano pred visoeega gospoda, S kako v srce ac-gajočo uljud-notstjo s])rejel je baron Winkler slehernega prosilea, kako potrpežljivo je poslušal njegove niidioge, kako je umel razgovarjati se z ljudstvom ter tolažiti ga v njegovi revi! Jezik nas je vladal, kukor malo kedo in trajen spomenik postavil si je v prekrasnem slovenskem tekstu obširnih deželnih zakonov, izdanih med doigoh-inim njegovim predsedstvom. Živo se je zanimal za duševni in giuotui napredek dežele nase, njenim koristim in državnemu interesu žrtvoval Je ves svoj čas, od ranega jutra do pozne noči uprežcn je bil pri težkent, trudapolnem delu, uprav uzor je bil uradniške marljivosti in razboritosti. Sad tega truda vidimo povsod, -vidimo ga tudi na političnem polji. I\o je presvetli cesar 1. 1H8Í) poslal barona W'inklerja na Kranjsko, kak Poduk o koleri. v sledečem bořemo ob kratkem posneti nekatere reči iz male kioiíĚice, katero je ukazalo spisati naše ministerstvo za notranje reči. Nadejamo se, da bodo iiaŠli v í;p!su nasi bralci marsikaj dobrega, porabnega. Kaj je kolera? Kolera je nalezljiva bolezen v tenkem črevesu Človeškega telesa. Provzroèi to bolezen gotova razdeljiva glivica — kolera glivica, kolera bakterija ali komabacilj, ako pride v človeško telo. Množi se namreč jako hitro ter napravlja neko strupeno tvarino, ki brzo preide v kri ter v črevesu kakor tudi v celem telesu Človekovem pro-vzroči jako nevarne bolečine. Videti je mogoče to glivico samo s povečevalnim steklom. Pet k večemu aedem dni potem, ko je ta glivica priMa v Človekovo črevo, se vname v [tjem boleština, slabota; kaže se pot, ko vendar Človeka ztíbe v l'oké in noge ; srce moČtio bije, čutijo se bolečine in iiekov pritisk do želodčne jamice, grizenje v spodnjem delu telesa — navadno po noči — močno bljuvanje z močno gi'ižo. liohiik je vedno slabši, krč vije človeka zlasti v meČih, bleda koža postane «aha grapasta, dá ae v gibah odzdigovati, konci prstov, noh'uvi, ustnice oviâaé, glas je visok, hripav; Žeja je velika, muČna — a zavednost ne zapusti človeka. Ako griža le ne preneha, je navadno nasledek smrt vïe v malo dneh. Ako pa se kolera prestoji, Človek kmalo okreva, al! pa ga muži časih tudi Se dolgotrajna bolezen — kot nasledek kolere. Kako nastane, kako se Širi kolera? Kolera je domaČa bolezen v Indiji tamo okoli, kjer se izliva v moije mogočna reka Ganges. Ako onesnaži t&mo bolnik bodi s! z bljuvanj m je bil tedaj politični položaj v kronovlni nasi! Narobe svet ! mala pežilt-a. Ni-mcev jçospodovala je po vech korporacijab iu ogromna večina slovenska morala je hlapČevati, Deželni zbor in deželni šolski svèt, deželni odbor in trgovinska zbornica, nieatni iiastop Ijnbljiin^ki in obrin.ski zaetopi veeli znamenitcjšili ohrin — povsod uuictuo, isto nenaravno niznicrjc ! Ha «t; Je to odstranilo, da seje deželi naši zopet vrnil prvotni njen znaiaj, — deloma zasluga je Winkler-jeva, tem lepša zasluj^a, ker si Jo je pridobil 2 raliîo roko, varujoč pravico ter nikoli ne Žalec nasprotne mu manjšine. Lelikcga stališča pač ni imel baron AVink-1er na Kranjskem. Srd in toj^ota nemških buj-skácev in njiliovib čaíímkarskiii orj;anov bila je naravna stvar. Kar je zmernih, razKodiilii nemških sodeželanov, ti so pač kmalu sprevideli, da se deželni predsednik bori le za pravico in za pošteno spravo — ali tem bolj so oblatili „den Landptleger von Krain" znani dojiisniki ditnaj-skib in praških glasil in njili kranjski somišljeniki. In tudi z narodne strani ni žel zaslužene hvaležnosti. Marsikonm dozdeval se Je narodni nas napredek prepočasen, niarsikcdo zamenjal Je ljubljansko deželno vlado z dunajsko osrednjo, «podtikajoč prvi, kav Je bila zj^reŠila druj^a ; vročekrvni rodoljubni temperament je sploli prerad preziral one naravne težave, katere je premayati dvigajočenui sc malemu naroda slovenskemu ne iiiponia, ne naenkrat, temveč le tekom dolgih let, težave, katerih pa namestnik cesarski tmli pri najčistejšem rodoljiiljji vemler iz višjih državnih ozirov prezirati ni smel. Iz teb razmer rodila se je baronu Winkterju marsikatera bridka ura. A sedaj nas ostavi m seboj naj vzame najlepše plačilo, zavest namreč, da ga ni med nami, da ne bi hvaležno priznaval in ocenjal njegovih nevenfjivih zaslug za deželo in narod. S tužnim snx'ui pnslavljamo se od priljubljenega baruiia Andreja \V i n k 1 e rj a, mirniiu in liliidiiim pogli^doiii [ii-ičakujeiuo njegovega naslednika , gu.'ijx.ida d\"oi'!icga s\čtiiika barons Jleina, kojemu je presvitli cesar izročil vodstvo kranjske deželne vlade. Pričakujemo ga brez predsodkov, dasi ga nam slikajo kot pristaša nemškoliljcralne stranke. Ustavna ])redpravica presvitle krone je, da prosto imenuje uradnike «v je, brezpogojno se klanjamo tej prerogativi. A z tlruge strani poznamo i svoje ustavne pravice, nd vemo, da Je deželni predsednik po svoji prisegi zavezan, varovati avstrijsko ustavo in njene osnovne zakone in po teb zajamčena je tudi nam jednakopravnost našega Jezika. ííiilitevati moramo od cesarskega namestnika, da Je zmožen slovenščine, saj bi brez tega ztiauja prav žalustno ulogo igral v deželi naŠi in n jenem zastopn. Kakor Čujemo, je baron Hein vsaj za silo zmožen našega Jezika, sicer velja za energičnega spi-etnega uradnika, kateri se bode brigal za gospodarske koristi izročene mu krono v ine. NàJ spoštuje tndi politične pravice slovenske večine in uveril se bode tudi on, da se dá mirno Íii lehko vladati v deželi Kranjski, dasiravno le-ta nikoli pozabila nc bode barona Andreja Winklerja in njegovega poslovanja ! —j—- ali grižo kakovo reč : obleko, perilo, olmtaia, jedila itd. in če se to zanese v druge kraje ter tamo pride v črevo kacega človeka, tudi ta oboli in zanese lahko bolezen po istťin polu iia druge. Ako 8e ta kolerina glivica ue bi zanesla v Kvropo iz Indije, je pri nas kolera nemogoča. Kolen po-dobuH griža se i>ač naliaja pri nas; vzrok jej je tudi neka glivica, ki pa je popolnoma različna od kolerine glivice ; — ali prava azijska kolera se more prikazati, postati kužna edino le, ako se od drugod k nam zanese. To domačo grižo, ki vřasih tudi uaiori Človeka, in se tudi prikazuje zlasti v poznem poletju ako se vživa preveč sadja, ali nezrelo, ali kumare s kislim pivom itd., imenujemo —kolera nostras, — domačo kolero. Ker se pa laliko zgodi, da se taka griža prikaie ravno takrat, ko razsaja v kraju ali blizo rji^ga prava azijska nalezljiva kolera, za to je treba, da se brž določi po učenih zdravnikih, C ii prava kolera ali domača griža, To je Vïrok, da vlada oatro zapoveduje, da se mora ob takej priliki vsako podobno oboljenje brž naznaniti gosposki, da se nevarnosti pride začasa v okom ter da se bolezen iie razširi. Ako je zanesel kakov potnik bodisi kakor koli glivo prave azijske kolere v kakov kraj, se kaj lahko zgodi, da se kolera brzo razSiri, ako se ne skrbi za to, da se dolični potnik loči od drugih ljudi, da se koučiijo reči, ki so okužene ; kajti kaj lahko je, da pridejo po raïliinih potih kolerine glivice ljudem v usta, od todi v želodec — in bolezen je tu, ako je dotični človek zanjo sprem-Ijiv — pripravljen. Na drug način — kakor skozi usta — se kolera ne more nalezti. lioluika dotakniti se, ali pot njegov itd. Je samo iia sebi popolnoma brez nevarnosti. Ali nekaj druzega ne smemo pozabiti. Kolerina glivica se ne množi s;imo na črevesnej žlez-nej koži, ampak tudi zunaj človeškega telesa, ako pride iz njega na pripravno ivarino. Tem važueje 12. oktobra. Danca je 400 let, kar se je zgodila v Èlo-veŠkej zgodovini jako imenitna stvar. Krištof Kolumb je naael Ameriko — tisto Ameriko, v katove severni del tako hite sreče iskat tudi naši rojaki! Zato smo gotovo dolžni o tem v naĚem listu spregovoriti saj kratko bcsedieo — žal, da nam za daljši popis poniaiijkuje prostora. Kriitof Kolumii je bil Italijan rojen v Ge-nuvi 1. 1435. Hil je jako nadarjen in od prve njiadoati neizmerno priden. Pečal ae je prvo posebno z risanjem, računanjem in malanjem. Ker ni mogel na visoke šole, je stopil v mornarsko Šolo ; a tu si je z lastno pridnostjo pridobival vedno več vee, čudno rezljau les, ki ni bil obdelan z železom, da je našel dve plavajoči Človeški trupli rudeče barve, kar vse je priplavalo z neke neznane zahodnje dežele. Take besede so Kolumba vedno bolj potrjevale v tem, kar mu je pričalo lastno učeno )e, da se konía gotovo precej na to kar vrř.c bolnik iz sebe; da se nikakor ne pusti, da bi se kolerabacilj kako širil iz stanovanja bolnikovega. Mmnoži pa se koleriiia giivi posebno y uma-Zinej mokrej obleki, v vlaïnej zemlji, v kohiej vodi, ali tudi v navadnej vodi v potoku ali vodnjaku ; v mleku in sočnatih jedilih kakor ija krompirju, zelenjavi, sadju in sploh na mokrih živilih. Iz tega se vidi, da so jako različna pota, po katerih je mogoče kolero dobiti. Oni, ki kolera bolnim strežejo, lahko dobe one glivice na roke, na nohte in ne mislé jih prinesó v uata. Glivice so na tleh ; po njih se stopa, primejo se obutala; prinesó se drugam, pu prahu pridejo na obleko, na jedila, v usta temu ali onemu, ali jih dobi na roke hlapec, dekla, ki jih snaži — z rok pa ni pot dolga v usta — in kolera je tu. Pere se perilo bolnikov, ki imajo kolero; v vodi se glive hitro množe; mokre roké jo prinesó do ust. Zato kaic skuâinja, da ravno perice kaj brzo dobe kolero, ako peró perilo, ki • preiskovanje, da je tamo proti solačnemu zahodu neznana dežela. Kolumb je bil tedaj v trdnej možkej dobi, mož lep po obrazu, blag po značaju, zmeren, priprost v vsem — a ])vi tem resnično pobožen, liil je r^lo zapisan v tretji red sv. Frančiška. Spolnoval je najzvesteje božje in eerkvcne zapovedi ter gorel prav posebno za zveličanje duš, za spreobrnjenje grešnikov in nevernikov. ,,Ne-veniikom prinesti luč svete vere v onej neziianej deželi", to je bil poglavitni vzrok, da je skleuU poiskati to deželo, naj velja kar lioče. ,,Ne obupujem" je pisal sam, „ker bode rešenih nmogo duš, ako se mi posreči, da najdem to deželo", W-ndar je nntral neizmerno prestati predeoj se mu je posrečilo dobiti potreljnih ladij, ljudi in dtïiiitrjii. Horil se je zato leta in leta, da, ko je iiiu'1 v/,e zagotovljeno pomttč od imenitnega kralja Ferdinanda íu kraljice Izabele, je moral še čakati kakor nekdaj očak .Jakob še celih sedem tet. V vseh ijtisiiaii mu je največ pomagat ubog iraiičiškan gvardijan Janez Ferez, ki ga je hrabril, skrbel v sainostami zanj in za njegovega sina. Ta z vrvijo prejiasani menih mu je tudi [ireskrUel po dobrih ljudeh denarja in m o rua 1 j (IV, Otlrlnil je .slednjič v líoga zaupajo v široko morje pruti ř:alKidu. Wizili so dolgo in dolgo, vse je bilo obupano, zahtevalo je, da naj se vrne nazaj — edino Kobtmb še vetliio «pa. Celo s smrtjo so mu pretili njegovi mornarji, aktf se ne prikaže dežela, ali če se ne vrne. — Kolumb vendar ne oljtipa in glej, danes 12. oktobra pred 400 leti zagledajo deželo — ameriški otok JSan Salvador. se ni poprej posiavno razkužilo. Zato naj se niti najmanjša n č- ne dá f)eriei, ako se ni prej razkužila — (tesiiiiicii'iila! Kaj bdiko se naleze kolera tia atraniáčih, ako zahajajo IjeUj bolniki, ali če se vanje vliva iz-bljuvanje itd. ali voda, v katerej se je snažilo perilo kolerabolnih. — Iz stranišč pa pridejo do-tiiiie glive v slranisčne jame, v kanale, kjer se ohranijo lahko kaljive v mokrej zemlji ali v te-koiini samej jako dolgo. Da, iz kanalov je mogoče, da dospó v vodnjake, poioke, reke. Ljudje pijó to vodo, rabijo jo za uudvanje, pranje — in kolera se razširi gi'oxuo hitro po celih občinah I Ako pa pridejo kolerini bacilji na odprta gnojišča, ali druge odprte kraje, potem se lahko za-neso v prahu po vetru ali dežju in napravijo nov» giijezda za razširjenje kolere. Mogoée je, da za-netó kolero tudi domače živali; da male delce kolerinih glivic zanesó celo muhe na mleko in druge tekočine, kjer se potem ta Škodljiva glivica siri nepopisno hitro. Vsak lako okuž«u kraj Amerika je liila odkrita in ž njo koliko priflolljeiio za človeštvo v čamem, koliko v več-nťni za iicuim-jočií duse! Kaíoliďka ccrkev pa sme biti vcdno ponosna, na svojťga junaka Kolumba, kajtí iijeu je, iiji'n rian, eden izmed najbolj gorečih ojenili a uznovalťuv. d Živinorejci ! 1'removanje goveje živine bode v Novem Mestu na dan Liikeževega semnja t. j. v torek 2b. te<;;'a nieeeea. Naše gospodarje opozo-rujemo s tem še enkrat na to, z vabilom, da priženejo na ogled kolikor mogoče svoje živine. Pokazati moramo, za koilko smo v reji goveje živine napredovali v zadnjih desetli-.tjili, in poučiti Be moramo, za koliko se dá pri nas živina se zboljšati. In kdo nam daje U'pšo priliko v to, kakor ravno ta okrajna razstava'? IVi takih ogledih se paě najbolj očitno pokaže sad gospodarjevega prizadevanja; pri takili prilikah se vidi, kakusen vspeh «e /aniore pri ži\'ini doseči, če jo dobro t. j. namenu primerno redimo, in Ee imamo za pleme le take živali, ki so našemu kraju primerne in najbolj pripravne za vžitek, Videli bodemo, kako lepo živali vspevajo in kako lepe koristi nam dajejo, će pkrl)ijo guspo-iarji za zadostno krmo in dobro strežbo. Vo-QČna je tedaj razstava za razstavljalce same kakor tudi za vse druge gospodarje, ki pridejo ogledovati razstavljeno živino. I'ri takili prilikah pa spoznamo tutli gospodarje, ki redijo lepo živino, in pri takilj bi ka;i;iio živino kupovati, kedar jo iščemo za jdeme. Kake živali je prig^i^ti na t^led, to je bilo že tako razglašeno a posebnimi nar^nili in v tem listu. Ker je veliko premij določenih, pričakujemo od razpoBtavlj^eev obilne udeležbe, la da je dosti premij, to je tudi prav, saj takova denarna plačila nase gospodarje zelo spodbujajo k uadaljnenm napredku v zboljsJinji živine, ki postaja čim dalje bolj važna za naše razmere. Kaj jo novega po avstrijskem cesarstvu 1 Mnogo7,a3iužni, mnogoletni na§ deželni predsednik gré v pokoj. Več o njem govorimo na prvem mestu. — Naslednik mu je imenovan baron Heiu doslej svetnik e, kr. namestništva v Gradcu. Mož se je doslej prišteval med liberalne Nemce, /.ato se gotovo Slovenci nimamo veseliti tega imenovanja; vendar poČakajmo, kaj nam prinese priliociujost. Složimo se, in ne bode se nam je bati. Nemški upljiv pri nas naraSía — bode pa tem veil, cim bolj needini bomo Slovani. A žal te edinosti ne najdemo nikjer med slovanskimi Avstrijani — razpor je na severu in jugu. MIadoÊehi nasprotujejo starim po Ćeskej kakor tudi po Moravskej. Govori se vže dolgo, da se stiide shod vseh čeških zastopnikov; pride li do tega, in ce pride, bode ii nasel kaj vspeha, je drugo vpraSanje. V jugu govoriti o brvatskej edinosti — pa ni mogoče : velika veÈina se slepo udaja Madjarom. Kiiko zagrizeni ao liberalci nemški, priČ» pač dovolj to, da ee mestni zasiop v álflzijskej Opavi brani ukaz zoper kolero izdati tu v českem pa je noTO ogujišČe za kolero; čimveč bolnikov tem veé gnjezd za kugo, lem teže je kolero kon-ëati, ker se v pripravnih krajili koleriiia gliva ohraiù kaljiva celo veŽ mesecev. Vsakdo iz tega iahko razvidi, da je uajboljle iredstvo, ako hočemo koleri zabraniti razširjetije, ako ne pripustimo, da bi se zanašala ol kraja, kjer je bolnik, ako končamo Vííako njeno seme tamo, kjer ae je vgnjezdila. Sreia za nas je, da kolerini bacilj ni ravno krepak — dá se lahko končali. Kislih tekoČiti ne prenaša; pri popolnoma zdravem človeku ga umori vže želodčna kislina, ki je torej naraven varuh kolere. Zato je najbolje, da skrbiš za zdrav želodec. Ako ni vlage, tudi pogine ~ v suhem kraju mu ni življenja. Zamre ta gliva tudi, ako zgnijó ali možno splesmjo reči, na katerih se je v.selila. Slednjih pa je mnogo umetnih priprav — razkuževalnih pripomočkov, ki jej vzaoaejo življenje. Država je dolžna skrbeti, da se kolera ne zaiJi;je iz krajev Iger razsaja. Zato mora paziti na potnike, ki od tamo prihajajo, zlasti pa še, da se ne pošiljajo iz tacih krajev reČi, ki bi lahko prinesle na sebi kolerni bacilj, kolerino živieo. Prav posebno je nevarno, ako se poSljejo kamo reči od bolnika, ki je umr! za kolero. Ako je nevarnost kolere blizo, tu mora vlada nahraniti vse, kar bi to nevarnost večalo, poprijeti pa se vseh naprav, ki jo manjSajo. Med tem je posebno važno, da se opazujejo iz sumljivih krajev prišle osebe; ako kaj obolé, ako se sploh prikaže pri tacih ljudeh kakova slabost, je treba to precej naznaniti, da ae za casa reè omeji, ako bi biia prava kolera, ter zabrani vsako razširjanje. V krajih, kamor prihaja ob času kolere mnogo tujcev, je še prav posebno paziti, da so stranišča čista in da se redno razkužujejo. Paziti je tudi pridno na umazano obleko prišlih tujcev, ker je znano, da se ravno po njej kaj lahko zanese kolera. V tacih reèeh vkd^i podpirati, to je njene ukaze natančno ajptiluovaiij jtí vgaceuiu vestna dolžnost. jeiiku, kakor mu je velela vlada. Sam župan je řfl v tej reci na Dunaj — kjer so niu pa baje oh , ositeno zbrisali! iN'a Dunaju je bila v srednjem mestu nova Tolitev za državni zbor. Izvoljen je zoper voljo nemËkih liberalcev nekov ár" K r o n a w e 11 e r. Liberalizem pojema vže v prvem svojem g^njezdu v Avstriji, zato se nam tudi pri nas ni bati, da bi bila prihodnost njegova. V BudapeSti zborujeta delegaciji. Prišlo je vře do budili razprav — zlasti ko je mladoceski poslanec govoril zoper trodržavno zvezo. — Videti pa je, da se gospodje malo boje kolere, ki razsaja v tem mestu, kajti želé, da bi se delegacije odložile na drug čas. Kaj je novega po širokom svetu? Sv. oče nameravajo ob priliki svoje 50 letnice povabiti vzhodne cerkve, naj se združijo g katoliško cerkvijo. Zal, da je o tem malo »panja. Bavarsko se baje pogaja s [lapežem, kako bi se vredile cerkvene reči v tem kraljestvu. V Italiji se je priče! 4 t. m shod italijanskih katolikov v Genuvi. Vdeležitevje jako mnogoštevilna. Francija kaže na vse nařiiie sovraštvo do cerkve katoliške. Usmiljenim sestram ne pusti izročiti zapuščine nekega gospodi» v Parizu — sovražnika cerkve — Kenatia pa je pokopala iia svoje stroike. Med prusko vlado in državnim kaiicelarjeni je videti resen razpor. Nemški cesar — mlad vladar — marsikaj ukrene, kar je nerazumljivo, danes je zoper liberalce —jutri pa se jim laska. Sedaj biva na Dunaju kot gost na.íega presvit-lega cesarja. Sprejeli so ga Dunajčani jako slovesno; kažejo mu povsod iiajvefie spoštovanje. Bog daj, da bi bila nasa prijaznost do Nemčije nam res koristna ! Piše se nam: Iz novomeške okolice. — Ni bilo morda še leta, da bi se ob času trgatve vinogi'arlniki tako različn» držali kakor letos — žalostno ta, veselo oni, da si imata vinograd v ístej gorici! Kavno kar se vrši ali se je vže duvrsila trgatev. Pametni, ki so ubogali opomine v „Dol. Novicah" ter ob pravem času škropili, so pridelali letos mnogo več vina kakor lansko leto, in tudi mnofco bode bolje kakor je bilo prejšnja leta. Ti's je ostal krepak in je še sedaj lepo zelen. A žalostna je pri posestnikih, ki vkljub tolikratnem priporoíanju niso škropili z galico: nabrali so malo ali nič; če je kaj, je nezrelo, kislo grozdje, ki ne more dati dobi-ega vina. Neikropljen trs je gol, slaboten — in kar je še huje, učeni možje trdijo, da bode večina tadh trt po zimi poginila, ker je zarad strupene rose v zadnjih letih preveč opeíala. Še nekaj. Škropljenje z galico ne koristi samo trtiim ampak tudi drugim sadežem, ako se jih hoče prijeti tako zvana lija — ďastí koristi krompirja m fižolu. Pravil je mož: po let» sem se smejal sosedu, ki je škropil ió-ompir — sedaj se pa on meni smeje. Jaz sem nakopal nekaj drobiža, on pa veliko debelega, krompirja. Na Grmu so tudi škropili krompir; imajo ga pa toliko in tako lepega kakor prej se nobenkrat. Kako bodo prodajali vino — tisti namreč, ki imajo dobro kapljico iz âkropljenili vinogradov ? Radi bi jo spravili v denar ssa visoito ceno, ker novcev je Dolenjcem jako potreba, in vino bi bilo tudi vredno poštene cene — ali bojimo se po pravici, da nam bode hodilo v škndo „laško" vino. V bližnjem Novem Mestu točijo vže nekateri belo in črno italijansko vino po primenio idzkej ceni! Res vsa nadloga gri nad nflst ako je ni doma, jo pa iz tujega prikličemo. Naš« vino nam sicer bolj ugaja; — ali cena, nizka cen» ima povsod svojo moč! Od nekod z Dolenjskega. — Leta 1891 bila je za občino V. volitev novega občinskega zastopa. V ta zaslov imelo se je voliti iz sredine občinskega odbora sedem občinskili svetovalcev Po izvršeni prvi volitvi, ko je namreč oddal vsaki izmed navzočih odbornikov sedem glasov za svetovalce, bilo jih je izvoljenih le šest z nad polovico oddanih glasov. Izvoljen t® bil prvi: z iiO, drugi s 15, tretji ft 14, četrti s 14, peti s la, in šesti 8 13 glasi. Kot sedmi «i bil izvoljen nui)eden. kei' ni dobil tiiliče nad polovico glasov, niortvl se je sedmi vnovič ví)liti. Po izvršeni drugi vo-litvi, ko je oddal vsaki navzoč odborik jeden glas, bil je izvoljen z« sedmega svetovalca eden z 18 glasovi. Ker v občinskem volilnem redu nobeden vl-rečno ne pove, kam se imajo takovi, ki so pri občinskih volitvah v ožji ali drugi volitvi, kakor je bil» ravno tukaj, uvr.'^titl, prosim lorej, da siavno uredniSive v prihodnjem listu „Dol. Nov." blagovoli odgovoriti na sledeče vprašanje: ima li ta, ki je v drugi volitvi izvoljen z 18 glasi, uvršten biti med ona dva, ki sta. bila v prvi volitvi s 15. in 2U. gltisi izvoljena, ali kot v di'ugi vol'tvi izvoljen, za vsemi šestimi, ki so bili vprvič iziolteni? (Naše prepričanje je, da mora priti dotični za vsemi v prvej volitvi izvoljenimi — saj ste volili sedmega, ko ste jih šest vže imeli, kakor sami pravit« v dopisu. Prašali smo o tem tudi zvedenega jurista., ki nam je oreh ravno tak« izluščil. Uredn.) Ii Raclovice pri Metliki. — Za cerkev sv. ') r(»jice na Krašnem Vrhu pri liadovici so darovali v Ameriki bivajoči; Jure Pašič 7 gld. 60 kr.; Jožef Bežek 5 gld.; Jure Stankovič 5 gld.; Martin Eežek 7 gld 5U kr.; Matija Vivoda 12 gld. 50 kr. ; Matija Vivoda ^ gld. 50 kr., vsi iz Krašuega Vrba. Ivan Vajda 15 gld.; Matija Bajuk 5 gold.; Marko Bajnk 1 gld. 25 kr.; Jure Bajuk 2 gld. 50 kr. ; Martin Ka.«tclec 1 gld. 25 kr., vsi iz Radovice, Marko Matekovič 2 gld. 50 kr.; Marko Molek 1 gid. 25 kr.; Matija Bajuk 2 gld. 50 kr,; Mnvtin Stankovič 5 gld., vsi iz Bojanje Vasi. Jakob K- sit« 2 gld. 50 kr. ; Matija Kapš 62 kr. ; Jakob SkaU 2 ght 50 kr., vsi iz SemiČa, Čali Bermink 2 gld. 50 Jir.; Friderik 1 gld. 25 kr,, oba Amerikanca. Jožef Liist g 62 kr. ; Lorenc Makovec 1 gld, 25 kr., oba iz Koroškega, Janez Kramarič 2 gld. 50 kr.; Marko NeiiKin'î 1 gld, 26 kr.; Martin Vraničar 1 gld. 25 kr., vsi iz Slamne Vasi. Jure Šterk 62 kr.; Peter Kralj 50 kr ; Jure Schneller 50 kr., vsi iz Poljanske fare. Barl)ar4 Orožnik 1 gld. 2S kr.; Jožef Štepan 2 gld. 60 kr., Jba iz Grabroyc». Martin Režek 2 gld. 50 kr. ; Martin Stefanift 25 kr. ; Luka Kovčič 62 kr. ; vsi iz Lokvice. G-abr^el Badovin&c iz Silkov 2 gld, 50 kr., Jožef J»koá iï Dol pri Litiji 5 řld,, Mfirko Siobodnik iz Vid.i-šicSgM., Matija Nemíniě h Svi-žnkov 5 g^ld. ; Anton Prus iz Drašič 1 gld. 26 kr. ; Kriderik Modic iz Jaake 62 kr.; Jakob Klobučar iz Črnomlj« 62 kr, — Skupaj 121 gld. 87 ki-. Bog jim plftti stokMt! Marko Režek, Jure Eežiik, kijućarja. Domače Tostl. (Deželni od*)or kranjski^ je sklenil, da od novega leta naprej im Krškp.m iiiostii niitniiia za pešce popojiioraa preneha, za vpiežerio živino 3« pa zniža na 12 kr. od glave in iirebivHlci v Krškem mestu pUĆajo celo samo po 8 kr od živine. Dnlie «e je do-Tolilo 10,000 gold, podpore za po toči oškoduvaiie, Deželni zbor je končal svojo sejo dne 28. t. m. za-taeno brez zaključka. (Deželni odbor) je ukrenil aradno postopanje osnovanju vodnih zadrug v zagi'adbo potoka Mirne, (Za okrajnegra zdravnika) v Šeijt-Vidu pri Zatičini je imenovan gospod dr. Repič. ^c. i'^^ilf'- (Dolenjska železnica) od Grosupljega do Novega Jlesta se prav marljivo gradi na vsej črti, V Trebnjem je poiljehiik g. pl. Malbftrg, kateri se je dela marljivo lotil. Od Trebnjega do Novega Mesta «o podjetniki g. pl. Ceconi, Gajaek in Radi, kateri ztilo pridiLO vrtajo predor (tunel) pod sv. Ano in tudi pri Novem Mestu pridno delajo. Te dni so pri-peljfili malo lokomotivo in obilo voz za ozkotirno železnico, katera botle te dni pričela delovati, da si iia U način podjetniki prihranijo stroške za voznike, kar ; je tudi napredek. Gledé na „mašino" opomnimo še, da je bilo in je se zanimanje za-ujo jako veliko; kajti T našem, doslej tsko zaprtem kraji je mnogo lindi, ki ae nikdar niso videii parnega stroja. Pomiadi priOiio gradili tudi že Črto na Stražo, katero je prevzel g. Hoffmann, (Premovanjfi goveje živine t Novem IT es tu) bode na dan Lukeževeg« semnja in ňcei' na prostoru pi'ed vojašnico, kjer bodo napravljene v ta namen tudi potrebne ograje za živino. Do 9, ure dopoludue mora biti vsa živina na mestu. (Srečkanje kmetijske podružnice v Novem Mestu) bode na dan Lnkeževega semnja pred mestno oski'bovalnien na kapucinskem trgu in sicer med 2. in 3. uro popohidne. (Dobitkov za sreČkanje) bode več kot 50. danes navajamo imenoma sledeče dobitke; 1 stroj «s Siáčeiije žita (75 gld,), 2 sti'oja za robkanje tur-Sc6 (70 gld.), 3 trtne škropilnice (28 gid. 50 k]'.), 2 Cagmajerjeva pljuga (20 gld.), 1 brana gld.), orodje za kamen streljati (5 gld,), 2 manjši trtni škropilnici (7 gld,), mali stroj za robkanje tiirsice (4 gld,), 1 ve-3ikA žaga (5 gld.), razan tega pa celo število raznovrstnega manjšega orodja, kakor trokar. vodilne jialiee ca bike z obročkom vred, pinja, ítiĚna tehtnica, varna sretilnica za blev, drevesne žage, drevesne škarje Icrtače za drevje snažiti, koški za obiranje sadja trtoe ikaije, vi'tnarski nož, cepihii nož, bakle za gaí senfina gnezda puliti, ročni robkaiji za turSico, klukci, lopate, grablje, vile, kosa, kiampi, kopalnice in Se tnnogo drugih stvarij, katere ne moremo na diobno 'jiaSievati z&rad pretesnega prostora. Dobitki so tedaj inr»v lejii in žtevilo je tako visoko, da se nadejamo .aaiboUsega Tspeha s prodajo srečk. Dobitki so na Igled raistavljeni ob pondiljkih od 10 — 12 ure do- pohidne in od 1 — 3 popolndne T mestni oskrbov&l' niči na krtpiidmskem trgu, (Prošnja), Izgubljeni so kluči na cesti od lijiililjiine do Noveea Mesta. Kdor jih je nasel, naj jiii lil>tgiiV(irni) oddá v občinskem ui-adu v Ljubljani aH v Novem Mestu, kjer bo tudi niimeino darilo prejel. (Za l'^^.letno zasedanje porotnih obravnav v Novem Mestu.) katere se bodo začele dně 7, novemtira 1892, so izžrebani na.sleđnji gg, glavni )if'r. tniki: Msii'olt Ivan, pos. iz Savinjeka; Brunskole Jnnez, |ios. iz Kožnega Dola; Vanič Ivan, pos, iz Krškega; Jsrc^Ivan, pos. iz Sred. Lipovca; Polanc Atit^n, pos. iz Št.-Jerneja; Zore Franc, pos. iz Dobre; Kolbezen ilibael. pos. iz Loke; Majz^elj Anton, pos. iz Št.-Jerneja; Haman Franc, pos, iz Št.-Jenieja; Ur-bančić Igniic, pos. z Iglenika; Samida Ivan, pos. iz Mal. Ivigelja; iK-rganec Matija, pos. iz Drandula; Podboj Aiitli'ej, pos. iz liibiiice; Groznik Ivan, pos. iz Mal- Dola; Malic Peter, pos. iz Vinice; Hrela Jože, pos, iz JelSevnika; Gnidovec Jernej, pos, iz Gornje Ajdovice; Čudovxn Jože, pos, iz Čadreža; Kaplar Fr,, __jfios. iz Bučke; Štajer Franc, c, kr. notar iz Metlike; ' >iregar Ignac, pos, iz Vidma; Jerman Fi-onc, pos. iz Crnondja ; Strauss Franc, pos, iz Toplic; Kupljen Anton, C. kr. notar iz Črnomlja; Pfeifer Ivan, trg. iz Leskovt'a ; JakUć Ivan, gost. iz Mosvakla; Skiišek Miroslav, trg, iz Metlike; Erjavec Ivan, po», iz Križne Vasi; Fabjan Franc, pos^ iz Spod. Gradišč; Hočevar Ivan, pns, iz Vel, Lašč; Šircelj Jožef, trg. iz Ostrož-iiika; Dime Janez, pos. iz Senuše ; Gangl Jože, pos. iz Vinice ; Sever Otraar, c. kr. stotnik v p, v Kostanjevici; Dr. Namorš Ignac, prakt. zdrav, iz Jesenic; Kerhiii P^ter, pos, iz Sjind, Gradišč. — Nadomestnim porotu, pa 30 izžrebani sledeči gg. : Zupančič Alojzij, pos, iz Kegerče Viisi; Ilovsky Ludovik, pos. iz Novega Mesta; Jelene Franc, pos, iz Beralina; Može Franc, pos. iz StopiČ; Kos Anton, pos. iz Ločne; Pitgelj Fi'anc, pos, ; Tuček Vadav, pos, ; Fisc.lier Karol, pos. ; Mirtič Ivan, pos. vsi iz Novega Mesta. (Nesreča nikoli ne miruj e,) V PotoČarskej Vasi je Fviin Pajk 4. oktobra zjutraj ob dveh tako pal s svojegA ležišča, da je bil v par minutah mrtev — stai'komaj 18 let, — Tudi nas kamnolomec Anton Črvan iz MiUmberja se je pvi streljanju kamenja tako pomesrečil, da je moral v dveh dnevili ta svet zapustiti. Star je bil 26 let. Bodi jima zemljica lahka t f (Janez Barborič), vrl kmetovalec, živino-zdravnik in občeznani posestnik na Toplicali pri Šraar-jeti je umrl 14. avgusta 1.1. v 53, letu svoje dobe. Kaujki bil je vzgleden, marljiv ter vesč kmetovalec v pvvi vrsti. Njegov napredek v kmetijstvu je bil kažipot njegovim bližnjim sosedom in prijateljem. Blag mu spomin! (V mestni zastop Metliški) so izvoljeni: žnpanom, g, Ferdinand Saloker; svetovalcem pa gg.; Fraii Gnstin, Fran Juti-aš, Ant. ProseniU in Karrd Govanec, (Pri občinski volitvi v Starem trgu pri Poljanah) so izvoljeni: gosp. Josip Bižal iz Podgrada žnpanom; svetovalcem pa gg.: Marko Ma-jerle, Martin Sterbenc in Peter Staudahar. (Posojilnica v Ribnici) je v prvih 9 mesecih prejela 129.686 gld. 07 kr., izdala pa 126.058 gld. 33 kr., tedaj vsega prometa 255.644 gld. 40 kr. Vin. žilo se je v tem času 85.604 gld. 74 kr., vzdignilo pa 46,937 gld, 83 kr. — Po sklepu načelništva se bodo od 1, jauuvarja 1893.1. dalje dajala posojila na hipoteke yo 6%, na oaobni kredit po 6%; vlo^e se bodo "i^rftHtovRlft po 4"/^. (Novo gledališče v Ljubljani) je dodelano in pričelo se je igrati v ujem vže to jesen. Stavba j« krasna in v ponus ne le Ljutiljančfttiom, temveč tsem KranjceiTî. Pri tem g!ediši';i i>rid()l)il sj je mnogo pohvale in jinziianja naš rojak ěí- Gangl rodom Metlicau, za veličasten kip na pročeljn, katerega stvaritelj je on. — Upamo, da bode v novem gledališču tudi slovenska Talija bolje zastopana nego y Starem in da se ne bode tujScina tako širokopevila, posebno, ako se spominjamo na preglavice, katere so delali slovenskim predstavam nekateri naši politični neprijatelji. Stavba dovršila seje z slovenskimi novci in nato naj bi se merodajni gospodje spominjali. (Cerkvene pesni.) G-. I^r. Hladnik je izflal svôje 17 delo; „Pet „Tant u m erjí o" in petero „masnih pesem" za mešan zbor, katere bodo muzikaliĚnc kroge gotovo Jako razveselile. Vse številke so jako melodijozne, harmonično jako fino izpeljane, v lejitim cerkvenem slogu, tei' glede izpeljave lahko rabljive. Z&toraj to najnovejše delo našega marljivega skladatelja vsem cei'kvenim zborom prav toplo priporoiaino. Cena 40 kr. Prodaja Katoliška bnkvaim v Ljubljani in J. Krajec v Novem Mestu. („Zabavne knjižice za slovensko mladino") drugi zvezek nam je podal niai'ljivi gospod učitelj Koai. Kakor amo priporočili prvi zvezek in prej tli zvezke njegovih „Legend", tako tuili to zbirko priporočamo najtopleje roditeljem, učiteljem in stilnli niladÎTio-ljnbom. Za male novčiče razvesele lahko milo decô s kaj pripravnim in koristnim berilomi- Gospod izdajatelj naj nas pa razveseli Se z mnozinii novimi zvezki. Knjižica se dobi pri gospodu uredniku Antonu Kosi, učitelju v Središču (Pidstrau) na Štajerskem za 15. kr. V Novem Mestu pri J. Krajcu, Loterijske srečke. Trst 1. oktobra 76 82 29 64 26 Gradec 8. - 78 44 24 81 63 Razne vesti. * (Kolera) se nam vedni boli bliža. Nadejali smo se, da ne bode prestopila avstrijske meje — ali motili i;mo se Na Gališkem jo imajo vže dolgo. Približala se nam je se bolj ; pre^^ej že razsaja v oger-skemu glavnemu mestu Euda|ieSti — in zadnji čas se čujejo celo glasovi, da je vže na Hrvatskem v Varaždinu, — Na vsak način je dolžnost., da se varujemo kolikor je mogoče. Zato nam je dal Bog pamet. V podlistku pišemo danes o koleri in bodenio se v pai' številkah. Gotovo bode v korist našim naročnikom, ako dotično pazljivo prečitajo, Dostavimo še, daje o koleri pisal učen gospod v našem listu 1. 1886, štev. 19 —23 Jako poučno, "(Grozen prizor.) 6, m, m. sta so vi-ati!a d^miT v Monako, kjer Je glasovita igralnica in kjer je vže Jako veliko íinovjtih ljudi vse svoje premoženje -/gubito in se tudi usmrtilo, knez in kneginja po daljšem putovanju. Domačini so ju arčno pozdravili, ko pa sta iz krova ladije stopila, je tudi i'az grad zagro-luelo 21 strelov iz topov; ali kakor hitro so ti utihnili, začujeta se dva strela iz revolverja in sicer v bližini kneza in koeginje ter zgrudil ae je mrtev na zemljo mlad, lino opravljen človek, kateri ni imel ni denara ni drnzib listov, razven vstopnice v igralnico. Gotovo je, da Je vse premoženja zaigral ter na ta način po lastnem življenji gtregel. Domačini so skušali ta prizor zakriti knezu in kneginji, toda ni šlo in takoj sta se odloČila, da zapustita zopet domaći ki'aj, ter odpotujeta za čas un tuje. Vsem, kateri so mi o priliki bolezni in smrti mojega nepozabljivega soproga Fran Ucaka v pomoč bili in mi mnogo dobrot skazali, po-se\mo blag. gosp. ravnatelju in novomeškim gospem izrekam svojo najtoplejšo zahvalo. Novo Mesto 3. oktobra 189^. blizo tri orale velika, v Žabji vasi poleg Novega Mesti ae tiikoj v najem dá ali pa tudi proda. Več pové Ivana Eomp, (ISG-i) Ljubljaua, St Peterska mitnica ŽL 22. IVa prodaj je takoj iz proste roke hisa št. 20 v Kandiji pri Novem Mestu. Ista Je na Jako pripravnem kraji, za vsaka kupčijo ali gostihio in Še v prav dobrem stanu. Pol^ hiše sta dva lepa vrta. — Več se izvé ravno tam. i Fran Čuden, H urar, I preje J. QEBA, 1 v Ljubljani, Slonove ulice štev. 11, se priiidroÈa in nljudiio v.ibi iirei, ilwlioviàino iit slav. ob-iinstvo niv ogled svoje velike izborne znloge nsijTiiznovDi^ iiRjših žepnih ur, zUHh, tirebruili iti itikeiDHtili, »tenskili ur z nihalam, ur s slajalom iii ur budilnic (Weukerulireii), ur z godba iu godbenib valčkov v U^iiih [iiilitirniiilt uitia-Ticah, raziiuvrituil verlilc, prstanov iii ulianav. Cene iepiiim uram so naslednjo: Mftjlmejiie nikelnate ure , , . od gld. 3'80 Ao 6,— „ srebrne ure ë ključem , „ 7'bO „ tO,— „ srebrne remontoir-ure „ „ 7'5U „ J'2.— ^ iste z dvojnim oklepom , „ 9'— „ 18,— „ zlate ure ea dame . „ „ 16'— „ 35.— „ ïlttte ure za gospode „ „ 24*— „ 130.— Bndiike po glJ, 3'8Û, fitie, gamntirane po gld, 3-4[). (jaraotintni poruem z& poJtentist pri meni kupljenega blaga; za ^anesljivoit melianizmï p& eno letu jiunâim, — Cenjeni naročniki ae muii;â praprioiiti, da moje blagu ni zamer^jati e diinajnkim blagom, vclio temn, d& prodajent dobro blago la res nizko ceno. Popravila izvrěnjein toèno in Kaneiljivo ter jamĚliii »a dobro izvtSbo. — Vnaiyim naručuikotn iioatrežem íetji z obratno poŠto. (21&—IJ (F:;^ Ilustrovaní oenikl na ieljo gratis In frank& Eia^ Radi selitve je naprodaj lap mi I tremi tečaji, hiša v drugo nadstropje, z cementarn ■ fcrita in se (Iru^m gospotijirskiai posloiijem; zraven so iudi njive, travnik in hosta, vse to se proda po želji kupca vec ali pa tudi manj zemlje, — Pljřo se Isliko řaka več îet. Več pove losip fiorjup na Žitostnj Gori [iri Mokronogu. (aio-i) Grasko oskrbništvo Ryperc Vr J r [prodaja lepa bukova drva meter po 2 gld. 60 kr. na dom postavljena. Zalogo ima v Novem Mestu gosp. Friderik Schwarz in v Kanđiji çosp Josîp Windischer. rudi se sprejemajo vtičje posilfutve 7a urude in zasebnike, naroĚila za te si^rejernii Friciarik Schwarz ali pa grajsko oskrbništvo. v-i'3-íí) "1: v sredi trga v Litiji, poleg c. kr. sodnije in notarije, se odda takoj v najem. Poleg prodajal nice je tudi .skladišče (magadn) in jedna soba. Nabujineji pogoji se izvedo pri Janezu Grobolšeku v. Litiji. Već tisoč dobro žgane opeke imam na prodaj na Dol. Straži na južni strani poleg družili opekarn, kjer sem napravil svojo lastno opekarno. Priporoiam se slav. občiiist« ter sprejemam tudi pismena naročila in na ista cdgovarjara. Juni Springer, (171—4) opekar, Dolenja Straža pri KoTCru JÍMtu. Naznanilo zai-adi prodajanja strojev. Izvedela sem, da razširjajo agentje, kateri poíiijé nabirajo naročila na stroje, vest, da ne vndiiii veů mojega pokojnega soproga g. Frana Detter-ja trgovine s stroji. To je povse neresnična vest in zategadelj naznanjam, da bodem tudi se nadalje vodila trgovino s stroji in se trudila postreči p. n. kupo-valcem z izhornimi stroji vsake vrste. V Ljubljani, dné 12, junija 1892. Ana Better udova. (157-0) V hiši štev. 115 v Novem je takoj oddati počenši I. oktobra stanovanje, obstoječe iz treh sob, kuliiiije, drvarnice in kleti iti nekaj vrta. Vež se ravno tiim, {lS0-3> le Ï Haaeeaň • štirimi tečaji, stopami, z hišo za stanovanje in več drugim poslopjem, vrtom in njivo, se daje v uaiem ali proda. Več se izvé pri Janezu Piazer-ju v Radečah pri Zidanem Mostu. (eoii- 3) po^e^tvo poi ure od LjuHiane ležeče, obseza 43 oralov njiv, pašnikov, vrtov itd., s prostornim gospodarskim poslopjem za vsako obrt, posebno za mlekarstvo jako ugodno. Proda se pod prav ugiidiiimi pogoji, Obrniti j® J. Roflè-nogan-a (205—2) v I.jubljniii. Na i>ro(i;ij je v Ivani Vasi, tik okrajne ceste, 8 minut od železnične postaje v M nii Peči hiša z dvema sobama, kletjo, skednjem, dvema svinjakoma, vrtom z sadnim drevjem, njivo ra 6 mernikov posestve in del hoste. Več o tem pove llastnik Anton ErjaveCf (212—1) Ivana Vus. poŠte Slinia ťcd. Na prodaj ali v najem se odda mlin v Metliki, kateri ima šest tečajev in sost stop; poleg njega so tudi njive, travnik z hrastjem v obsegu štirih oralov, hlev in klet Voda, je i)ripravna za žago ali kiiko tovarno. Kupci naj se oglasijo na h. št. 173. Lepo posestvo naproda r r i Na Brezovici pri bv, Ani v Trebeljski fari je naprodaj okob 40 oralov obširno posestvo z dvema hišama in pod njima pa tri obokano kleti, svinjak s tremi hlevi in obokana kašča, zidana senica, poldrugi pod in kozolec. Vgozdu je bukovo, hrastovo, kostanjevo in orehovo, na vrtu pa mnogo sadnjega drevja. Dalje .sta se dva vinograda in zidanica, veliko kmetijskega orodja in živine, kaiero lahko knpec dobi s posestvom vred. — Prodam tudi ročni mlin, ki brez vode izvrstno melje. Ceno vsake od imenovanih stvari pove (106-i) Martin Metelko, posestnik na Brezovici, ijořu Mokronog. IGNACIJ ZAHCI („fi-i ilíKki oeiii".) v Ljubljani, Sv. Petra Cesta št. 4 priporoča svojo izborno zalogo modnega, manu-faktiirnega in kramarskega blaga, riii!novr.st-nega peiila: srajc, predpasnikov itd., blaga za krojače in šivilje. Velika izbira zimske potrebščine kakor: nogovic, volne, volnate robce, rokovice itd. (-'ii-i) Vzorci (mustri) brezplačno 4 "^š^^wm iitfeJliV^ »líítř-íTifi řnífítiik J, Krajio, ___________ kotumestu. Natiism] J. Krajeii.